Iz prakse svetovalnega centra Delo s predšolskimi otroki Nobeno obdobje v človekovem razvoju ni tako razgibano kot obdobje prvih šestih let. V telesnem in duševnem razvoju je sprva napredek viden že iz tedna v teden, kasneje pa iz meseca v mesec. Vrsta dejavnikov vpiiva na njegovo hitrost, enakomernost, ustreznost. Ti dejavniki so v otroku, družini in širšem okolju. Na razvoj vplivajo ustrezno, ga spodbujajo, lahko pa ga tudi zavirajo, izkrivljajo in vodijo že v oblikovanje zametkov težav, problemov, tudi mo-tenj. Zato je pomembno, da imajo starši možnost posveta s strokovnjaki že v najzgodnejšem obdobju. Tako kot za šolske otroke poteka delo tudi za predšolske na ambulanten način, oziroma v obliki posvetovalnice za porajajoče se probleme otrok in njihovih staršev. Del dejavnosti centra pa je usmer-jen na tista področja otrokovega življenja, kjer ta preživi dobršen del svojega »budnega« dne npr. vrtec. Tako oblikovana dejavnost je brez dvoma lahko učinkovitejša, saj je njen namen vplivati na ustvarjanje kar se da ustreznih pogojev/ razvoja in zorenja otroka. Približno polovica predšolskih otrok, ki prihaja v našo posvetovalnico, dejansko nima resnejših pro-blemov ali težav. Starše pa vendarle navdaja boja-zen in zaskrbljenost, ko opažajo pri otroku neke po-sebnosti, če ga primerjajo z drugimi otroki. Včasih ima svoj delež pri oblikovanju takšne negotovosti staršev tudi literatura in prispevki v revijah. Prosvet-Ijevanje v takšni oblikj je gotovo koristno, tudi učin-kovito, vendar ima lahko pri nekaterih starših neza-želen učinek. Opise »normalnega« razvoja otroka lahko doživijo kot strogo postavljene norme, ki naj bi jih dosegel toliko in toliko star otrok na vseh področ-jih svojega razvoja. Ob tem lahko doživijo strah in negotovost o ustreznosti razvoja pri svojem otroku. Ali je z njim vse v redu, ali je dovolj brihten, saj tega še ne zna, pa naj bi že znal, zakaj ne govori teko-če... Veliko je teh vprašanj, prav z vseh področij ra-zvoja otrokove osebnosti* Z občutki negotovosti obremenjeni starši bodo teže vzgajali in drugače ra-zumeli otrokovo vedenje in njegove dosežke. Nekateri starši so o otroku, njegovem razvoju in možnostih premalo poučeni. Od otroka pričakujejo in zahtevajopreveč ali patudi premalo. Tudi tolahko povzroči težave pri otroku. Zaradi tega ima tudi delo s starši za otroke, ki ni-majo dejanskih problemov ali odklonov, velik pomen. Velikokrat je premalo povedati zgolj, da je z otrokom vse v redu, da je njegov problem za njegovo starost povsem običajen. Delo s takimi starši, če jih želimo razbremeniti negotovosti in jim pomagati gledati na otroka sproščeno, uživati in veseliti se ob njegovih razvojnih dosežkih, je večkrat tudi dolgo-trajnejše. Z vidika preprečevanja problemov pa je velikega pomena. Pri polovici obravnavanih otrok ugotavljamo de-janske probleme ali odklone. Večini teh bi, glede na to, da se šele porajajo, težko rekli motnja. Za otroka pomenijo posebnost, ki na tak način vznemirja oko-ije (starše, vzgojitelje, vrstnike), da utegne privesti do neustreznega razvoja. Vprašanjateh staršev so najpogosteje s področja razvoja (hitrost, posebnosti) in to predvsem čustvo-vanja, socialnega zorenjater intelektualnega razVo-ja. Problemi se pojavljajo na najrazličnejših področ-jih otrokovega življenja: področju vedenja (nemiren alipretiranomirenotrok), spanja(nočnistrah, moten spanec, posebne spalne navade), hranjenja (ne-ješčnost, pretirana debelost). grobe in fine motorike (nespretnost v gibanju in risanju), kontaktov z vrst- ¦ niki (samotarski otrok), »grdih rtavad« (duda, sesa-nje prstka, masturbacija), težav, ki jih porajajo nena-doma spremenjeni življenjski pogoji (vključitev v vrtec, izguba enega od staršev, premestitev v drugo družino) ter problemov, ki se oblikujejo ob neustrez-nih odnosih v družini. Takih področij je še veliko. Na-vedena so le najpogostejša. Otrokov razvoj jelahko povprečno hiter in ne kaže hobenih posebnosti. Lahko jehitrejši, tako daprehi- teva večino vrstnikov na večini področij, ali pa le na nekaterih. Pri nekaterih otrocih je lahko razvoj ne-harmoničen. Na posarneznih področjih resnejezao-staja (npr. govorni razvoj), pa vendar taki otroci ne vzbujajo vtisa, da bi ne bili »normalni«. Vedeti mo-ramo, daje večinaotroških razvojnih potitaka, dase v posameznih obdobjih pojavijajo večji ali rnanjši od-kloni, pa je to vendarle povsem normalen razvoj. Otrokov razvoj pa lahko tudi v celoti bolj ali manj zaostaja. V zvezi s temi problemi postavljajo starši vrsto vDrašanj. Starši otrok, ki se hitro razvijajo, sprašuje-jo: ali naj ga prej všolamo? Ali gre že letos v malo šolo? Ali naj se že pred všolanjem uči tuj jezik? Starši otrok z neharmoničnim razvojem sprašuje-jo: naš otrok je bister, vede pa se kot mlajši, ves ne-miren, vsega se takoj naveliča. Vse razume, zakaj še ne govori kot večina vrstnikov? Zakaj je tako ne-miren, stikljiv, ko pa tako dobro razume, da se to ne sme? Vse zna tako lepo povedati, riše pa tako kot naš najmlajši. Kako bo pa v šoli pisal? Vse kar mu naročim, takoj pozabi. Tako je neroden, pogosto pade, sepoškoduje, kotbisilil vnesreco. Dovoljbiže zmogel, pa moram v vsem zanj skrbeti, ko je tako nesamostojen. Starši otrok, ki v razvoju resneje zaostajajo, spra-šujejo: šola se bliža, jo bo zmogel, ko je tako zahtev-na? Ali bo v življenju znal poskrbeti zase? Otrokovo čustveno doživljanje je lahko odraz hudih stisk. Starši sprašujejo: tako je boječ. nikamor ne upa, za krilo se medrži. Tako zelose boji psov, da že ob majhnem kužku na vrvici naredi celo sceno. Niti toliko ne upa počakati v stanovanju, da bi stopila v trgovino preko ceste. Za vsako figo joka. Samo name je navezan. Nič ga ne gane. V zvezi z odnosi do vrstnikov starši sprašujejo: ne mara med otroke, kar zase ždi. Do otrok je napada-len, samo tepel bi jih. Vedno hoče vše komandirati. Vsak ga potegne v katerokoli »lumparijo«. Večje pa tudi manjše spremembe v otrokovem življenju lahko sprožijo celo vrsto težav: odkar je v vrtcu, je tako razdražljiv in cmerav. da ga kar ne pre-poznamo. Zjutraj deia cele scene, ker ne nia.a v vrtec. Doma je tako priden, vzgojiteljica pa se stalno pritožuje čezeni. Veliko je tudi vprašanj ob sprerne-njeni družinski situaciji ob razvezi, izguu.