Učiteljstvo in državnozborske volitve. Tovariš Tews v Berlinu je objavil v zadnjem zvezku rDeutsehe Schule" članek pod gorenjim naslovom. Ker je članek pisan v istini tako prepričevalno in kakor nalašč priraeren tudi za slovenske razmere, ga podajamo v blagohotno uvaževanje slovenskemu učiteljstvu: Učiteljstvo združuje v sebi precej spretnih politiških bojevnikov, in da je ogromna večina učiteljstva v taboru naprednjakov, je lahko umljivo. — Politikajočega učitelja ne vidijo radi povsod, posebno v gotovih krogih ne, toda ako se pokaže moža, ki ve in zna zastopati svoje prepričanje odločno, ga čisla potem javnost bolj kakor pa one bojazljivce, ki iz osebnih ali sebičnih ozirov čepe doma za pečjo ob času, ko se drugi dejansko udeležujejo politiškega boja. K d o r s e b o j u j e, v e 1 j a n e k a j. Upoštevajo ga. Popolnoma pa prezirajo onega, ki ob času volilnega boja zre z enim očesom po svojih kolegih - bojevnikih v naprednih vrstah, a z drugim očesom se pa ozira v župnišča. Žal, da je takih omahljivcev še nekaj v naših vrstah, posebno med starejšimi. Dokler traja boj le bolj na papirju ali v ožjem prijateljskem krogu, se ga še udeležujejo, a ko je treba stopiti očito na bojno polje, ko je treba pokazati pravo barvo, se zapro v svoje kamrice in ostanejo lepo doma, ali se pa pridružijo onim, ki upajo z njimi doseči osebno korist v mirnih časih. Značajen učitelj-odgojitelj raora biti značaj, ako hoče vzgojiti značaje. Ne zahtevamo pa od vsakega učitelja, da bi bil nekak nCommis voyageur". Ta posel naj prevzemo v to poklicani politiki Toda v vsaki vasi, kjer se nah8ja učitelj, uaj ve tako prijatelj kakor tudi neprijatelj, da stanuje v šoli mož, ki ne nosi svojega politiškega prepričanja le v srcu, teraveč da je pripravljen, to svoje politiško mišljenje tudi dejansko zastopati, ne ozirajese na levo ali desno, da hoče svojemu politiškemu prijatelju poraagati, a svojemu politiškemu nasprotniku kljubovati; da je politiško zrel in da se ne da voditi r politiških zadevah kakor dete. Kdor dandanes trdi, da ga politika čisto nič ne tangira, ta se sploh ne zaveda, da je politika dandanes ona os, okrog katere se suče vse naše javno in zasebno življenje. — Javnost spoštuje pač onega moža, ki sicer malo govori o politiki in o svoji politiški zavednosti, a se ne da v trenutku odločnosti nagniti na to ali ono stran, temveč ostane neomahljiv in zvestsvojemu prepričanju. Višje oblasti imajo rajše take omahljivce, ker dobro vedo, da je tako učiteljstvo voljno prenašati vsako birokratsko saraovoljnost, toda preprosto ljudstvo prezira take ^značaje". Preprosto Ijudstvo zahteva od svojih velmož, da korakajo ravno pot, naj drži ta pot potem na desno ali na levo. Ljudstvo hoče imeti celega moža, da mu zaupa. In (¦ imbolj je ljudstvo neuko, tembolj zaupa onemu, ki se pokaže pri vsaki priliki popolnega moža. ki duševno daleč daleč nadkriljuje svojo okolico. In lahko trdimo, da se iraa klerikalna stranka ravno brezobzirnosti ia odločnem nastopanju svojih voditeljev in agitatorjev zahvaliti za vse one uspehe, ki jih je dosegla v politiki. Ko bi se vsi stanovi hoteli že vendar postaviti na to stališče, kakor se je postavila duhovščina, da zlorablja svojo službo v politiške namene, kje bi bili že danes! In to taktiko priporočamo u čit elj st vu. Učitelj, ki ne postopa tako brezobzirno, ki ne parira vsakega nasprotnikovega udarca takoj, tak učitelj je našemu Ijudstvu le pol-moža, ki ne ve dosti več, kakor ve ono, ki se ne upa več, kakor se upa ono. Tak učitelj izgine popolnoma v ljudstvu, preko njega gre ljudstvo na vsakdanje delo in ne sme se čuditi, ako tak učitelj ne dobi dovolj posluha za svoje zahteve, da naleti le povsod na gluhe in slepe Ijudi. In dovolj žalostno je, da se ravno med učiteljstvom dobi še nekaj takih, ki gredo rajši slepo s svojimi načeluimi nasprotniki, iz gole sebičnosti, zaradi momentane, osobne koristi, namesto da bi ostali v vrstah svojih tovarišev, ki se bojujejo za obči blagor, ter se pokazali značajne može. — Toda ti nznačaji" naj bodo prepričani, da jih vrže njih zaveznik takoj med staro šaro, kakor hitro bo videl, da jih ne potrebuje več. Naša parola bodi: neustrašeno v boj kakor pravi možje iu značaji, zakaj saino to nam prinese boljšo bodočuost!