ŠTUD. K NJIŽNICA V MARIBORU 5113 i , *i (Ponatiselc iz cerkvenega uradnega lista za Lavantinsko škofijo, z dne 1. aprila 1897. Štev. V. str. 65—75). ■ Pil' v V Mariboru, 1900. :• Založila pisarna kn. šk. ordinarijata. — Tisek tiskarno sv. Cirila. «;'/ ml-: , ; .......... Poduk katoliške babice o njenih stanovskih dolžnostih posebno o deljenju krsta v sili. H (Ponatisek iz cerkvenega uradnega lista za lavantinsko škofijo 1897. V. dne 1. aprila 1897, str. 65—75). V Mariboru, 1900. Založila pisarna kn. šk. ordinariata* — Tisek tiskarne sv. Cirila. Predgovor. 8 a je poklic katoliške babice imeniten, je iz tega raz¬ vidno, ker je od njenega zvestega in razumnega izvrševanja stanovskih dolžnosti odvisno zdravje in pozemeljsko življenje, večkrat pa tudi večno zveličanje matere in posebej otroka. Takošnja uvaževanja so vodila tiste sodelavce pri pastirskih zborih lavantinske škofije za leto 1899, ki so izrekli željo po pismenem, ročnem poduku za babice, ker se ustni poduk kar hitro izgubi iz spomina. Zato se je navzočni poduk ponatisnil iz „ Cerkvenega uradnega lista za lavantinsko škofijo z dne 1. apr. 1897“, kos V., str. 65—75, da se ga visokočast. gospodje dušni pastirji primerno poslužijo pri podučevanju o krstu v sili, oziroma da ga izročijo babicam, ki ga naj skrbno pre¬ birajo in varno hranijo. •esse- i* * ' i.. i; Poduk katoliške babice. I. poglavje. Splošne dolžnosti katoliške babice. • Vprašanje 1. Ali je poklic katoliške babice imeniten in častitljiv? Odgovor. Poklic katoliške babice je 1. zelo imeniten in 2. častitljiv. 1. je imeniten ali važen, ker a) v njene roke je položeno življenje dveh oseb, živ¬ ljenje materino in otrokovo; b) od njene skrbnosti je odvisen dušni in telesni blagor ter zdravje materino in otrokovo; c) pogosto pa je odvisno od njene vestnosti in goreč¬ nosti tudi dušno zveličanje otrokovo in še celo ma¬ terino. 2. je častitljiv: Vsak poklic je častit in tem častitljivši, čim večja dobra in blaga ima človek v svoji oblasti; katoliški babici se pa izroča telesno in dušno živ¬ ljenje ter zveličanje dvojnih oseb. Vprašanje 2. Kakšne dolžnosti ima sploh katoliška babica ? Odgovor: Splošne dolžnosti katoliške babice so te-le: 1. Katoliška babica mora v svojem poklicu dobro pod¬ učena biti in a) tudi po dovršenem učenju večkrat, najmanj enkrat v letu naučeno ponavljati, in si zvesto zapomniti; 6 — b) tudi naj večkrat prebere ta „Poduk katoliške babice o dolžnostih njenega stanu, posebno o deljenju krsta v sili “. 2. Svojo službo mora katoliška babica opravljati vseg- dar z veseljem in neutrudljivo ter vestno vse sto¬ riti, kar ji ukazuje njen poklic in poslovno navodilo in kar je kakor s prisego obljubila, da hoče na¬ tančno izpolnjevati. • 3. Katoliška babica ne sme razločevati med osebami, ampak naj vsaki enako rada pomaga, ker pred Bogom sta ubožec in bogatin enako veliko vredna. Ako ji ubogi ljudje slabše plačajo, naj pa to po¬ manjkanje Bogu daruje in si tako nebesa zasluži. 4. Katoliška babica mora vsakokrat, kedarkoli jo po¬ kličejo, .a) Boga prositi za pomoč in sicer za sebe, pa tudi za mater in za otroka, in naj se priporoča priprošnji preblažene Device ter svetili angelov varihov. b) Posebno še naj opominja katoliško mater, da prejme dva ali tri tjedne pred porodom zakrament sv. po¬ kore in presv. Rešnje Telo, ker pri porodu je živ¬ ljenje tudi celo zdrave matere izpostavljeno mnogim nevarnostim. c) Mora se ravnati natančno po postavnih določbah, namreč umiti si roke, lehti in nohte, oznažiti obleko in vse potrebno orodje čisto in svitlo seboj vzeti in potem ne sme pozabiti to orodje razkužiti (desinfici- rati), kakor je zapovedano. 6. Katoliška babica mora strogo molčati o vsem, kar se ozira na dogodke pri opravljanju njene službe 7 — ali, kar je drugače zvedela, ko je bivala med raz¬ nimi rodbinami. a) Posebej je babica zavezana, strogo molčati o redkih slučajih nesrečnega poroda in stariše odkritosrčno pomilovati, ker niso sami zadolžili take nadloge; b) v teh izrednih slučajih naj katoliška babica ne pokaže kar hitro materi spačka, da se ne prestraši in si zdravja ne pokvari. , 6. Katoliška babica mora biti v svojem govorjenju vsegdar spodobna in sramežljiva, na radovedna vpra¬ šanja tikajoča se izvrševanja njene službe naj sploh ne odgovarja, temveč jih odločno zavrne. V jedi in pijači naj bo zmerna, posebno takrat, če se udeleži pojedin, ki se tu pa tam pripravijo po krstu. 7. Pri porodu naj katoliška babica vse nepotrebne ljudi na moder način odpravi iz porodničine sobe. 8. Naj ne vznemirja in ne straši porodnice s pripove¬ dovanjem o raznih porodnih slučajih. Ako pride katoliška babica od matere, ki je bo- lena na porodni vročnici, ne sme svoje službe kje drugdje izvrševati, dokler ni temeljito osnažila svoje obleke, svojega orodja, roke in lehti; tu se mora posebno natančno ravnati po poslovnem navodilu. 9. Slednjič naj katoliška babica, ki v svojem imenitnem poklicu božjega blagoslova v obilni meri potrebuje, pobožno živi, pridno moli in večkrat (vsak mesec) prejme zakrament svete pokore in najsvetejši za¬ krament. — 8 II. poglavje. Posebne dolžnosti katoliške babice. Vprašanje 3. Katere so posebne dolžnosti, ki jih ima katoliška babica izpolnjevati? Odgovor. Katoliška babica ima še izpolnjevati sledeče posebne dolžnosti: 1. Pri nevarnem povitju naj skrbi katoliška babica, da pokličejo zdravnika in po okoliščinah tudi du¬ hovnika. Pogosto je med vsemi navzočimi katoliška babica edina, ki spozna nevarnost za življenje materino. Ako bi se domači branili, poklicati duhovnika, ker so nevedni in ker v svoji nespameti menijo, da je treba prizanašati materi, naj se katoliška babica obrne do same bolenice, jo opozori na težki porod in na tisto okrepčanje, katero podaje zakrament sv. poslednjega olja, in jo opominja, da prejme sv. zakramente. Ako se ravnajo po nasvetu kat. babice, pridobljena je duša za nebesa; če pa ne poslušajo na njene opomine, storila je vsaj katoliška babica svojo dolžnost. 2. Katoliška babica naj skrbi za pravočasen krst otro¬ kov in v sili naj sama krsti dete; zato mora 3. dobro podučena biti v tem, kako se sv. krst veljavno deli. 4. Katoliška babica mora skrbeti, da se porod o pra¬ vem času naznani matičarju (župniku), tudi takrat, če je otrok hitro umrl po krstu v sili ali če se je dete naredilo mrtvo. — 9 — 5. Zato naj katoliška babica opozori stariše ali domače na sledeče priprave in sicer že takrat, ko jo po¬ kličejo na njeno opravilo: a) krstno ime otrokovo, dan, uro in leto poroda; b) ime očetovo in materino, dan, leto in kraj njune poroke; c) njihovo rojstno leto, dan in uro, njihov stan ali posel (ali samostalen ali pomočnik); kraj njihovega stanovanja (občina, okraj in dežela); d) ako je mati samska (ledična), mora se naznaniti tudi ime njenih starišev (kakor pod b in c); e) ako imajo imenovane osebe listine ali pisma: krstni, poročni in domovinski list, knjižico za posle, naj se ta pisma pokažejo matičarju (župniku). Ako takih pisem ne najde, je dobro, ako se zgo- rajšne reči pismeno naznanijo matičarju (župniku). Ako bi tudi to ne bilo mogoče, naj se pa do¬ mačim zaukaže, da matičarju določno razložijo zgorajšnje reči. • 6. Ako pokličejo katoliško babico k materi, ki je samo državljansko ali civilno poročena, ali ki le na videz velja za omoženo, ali k nekatoliškim ali judovskim materam, ali slednjič v slučajih samskih, in sicer nekatoliških ali nevernih ali judovskih mater, naj si katoliška babica vse reči preskrbi kakor zgoraj (št. 5) in jih kakor hitro mogoče naznani katoliškemu župniku (v tem slučaju namreč, če bi nameravali otroka prinesti h katoliškemu dušnemu pastirju), da ta lehko potrebno ukrene, v zadevi poroštva kato¬ liške vzgoje otrok. (Primeri vprašanje 64.). 10 7. Katoliška babica more in sme le tista sredstva rabiti, kakršnih se je naučila v učnem tečaju, nikakor pa se ne sme posluževati drugih zdravil in posebno ima se varovati vseh praznoverskih in obenem grešnih sredstev. Ako ne zadostujejo naučena in rabljena sredstva, naj vse drugo prepusti zvedenemu zdrav¬ niku in stvar Bogu priporoča. 8. Ako pri nevarnem povitju ni zdravnika blizu in preti materi smrtna nevarnost, ne da bi mogel dojti du¬ hovnik še o pravem času, naj katoliška babica umi¬ rajočo mater pripravi na krščansko smrt s tem, da obudi ž njo vero, upanje in ljubezen, posebno pa še kes in vdanost v voljo božjo. 9. Katoliška babica ne sme nikoli kaj prepovedanega nasvetovati ali pri tem sodelovati. Ako bi n. pr. noseča oseba na to mislila, kako bi sad odpravila iz telesa in bi morebiti katoliško babico vprašala za svet, je ta po svoji vesti strogo zavezana: a) tej nesrečni osebi resno govoriti na dušo, da jo odvrne od te velike pregrehe in hudobije; b) katoliška babica ji mora reči, da je odpraviti telesni sad, pred Bogom in pred vestjo velik greh, da je to toliko; c) kakor naravnost umoriti otročje telo, d) pa tudi umoriti dušo otrokovo, ker bi dete umrlo brez krsta in se zato ne udeležilo večnega zveli¬ čanja ; e) da je tako dejanje ali že celo poskus takega de¬ janja in sicer tudi takrat, če je bilo brez uspeha, 11 tudi po posvetni postavi, velik zločin, ki se hudo kaznuje v prisilnih delavnicah; J) da velja taka nečloveška mati pri vseh za pravo grdobo in hudobo človeškega rodu; g) tako nosečo osebo naj katoliška babica močno opo¬ minja na njeno vestno dolžnost, skrbno paziti, da se ji ne pripeti kaj škodljivega, ampak da je mo¬ goče otroka pravočasno prinesti k sv. krstu. 10. Katoliška babica naj opozarja, kakor najbolje ve in zna, vse matere, h katerim jo pokličejo, na vse, kar bi moglo škodovati njim ali otrokom, kakor se je učila v babičnem tečaju; posebno jih naj opominja, da po noči sploh ne jemljejo dojenca ali malih otrok k sebi v postelj, ker jih lehko zadušijo ali jim škodujejo v njihovem razvoju. III. poglavje. Sveti krst, posebno krst v sili. Vprašanje 4. Ali je sv. krst neobhodno potreben k zveličanju ? Odgovor. Sv. krst je k zveličanju neobhodno potreben, ker brez krsta se ne more zveličati noben človek, tudi otrok ne: »Resnično, resnično ti povem“, reče Kristus Nikodemu, »kdor se ne prerodi iz vode in Svetega Duha, ne more vstopiti v nebeško kraljestvo“. (Jan. 3, 5). Vprašanje 5. Kaj je krst v sili? Odgovor. Krst v sili je oni pravi krst, ki se podeli med polivanjem z vodo in istočasnim izgovarjanjem 12 — krstnih besed, pri katerem se radi nevarnosti za živ¬ ljenje krščenčevo opustijo vse druge predpisane molitve in ceremonije. Vprašanje 6. Koliko reči je potrebnih za veljaven krst? Odgovor. Te-le reči so potrebne za veljavno podeljenje sv. krsta: 1. Polivanje z vodo. 2. Istočasno izgovarjanje krstnih besed: „N. (ime), jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. 3. Namen (volja), tako krstiti, kakor je zapovedal Kristus Gospod in kakor to v resnici dela sv. cerkev. Vprašanje 7. Kako krščuje sv. cerkev po svojih du¬ hovnikih ? Odgovor. Sv. cerkev krščuje po svojih duhovnikih tako-le: Mašnik vzame naravno pa blagoslovljeno krstno vodo, ali v sili tudi naravno neblagoslovljeno vodo, jo vlije trikrat v podobi križa čez glavo (čelo) otrokovo in govori obenem: „N. (ime), jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. Opomba. Kjer stoji med besedami križ, vlije mašnik vodo v po¬ dobi križa (f) čez glavo otrokovo. Vprašanje 8. Je k veljavnosti sv. krsta potrebno 1. trojno polivanje in 2. polivanje v podobi križa? Odgovor. Za veljavnost sv. krsta ni potrebno 1. niti trojno polivanje, niti 2. polivanje v podobi križa; zadostuje tudi en¬ kratno polivanje glave z vodo in ne v podobi križa; posebno takrat, če se deli krst v sili otroku v materinem telesu, ni nasvetovati, da bi se polivalo trikrat in v podobi križa. Ako pa dopuščajo okoliščine in čas, naj se krščuje s trojnim polivanjem v podobi križa, ker je cerkev tako ukazala. A. Krstne besede. Vprašanje 9. Kako se glasijo krstne besede, iu ali se sme pri njih kaj prenarediti ali dostaviti ali odvzeti? Odgovor. Krstne besede se glase: „N. (ime), jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega, f Duha"; pri teh besedah se ne sme celo nič premeniti, ne do¬ staviti, ne odvzeti. Vprašanje 10. Ali je potrebno reči Jaz te krstim?" Odgovor. Neobhodno potrebno je, reči Jaz te krstim", ker 1. sv. krst bi bil brez teli besed neveljaven, in 2. ker še le z omenjenimi besedami jasno izraža, da hoče kdo krstiti in ne kaj drugega storiti. 3. Slednjič se izgovarjajo besede: „V imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha", samo takrat, ko se dela sv. križ - f delanje sv. križa pa se nikoli ne sme zameniti s podeljenjem sv. krsta. Pri krščevanju je torej treba izrečno povedati J a z te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha". Vprašanje 11. Je-li neobhodno potrebno, imenovati vsako treh Božjih oseb? Odgovor. Neobhodno potrebno je, posebej imenovati vsako Božjo osebo, torej reči: jaz te krstim v 14 — imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, ker je Kristus tako učil in naravnost zapovedal. Vprašanje 12. Bi-li bil krst veljaven, ko bi kdo rekel samo: 1. jaz te krstim v imenu Kristusovem ali 2. jaz te krstim v imenu presvete Trojice? Odgovor. V teh slučajih bil bi sv. krst neveljaven in brezuspešen ter gotovo zelo dvomljiv, ker Kristus uči in naravnost zapoveduje, imenovati tri Božje osebe. Svojim apostolom rekel je Gospod pred svojim vnebo¬ hodom : „Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha“. (Mat! 28, 19). Vprašanje 13. Se-li dostavlja beseda „Boga K pred besedo „ Očeta “ ? ali beseda „Amen“ ob koncu krstnih besed ? Odgovor. Ne dostavlja se beseda „Boga“ pred besedo „Očeta“ in tudi ne „Amen“ ob koncu krstnih besed, ker tega ni storil ne Kristus in tudi cerkev ne dela; mi se pa moramo natančno ravnati po naukih Kristu¬ sovih in po zapovedih sv. cerkve. Vprašanje 14. Kaj bi morali misliti o krstu: 1. Pri katerem bi ena oseba vlivala v podobi križa naravno vodo čez glavo otrokovo, druga oseba (n. pr. zdravnik ali babica) bi pa ob enem izgovarjala krstne besede: „Jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“ ? ali 2. če bi kdo v vodo namočil roko ali prst ali kakšno platno in bi to zadnje zopet ožel ter s tem pomočil čelo in ob enem govoril krstne besede? Odgovor. V prvem slučaju (1.) bil bi krst gotovo ne¬ veljaven, v drugem slučaju (2.) pa bi bil krst, izvzemši 15 — slučaj skrajne sile, zoper izdana cerkvena naročila, in gledč veljavnosti tudi ne tako zanesljiv, da bi bil že izključen vsak dvom. Kajti v prvem slučaju (1.) ne krsti nobena izmed obeli oseb, ker krst se ne izvrši ne s samim polivanjem in tudi ne s s a m i m i krstnimi besedami, ampak le, ako opravi obe dejanji e n a i n ista oseba. Obojno dejanje (polivanje in izgovarjanje) opravljeno po dveh različnih osebah, je z ozirom na sv. krst bistveno neresnično, ker ni nobeno izmed obeh samo za se sveti krst. V drugem slučaju (2.) pa, razun v skrajni sili, krst ni dovoljen, ker sv. cerkev pozna po nauku in naročilu Jezusa Kristusa le tri na¬ čine sv. krsta: 1. potapljanje, 2. polivanje in 3. močno poškropljenje krščenca z vodo, tako da voda odteka od vsakega krščenca in se sme smatrati telesni del, na katerem se izvrši sv. krst, očiščenim in umitim. Vprašanje 15. Kaj bi morali misliti o takem krstu, pri katerem bi se najprej dete trikrat polilo in potem šele bi se izgovorile krstne besede, ali pa narobe? Odgovor. Na tak način opravljen krst bi bil tudi le malo zanesljiv ali celo neveljaven, ako bi vmes poteklo več časa, ker se mora v istem času polivati glava otrokova in ob enem se morajo izgovarjati besede: „ Jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha". B. Voda pi*i svetem krstu. Vprašanje 16. Kakšna voda mora se rabiti sploh pri sv. krstu? Odgovor. Pri sv. krstu naj se rabi v prvi vrsti blago¬ slovljena sveta krstna voda; ako v slučaju sile take ni 16 — pri rokah, naj se rabi v drugi vrsti blagoslovljena voda, in ako take ni dobiti, v tretji vrsti naravna, ne- pomešana voda. (Primeri izjemni slučaj: Vprašanje 19, 1 in 2 ). Vprašanje 17. Kakšno vodo imamo za naravno vodo? Odgovor. Naravna voda je tista, ki teče ali katero zajemamo iz studencev in vodnjakov; potem voda iz rek in potokov, iz morja in jezer, deževnica, stopljena voda iz slane, snega in leda, naj si bo topla ali mrzla, naj si bo (eden slučaj je izvzet pri rabi, vprašanje 19) čista, ali, ako take ni dobiti, naj si bo kalna voda. Vprašanje 18. Ali se naj pri krstu v sili mnogo časa vporabi, da se dobi blagoslovljena voda? Odgovor. Pri krstu v sili naj se čas ne potrati s tem, da bi se pošiljalo po blagoslovljeno vodo, ampak vpo¬ rabi naj se za sv. krst naravna voda, ki je ravno pri rokah. Vprašanje 19. Na kaj je treba celo posebno paziti pri vodi, ki se vporablja pri krstu v sili? Odgovor. Pri vodi, ki se rabi pri krstu v sili, je treba celo posebno gledati na to, da je 1. čista, nepomešana, zdrava in ako mogoče mlačna; 2. ako je treba otroka krstiti še v materinem telesu, mora se postopati zelo previdno, da se ne spravijo po nečisti vodi bolezniški početniki v materino telo, kar bi bilo nevarno za življenje ma¬ terino. V tem slučaju bi se lehko rabila destilirana voda ali čista studenčnica, kakršna priteka v velikih mestih po umetnih vodovodih; 3. ker pa ni vedno dobiti destilirane vode in tudi ne povsod čiste studenčnice, zato se naj vsaj v tem - 17 - zadnjem slučaju rabi pri krstu otroka v materinem telesu naravna, dobro za¬ vreta (kuhana) in zopet ohlajena mlačna voda. To naj sploh velja kot pravilo babici pri krstu v sili. Vprašanje 20. Kaj naj preskrbi babica, da ima za slučaje krsta v sili vedno pripravljeno Čisto, zdravo, neškodljivo vodo? Odgovor. Babica naj da naravno vodo ob primernem času v čistih posodah dobro zavreti in potem ohladiti. Voda se zato kuha, da se vničijo in neškodljive storijo take stvari, ki se morebiti nahajajo v vodi in ki bi lehko povročile kakšno bolezen. Vprašanje 21. Kako naj babica poliva z vodo, kedar deli krst v sili ? Odgovor. Najbolje je, ako rabi babica pri tem opravilu 1. čisto kupico ali dobro osnaženo šalico, ako pa bi ne bilo pri rokah čiste posode 2. naj z dlanjo vodo zajemlje in na otrokovo glavo vliva; 3. ako se otrok krsti v sili v materinem telesu, naj rabi babica svojo roko ali samo dobro v vodo po¬ močen prst, ne pa kakšen instrument, naj si bo brizgalnica ali irigator, ker je to nevarno za mater. Ako bi se kedaj rabil irigator, bilo bi treba silno previdno postopati in zato je bolje, če se to opusti. Vprašanje 22. Kako je soditi o rabi umetne vode in drugih tekočin pri sv. krstu? Odgovor. Sploh se mora reči, da je sv. krst neveljaven in brezuspešen, ako se deli krst v sili z umetno vodo — 18 — na pr. rožno, kolonjsko vodo, z vinom, pivom, žganjem, mlekom, oljem, s slinami itd. C. Namen pri sv. krstu. Vprašanje 23. Kedaj ima katoliška babica pravi namen pri deljenju sv. krsta? Odgovor. Pravi namen pri deljenju sv. krsta je tisti, če hoče katoliška babica tako krstiti, kakor je Kristus učil in ukazal, in kakor sv. cerkev po svojih duhov¬ nikih v resnici krščuje (Prim. § 7.). Zato naj katoliška babica, kedar jo pokličejo k otročniei: 1. hitro takrat in vsak dan do poroda sklep stori, da hoče v sili tako krstiti, kakor krščuje sv. cerkev; 2. kedar nastopi slučaj v sili in je še časa dovolj, naj katoliška babica za trenotek svoje misli zbere in pri sebi sklene: tako hočem krstiti, kakor krščuje sv. cerkev. 3. ni pa ravno potrebno, tega znotranjega sklepa z besedami izgovoriti; 4. da je krst veljaven, zadostoval bi tudi namen, ki je bil že zgodaj zjutraj storjen. IV. poglavje. Kedaj se naj deli krst v sili, kedaj pa ne? Vprašanje 24. (Prim. vprašanje 26.) Kedaj naj deli katoliška babica krst v sili ? Odgovor. Katoliška babica naj deli krst v sili le v slučaju sile, kakor že ime pove, torej kedar je v — 19 — resnici kakšna nevarnost za življenje otrokovo. Ako se je le samo bati, da pride nevarnost za otroka, a iz takratnih okoliščin se ne da sklepati, da bo nevarnost prišla, naj katoliška babica med tem opusti krst v sili. Ako pa katoliška babica pri prevdarjanju okoliščin dvomi, ali je nevarnost za življenje otrokovo že tu ali ne, naj izvoli varnejši pot in podeli otroku krst v sili. Vprašanje 25. Kedaj se nahaja velika nevarnost pri porodu otroka ? Odgovor. Ni mogoče, našteti tukaj vseh slučajev; iz¬ kušnja v izvrševanju poklica bo v tem najboljša uči¬ teljica. Sploh se dajo navesti menda sledeči slučaji: 1. pri negodnem porodu ali spovitju (abortus); 2. pri težkem porodu, ki delj časa trpi; 3. pri prejedi materine potice; 4. pri izstopu popkovega traka; 5. pri težkem porodu in istočasnem izstopu noge ali glave; 6. pri veliki slabosti ali omedlevici novorojenega deteta, t. j. otrok se nič ne oglasi, dihanje je zelo slabo in tudi žila, glava otrokova ali obličje začne po¬ stajati žolta ali rumenkasta; 7. ako se otrok narodi pred sedmim mesecem; 8. ako so možgani otrokovi čisto mehki, ali če kažejo široke črepinjine stike ali druge razpokline; 9. ako je otrok na videz mrtev; 10. slednjič pogostoma pri vsakovrstnem spovitju. Vprašanje 26. Po katerem splošnem pravilu naj se ravna katoliška babica pri deljenju krsta v sili? 2 * - 20 Odgovor. Katoliška babica naj ne bo preboječa pri deljenju krsta v sili, pa tudi ne celo brezskrbna. Vprašanje 27. Ali se mora pri deljenju krsta vsili 1. dati določeno krstno ime ? 2. se-li morajo poklicati krstni botri? in 3. je-li potrebno vedeti, ali je otrok deček ali deklica? Odgovor. 1. Ni potrebno, otroku dati krstno ime; ako se pa ve za krstno ime, se mu lehko že da pri krstu v sili. 2. Ni potrebno, da še celo ni svetovati, botrov klicati, ker bi z odlaganjem krsta nevarnost za večno živ¬ ljenje (za večno zveličanje) postala silno velika. 3. Celo nepotrebno je vedeti, je-li otrok deček ali dekle. 1. pripomba: Vse nepotrebne osebe naj se sicer odpravijo iz sobe porodničine, vendar pa je dobro, če je pričujoča razun babice in matere še ena druga oseba ali dve, zato da pozneje duhovnik s popraševanjem tem gotovejše lehko razsodi, se-li je krst v sili veljavno podelil, v katerem slučaju se sv. krst ne sme nikdar ponoviti, tudi ne pogojno. 2. pripomba: Ko se je krst v sili podelil, naj babica, kakor hitro ji njen posel pri materi to dovoli, in kake druge priče vsako¬ krat grejo v farovž in tam duhovniku — in ne šele pred cerkvenimi vrati — natančno naznanijo okoliščine in način po¬ deljenega sv. krsta v sili, da iz tega duhovnik lehko varno sklepa, ali se je sv. krst veljavno podelil, ali se nahaja o tem opravičen dvom. Vprašanje 28. Kedaj se nikoli ne sme podeliti krst v sili, tudi pogojno ne? Odgovor. Krst v sili se ne sme nikoli, tudi ne pogojno podeliti, ako je celo gotovo in dognano, da je otrok že umrl. Celo gotova in dognana je smrt otrokova takrat, ako se sledovi gnjilobe očitno kažejo. — 21 — V vseh drugih slučajih (n. pr. v omedlevici) sme se vsaj pogojno podeliti krst v sili. Opomba. Sveti zakramenti upostavljeni so le samo za žive ljudi in za te so tudi primerni, potrebni in koristni, ne pa za mrtve. Vprašanje 29. Katere so krstne besede s pogojem? Odgovor. Sledeče krstne besede s pogojem so najbolj v rabi: 1. „Ako (še) živiš, krstim te v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. Te besede se rabijo, ako n. pr. otrok omedli, ali ga je treba krstiti v materinem telesu, ne da bi bilo mogoče zaslediti, ali še živi ali je že umrl. 2. Ako si človek, krstim te itd. Te besede se rabijo le pri spačkih, kjer ni spoznati človeške podobe. 3. Ako še nisi krščen, krstim te v imenu itd. Te besede se rabijo, če je bil otrok še v materinem telesu na roki, nogi, laktu ali ramah ali na prsih že krščen, ali če se nahaja opravičen dvom o veljav¬ nosti podeljenega krsta v sili. 4. Krstne besede, ako se združijo predstoječa besedila r a) Ako si človek, in ako živiš, te krstim itd. b) Ako živiš in že nisi krščen, te krstim itd. c) Ako si človek in še nisi krščen, te krstim itd. Kedaj se naj te besede rabijo, ni treba dalje razlagati, ker je to naznanjeno že v pogoju. 5. Slednjič besede: ako si zmožen, te krstim itd. To zadnje besedilo se da rabiti tudi v v s e h drugih slučajih. Ako n. pr. katoliška babica ne ve dobro, katere pogojne krstne besede bi bilo treba. — 22 — rabiti ravno v kakšnem posameznem slučaju, reče lehko: „ Ako si zmožen, te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Sveteta f Duha“. Vprašanje 30. Se-li morajo izrečno izgovarjati po¬ gojne besede: „ako živiš 44 , „ako si človek 44 , „ako si zmožen „ako še nisi krščen “ ? Odgovor. Ni potrebno, da bi se izrečno izgovarjale na¬ vedene pogojne besede; krst bi pač bil tudi veljaven, ako bi katoliška babica med polivanjem otroka z vodo samo rekla: Jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha 44 in bi pri tem le mislila sama pri sebi, „ako živiš 44 , ali „ako si človek 44 ali „ako še nisi krščen 14 , ali „ako si zmožen 44 . Vendar pa je bolje, da se izrečno izgovorijo pogojne besede. Vprašanje 31. Se-li naj v slučajih omedlevice in pri operacijah krst v sili podeli, ako je mogoče še pred oživljanjem ali pred operacijo? Odgovor. 1. V slučajih omedlevice in 2. pri operacijah naj se krst v sili pogojno podeli še pred oživljanjem in pred operacijo; ker a) sveti krst se pogojno v par trenotkih podeli in ne zavleče oživljanja otrokovega skorej celo nič ali le malo. Zamuda s krstom v sili bi pa vsak trenotek izpostavila dušno zveličanje otrokovo največi nevar¬ nosti. Kar hitro po svetem krstu mora pa seveda kat. babica vse pripravne pripomočke vporabiti za oživ¬ ljanje otrokovo. b) Pred operacijo naj se podeli, ako je mogoče, krst v sili, ker se ne ve, ali bo prišel otrok po operaciji živ na svetlo. — 23 — V. poglavje. A, Krščevanje v materinem telesu. Vprašanje 32. Se-li sme otrok krstiti v nevarnosti za njegovo življenje tudi v materinem telesu? Odgovor. V posameznih določenih slučajih je dovoljeno, otroka krstiti v materinem telesu, ako se nahaja res¬ nična nevarnost za otrokovo življenje pred rojstvom. Vprašanje 33. V katerih slučajih se sme krstiti otrok v materinem telesu in se naj krsti? Odgovor. V sledečih slučajih: I. sl u čaj. Otrok še ni v mali materini medenici, pa mogoče je, otroka doseči s prstom. Vprašanje 34. Kedaj se sme vtem slučaju (I. slučaj) podeliti krst v sili ? Odgovor. Krst v sili sme se v I. slučaju podeliti le, ako se nahajajo sledeči pogoji: 1. Ako je materina medenica preozka in ni mogoče otroka živega na svet spraviti. 2. Ako so druga zanesljiva znamenja, da bo življenje otrokovo kmalu ugasnilo; taka znamenja so babici iz šolskega poduka in iz učne knjige znana in tam navedena. (Prim. Gustav v. Braun, Lehrbuck der Geburtshilfe; prim. tudi vpr. 25). 3. Slednjič, ako je treba izvršiti operacijo, izvzet je cesarski prerez, pri katerem krst v sili sploh ni mogoč, in se otrok skoraj vedno živ ohrani in je pogosto tako krepek, da se 'krst celo lehko prepusti — 24 duhovniku. V vseh drugih slučajih operacije pa mora se krst v sili podeliti pred operacijo. Vprašanje 35. Kako se mora v tem sicer zelo redkem slučaju (I.) krst v sili podeliti? Odgovor. Krst se podeli v tem slučaju (eventuelno po odtoku otročje vode) s polivanjem otroka ali najbolje s prstom, v mlačno in poprej prekuhano vodo namoče¬ nim in ako se ob enem izgovarjajo besede: „Ako živiš, te krstim v imena Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. II. slučaj. Otrok se še sicer ni narodil, pa ena roka ali noga je poleg glave izstopila ali sad se nahaja v položaju ram. Vprašanje 36. Katere nevarnosti morajo se nahajati, da se v tem slučaju (II.) sme podeliti krst v sili in se naj podeli? Odgovor. Krst v sili se naj podeli in se sme podeliti v tem slučaju (II.) le takrat, ako se nahajajo sledeče nevarnosti: 1. Porod moral se je začeti. 2. Pred preobračanjem otroka in predenj se rabijo klešče, ako je nevarnost za življenje in je treba rabiti ta sredstva 3. Ako je začelo srce drugače delovati ter se je spre¬ menila žila popčne zaveze in je iz tega spoznati nevarnost za otroka. Ako se nahajajo ti pogoji (1. do 3., posebno 3.), se sme in se mora podeliti krst v sili. 25 — Vprašanje 37. Kako se podeli vtem slučaju (II.) krst v sili? Odgovor. Krst v sili podeli se v tem slučaju (II.) naj¬ bolje s polivanjem molečega otrokovega dela z vodo ali v posebno silnem slučaju z dobro namočenim prstom in istočasnim izgovarjanjem krstnih besed in sicer: 1. Ako je mogoče politi le roko ali ramo ali nogo otrokovo, glasi se besedilo: „Ako živiš, te krstim v imenu Očeta f in Sina j- in Svetega Dulia“, ali 2. mogoče je glavo otrokovo politi z vodo, potem je krstiti brezpogojno, ako otrok resnično živi, z bese¬ dami: „Jaz te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duka“. Ako pa ni gotovo, da otrok še živi, bi bilo treba krstiti pogojno: „Ako živiš, te krstim “ itd. 3. Ako pride otrok na svet in je še nevarnost za nje¬ govo življenje, naj se le v slučaju 1. na glavi otro¬ kovi krst pogojno ponovi z besedami: „Ako še nisi krščen, te krstim“ itd. ali „ako živiš in še nisi krščen, te krstim“ itd. Vprašanje 38. Na kaj je treba paziti v tem slučaju (II., 1., 2. in 3.) ali sploh pri polivanju otroka z vodo, ako bi bil otrok (ali roka, rama, noga ali glava) še obdan z jajčjo mreno, tudi po dovršenem porodu? Odgovor. Dokler še jajčja mrena obdaja otroka ali del otrokov, se ne sme podeliti krst v sili, ampak morala bi se, ako se to po predpisu babičnega navodila in pouka lehko zgodi brez škode in nevarnosti za otroka in mater, jajčja mrena poprej odpraviti ali celo ali vsaj deloma, da je mogoče politi in krstiti kak resni¬ čen del otrokov. — 26 — Vprašanje 39. Kaj je storiti, ako je bil otrok krščen v materinem telesa in potem se narodi dvoje ali troje otrok ? Odgovor. Ako je bil otrok krščen v materinem telesu in potem bi prišlo na svet dvoje ali troje otrok in bi se ne vedelo, kateri otrok je že bil krščen, treba je krstiti vsako rojeno dete z besedami: „Ako še nisi krščen, te krstim" itd. Vprašanje 40. Kako se naj deli sv. krst, ako mati umrje med porodom otroka in se še ta ni narodil, ali se brez pomoči zdravnikove tudi roditi ne more? Odgovor. Umrje mati otrokova med porodom in je otrok še v materinem telesu, naj se 1. skrbi za to, da se otrok, ako je mogoče, narodi, 2. ako to ni mogoče, potem je treba na vsak način otroka pogojno krstiti: „Ako živiš, te krsti m “ itd. 3. Ako bi pa ne bilo mogoče otroka doseči, da se krsti, naj (v tem slučaju sicer na vsak način) hitro pokličejo zdravnika, da se, če mogoče, vsaj otrok reši z zdravnikovo pomočjo; med tem časom do zdravnikovega prihoda naj se materino telo kolikor mogoče toplo ohrani. Vprašanje 41. Kedaj se redno naj opusti krst otroka v materinem telesu? Odgovor. Krst otroka v materinem telesu mora se opu¬ stiti v vseh onih slučajih, ako je še otrok tako glo¬ boko v krilu materinem, da ga ni mogoče doseči s prstom, ne da bi se mati ne ranila, ker babici ni ni¬ kdar dovoljeno, operativno segati v materino telo. — 27 — B. Deljenje krsta v sili že narojenim otrokom. Vprašanje 42. Kedaj je dovoljen krst v sili pri že rojenih otrokih in kako se naj deli? Odgovor. Splošno je dovoljen krst vsili pri že rojenih otrokih, ako se nahaja resnična nevarnost za življenje in velika slabost pri otroku. (Prim. vprašanje 25.) Krst v sili se pa naj deli na glavi otrokovi, in sicer na¬ vadno brezpogojno. Le v dveh slučajih bi bilo treba krstiti pogojno: 1. Ako bi bilo življenje otrokovo dvomljivo, torej: „ako živiš, te krstim “ itd. 2. Ako bi se bil krst na otroku pogojno izvršil še v materinem telesu, torej: „Ako še nisi krščen, te krstim' 1 itd. ali: „Ako še živiš in še nisi krščen, te krstim“ itd. Vprašanje 43. Kedaj se ne sme krstiti rojeni otrok? Odgovor. Že narojeni otrok se ne sme nikoli, tudi ne pogojno krstiti: 1. Ako se na otroku že dajo zaslediti znamenja tro¬ hnobe ali 2. ako je bil otrok že v materinem telesu na glavi krščen. C. Krst pri spovitju, pri negodnih in prezgod¬ nih porodih. Vprašanje 44. Ali se sme krstiti in se-li naj neobhodno krsti pri spovitju ali negodnem in zgodnem porodu od- — 28 dan telesni sad, ako se še da življenje zapaziti ali slutiti ? Odgovor. Spovitki, negodni in zgodni porodi se smejo in se naj krstijo, ali se da življenje zapaziti ali slutiti, ker vsaki sad človekov je človek. Vprašanje 45. Kateri pogoji se morajo nahajati, ako se naj krstijo spovitki, nezreli in prezgodni sadovi? Odgovor. Sledeči pogoji se morajo nahajati in nasled¬ nja pravila izvrševati pri krstu v sili na spovitkih, ne¬ zrelih in prezgodnih porodih: 1. Pri spovitju ali negodnem ali prezgodnem porodu oddane ustvarbe morajo biti še sveže, t. j. one ne smejo biti rumenkaste ali žolte ali celo nagnite. 2. Jajčnjak spovitja ali meh nezrelega ali zgodnega poroda mora se pred krstom previdno odpreti. 3. Mora se za gotovo zapaziti eno jajce v oddanem spovitju, nezrelem ali zgodnem porodu in ne sme se krstiti kakšen mesenat košček ali mehur, če tudi bi bilo zaslediti kosti od glave ali telesa. 4. Ako so izpolnjeni L, 2., 3., mora se sv. krst po¬ deliti pogojno z besedami: „Ako še živiš in si zmožen, te krstim “ itd. 5. Krst se mora podeliti kolikor mogoče naglo, brez velike zamude, ker življenje spovitka, nezrelega in zgodnega poroda lehko hitro ugasne. Vprašanje 46. Ali se da več slučajev razločevati pri krstu nezrelega poroda ali spovitka, in kako se naj deli sv. krst? Odgovor. Pri krstu nezrelega sadu ali spovitka dajo se z ozirom na čas razločevati sledeči slučaji, kjer je pri vsakem posameznem slučaju naznanjen način krsta. — 29 — I. slučaj. Spovitje se zgodi v prvih 16 tednih nošenja, oddani sadovi so celo majhni in se pogosto rodijo v jajčji mreni. Krst v sili se zato najbolje podeli tako-le: Z palcem in kazalcem obeh rok prime babica od¬ dano, najbrž od spovitja prihajajočo ustvarbo, jo na¬ moči v naravni (mlačni) vodi, raztrga jajčjo mreno v vodi in govori: „Ako še živiš (in si zmožen), te krstim v imenu Očeta f in Sina f in svetega f Duha“. II. slučaj. Pri spovitju, negodnem in prezgodnem porodu se odda sad po šestnajstem življenskem tednu. V tem II. slučaju je spovitek, negodni ali zgodni porod že večji in krst v sili se deli tako-le: Babica vzame z levo roko sad, oddano ustvarbo, odpre z desno roko previdno jajčjo mreno in da otročja vodo počasi odteči, vlije potem mlačne vode čez sad in govori ob enem: „Ako še živiš (in si zmožen), te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. III. slučaj. Sad je zraščen z drugim sadom ali v njega vcepljen. Vprašanje 47. Kako se naj deli sv. krst, ako visi spo- vitek ali negodni in prezgodni porod na nebu drugega nezrelega sadu ? Odgovor. Tukaj se deli sv. krst tako-le: glavni sad se krsti, brezpogojno, drugi sad pa pogojno z besedami r — so — „ako še nisi krščen, te krstim" itd., ali ako se dvomi o življenju, se oba sadova krstita pogojno. Glavni sad z besedami: „ako živiš, te krstim" itd., drugi sad z besedami: „ako še živiš in še nisi krščen, te krstim" itd. D. Deljenje sv. krsta pri porodih z dvema ustvarbama. Vprašanje 48. Kaj uči rimski rituale o sv. krstu na spačkih in ustvarbah po dvoje? Odgovor. Rimski rituale uči Tit. II., poglavje I., od¬ stavek 18—20 sledeče: Odstavek 18. Ako se prikaže spaček, mora se po¬ stopati zelo previdno, in ako je potrebno, naj poprašajo škofa in druge strokovnjake, ako ni smrtna nevarnost že blizu. Odstavek 19. Spačka, ki nima človeške podobe, ni dovoljeno krstiti; v dvomu pa le pogojno: „Ako si človek, te krstim v imenu Očeta f in Sina f in Svetega f Duha“. Odstavek 20. Ako kažejo spački po dve ustvarbi, je treba razločiti, ali je ena oseba ali dve, in potem sv. krst primerno podeliti. V 20. odstavku rimskega rituala navedeni slučaji se posebej razpravljajo v sle¬ dečih vprašanjih. Vprašanje 49. Ali se nahajajo pri porodih slučaji z dvema ustvarbama ? Kakšne vrste so ti slučaji ? In kako je deliti sv. krst? Odgovor. Pri porodu nahajajo se tudi dvojne ustvarbe, in sicer so menda sledeči slučaji, po katerih se tudi ravna deljenje krsta v sili. — 31 I. slučaj. Dva popolnoma razvita človeka, le zunaj zra- ščena. 1. Ako je v tem slučaju nevarnost za življenje enega izmed obeh otrok ali za oba otroka, je treba po¬ deliti krst v sili in sicer brezpogojno na glavi vsakega otroka posebej. Ako pa ni nevarnosti za življenje, se krst v sili ne sme podeliti. 2. Ako je življenje obeh otrok ali enega izmed obeh dvomljivo, naj se pogojno krstita oba otroka ali le tisto, katerega življenje jo dvomljivo, ovi drugi oči- vidno živeči otrok pa brezpogojno. Pogojno besedilo se glasi: „Ako še živiš, te krstim" itd. II. slučaj. Dve glavi, dvojne prsi in eden trup. Tukaj se vsaj sluti, da sta dve osebi. 1. Krst v sili se torej podeli na eni glavi brezpogojno, na drugi pa pogojno z besedami: „Ako še nisi krščen, te krstim" itd. 2. Ako je velika nevarnost za življenje teh podvojenih ustvarb, se lehko krst podeli s polivanjem posamnih glav z besedami: „Jaz vaju (vas) krstim v imenu Očeta f in Sina f in svetega f Duha". To skupno krstno besedilo sme se pa rabiti le v skrajnosti za življenje dveh ali večih otrok, v dru¬ gih slučajih je treba posamezno osebo posebej politi in krstiti. — 32 — III. slučaj. Dve glavi in eden trup, pa le eno srce. V tem slučaju je treba krstiti eno glavo brez¬ pogojno, drugo pa pogojno z besedami: „Ako si zmožen in še nisi krščen, te krstim" itd. IV. slučaj. Ena glava z dvojnim trupom, posebno z dvojnim srcem (dveh pljuč večkrat ni zapaziti). Tukaj je slutnja za dve osebi; torej se mora glava krstiti brezpogojno in potem vsake prsi pogojno: „Ako si zmožen in še nisi krščen, te krstim" itd. V. slučaj. Ena glava in ene prsi, pa pomnoženi udje. V tem slučaju rodila se je le ena oseba in sveti krst naj se podeli le enkrat na glavi otrokovi, in sicer brezpogojno, ako otrok gotovo živi; pogojno pa, ako je življenje otrokovo dvomljivo in ni dognano, da je že umrl, z besedami: „Ako živiš, te krstim" itd. jEJ. Krsčevanje spačkov. Vprašanje 50. Je-li to, kar se rodi od matere, in ima glavo in prsi in živi, vkljubu pokvečeni podobi človek in ali se naj krsti? Odgovor. Vse, kar se rodi od matere, in ima glavo in prsi in živi, je vkljubu pokvečeni podobi človek, — 33 — in se naj hitro krsti, ker je tu vedno velika nevarnost za življenje, in sicer brezpogojno, ako ni dvomiti o življenju otroka, ali pogojno, ako življenje otro¬ kovo ni gotovo, pa tudi še ni dognana smrt, z besedami: „Ako živiš, te krstim “ itd. Vprašanje 51. Kateri slučaji se lebko tukaj nahajajo? Odgovor. Tukaj se Jehko nahajajo sledeči slučaji: 1. Zelo močne razpokline (zajčje ustnice, volčji golta¬ nec). V tem prvem slučaju življenje otrokovo pogosto ni v veliki nevarnosti, tako da se lehko počaka s krstom po duhovniku. 2. Ena glava, ene prsi in skvarjen trup. 3. Ena glava, ene prsi s skvarjeno črepinjo. 4. Glava, prsi in trup, pa le eno oko. 5. Glava, prsi in trup, pa noge celo stopljene. Vprašanje 52. Kako se naj v teh slučajih sveti krst deli? Odgovor. Ker se je v teh slučajih (1. do 5.) rodila le ena oseba in se nahaja (v slučajih 2. do 5.) vedno v smrtni nevarnosti, zato se naj sv. krst, in sicer takoj na glavi podeli s polivanjem z vodo in istočasnim iz¬ govarjanjem krstnih besed, in sicer brezpogojno, ako je življenje otrokovo gotovo in spričano, pogojno pa, ako je življenje otrokovo sicer dvomljivo, pa se vendar smrt ne da spričati z vidnimi znamenji trohnobe; torej : „Ako živiš, te krstim “ itd. Vprašanje 58. Ali še še nahajajo druge pokveke in kako se naj deli krst v sili ? Odgovor. Omeniti je še treba sledeča dva slučaja spač¬ kov: 3 — 34 1. Dve obličji na eni glavi. 2. Dve črepinji na eni glavi in eno obličje. Tukaj se naj v obeh slučajih krsti cela ustvarba s polivanjem z vodo, z besedami: „Ako živite in ste zmožni, vas krstim “ itd. Vprašanje 54. Kako se ima katoliška babica obnašati, ako jo pokličejo k nekatoliški porodnici in bi naj po¬ delila krst v sili? (Prim. vprašanje 3, odstavek 6). Odgovor. Ako pokličejo katoliško babico k nekatoliški porodnici in je nevarnost za življenje otrokovo, mora stariše otrokove na to opozoriti in opomniti, da naj sami krstijo otroka. Ako pa stariši in domači ne znajo krščevati, naj katoliška babica podeli sv. krst; enako tudi v skrajni nevarnosti za življenje, ako bi ne bilo mogoče vprašati starišev. Vprašanje 55. Se4i naj otroci, ki so prejeli krst v sili in so hitro potem umrli, pokopljejo v blagoslovljeni zemlji? Odgovor. Otroci, ki so prejeli krst v sili, naj se po¬ kopljejo v blagoslovljeni zemlji.