Kandidata Robič iu Roškar. Zadnjo nedelio se je v novootvorjeno gostilno Poličevo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, katera se iskreno priporoča vsem Slovencem lenarškega okraja kot edino slovenska v trgu, sklicani politični shod izvršil častno za lenarško politično društvo. Udeležilo se ga je lepo Stevilo zavednih narodnih kmetov od Sv. Lenarta, Sv. Roperta, Sv. Jurija, Sv. Trojice in Sv. Benedikta. Shod otTori podpredsednik Muršič in prvi poroča poslanec R o b i č. Najprej poroča o delovanju drž. zbora, omenja postav, ki jih je sklenil, posebno zakona za odpravo mitnic in za podelitev brezobrestnih posojil v svrho obnovitve goric. Poslanec je bil mnenja, naj bi se osebni dohodninski davek ne tirjal od kmeta, ampak v večji meri, kakor v resnici, od raznih milijonarjev. Pri celjskem vprašanju povdarja lepi uspeh slovanskih poslancev, ki so ga dosegli le po previdnem postopanju. Vprasanje ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani ni sicer bilo ugodno rešeno, vendar je pridobilo veliko prijateljev in je zbližalo v 2 kluba ločene jugoslovanske poslance, ki sta se končno strnila v jednotni klub »Slovanski Centrum*, ki bo imel sedaj veliko več vpliva. Nato razlaga, kako je prislo do tega, da so morali slovenski deželni poslanci izstopiti iz deželnega zbora. Govoril je v tem vpraSanju posebno prepričevalno. Ali bodo novoizvoljeni poslanci vstopili, še ne more reCi, a to pa mora povdarjati, da je sredstvo abstinence kaj izborno, zakaj še le po abstinenci slovenskih poslancev je vlada spoznala, da na Štajerskem biva pol milijona Slovencev. S svojo abstinenco smo kolikor toliko pomagali konservativnim nemškim poslancem ovreči pogubno volilno reformo, vsled katere žalostnega propada sedaj jako trpč nemški nacijonalci. Zadnje zasedanje je tudi v pravi luči osvetlilo veliko lenobo nemškonaciionalnih poslancev- da niso sodelovali nemški konservativci, bi niti 3 seje ne bile sklepčne, zato pa se naj ti Nemci s «Štajercem» prej sami primejo za nos, kot da očitajo poslancu lenobo. Delal je toliko in veliko več kot oni, kakor priznavajo nasprotniki sami. Bliiajočih deželnozborskih volitev se Slovenci nikakor ne bojimo. Treba le da smo vsepovsod složni na podlagi naSega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Dolgotrajno odobravanje je sledilo poročilu mnogozaslužnega poslanca Robiča. Izrekla se mu je iskrena zahvala in njegova kandidatura }e bila vsprejeta soglasno z velikim navduSenjem. G. Muršič je nato v ognjevitih besedah razlagal krivice, ki jih morajo trpeti Slovenci od deželnozborske večine. Ta je dovolila podporo za <sudmarko», za «Sulverein», za ustanovitev novih meSčanskih Sol za Nemce, 20.000 kron za nemSko pevsko slavnost v Gradcu, a je brez razprave odklonila svoje- časni predlog slov. dež. poslancev za slovensko meščansko šolo itd. Predloženo resoluciio za upravno delitev Štajerske je z viharnim pritrjevanjem odobril soglasno celi zbor. Sprejete so š& bile. resolucije za šestletno šolo, za ustanovitev slov. vseučiliSča in nadsodišča v Ljubliani. Ves zbor je bil posebno radoveden na tretjega govornika, kmeta Roškarja, ki je bil kar pri nastopu navdušeno pozdravljen. Govoril je kot kmet res izvrstno. Naštel je razne uzroke žalostnemu stanju kmetskega stanu, kakor so: razstrgana velika posestva, dolgovi v zemljiški knjigi in privatni dolgovi, pomanjkanje delavcev in kmetijske izobrazbe. Zato je govornik navdu^en pristaš 61etne šole, pa v tem snjislu, da se dosedanje 7. Solsko leto, — 8. popolnega Solskega leta vsled 2kratnega oproščenja itak ni — od 13.—14. leta porabi izključno za kmetijsko izobrazbo kmetskega liudstva v kmetijskih in obrtuih^udaljevalnih š o 1 a h. Napredku kmetskega stanu bo govornik posvetil vse moči; treba je le edinosti na vseh stranah in pravična kmetska stvar mora zmagati. Odobravanje ni hotelo ponehati, ko je govornik končal. Vsi so izjavljali: Da, ta je za nas, ta bo delal za nas, ki tudi iz lastne skušnje pozna naše reve in težave! Na poziv predsednika shoda se ni nihče oglasil, ki bi bil protiven kandidaturi kmeta Roškarja. In zopet je zabučil navdušen živijo Roškar! po dvorani. Kot zadnji govornik je kaplan GomilSek vnemal navzoče %'olilce, da bi skrbeli, da se ugodno izvržč prvotne volitve v lenarškem okraju. NaglaSal je posebno sledeče točke: 1. Pojdite vsi volit! 2. Volite dobro t. j. zanesljive volilne može! 3. Proč s praznimi izgovori: bodo že brez mene opravili, nimam časa, bojim se zamere! 4. Bodite odločni v verskem, narodnem in gospodarskem oziru! Jasne in prepričevalne besede so vsi navzoči poslušali splošnim zanimanjem, daj Bcg, da se tudi vsi ravnajo po njih. Končno Se jzreče kaplan Muršič v iskrenih besedah zahvalo vsem za obilno udeležbo in sklene prelepi shod s trikratnim klicem: Zivio presvitli cesar! čemur ves zbor stoj^ pritrdi.