občinski poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽAL* Občiniki poročevalec, glasilo Socialistične zvez* delovnega hudim občine Domžale, izhaia dvakrat mesečno, vta apapoalinisrva v občini p dubrvsjo brezplačno Glaaflo ureja uredniški odbor v sestavi Marjas) Bolh«/ Mi ,ai Broja*. Nada Hume Sfcefan Markova! Jok Skok, Franc Tekavec, Vera V#iaka. Cveta ZatokjM-Oraaeni Glavna urednica Ven Vojska, kil 721-359, odgovorni urednik MabaJ Btroaan teJ i 721-686, tehnični urednik Zdravkv Ljpoviek, tel 721-«2 Glasilo izhaja v nakladi 12.000 km>dov in ga tlaka Dehtvakj univerza Domžale Rokopise Srejema odgovorni uredrdk. Ljabtjanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema -lavika univerza Domžale, Knaadvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa k izjemoma. Glasilo je na podlagi atlepa It. 421-1/72 z dne 26 11 1974 Sekretariata za informacije iz vrine gi sveta SR Slove n rje oproiČei proizvodov. npe oproščeno plačila temeljnega davka od prometa Glasilo ja bilo drv* 26. 7. 1970 odlikovano i Pnznansarr. S kupic i na občina Domžal* za uapaino informiranj«, dna 24. 4. 1974 pa t trabrnim Priznanfam Oaavbodilna fronta slovantJiaga naroda za uapaino informiranja oaiavnih ljudi in občanov občina Domzafta. DOM?ALE, 7. 10. 1982, Leto XXI. St. 12 OBSODBA ZVERINSKEGA POČETJA Ob pokolu nedolžnega civilnega prebivalstva v taboriščih Šatila,Sabra v zahodnem Bejrutu je predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale v imenu vseh delovnih ljudi in občanov nase občine izrazilo globoko ogorčenje in odločno obsodbo zaradi zločina, ki nima primere v zgodovini, saj gre za pravo fašistično divjanje, ki se odvija pred očmi celotnega „civiliziranoga" sveta. To ni le tragedija hrabrega, preganjanega palestinskega naroda, temveč poizkus zadati smrtni udarec vrednotam naše civilizacije, skupnega življenja na našem planetu, temeljem, na katerih so zasnovani odnosi med državami in sistem kolektivne varnosti. Palestinsko ljudstvo s svojo neomajno borbeno moralo, s svojim neizmernim trpljenjem in žrtvami dokazuje, da mu pravice do svobode ne more nihče vzeti, zato mora vsa napredna in svobodoljubna javnost dvigniti glas protesta in zaustaviti zločinsko divjanje izraelske soldateske in njegovih poma gačev, kajti le v miru na Bližnjem vzhodu je mir za vse človeštvo sveta. Člani predsedstva so se na seji v imenu vseh občanov in delovnih ljudi z minuto molka poklonili žrtvam tega nezaslišanega zverinskega pokola. OK SZDL Domžale REZULTATI POSLOVANJA V LETOŠNJEM POLLETJU Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982 je predvidena 2,5 odstotna rast industrijske proizvodnje. V prvem polletju 1982 pa se je fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za 1,2 odstotka glede na enako obdobje predhodnega leta. Vzroki za stagnacijo proizvodnje so bili pri večini organizacij združenega dela težave pri preskrbi z repromateriali in surovinami, ki so posledica pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz in pomanjkanja repromaterialov in surovin na domačem trgu. IZVOZNA GIBANJA Ugodna gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave, ki so bila značilna za leto 1981, so se nadaljevala tudi v prvem polletju letošnjega leta. Izvoz se je povečal na 1.2.'1 milijonov dinarjev in je bil za 42 odstotkov večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Struktura izvoza po posameznih področjih pa je manj ugodna, saj se je izvoz v razvite zahodne države povečal za 6 odstotkov, v socialistične države za 77 odstotkov in v države v razvju za 55 odstotkov. Tako se struktura izvoza spreminja v škodo izvoza na konvertibilno področje, kar je posledica boljših dohodkovnih rezultatov od izvoza na klirinško področje. Največji izvoz v občini so v prvem polletju dosegli v Heliosu, sledijo pa Lek, Tosa-ma, Slovenijales in Toko. V bodoče bo potrebno izvoz na. konvertibilna področja usmerjati še več proizvodnje, če ji bodo organizacije združenega dela hotele zagotoviti normalno poslovanje v otežkočenih pogojih gospodarjenja. NEKOLIKO MANJŠI UVOZ Uvoz se je v prvem polletju zmanjšal za 2 odstotka in je znašal 795 milijonov dinarjev. Zmanjšanje uvoza je posledica zmanjšanega uvoza opreme in rezervnih delov, uvoz repromaterialov pa je ostal na ravni preteklega leta. Zunanjetrgovinska bilanca občine izkazuje 436 milijonov dinarjev presežka. INTENZIVNEJE V KMETIJSTVU Na področju kmetijstva so organizacije združenega dela iz lastne proizvodnje prodale za 421 milijonov dinarjev blaga, kar je za 42 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na velik porast prodaje je vplivala povečana prodaja mesnatih prašičev, ki se je količinsko povečala za 19 odstotkov. Povečala se je tudi prodaja svežega mleka za 5 odstotkov in prodaja skoraj vseh vrst žit. V strukturi celotne prodaje predstavlja prodaja mesnatih prašičev kar 80 odstotkov vrednosti. Od zasebnih kmetovalcev se je vrednost odkupljenih proizvodov in lesa v prvem polletju povečala za 29 odstotkov in je znašala 79 milijonov dinarjev. Redna vrednost odkupljenega blaga se je v primerjavi z odku- pom v letu 1981 povečala za 19 odstotkov. V strukturi odkupa predstavlja odkup svežega mleka, mladega pitanega goveda in tehničnega lesa več kot 97 % celotnega odkupa. BISTVENO VEČJI CELOTNI PRIHODEK Gospodarstvo občine Domžale je v prvem polletju letošnjega leta doseglo 9.385 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 36 odstotkov (v SR Sloveniji za 28%) več kot v enakem obdobju lanskega leta. Porabljena sredstva »so naraščala nekoliko počasneje kot celotni prihodek. Večja so bila za 35 odstotkov (v SR Sloveniji za 30 %). Na rast porabljenih sredstev je v precejšnji meri vplivala povečana amortizacija, ki se je glede na enako obdobje predhodnega leta povečala za 97 odstotkov. Na področju gospodarstva je bil dosežen dohodek v višini 2.698 milijonov din, kar je za 36 odstotkov (v SR Sloveniji za 22 %) več kot v enakem obdobju lanskega leta. V industriji, ki ustvarja skoraj tri četrtine dohodka, je rast 37 odstotkov. Če pa primerjamo primerljivi dohodek, pa se je ta v gospodarstvu občine povečal za 42 odstotkov (v SR Sloveniji za 27 %) glede na enako obdobje predhodnega leta. Obveznosti iz dohodka so naraščale nekoliko hitrje kot sam dohodek, tako da je čisti dohodek porasel le za 34 odstotkov. OBČINA DOMŽALE: BREZ IZGUBAŠEV V negospodarstvu je celotni prihodek porasel za 37 odstotkov, porabljena sredstva za 43 odstotkov in dohodek za 34 odstotkov. V občini Domžale v prvem polletju ni poslovala nobena organizacija združenega (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) kongresu izpostavil težave, ki nas v tej panogi najbolj pestijo. Od kongresa pa pričakujem, da se bomo končno dogovorili za konkretne dogovore in za njihovo dosledno uresničevanje in pri tem opredelili odgovornost. V naši organizaciji pa bi morali za razrešitev nastalega položaja posvetiti posebno pozornost razrešitvi kadrovskih vprašanj, zaostriti disciplinsko odgovornost, urediti nagrajevanje po delu in rezultatih dela, predvsem pa odgovorno pristopiti k uresničevanju akcijskega programa za razrešitev nastale situacije. NAŠI DELEGATI NA KONGRESU ZSS Metka Del Bello Lovro Breznik Valentin Armeni Vinko Berlec Emil Lem u t Francka Repnik Ant6n Mišvelj LITERARNI RAZPIS Odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti v pripravah na X. kongres ZSS ih IX. kongres ZSJ in komisija za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu ZSS , RAZPISUJETA natečaj za najboljši prispevek na temo: DELA VEC NEKOČ IN DANES Razpis je pripravljen v počastitev X- kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Udeležijo se ga lahko vsi delavci. Nekaj predlogov, o čemer bi lahko pisali: - Vpliv delavca na odločanje o dohodku - Kako slehernemu delavcu zagotoviti socialno varnost? - Delaš toliko, kot moraš, ali toliko, kot moreš? - Vplivi pri predlaganju in sprejemanju odločitev. .. Najboljši prispevki bodo objavljeni v ..Občinskem poročevalcu", podeljene pa bodo tudi knjižne nagrade. Prispevke pošljite do 15. oktobra 1982 na naslov: Občinski ZSS Domžale, Ljubljanska 70. Odbor za pripravo in izvedbo aktivnosti v pripravah na X. kongres ZSS in IX. kongres ZSJ Komisija za obveščanje in politično propagando PRIREDITVE OB KONGRESU: V počastitev kongresa bo 11. oktobra 1982 ob 17. uri na ploščadi pred Veleblagovnico v Domžalah koncert „POZDRAV KONGRESU". Na njem bodo sodelovali pevski zbori organizacij združenega dela v naši občini. Vljudno vabljeni 9. oktobra 1982 ob 10. uri organizirata v počastitev X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ZTKO in komisija za šport, rekreacijo in oddih pri Občinskem svetu ZSS JESENSKI KROS 82. Pričakujemo vas v čim večjem številu. Ciril Sesek Franc Ciglar KAKO IZVAJAMO DOGOVOR O URESNIČEVANJU DRUŽBENE USMERITVE RAZPOREJANJA DOHODKA Gibanje rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je v SR Sloveniji že fretje leto omejeno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. V občini Domžale smo v letih 1980 in 1981 dosegli ugodne rezultate, saj so se razporejena sredstva za te namene gibala v okviru dovoljenih. Tudi v prvem polletju letošnjega leta je bila delitev dohodka iri čistega dohodka v skladu z določili dogovora. Sredstva za osebne dohodke so se v gospodarstvu povečala za 28 % glede na prvo polletje preteklega leta, medtem ko so sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela porasla za 49 %. Osebni dohodki v gospodarstvu v občini so se povečali za manj kot bi se glede na porast primerljivega dohodka lahko. Kljub ugodnim globalnim razmerjem, ki veljajo za občino, je po podatkih službe družbenega knjigovodstva 39 organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki so razporedile za osebne dohodke več sredstev, kot bi jih po določilih dogovora glede na rast primerljivega dohodka lahko. V trinaj. stih TOZD oz. DSSS se osebni dohodki usklajujejo na nivoju delovnih organizacij in na podlagi dodatnega tolmačenja *3. člena dogovora niso prekoračili dovoljenih porastov. Pri večini ostalih organizacij združenega dela je do odstopanj v prvem polletju prišlo zaradi neenakomernega povečevanja osebnih dohodkov v preteklem letu. Vse organizacije združenega dela so dolžne Službi družbenega knjigovodstva posredovati mesečno dinamiko izplačil osebnih dohodkov do konca leta, iz katere bo razvidna uskladitev z določili dogovora. Na področju družbenih dejavnosti so osebni dohodki porasli za 18,80 % na zaposlenega glede na povprečje lanskega leta. Ker metodologija za izvajanje dogovora za organizacije združenega dela s področja negospodarstva dovoljuje v letošnjem letu poračun premalo razporejenih sredstev za osebne dohodke v letu 1981, so razpo- redile več sredstev za osebne dohodke ko bi jih smele le štiri osnovne šole. Po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale pa se osnovnim šolam zaradi uskladitve osebnih dohodkov koncem leta 1981 kot osnova za povečanje upoštevajo decembrski osebni dohodki. Izvršni svet Skupščine občine Domžale bo glede na zadolžitve, ki jih je sprejel kot udeleženec dogovora vztrajal, da se bo rast osebnih dohodkov v letu 1982 uskladila z določili dogovora v vseh organizacijah združenega dela v občini. Kljub temu, da je nivo spremljanja delovna organizacija, bo posebej spremljal gibanje sredstev za osebne dohodke v DSSS, kjer rast ne sme presegati povprečne rasti v temeljnih organizacijah združnega dela. Poleg gibanja osebnih dohodkov bomo spremljali tudi izplačila za namene skupne porabe, ki se v letu 1982 v primerjavi z dovoljenimi izplačili za leto 1981 ne smejo povečati za več kot 20 %. Izvršni svet bo o uresničevanju dogovora poročal zborom občinske skupščine in v primeru odstopanj predlagal ustrezne ukrepe. Pri večini ostalih je do odstopanj v prvem poletju prišlo zaradi neenakomernega povečevanja osebnih dohodkov v preteklem letu. I.S. OGLAS PRODAM peč za central no kurjavo (za trda gori va), rabljeno 3 zime, 30 tisoč cal. - za 15.000 din. Habjanič Tone, Pre-voje 27, Lukovica. VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV V KS V nekaterih krajevnih skupnostih so se vodstva že zamenjala, v nekaterih postopki tečejo, mi pa bi vas radi opozorili na nekatere roke, za katere smo se dogovorili, da bodo enotni za vse krajevne skupnosti. V mesecu septembru so v vseh KS stekli postopki oblikovanja kadrovskih predlogov, ob katerem je potekala tudi razprava o poročilu o delovanju organov krajevne samouprave v tem mandatnem obdobju. Pri tem ne gre pozabiti na oblikovanje predlogov za izboljšanje organiziranosti in delovanja organov krajevne samouprave. V vse postopke je bila pritegnjena vrsta prizadevnih aktivistov družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, ki bodo ob koncu meseca septembra oblikovali kandidatne liste za organe krajevne skupnosti in v mesecu oktobru na zborih občanov, svetih stanovalcev in v osnovnih organizacijah družbenopolitičnih organizacij razpravljali o predlogih kadrovskih rešitev za funkcionarje in organe KS. Posebno pozornost bomo seveda namenili volitvam. Do konca oktobra bomo izvolili predsednika in podpredsednika skupščine KS, funkcionarje sveta KS, poravnalni svet in svet potrošnikov, ocenili bomo delovanje krajevne samouprave in se seveda dogovorili tudi za program dela krajevne skupnosti v prihodnjem letu, pri tem pa ne bomo pozabili na spremembe in dopolnitve srednjeročnih programov, v katerih moramo upoštevati realne potrebe in možnosti KS ter naša stabilizacijska prizadevanja. NNNP 82 Program aktivnosti vseh dejavnosti v letošnji akciji NNNP je zgrajen in se izhaja na osnovi sprejetih delovnih in akcijskih programov , družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov z upoštevanjem enotnih izhodišč. Cilj- letošnje akcije je v politični mobilizaciji, osveščanju in aktiviranju delovnih ljudi in občanov ter drugih subjektov za uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite in bo dosežen le, če bomo uspeli doseči večjo usposobljenost in učinkovitost delovanja civilne zaščite, narodne zaščite in družbene samozaščite. V akciji, v kateri morajo biti KK SŽDL in OO ZSS osnovni nosilci in usmerjevalci politične akcije vseh organov, organizacij in skupnosti ter njihovih samoupravnih organov, moramo doseči nadaljnje podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter še bolje usposobiti delovne ljudi in občane za uresničevanje in izvajanje konkretnih nalog s področja obrambe in zaščite. Ena izmed takih oblik bo tudi skupna vaja DOMŽALE ■82, v kateri moramo doseči resnost, odgovornost in množičnost. V njej moramo preveriti ne le obrambne načrte in delovanje komitejev za SLO in DS, temveč predvsem svojo pripravljenost in odgovornost za uresničevanje dogovorjenih in postavljenih nalog. In ko že govorimo o odgovornosti in pripravljenosti, ne smemo pozabiti, da je uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite možno le, če so v vse aktivnosti vključene vse družbenopolitične organizacije v vseh sredinah in na vseh področjih ter da akcijo NNNP izvajamo zato, da v boju za socialistične samoupravne odnose, za odločanje delovnega človeka v vseh osebnih in skupnih interesih utrdimo njegov samoupravni položaj pri uresničevanju pravic in dolžnosti v obrambi domovine. Informacija pred kurilno sezono: ČE BOMO PLAČALI -SE BOMO GRELI Poravnava obveznosti je pogoj za to, da bo zagotovljeno ogrevanje stanovanj Vsem stanovalcem, koristnikom centralnega ogrevanja, ki pogodbeno poteka preko DS SIS materialne proizvodnje občine Domžale, posredujemo informacijo o situaciji pred pričetkom kurilne sezone. Nujno je, da so vsi stanovalci seznanjeni s stanjem že pred samo sezono, da med samo kurilno sezono, ne bi prišlo do zastoja ogrevanja zaradi pomanjkanja goriva. r N pobudo IS občine Dom žale je bil sklican skupni sestanek z dobaviteljem goriva Petrol Ljubljana, ki zadovoljuje potrebe po gorivu združenega dela in ostalih večjih uporabnikov v občini Domžale. Predstavniki Petrola so poudarili, da je zagotovitev nemotenega ogrevanja v kurilni sezoni pričakovati le ob napolnitvi vseh kapacitet deponij oz. rezervoarjev že pred pričetkom dejanskega ogrevanja, ko bodo lahko dobavljali le manjše količine goriva, upoštevaje tudi ostale odjemalce in obveznost vračila goriva državnim rezervam iz pretekle kurilne sezone. Z omenjeno problematiko je bilo seznanjeno tudi predsedstvo Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, kije glede na ugotovitve stanja za preskrbo z naftnimi derivati zavzelo stališče, da stanovalcem takoj pošlje akontacije in poračun akontacij, ter po prejemu plačila položnic napolni rezervoarje. Hišnim svetom posameznih kurilnic so bili posredovani v razpravo in potrditev obračuni za sezono 81/82 ter predračuni za kurilno sezono 82/83. Ker so bile časovne potrditve za posamezne kurilnice različne,so stanovalci v mesecu avgustu in septembru 1982 tudi prejeli po 2 oz. 3 položnice. Poudarjamo, da naša skupnost ne razpolaga z nobenimi dodatnimi viri sredstev, ter da lahko gorivo nabavimo le ob plačanih akontacijah. Z namenom seznanitve vseh stanovalcev o stanju pred kurilno sezono, smo posamezne hišne svete, odvisno od kurilnice glede na potrebe in vrsto goriva, že tudi seznanili. Ob pravočasnem takojšnjem plačilu vseh akontacij in poračuna akontacij bomo uspeli napolniti rezervoarje. Zaradi tega tudi prehajamo na akontacije v tekočem mesecu. O problematiki in pripravah na bližnjo kurilno sezono se je podrobnejše seznanil in razpravljal IS SO Domžale na svoji seji 7.9.1982 in na podlagi ugotovitev sprejel sklep: S stanjem glede preskrbe goriva za kurilno sezono 1982/83 se morajo seznaniti vsi stanovalci in redno poravnavati obveznosti za stroške ogrevanja, ker v nasprotnem primeru stanovanja ne bodo ogrevana, za kar pa IS SO Domžale in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale ne moreta prevzemati nikakršne odgovornosti. Apeliramo na vse stanovalce, da se z vso resnostjo in odgovornostjo z navedenim seznanijo in svoje obveznosti redno poravnavajo. OGLAS UGODNO prodam šivalni stroj BAGAT Danica electronic (v kovčku — prenosen - skoraj nov) v garanciji. Naslov v uredništvu. OGLAS V SLUŽBO sprejmem takoj frizersko pomočnico. Saje Milena, Radomlje, Cesta borcev 7 (tel. 721-594). PODPISAN DOGOVOR O SODELOVANJU „Če nam prapori v domovini pomenijo svobodo in suverenost, če ponosno vihrajo na poti napredka, potem za vašega iskreno želimo, da bi vas vsak trenutek spominjal na rodni dom, na to da se nase misli z vami in da si želimo, da se kot lastovke vračate pod rodni krov," je bila ena izmed misli predsednika skupščine občine Karla Kušarja na prireditvi ob 5-obletnici deldvahja kegljaškega društva Slovenija iz Rutija v Švici, katere smo se udeležili tudi Domžalčani, saj je O K SZDL pokrovitelj tega društva. Slovensko kegljaško društvo Slovenija, 'v katerem se združujejo Slovenci iz okolice švicarskega glavnega mesta, je lani začelo sodelovati z OK SZDL Domžale, v letošnjem letu pa je bil podpisan dogovor o sodelovanju treh OK SZDL (Ljubljana Center, Slovenj Gradec, Domžale) z našimi društvi v Švici. Ob petletnici pa je bila podpisana tudi listina o sodelovanju med našo občino in SKD Slovenijo, ki naj bi potekala predvsem med društvi iz naše občine. Začetek tega sodelovanja je bil tudi obisk članov Kegljaškega kluba Domžale, ki so se udeležili kegljaškega turnirja ob 5-letnici Slovenije. Osrednja slovesnost je bila prisrčna, potekala pa je pred polno dvorano Slovencev iz cele Švice. Prisoten je bil tudi generalni konzul Gustav Kranjc, ki je bil nad prireditvijo zelo navdušen. Nastopili so člani pevskega zbora SOČA, otroci slovenske dopolnilne šole iz Rappersvila, razvit je bil društveni prapor in podpisana listina o sodelovanju. Na slovesnosti je društvo SOČA za aktivno sodelovanje podelilo SLOVENIJI priznanje, predstavniki tabornikov iz okolice Maribora in društva TRIGLAV pa so pripeli na prapor spominska trakova. „Številne vezi, ki jih navezujemo širom po svetu s Slovenci in Jugoslovani prinašajo veliko tudi k zbliževanju narodov in držav, pomenijo neprestani boj za mir, kajti v naši zavesti so že zdavnaj dozorela spoznanja, da stotisoči izven meja domovine predstavljate ambasadorje neuvrščene Jugoslavije, tvorite mostove, ki se pno v neskončne daljave, dajete vzor pridnega delavca in tudi čutečega človeka, ki mu domača beseda pričara podobo domovine, kipeče v nebo in izginjajoče v valovih sinjega Jadrana. Takšno podobo skupne domovine vam prinašamo in želimo, da jo skupaj podoživljamo in da jo večno nosimo v najblobjem kotičku naših src. Neomajno verjamem v naše iskreno sodelovanje, mnogo športnih uspehov v vrstah vašega društva, toplih snidenj z domovino in našimi občani, v imenu katerih še enkrat izrekam prisfčne pozdrave,' je poudaril predsednik skupščine ob koncu slovesnosti. Mi pa si samo želimo, da bi se njegove besede uresničile. Vera OBISK UČENCEV IZ ŠVICE i „Hodim v 6. razred slovenske dopolnilne šole v Rappcrsvvilu Vsako sredo popoldne imamo 4 ure pouka. Rada hodim k slovenskemu pouku, ker sc tako še boljše naučim materinega jezika. Slovensko je lepo govoriti. V soli spoznamo lepote in zgodovino Jugoslavije, naše domovine. Oktobra bomo obiskali Domžale, kjer bomo en teden gostje osnovne šole Slandrovc brigade. Tega obiska se ic vsi zelo veselimo. V imenu vseh učencev oddelka slovenskega dopolnilnega pouka v Rappcrswilu sc najlepše zahvaljujem vsem tovarišem in tova rišicam iz Domžal in članom društva SLOVENIJA RUTI, ki so nam omogočili izlet v domovino," je povedala ena izmed učenk dopolnilne šole v Švici, ki bo skupaj s svojimi 15 sošolkami in sošolci od 8. do 15. oktobra bivala v naši občini. Učenci bodo obiskovali redni pouk, v popoldanskem času pa si bodo ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti naše občine in Slovenskega glavnega mesta, prehodili del Poti spomenikov NOB obiskali druge osnovne šole in seveda skušali kar najboljše utrjevati svoje znanje slovenskega jezika. Vera 12. SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN JUGOSLAVIJE »BRATSTVO IN ENOTNOST 82« V ČRNI GORI Udeleženci srečanja smo se 1.7.1982 zbrali na brniškem letališču, razdeljeni v 2 skupini rezervnih vojaških starešin iz štajerske. Na letališču v Titogradu so nas dočakali gostitelji in nas odpeljali v hotel „PODGORICA". Seznanili smo se z bogato zgodovino mesta ob Morači, ki je dalo 55 narodnih herojev in se je po vojni zelo hitro razvijalo. V njem je veliko zelenja in veliko mladih, katerih velika večina obiskuje različne šole. Mesto smo si ogledovali naslednji dan, popoldne pa smo se k ob Morači odpeljali proti Ivangradii. Pot skozi soteske kanjonov je bila zelo slikovita, saj smo se povzpeli nad višino 100 metrov. Prečkali smo Lim, se mimogrede osvežili ob znanem planinskem domu in prispeli do Ribarovine, majhnega kraja, kjer so nas sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij mesta Ivangra-da, ki je bil naš gostitelj. Namestili smo se v hotelu BORANA, kjer smo si ogledali tudi film o turističnih krajih republike - gostiteljice, po večerji pa je sledilo tovariško srečanje, v katerem smo zvedeli marsikaj zanimivega o organiziranosti ZRVS v tej republiki, izmenjali pa smo tudi vrsto zanimivih izkušenj. Naslednji dan nas je pot vodila v Andrijanico, kjer smo obiskali spomenik na Knjaževcu, položili smo venec ob 6 stebrov, ki sestavljajo spomenik m predstavljajo republiko. Poleg spomenika so postavljeni doprsni kipi padlih sekretarjev SKOJ-a iz teh krajev in zanimiv spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Tu smo obiskali tudi 2 delovni organizaciji in sicer SOKO STARK, ki izdeluje prehrambene artikle (tudi bombone, želeje) in POLIMKO. kjer izdelujejo usnjeno konfekcijo (otroške torbice, plašči, drugi manjši usnjeni proizvodi). Seznanili smo se z njuno proizvodnjo in problemi, ki spremljajo njuno proizvodnjo. Sledil je piknik na Trcšnjevku, ki je na višini 1500 metrov, v njegovi okolici pa je vrsta vrhov, ki precej spominjajo na naše Triglavsko pogorje. Piknik je minil v veselem razpoloženju in se zaključil s slovensko in črnogorsko pesmijo. Od tu smo odšli v Majkovac, kjer smo prespali in naslednji dan nadaljevali turnejo prijateljstva po Crni gori. Odpeljali smo se v Kolašin na zaključno prireditev, ki je bila zelo pestra, pričela pa se je z govori najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega življenja Crne gore. Govorili so o pomenu srečanja, spoznavanj med rezervnimi vojaškimi starešinami, krepitvi bratstva in enotnosti, spoznavanju republik, življenja in dela naših delovnih ljudi in občanov. V bližnji vojašnici so nam pripravili pristno vojaško enolončnico, po kateri smo odšli na zborno mesto in se ob 13. uri poslovih od gostiteljev. Odšli smo še-v Virpazar ob Skadar-skem jezeru, zvečer pa še posedli v gostilni na poti proti Titogradu,kjer smo si ogledali nogometno tekmo, saj nam je prijazni gostilničar televizor postavil kar na teraso. Od tu do doma nas je ločil samo še polet z letalom do Brnika in srečanja je bilo konec. Čeprav je bil obisk precej natrpan s programom in po svoje naporen, smo sc vsi z najlepšimi vtisi vračali domov, kjer smo v svojih sredinah pripovedovali o izredni gostoljubnosti in ponosu Črnogorcev na njihovo slavno preteklost. Ado|f Svet|in OPRAVIČILO V pretekli številki smo v članku ..Gradbena sramota je doma na Krakovski" pisali o slabi kvaliteti gradbenih del. V članku je pomotoma omenjeno tudi podjetje Gradbinec, ki ima v Kamniku svojo temeljno organizacijo TOZD GO Kamnik, ki se uspešno prebija tudi na področje občine Domžale. Bralce obveščamo (kot je iz članka tudi razvidno) da gre v spornem primeru za podjetje GRADITELJ iz KAMNIKA, ki je gradilo objekt na Krakovski v Domžalah. Prizadetemu konkurenčnemu GRADBINCU se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo V. Dober dan, domžalski občan: JANEZ PETEK - SVETLIN Obiskal sem Janeza Peterka-Svetlina, ki je kljub svojim 75—letom še kar krepak. Letos je praznoval dva pomembna jubileja zlato poroko in 50 letnico, odkar je stopil v gasilske vrste. Z ženo Ivano, rojeno Dimc-Primoživčevo, ki je bila rojena istega leta kot Janez in je tudi Študljanka, sta ob mojem obisku ličkala koruzo. Čeprav jima je agrarna reforma po vojni pobrala precej zemlje, jo je nekaj še vedno ostalo, vendar ne dovolj, da bi bila zemlja edini vir za preživljanje. Zato je moral sin v tovarno, po službi pa tudi še kmetuje. V Svetlinovi družini je bilo osem otrok, tri dekleta in pet fantov. Na domu je ostal le Janez. V._____, trije otroci, fant in dve dekleti. Sin je poročen doma, ena hčerka je pa poročena na Rodici. Imava štiri vnuke. Z ženo tudi po svojih močeh pomagava na kmetiji. S sinom, snaho in vnukoma se lepo razumemo. Seveda bi bilo bolje, da bi bil bolj zdrav. Slabo slišim, pa tudi naduha mi dela težave. Težko tudi jem. Moja glavna jed je mleko, vino in čaj iz „tavžent rož". „Bili ste tudi med ustanovitelji Gasilskega društva v Studi. Pa mi o tem še malo ve<* povejte" „Z bratom Antonom sva bila med ustanovitelji Gasilskega društva v Studi. Ze kot mlad fant sem imel veselje do gasilcev. Veliko sem pomagal pri gradnji gasilskega doma. saj sem opravil tudi veliko voženj s konji, bil sem pa tudi v pripravljalnem odboru za gradnjo doma. Gasilski dom. v Studi je bil izročen svojemu namenu 12 junija 1932 in je bil zgrajen v rekordnem času dveh mesecev. Za prvi gasilski avtomobil sem brezplačno izdelal karoserijo in dal tudi ves potrebni material. Za izdelavo le-tega se porabil 1000 delovnih ur. Zato so" me študljanski gasilci izvolili za častnega člana, z ženo sva pa tudi bila botra-kuma tega novega avtomobila. Bil sem tudi večkratni odbornik, leta 1970 tudi predsednik društva, največkrat pa tudi član nadzornega odbora. Gasilci so me izvolili tudi za dosmrtnega člana nadzornega odbora. Delovanje v vrstah gasilcev mi je pomenilo veliko in še sedaj rad pomagam, le sej se nerad udeležujem, ker (Nadaljevanje na 8. strani) ,J?a mi prosim na kratko opišite svojo življenjsko pot." .Osnovno šolo sem obiskoval v Domžalah. Za kolarja sem se izučil pri kolarskem mojstru Cotmanu v Dobu. Ker pa za kolarje ni bilo dela, sem odšel v Ljubljano in postal avtokarose-rist pri avtobusnem podjetju Rojina v Šiški, kjer sem ostal do pričetka 2. svetovne vojne, pa še nekaj let med vojno." „Kot tovarniški delavec ste prav gotovo sodelovali v takratnih stavkovnih gibanjih? " „V Rojinovem avtobusnem podjetju v Šiški sem delal skupaj z možem Rezke Dragarjeve. ki je po vojni postala narodni heroj. Tudi on je bil zelo zaveden delavec. Z ženo Rezko sta živela v Črnučah, večkrat sta pa tudi prišla k nam v Študo. Bil sem tudi tako kot Rezka Dra-garjeva udeleženec delavskega shoda na Taboru leta 1937. Vojaščino sem leta 1938 služil na Kosovu v Prištini in Vuči-trnu. Tu sem si nakopal malarijo, katere posledice še vedno čutim." .Kaj pa dom in družina? " ,.V zakonu so se nama rodili (Nadaljevanje s 7. strani) zelo malo slišim in mi je zaradi tega nerodno in težko posedati po sejah. Za dolgoletno delo v gasilskih vrstah sem prejel tudi več priznanj in odlikovanj, tako s strani gasilske zveze Domžale, pa tudi Gasilske zveze Slovenije. Letos sem prejel tudi diplomo za 50-letno delovanje v gasilskih vrstah in občinsko gasilsko odlikovanje I. stopnje." „Kaj pa delo med 2. svetovno vojno? " ..Brata Vinko in Jože sta odšla v partizane leta 1943. Brat Jože je padel v Gradišču pri Litiji, brat Vinko pa pri Žužemberku. Domobranci so hoteli, da bi se jim pridružil, mobilizirati so me tudi hoteli v nemško vojsko. Zato sem leta 1944 odšel v partizane. Po treh mesecih sem zaradi slabe hrane in naporov ponovno zbolel za malarijo. Zato sem odšel domov na zdravljenje. Ponovno so me silili, da vstopim med domo- Do pravic z bojem Janez Koželj se je kmalu po vrnitvi iz Rusije toliko opomogel, da se je zaposlil, takoj pa se je začel tudi ukvarjati z delavskimi problemi. Po ustanovitvi Zveze slamnikarskih delavcev in sorodnih strok je organizirano delo steklo po novih tirih. O tem so sicer zgodovinarji nekaj že pisali, vendar ne podrobno. 4. julija 1920 leta je bil v Grobljah organiziran shod slamnikarskih delavcev. Na njem so udarno govorili Srečko Žumer, predsednik Jugoslovanske strokovne zveze, Tone Fajfar in brance, ker pa nisem šel, sem moral na prisilno delo v Naklo pri Kranju. Tu sem spet zbolel za malarijo, zato so me dali domov. Leta 1944 sem pomagal pri prevozu tiskarskega stroja iz Vajtove tiskarne na Viru v partizansko tiskarno na Žejah pod Trojico. Prevoz je pa opravil partizanski sodelavec Pažbar iz Krtine." ,,Kaj bi pa želite kot Štud-Ijan? " „Rad bi, da bi bila v Studi trgovina, kar si posebno želijo gospodinje. Gostilno sedaj imamo, tako da je (udi poskrbljeno za ljubitelje vinske kapljice. Drugih problemov ne čutim, želim si le, da bi bila »ženo vsaj še tako zdrava kot doslej," je končal svojo pripoved Janez Peterka. To mu želimo tudi mi, predvsem pa, da bi še naprej tako uspešno sodeloval v gasilskih vrstah, kot je doslej. Tone Ravnikar tudi Janez Koželj. „Pravijo nam, da smo komunisti, ker se borimo za delavčeve pravice. Če je to komunizem, potem pa smo res komunisti!" je odkrito dejal Tone Fajfar. Janez Koželj ni mogel molčati. Moral je dodati tudi svoje nekompromisno mnenje: „Dovolj časa smo delavci oklevali! Če nam drugače nc dajo pravic, si jih bomo vzeli sami in to /. bojem!" Verjetno ni treba dodajati, da so bili vsi govori potrjeni z navdušenim ploskanjem. AVTO MOTO DRUŠTVO MORAVČE Napovedali so štrajk V Mengšu sta bili v tistem času dve delavnici slamnikov in sicer podjetje Stemberger/Mel-litzer in zadružna skupina slam-nikarjev. Za predsednika tovarniške skupine v JSZ (Jug. strokovni zvezi) je bij izbran Janez Koželj. 17. oktobra 1920. leta so delegati slamnikarjev v Mengšu sklenili, da se med sabo močneje povežejo in poskrbijo za ureditev nevzdržnih delovnih razmer. Ustanovni občni zbor je bil 7. novembra istega leta. Slamrukarji so v sezoni 1920/21 sicer dosegli nekoliko večje mezde, počilo pa je v naslednji sezoni, torej 1921/22. „Na teden smo dobivali le 12 kron, v Ljubljani pa so Tirolci za enako delo plačevali 25 kron. Poleg tega nam niso dovolili, da bi se strokovno usposabljali, o kakšni obrtni šoli še slišati niso hoteli. Delali smo po deset do dvanajst ur na dan, ob višku sezone pa tudi štirinajst. Nihče ni imel jamstva, da ga bodo prihodnjo sezono spet najeli. Povrhu nas je delovodja Anton Krušič obsodil, da smo odnesli večjo količino slamnikov . . Več kot na dlani je bilo, da se morajo takšnim pogojem upreti, pa čeprav so tvegali, da bi izgubili še tisto borno zaposlitev. Napovedali so štrajk, čeprav so se predvsem ženske bale za zaslužek. Koždj je izključil stroje Dogajalo se je pred šestdesetimi leti, v zdajšnji Melodiji v Mengšu. Delavci so s svojimi zapisanimi zahtevami šli k lastniku podjetja, potem pa doma počakali, kaj se bo zgodilo. S pretvezo so, jih zvabili čez dva dni na delo, vendar ni hotel nihče delati, razen dveh stavk-okaz.ov. Ko jc eden izmed stav-kokazov vključil ves pogon, jc Koželj odločno, z lastnimi rokami, ustavil stroje. „Le kdo si je drznil ustaviti stroje!" je rjul podjetnik. „ln s kakšno pravico? " Pristopil je Koželj in dejal: ,J~az sam morda res nimam pravice, da bi ustavljal stroje. Vsi skupaj, vsi delavci pa jo imamo! In zato sem jih tudi ustavil." Ozmerjali so ga z boljševikom, kljub temu pa so naslednji dan sledila pogajanja. Štrajk je v glavnem uspel Po Mengšu so se razvile mirne demonstracije, v katerih so zahtevali Večje mezde in boljše delovne pogoje. Naslednji dan so se pogajanj udeležili poleg podjetnikov tudi predstavnik delavske zbornice, mengeški župan Lipar in kamniški glavar Ogrin. Po burnih razpravah in pregovarjanjih so mengeški slamnikarji v glavnem uspeli v svojih zahtevah. Podjetnik jim je povišal mezde za 30%, delovodja Krušič je dobil javni opomin pred izključitvijo, dosegli pa niso poviška za nadure. ,,Če ne bi bilo Janeza, verjetno ne bi dosegli nič," vedo povedati še danes nekateri živeči udeleženci takratnega štrajka, med katerimi je bila tudi Dora Kosmač, pozneje Štcmpelj. Štrajk je tako skoraj popolnoma uspel, toda ni mogel rešiti slamnikarske industrije, ki se je vse bolj bližala propadu. Že naslednje leto seje število zaposlenih bistveno zmanjšalo zaradi slabše prodaje, v naslednjih letih pa je slamnikarstvo popolnoma propadlo. Mcngšani pa sc lahko s ponosom ozrejo na dogodke izpred šestdesetih let, v katerih jc imal Janez. Koželj odločilno vlogo. (prihodnjič: Prekleti delavski zaupnik) Ivan Sivcc Spomini Mengšana Janeza Koželja — 8 ŠTRAJK USPEL, DELAVCI BREZ DELA Med pisanjem teh kratkih spominov je nesmiselna usoda vzela tudi Janeza Koželja. Življenje, ki mu je v 87 letih nekajkrat viselo na nitki, se mu je pretrgalo na prehodu za pešce. Nepomembno se zdi govoriti o krivdi avtomobilista, ki ga je zbil, dejstvo je preveč boleče in neverjetno. Za Janezom Koželjem je ostalo cel kup različnih zapiskov, začetih vedno znova, zvezki z letnicami, zanimive slike, v mojem kabinetu pa nekaj trakov, na katerih je posneto njegovo pripovedovanje. Na zadnji poti so se njegovemu spominu poklonili številni Mengšani ter tako še enkrat dokazali, kako so ga cenili. ,,V delih svojih živel sam boš večno," je zapisal pesnik. Za Janeza Koželja to drži še toliko bolj, saj ni bil nikdar usmerjen v trenutne koristi, ampak se je vse življenje boril za poštene in pravične cilje delavca . . . OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za avtomobil FIAT 750 - letnik 1978 Izklicna cena 45.000,00 din (prometni davek plača kupec). Javna licitacija bo v Moravčah pred društvenimi prostori AMD v nedeljo, 17.10.1982 ob 10. uri. Ogled avtomobila je eno uro pred licitacijo na istem prostoru. 130-LETNICA ROJSTVA JANKA KERSNIKA Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale ter družbenopolitične organizacije in Krajevna skupnost Lukovica so v soboto 4. in v nedeljo 5. septembra 1982 na Brdu pri Lukovici proslavile 130-letnico rojstva pisatelja Janka Kersnika. V soboto, 4. septembra ob 16. uri je predsednik Kulturne skupnosti Domžale Jernej Lenič odkril v avli Osnovne šole Janko Kersnik na Brdu doprsni kip Janka Kersnika, delo kiparja Jirija Bezlaja. Uvodon.a Sta spregovorila in orisala lik pisatelja Janka Kersnika, ki se je pred 130 leti rodil na gradu Brdo, predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl in predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Štefan Barbarič. nih organizacij Danijel Potočan je pa razdelil priznanja ZKO Domžale za leto 1982, ki so jih prejeli: Vinko Stražar in Franc Prenar, člana KD Miran Jarc Škocjan, Ančka Štefe, članica KD Franc Kotar Trzin, Tone Ravnikar, član Likovnega društva Petra Lobode Domžale, Janko Skok, član Foto-kino kluba Mavrica Radomlje, Janez Jernejčič, član Mešanega pevskega zbora Domžale, Anton Rogelj, član KD Jožef Virk Dob, Milan Močilnikar, član Godbe Moravče, Milan Kokalj, član KD Tine Kos Moravče, Francka Berlic in Lojzka Pišek, članici Mešanega pevskega zbora Svobode Mengeš, Franci Capuder, član KD Janko Kersnik Lukovica, Franc Lomov-šek, član Mengeške godbe. Francka Avbelj, članica Ženskega pevskega zbora Društva upokojencev Domžale, Štefka Mežnar, članica Svobode Ihan, Bojan Kaplja, član Svoboda Vir, Tine Pavli, član Godbe na pihala Domžale. Minka Žun, članica DKD Svobode Mengeš. V kulturnem programu so sodelovali Komiorni orkester Domžale-Kamnik, ki ga je vodil prqf. loma/ llahe, Oktet bratov Pirnatin recitator Milan Mari-nič. V imenu družbenopolitičnih organizacij in Krajevne skupnosti Lukovica je razstavo članov likovnega društva Petra Lobode Domžale odprl France Capuder. Člani so na pričujoči razstavi razstavili predvsem dela iz bližnje okolice rojstnega kraja pisatelja Janka Kersnika. Ob 18. uri je dramska skupina KI) Janko Kersnik Luko- Ob tej priliki je predsednik KS Domžale Jernej Lenič podelil letošnje Kersnikove plakete, ki so jih prejeli: srebrno: dr. Marko Starbek, dipl.ing. za več kot dvajsetletno delo v kulturnem društvu Jožef Virk. Dob; prof. Pcregrin Capuder za vodenje moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik iz Lukovice od ustanovitve pred 20- imi leti; Breda Smolnikar, za knjigo Balada o divjem mleku: Franc Capuder za 20 letno tehnično in organizacijsko vodenje moškega pevskega zbora KUD Janko Kersnik Lukovica; bronaste: Vera Tcrstenjak. akademska slikarka za izredno plodno umetniško delo in številne uspešne razstave; Veta Beguš za izredno uspešno mentorsko in organizacijsko delo v ŠKD podružnične šole v Krajnji; Janez Hafner za izredne dosežke na področju gledališke dejavnosti; Rok Lap za skoraj 30 letno ljubiteljsko prepevanje; Marijan Kurct za več kot desetletno aktivno delo v KD Jožef Virk, Dob. Za 25. letno delo je bronasto plaketo za leto 1982 prejel Oktet bratov Pirnat. Podpredsednik Zve/.c kultur- Dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo na prireditvi ob otvoritvi doprsnega kipa Janka Kersnika. Dr. Kmecl je orisal lik pisatelja vica v Zadružnem domu v Lukovici v dramatizaciji Vladimira KocjančiČa v režiji Francija Cegnarja uprizorila enode-janko po Kersnikovih Kmetskih slikah. Ob 19. uri je bil v bližnjem gozdiču, v neposredni bližini gradu Brdo, še uspeli Rokovnjaški tabor in rokovnjaška noč, ki ga je uspešno povezoval Mito Trefalt, za ples in dobro počutje pa je poskrbel Domžalski kvintet. Nedelja, 5. septembra 1982 dopoldan je pa bila namenjena otroškeumu mišmašu-otro-škemu rajanju, za kar so poskrbeli otroci in njihovi st Jaz še vedno na njivi. S polno prikolico domov, s prazno nazaj. Ura ni važna. Spraviti je treba. Kaj, če bo jutri dež? Končno, zadnja vožnja, če prav sta mi prav zdaj pregoreli obe žarnici, sem v temi priklopi/ h kombajnu polno prikolico in na pamet po hudem dnevu kar zadovoljen peljal proti domu, oddaljenem par sto metrov. Pa je naneslo, da je tudi noč postala črna. Malo pred domom, skoro na poljski poti so me čakali. Miličniki. Jasno, prekršek. Kriv sem. Iz polja sem peljal silažno koruzo brez luči. Dokazovanje, prepričevanje. Miličnik, mlad fant ni popustil za nič na svetu. Zeleni plan ga ni brigal. Opravljal je svojo dolžnost. Skrajna utrujenost in živčnost sta doprinesli, da sem eatulil nanj in ga nekam poslal, medtem, ko sem iz zašpeha-nega žepa vlekel petdeset jurjev, da sem plačal kazen na mestu. Z miličniki je treba biti vedno dober, kar imajo skoro vedno prav. Jaz pa tega zlatega pravila nisem upošteval. Drl sem se nanj. Spravil me je v kombi in pisal od začetka: Ker nimaš luči — prekršek — toliko in toliko, ker nimaš rezervnih žarnic — prekršek — toliko, ker nimaš pri sebi osebne izkaznice -prekršek, ker nimaš vozniške, ker nimaš prometne — prekršek - toliko, ker se kregaš z uradno osebo pri opravljanju dolžnosti - prekršek — toliko in toliko. Saj sem kriv, kaj pišeš hudiča. Reci koliko, sem prav po mešetarsko začel, zraven pa mislil na risanko, ki jo je nocoj sine zamudil. Začuda mi je bilo kar naenkrat prijetno ob mladem fantu v plavi uniformi, ki je tako vztrajno pisal. Mislil sem na njegove starše, če so kmetje ali ne. Tikal sem ga, saj je bil čisto mlad in opravljal je svojo dolžnost. Tudi pisnil nisem, ko mi je rekel, da sem napravil za sedemsto jurjev prekrškov. Kriv sem tudi ker nisem imel pri sebi denarja, da bi plačal kazen, zato me bo zdaj poklical sodnik za prekrške." „ln kaj boš sedaj, ti niso vzeli volje do kmetovanja? " Ne. čakam na sodnikov poziv in na previte motorje, na novo štalo da bo vseljiva. Če ne bom spet česa zakrivil? .. .zato moramo obdelati vsako ped dragocene zemlje in ustvarjati tržne viške. Proizvodnja hrane je dragocen prispe-vekk.tabilizac.ji... Zaje Andrej i 5 i = mminiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii"^ OGLAS Dvoposteljno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice oddam dvema dekletoma - najrajši študentkama. Naslov v uredništvu OP. OG LAS GARAŽO najamem v Domžalah. Dober plačnik. Telefon 722-323. OGLAS PRODAM pony kolo. Naslov v uredništvu. ZAHVALA Neimenovanemu darilcu, ki je nakazal na moj račun 1.600 din za laser jeve žarke se iskreno zahvaljujem. Jože Turšič OGLAS ZAPOSLIM KV ali priučenega varilca. Resnik Silvo, Spodnje Loke 3, 61225 Lukovica. OGLAS SPREJMEM v varstvo 3 otroke od 5. do 15. ure. Naslov v uredništvu. OGLAS Instruiram angleški jezik za osnovno in srednjo šolo. Šifra: „študentka angleščine". OG LAS UGODNO prodam pralni stroj znamke Zoppaz. Domžale, Antona Skoka 10. Moravče: POKRITO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE Prebivalci Moravč in okolice so z zadovoljstvom sprejeli pred kratkim v uporabo težkopričakovano pokrito avtobusno postajo v središču Moravč. Postajališče je montažno, izvajalec je .Jmgiad" Ljutomer. Finančna sredstva je iz proračuna namenila Krajevna skupnost Moravče. Vrednost: 16 starih milijonov. , Dnevno se vozi iz Moravč v Domžale in Ljubljano približno 500 ljudi, predvsem delavcev in šolarjev in le delno ostalih krajanov po različnih opravkih, vsi ti pa so v slabem vremenu čakali na prostem, docela nezaščiteni pred soncem, padavinami... Pa tudi zaradi slabe oskrbe trgovine drobnega materiala, predvsem pa železnim-. so mnogi krajani vezani na pogoste odhode v Domžale in Ljubljano Zato je bilo tudi nujno potrebno, da so v Moravčah dobili postajo pokritega tipa. Potrebno pa je bilo, da bi uredili še avtobusne vozne rede in druga avtobusna postajališča, kot je že v Moravčah. Krajani moravske doline se upravičeno pritožujejo nad drugimi neurejenimi avtobusnimi postajališči. Le-teh je bo moravski ,.magistrali" veliko. Kako hudo je pozimi, v dežju in snegu, ter mrazu čakati na avtobus na postaji, dobro vedo potniki, ki se vsak dan vozijo na delo Dnevno pelje iz Moravč v Domžale in Ljubljano 16 avtobusov, prav toliko sc jih vrača. Jože Novak . ^jdamice te slamnika servis za radovedne ebcsneX ...Č# VAS POT ZAVCje /VA PLOŠČAD VEL L A 6 0 v/v/. VAM P« m»P* OČAK, DA i 71 , ».AS i* PA l-UBVIONL. NAMRg C tTU SE ODVIJAJO ■ Viv/IA t) NE OtlLKL „A/A OREHOVA VAi AL/ OOR^JA B.Ar>&Of/A„ - MOTOKUOS- Preskrba nam šepa. mleka je vse manj, sladkor se draži, olje se draži, - police so prazne Razen polic na sliki... Te so polne kot še nikoli HK, na zdravje ruši preskrbljenosti. .. novo streho. Trenutno potekajo pogovori o tem, kdo bo dal denar za to, da upokojencem v domžalskem domu ne bo več teklo na glavo. V Domžalah so sklenili, da naj Mengšani vendarle imajo svoj krajevni urad .. . Občine Mengšani že zdavnaj V domžalskem športnem parku prirejajo domžalski športniki vsako leto atraktivno športno prireditev, ki privabi veliko množico ljudi. Letos jih je prireditev zvabila v športni park kar dvajset tisoč. Šport se imenuje: Kako priti na lahek način do denarja, prireditev pa - tombola ... Ne boste verjeli, da Domžal-ćani kanimo začeti novo inve- sticijo in to kar na ploščadi pred veleblagovnico. Betonski zidaki so že na mestu, le za investitorja se še ne ve, pa tudi tega ne vemo od kod mu denar in dovoljenje za gradnjo na najbolj nemogočem mestu. Nič hudega: zlasti za nemogoče stvari se v Domžalah vedno najde denar ... • • • Tale stavba še vedno rabi J^SBBSt-f t~^r .T, - } j r • r ' ° . ■ «-= lHllfil ll DAVID .. O« LCAtM JO/VCA/fM Olv£VUl i( LAHKO OSVltlTS, v flA2lf/v P« / ASPOVŽV, OS OBZSVA/S-M PA V POKA ITBrt KAZCNL/V DOMU UPOKOJBhsCtV.. -----S* 5 0vo«l, OA iT«.S«A Pušča... Najcenejši projekt smo že predvideli. Bralci si ga lahko ogledajo na sliki... Mladincem, ki jim gre naše nenehno spotikanje nad luknjasto zadevo že na živce (projektanti v BIROJU 71 in izvajalci v Obnovi Ljubljana ji pravijo streha) sporočamo, da bomo to počeli toliko časa, da bo šlo na živce tudi tistim, ki bi jim moralo nase pisanje prvim presedati nimajo več, zdravstvenega doma, vrtca, križišč in ostalega tudi očitno ne bo, naj pa imajo vsaj preostanek nekdanje imenitne občine mengeške ... V Domžalah smo v maju pripravili razstavo malega gospodarstva. Uspešno, afirmativno, odmevno ... f Ker ne želiji biti slabši so se skušali postaviti tudi kamniški obrtniki. .. Prav ste prebrali, skušali . ..