/ ^'““'Ted.k.ar.da! f l in napr * * »robuja vaš namen: ^ Trftasl.gU.cJ).! | L#&#*&******** VESTNIK N f 10NAL HERALD. & Največji slovenski d * v Zedinjenih drža ‘J J U The Largest Semi-Wee ' I ik ^OGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITV, r«. — OFFICIAL ORG AN OF THE SLOVENIAN CATHOUC BEN’T SOCIETY ST. B ARBARA, FOREST CITY, rA. DULUTH, MINN., M0NDAY, APRIL 6,1914. — PONEDELJEK, 6. APRILA 1914. _Štev. 28. Volume IV.—Letnik IV. % ■SIRIJSKE BORBE V RAZNIH KRAJIH. ni JONASI NA MICHIGAN HOČEJO VSTRAJATIV STAV¬ EK _ V OHIO DELA LE EN PREMOGOVNIK. — PENN- cvlVANSKI GOSPODI TRDOVRATNI. — GUVERNER 7VE ZAHTEVE PREMOGARJEV. — ITALIJANSKI PRE¬ LOGARJI NE RAZUMEJO UNIJSKEGA SKLEPA. — ŽA¬ GARJI VSTAVIJO DELO. — 170,000 PREMOGARJEV NA ANGLEŽKEM NA STAVKI. __ Tu- Calumet, Mich., 2. aprila. postaja w. F- of M. je .iKait Vf*^ pri svo ji seji, da se ne bo- stavkarji poslužili referenduma pridejo do sklepa, če se naj po¬ jo nazaj na delo ali ne. Bližanje poletja je glavni vzrok, nameravajo stavkarji vstrajati stavki za nedoločen čas. U. M. ■_ 0 f A. je dalo stavkarjeim na, azpolago 500 šotorov za slučaj, če at it, Jelici ii družbe zmetale stavtkarje na ce- 'd coroparison. f to, kar se zna dogoditi po 1. ma ju. vourself. Oriri Eksplozija, (ki se je pripetila v ^arson' 1 ^^ [ainev rudniku, je povzročila !T2lE|g| trah med i m P ortiranimi delavci, — a n iso nikaki rudarji. Vsi so za- en.-,ko-Anglfi mst jjj 0 kraj, j n tudi stari delavci, ' ' " v '' d so sikebali, nečejo iti v jamo. Eksplozija v Quincy rudniku je rahljala rove, posebno rove šf. 2 m angl d n ^ t a k 0 l( j a j e skrajno ne varno je nujnojn r { em rudniku delati. Quincy dru¬ žba skuša na vse pretege spraviti 14 lelavce nazaj v globoki grob, a do¬ ni se ji še ni posrečilo, na- tno zapušča pa importirano avstvo de le Quinčy rudnik, ain- k čim bližje je poletje, tem obil- nejš je izseljlevfenje iz zaduhlih g | , fl< l |,f l f jam, kjer kraljuje smrt, za drugim ' manj nevarnim delom, t ; ColumbuSj O., 3. aprila. -— Pre- tfie j mo S ov niki po vsej državi Ohio so zaprti in edina jama, kjer se še lomi premog, je majhen premo - govnik blizu Barnesville. Izprtih je okoli 50,000 premogarjev in drugih delavcev, ki delajo v pre- mogaraki industriji. Poroča se, da l>odo dobivali premogarji podpo- *°> rayn ° tako kot. če hi šli na stavko. Cannonsburg, Pa., 4. aprila. -— ■ttsburg-Buffalo družba je od - * e ' a zahtevi-svojim 800 'premo - f a ;J em ’ c ' a s e naj jim plačuje na P^lagi “mine run”. isnia m mi •žavljan polji ki se res e. Cena v strani) je t Kubelka, rk, N. Y, et-nik knjig the Colliers, W. Va., 4. aprila. — Od¬ vetnik premogarjev John C. Pal- mer je poslal guvernerju predloge, pod katerimi bi se stavkarji West Virginia in Pittsburg Coal Co. vr¬ nili na delo. Premogarji zahtevajo med drugim, da pripozna družba unijo in da odpravi kompanijsko trgovino. Stavka traja že od meseca sep¬ tembra, in stavkarji in njih dru¬ žine so v žalostnem položaju. Otro¬ ci so razcapani in potrebujejo ob¬ leke. Terre Haute, Ind., 4. aprila. — Vodje U. M. W. of A. so bili po¬ klicani v Clinton, kjer vre med inozemskimi majnerji nezadovolj¬ stvo, ker so vodje sklenili, da se premogarji vrnejo na delo in da se razmere glede. plače uredijo; mirnim potom. Italijanski premogarji niso po¬ vsem razumeli resolucije, zato se niso pokorili unijskim vodjem, da bi naj šli na delo, ampak so para¬ dirali in demonstrirali po ulicah, in so zahtevali stavke. IiiteTnational Falls, Minn., 4. a- prua. — Pefsto delavcev Interna¬ tional Lumber družbe je šlo včeraj na stavko, zahtevajoč višjo plačo. Delavci so odločni v svoji zahte¬ vi in bodo najbrže dosegli zmago v par dneh. Leeds, Anglija, 3. aprila. — Z današnjim dnem vstavil je delo zadnji premogar v Yorkshire. Na stavki jih je okoli 170,000. Premo¬ garji zahtevajo, da se določi' naj¬ nižji zaslužek, i Premog, ka'r ga je nalomljenega, zadostuje le za okoli 14 dni. Po preteku tega časa vstaviti bodo morale železnice, jeklarne in dru¬ ga podjetja svoje obratovanje, če se ne ugodi zahtevi premogarjev. HRVAT BO OBEŠEN RADI POHOTNE ŽENE. St. Louis, Mo., 1. aprila — Sod¬ nik Louis Bernruter je obsodil v Edwardswille, 111., Hrvata Niko¬ laja Gavrilovicha v smrt na visli¬ cah. Prošnji za novo obravnavo ni vgodil. Njegova žena Ana bila je, ka¬ kor smo poročali, vlačuga brez pa ra. Vlačila se je z drugimi povsod kjer je živela. Selitev bila je po¬ gosta, ker je Gavrilovič mislil, da se bo poboljšala. Slednjič jo je za¬ lotil v neki zloglasni hiši v Madi- son-u, 111. Po zločinu je nesrečnež zbiaznil. Bil je v blaznici dve le¬ ti. Ko je ozdravil na duhu, ga je sodišče obsodilo na smrt na vešala. To je grozna slina zakonske ne¬ zvestobe. Mrtva je ona, mrtev bo on, četudi je smrt prestroga kazen za njegov zločin, ako bi se to pri¬ petilo ženski, dvignilo bi jo vse ženstvo Amerike v protestu zoper justični umor. Rojaki, spodbudite brate Hrvate, da se zavzamejo za njih nesrečnega rojaka. Vi živite večkrat ž njimi v stiki in to lahko storite. NEDOLŽEN MOŽ VJEČEN RADI UMORA. Mattsoon, 111., T. aprila. — Hora ce Condon, jetnik v Ionia, Mich., je izpovedal, da je umoril pred pet najstimi leti Viljema Hawkem-a iz Michigan City, Ind. Za ta umor je bil obsojen v dosmrtno ječo Ge¬ orge Boucher iz Benton Harborja vsled okolščinskih dokazov. Po petnajstletnem zaporu za nič, bo nesrečni mož izpuščen iz ječe. PRIJATELJICE USMRČENE MORILEC RANJEN. Chicago, 1. aprila — Mrs. K. Morris in Mrs. S SaJllans, prijate¬ ljice in sosede vse življenje, ste bile najdene mrtve v njiju domo¬ vih na West Side. V izbici Sallan- s-ove domačije je bil najden Pe¬ ter AValters, ki je bil več let na hrani pri Sallnsovili. Imel je dve smrtni rani v telesu. Policija je mnenja, da je on vstrelil ženski in potem hotel storiti samomor. POŽAR V ST. AUGUSTINE NAPRAVI MNOGO ŠKODE. Pet hotelov zgori. Gosti bežijo, ne da bi kaj rešili, človeške žrtve k sreči nobene. Milica po¬ klicana pod orožje. Naj starejše mesto v Ameriki. St. Augustine, Fla., 2. aprila — V požaru, ki je grozil z vničenjem celemu mestu, so zgorela poslopja v dveh blokih. Škoda se ceni na en miljon dolarjev. V požaru ni zgubil nihče življe¬ nja, le'dve osebi ste dobile resne telesne poškodbe. Ogenj je vničil pet hotelov, eno gledališče, več drugih poslopjev in hudo je poškodil tudi mestno hišo. Trgovski odbor je vstanovil za¬ časna prenočišča na bivšem sej¬ mišču za sužnje. Krajevna milica je bila pokli¬ cana pod orožje, in čuva pogori¬ šče zoper roparje. St. Augustine j e 1 najstarejše me¬ sto v Ameriki. Vstanovili so je Španci leta 1565. EKSPRESNI URADNIK V DVOBOJU Z ROPARJEM Athens, Ga., 2. aprila. — Ropar je hotel opleniti ekspresni voz Seaboard Airline osobnega vlaka blizu tukaj, a načrt mu je podrl ekspresni uradnik R. C. Fletcher. Tolovaj je skočil v ekspresni voz takoj ko je prišel vlak v tir, po¬ tem, ko je vzel vodo pri vodni po¬ staji blizu iComer, Ga. Ko je ropar vstopil je nameril na Fletcher-ja samokres in mu je ukazal, da od¬ pre blagajno. Mesto tega je Fle¬ tcher potegnil samokres in je vstrelil bandita v roko, v kateri je držal 'revolver. Revolver je pa¬ del banditu iz roke in pobegnil je v noč. Fletcher ni bil ranjen. Tolovaja iščejo šerifske patru¬ lje dveh county. STAVKAR NA MICHIGAN VSTRELJEN. Calumet, Mich., 81. marca. — Peter Lampsa je vstrelil stavbar¬ ja Albert Salo-ta ,v želodec blizu vogala Pine in Fifth Str. na Red Jacket-u.- Moža sta se nekaj prere- kla in Laimpson je potegnil revol¬ ver ter je vstrelil Salo-ta, katere¬ ga so prenesli v Pine Street lekar¬ no. Ne ve se, če h (J ozdravil ali ne. TRIJE ZRAKOPLOVCI USMRČENI. Rheims, Francija. 2 aprila — E- milie Vedrines, brat znamenitega francoskega zrakoplovca Jules Ve drines, se je vbil v padcu svojega zrakoplova. Pozneje sta bila usmrčena avi- jatika Pierre Leon Testulant in Clement Avigny. Njiju zrakoplov se je vžgal vsled eksplozije kotla za gasolin in oba sta zgorela. 450 JETNIKOV PROSTIH NA POSKUŠNJI. Lexington, Ky. 3. aprila. — Dr. žavni jetniški odbor je spustil iz ječe na poskušnjo 450 jetnikov. Državni agent Cox je preskrbel de lo vsem in vsak je bil poslan k kruhu. Jetniki ostanejo slobodni, dokler ne kršijo zakonov. VILLA ZMAGOVIT V BITKI ZA TORREON. GLAVAR VSTAŠEV RAZPRŠI 10,000 HUERTOVIH VOJA¬ KOV. — GROZNI PRIZORI V PADLI VTRDBI. — STO - TINE MRTVIH IN RANJENIH —VJETI FEDERALISTI PRIMORANI POKOPATI SVOJE MRTVE. — VSTAŠI POPOLNI GOSPODARJI SEVERNE MEKSIKE. — VILLA BRZOJAVI ZA POMOČ. — BITKA NEIZOGIBNA. PIVOVARN AR VSTRELI ČRNEGA STREŽAJA. F ®t ' W ayne, Ind., 2. aprila. ^Miy B. Trentenan, bogat pivo je bil vječen, ker je vstrelil v arnar za ®orsk ne ki kav; ega 'Strežaja H. J. Bruce PET USMRČENIH V EKSPLOZIJI KOTLA. bJetzville, N. iS., 3. aprila.— Pri Drummond premogovniku je eks¬ plodiral kotel. Dva delavca šta bi¬ la vsmrčeea na mestu, trije so vrnrli radi ran in več jih je poško¬ dovanih. Delavci so sedeli okoli kotla in so jedli malco, ko se je pripetila explozija. St ATEMsn t of THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCU- LATION, ETO., publishea at Duluth, Minn., required by the Act of Au- ^ r entman arni v tem mestu. se izgovarja ,da je v- ne ® ra ’ ker je bil nesramen 2 Vestnik ”. 'by th^ h n„Mi a , tement is to be made in duplicate, both copies to be delt anrt Istant PoVml, ll ? her to the Postmaster, who will send one copy to the Third retain 72 s . tma ster General (Divicion of Clasification), Washmgton, D. C., re tain til * ster G -- _ Edi tor T, e r-,. er in the fhes ih the post Office. M ana ’ VVlll iam Brunschmid, 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. Eu S i n p s Eait or, Frank Veranich, 405 W. Michigan St., Duluth, Minn. , SS Manager, Joseph Koshak, 405 W, Michigan St., Duluth, Minn. Uuhiih ^Mtif n ' an F >I 'i n iing' &■ Publishing Co, 405 W. Michigan St., Pu i>lisher °*ners- DUlUth ’ Mln 'n.' Ž, 0 a P Ge^fn te 4 Ely ’ Min «- ? r ank Vera’th E1 -Ži Minn - GoSžt V, Ely ^. Minn - , seph sfK’ s1 Ely ' Minn. •}°seph Skaf a ka &, Ely ’ Minn - i° hn Teran 1 ir, Ely ’ Min n- £ 0s ePh p a L ®ly, Minn. ij1 Brozlrh 11 Minn - S a So m S r 1 at dd | k ' I | ly . Minn. rl ni uh S’ S y ’ Minn. john E ly, Minn L? 1 ? i^rancS’ S crt ’ Minn - JnvUls Vessel 1 ’ oni? ert ’ Mlnn - kn„ John Movern S 11 ? 61,1 . Minn. °?r n iondho^rf U l U l h : Mlnn ' Joseph Koshak, Duluth, Minn. Mary Koshak, Duluth, Murn. William Brunschmid, Duluth, Minn, Frank Veranich, Duluth, Minn. Math Primožič, Eveleth, Minn. Anton Fritz, Eveleth, Minn. John Primožič, Eveleth, Minn. John Agnich, Eveleth, Minn. Jacob Virant, Eveleth, Minn. George Kotze, Eveleth, Minn, Frank Steblay, Eveleth Minn. Ti rob Ambrožič, Eveleth, Minn. Joseph Francel, Eveleth Minn. Anton Skubic, Aurora, Mmn. Tn«enh Viranth, Aurora, Mmn. Frlnk Ambrozich, Chisholm, Minn. FraSk Medved. Chisholm, Minn. Fr Arko, Chisholm, Mmn. Fr Gouže, Chisholm, Mmn. t Fnvach Chisholm, Mmn. Fra?k Saitz, Milwaukee, Wis.. ' ' >! T-t -- STANOVANJE SE SESUJE NA DRUŽINO. Alvah, Okla., 2. aprila. — Šest milj od tukaj je bil vsmrčen John Flannigan, njegova žena in dve¬ letno dete, ker se je njihovo sta¬ novanje, ki je bilo izkopano v zem ljo, na nje sesulo. Nesrečo je našel Flannigov brat ko ga je prišel obiskati. POŠTNI URADNIK OBDOLŽEN TATVINE. Harrisburg, Pa., 1. aprila. — Viljem R. Baum, 30 let star, pošt¬ ni uradnik v Harrisburg-u, Pa., je bil aretiran, ker je obdolžen, da je vkradel $20.000., poštnega denar¬ ja. Dne 5. julija 1912 sta izginila iz pošte dva zavoja denarja, vsak z vsebino $10,000.—. Denar je bil poslan iz St. Paul-a, Minn. v New York. EKSPLOZITA RAZBILA HUERTE-IA V TORREON. 0r 'bore 1 Qf 1< tota’i m °rtsages/ and other selurity holders holding per cent M er ° tal amount of honds mortgages. or other sehurities. S nthaler Linotype Co., New York, N. Y. . V,w. . Koshak, Business Manager. r Senthaler Linotype Co., t 0 (Sea^ subs cribed before me this 6th day of April 1914. John Movern, Notary Public. ( My Commission Expires Febr. 1919.) Iz prijaznosti “Duluth News Tribune Torreon, Meksika, 3. aprila — General Francisco Villa, junak v- 'Stašev pri Torreon, je slavljen pov sod kot najboljši bojevnik kar jih je imela kedaj Meksika. Zadnji vojak Huertove hrmade, ki je štela okoli 10,000 mož, je v- bit, ranjen, vjet, ali pa beži pred vstaško kavalarijo. Ustaška voj¬ ska pod generalom Villa je v po¬ polni posesti Huertove puščavske trdnjave Torreon. Villa je že vrgel svoje oko proti mestoma Monte r rey in Saltillo, kjer bodo prvi bo¬ doči boji med Huertovci in Carran zavci. Zvezni poveljnik trdnjave Tor¬ reon, gene'ral Velasco, je zbežal iz globele Canon Del Guarache z ostankom svoje vojske in pripu¬ stil je Villatu gospodarstvo mesta. Villa je poslal za beguni svojo ka- valerijo, da pobije kolikor več mo¬ goče Federalistov. Bitka za Torreon je bila ena najkrvavejih v zgodovini Meksi- ke. Huertovi vojaki so se držali trdovratno, z dvojno srditostjo so pa napadli vstaši federaliste za v 'trdbami. Topovi federalistov so ’bi li jako vspešni, in govori se, da so vodili topničarstvo nemški in fran coski oficirju Ustaško topničar¬ stvo bilo je pa nevspčšno, ker je imelo tako slabo streljivo, da je komaj vsaka trideseta patrona ek splodirala. Vojiskina črta je bila štiri mi¬ lje dolga in federalisti so bili na gričih, skriti za jarki pred kateri¬ mi je bila napeljana sem in tja bodeča žica. Vročina je bila stra¬ šanska in mnogo ranjenih je u- mrlo na bojišču radi pomanjkanja vode. Z zmago te vojske gospoda rij o vstaši sedaj čez države Chi- huahua, Sonora, Coahuila, Duran- go in Sinaloa. Vse to je priboril strašni Vil-la, kateri se je prikazal pred enim letom iz majhne vasi z dvema prijateljema, vsak z enim konjem in s $7.00 v žepu. Konje si je Villa izposodil, oziroma jih je vkradel, a sedaj so plačani. Ko je došla brzojavka od Villa- ta v Juarez, kjer je glavni stan vstašev, in (kjer je vstaški vladar Carranza, da je Torreon v posesti vstašev, je* vse mesto zdivjalo v burno slavij e. V brzojavki, katero je poslal Villa Carranzatu, je poročano, da imajo vstaši okoli 1200 mož mrtvih in ranjenih, in da imajo federalisti 1000 mrtvih in 2500 ranjenih. Ko¬ liko je vjetili, še ni poročano. Villa je pa dal ukaz, da morajo vjeti fe¬ deralisti sami pokopati svoje mr¬ tve tovariše. Ko so vstaši zasedli mesto, na¬ šli so v vojaškem samostanu 1200 ranjencev in le eno strežkinjo. Vse druge strežkinje in zdravniki so zbežali s federalisti. Ranjenci so bili v hudem strahu, ker se je fe¬ deralnim vojakom vteplo v glavo, da Villa ne drži nobenih jetnikov, ampak da vse pomori. To se jim je zategadel povedalo, da so se sr- ditelje bojevali, sicer bi se vdali že preje. V mestu leži po nlieab polno mrtvih in ranjenih, in po zraku se širi smrad od mrtvecev, ki ležijo že več dni na pekočem solncu, in od krvi, ki se kuha v hudi mefcsiški vročini. Juarez, 4. aprila. Vstaši imeli bodo še eno hudo bitko, če hočejo uničiti Huertovo vojsko, ki je zbe¬ žala iz Torreona. Huertov general Valasco se je vtaboril z ostankom vojske v gričih pri San Pedro in Paraš, in klanje je neizogibno, ker bo dobil zvezni general pomoč iz mesta Monterey in Saltillo. Villa brzojavil je Carranzatu za pomoč, da napade federaliste. KAPITALIST ZAPUSTI PSU $1200.00 NA LETO. Boston, Mass., 1. aprila — John ■Chancelov Crafts, bogataš in odi- ralec revnih ljudi je odredil v svo¬ ji oporoki, da se vporabo za nje¬ govega psa “Pete” (Peter) iz nje go ve zapuščine $1200. na leto. So¬ rodnikom ni ta oderuh zapustil nič. Pritožili so se zoper oporoko, a probatni sodnik je bil osel, ker jo je potrdil. Tako bo pes “Pete” še' naprej v luksusu. Ni vzroka čuditi se, da se priprosto ljudstvo povsod vpi- ra 'krivici. Vpor delavstva sreča vedno hudi odpor tiranstva, in to se bo pojavljalo v industriji ve¬ dno v hujši meri, dokler ne bo za rožljalo orožje. Na eni strani psi v luksusu, na drugi strani lako¬ ta med proletarstvom. Povoda ni, da, hi se kedo čudil, zakaj se pro- letarjat organizuje. ŠEST JETNIKOV UIDE IZ JEČE. Cairo, 111., 2. aprila. —- Danes ra no zjutraj je všlo iz tukajšne ječe šest jetnikov, med njimi W. M. Wilson, ki bi imel biti obešen dne 2l. aprila. Krvni psi so bili spuščeni za nji¬ mi ter so jim sledili do železniške postaje, kjer so zgubili Sled. Jetniki so prežagali jeklene dro¬ ge, ki so jih držali v celici in so se poslovili po francosko. URADNIKI KLUBOV ARETIRANI. Denver, Colo., 2. aprila. — Oko¬ li dva ducata uradnikov najfinej¬ ših klubov, kjer se je zbirala 'den- verška gospoda, je bilo aretiranih vsled obtožbe distriktnega pravni¬ ka, da pogoščAjo ljudi z opojnimi- pijačami ne da bi imeli dovoljenje za to. Vsi so na prostem pod $500.— varščine, izven uradnika Denver County kluba, kateri so morali po¬ ložiti vsak $1,000., ker je sedež tega kluba v delu mesta, kjer je prodajanje opojnih pijač sploh prepovedano. LJUDJE PODLEŽEJO PREMOGOVNEMU PLINU St. Paul, Minn., 2. aprila — Mrs P. Connely je šla 'rano zjutraj na dom svoje matere, da bi jo spra¬ vila iz postelje z neko šalo za pr¬ vega aprila. Pri tej priliki je na¬ šla njeno mater in svojo šestletno hčerko mrtvo, in brata njene mate re ter nekega moža, ki je tam spal pa popolnoma v nezavesti in bo¬ sta najbrže tudi umrla. Stanova¬ nje je bilo polno ogljika, ki je v- hajal iz peči v kateri je go'rel pre- UREDNIŠKA SLUŽBA je odprta rojaku, ki zna slovensko precej dobro angleško. Treba m je biti tudi precej dober člankar. Pismom je priložiti reference. “Narodni Vestnik.” 2 SLOVENSKO KATOLIŠKO Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. Tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest Gity, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Rox 72, East Mineral, Kansas. I porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Porest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. ILLINOIS. Joliet — Rojak Jožef Živec, fitar 23 let in samskega stanu je umrl za jetiko. Bil je član društva sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J. Starišem J. Zupančič je pa v- pirla 18 mesečna hčerka Frances. MINNESOTA. Duluth — Dva roparja sta na¬ padla ob 1 uri zjutraj sprevodni¬ ka poulične kare, Viljem Strea- siek-a in sta ga oropala ob $16. Sprevodnik je naznanil stvar po¬ liciji, a roparja mirno uživata plen. — 2. trn. je bilo najdeno na neki mizi v tiskarni N. V. 70 e. Kot naj ■denščino se je zapilo pri bratu Hrvatu Danculovichu 40 c, osta¬ ne toraj 30 c, kateri znesek se bo zapil pri priliki, če se ne zglasi isti, kateremu pripada. — V našem uradu so se zgasili: Rojak John Agnich, gostilničar, 'iveleth, Minn. Rojak Peter Jun- ke, trgovec, Eveleth, Minn. Roja¬ ki Anton Hrast, John Judnich in 'Steve Mainarich iz New Duluth na potu v St. Paul, Minn. Rojak Mike Žugelj Saint Helena, Cal. Rojak John Bolka, organist, Ely, Minn. Rojak John Dovže, go¬ stilničar, Ely Minn. Rojak Anton Merkun, Ely, Minn., grede na far¬ mo na Willard, Wis. Aurora — Podpisani izjavljam da nisem pisal dopisa iz Aurore, Minn, kateri je bil priobčen v št. 24 N. V., nisem 'tudi v zvezi z ose¬ bo, niti ne vem 'kedo je pisal. Na¬ dalje izjavljam, da nisem videl tiste aretacije in a.ko je v resnici tako kakor se kroži splošna govo¬ riva, je res nekaj živinskega. Ker pa nisem videl na svoje oči ne vem koliko je resnice na tem? Prizade¬ ti govori, da bo obračunal z me¬ noj ; pa če se gre 'za celo življenje •v zapor, vas prizadete poživljam da -se prepričajte kedo je tega kriv. Kar jaz pišem se ne bojim priznati. Sicer pa meni vse eno, ako me spravite s sveta danes ali jutri; pribito bo pa na vas čin krv nika in še manj kot, krvnika, kaj¬ ti krvnik mori postavno, meni se obeta pa nekako linčanje. Vedite pa, da tisti “zlati časi” so minili v Ameriki, da se je obe¬ šalo na brzojavni drog osumljene zločince. Inkvizicije ni več. Ako ima kateri kaj z menoj naj, pride k meni osebno.. Upam da se pogo¬ vorimo v splošno zadovoljnost; ako ni pa stem zadovoljen naj me pokliče pred sodnika, kjer bom dal odgovor. Nesmiselno pa je upi ti po javnih lokalili in namigovati smrt onemu, ki je nedolžen. A Krist, je bil tudi nedolžen, in mo¬ ral je umreti. Razredno vazednim pozdrav. Vincent Mikulich. (Potrjujemo, da rojak Vincent Mikulich ni pisal prizadetega do¬ pisa iz Aurore, Minn. Če se je stvar zgodila kakor je bila poro- čana, je bila zlorabljena moč jav nih organov to je slabo spričevalo za nje. Slična poročila so dobro¬ došla, a piše naj se le stroga re¬ snica. Zastonj je misliti, da bi iz¬ dali ime dopisnika. Uredništvo.) — Ko Glasnik toči krokodilove solze se drugi tembolj vesele. Ne¬ kaj omenja v svoje.; zadnji štev J ki, da nas bode že v posebnih -- menda napadel. De naj. mu da¬ mo prednost; odgovorov veliko. Kača se tudi zvija z repom ako joj stopiš na glavo. Tudi njemu so .jopjli delegatje S. H Z. na glavo, zato se zvija na vse strani z re¬ pom. Zadnjič je omenil, da je za organizacijo, in da simpatizira s stavkarji. Ali ni to smešno? Pose¬ bno naglasa minnesotske Sloven¬ ce . Da ravno Minnesotčani smo pripomogli našim zavednim bra¬ tom iz Michigana, da je Glasniku odzvonilo pri S. II. Z. Živel Na¬ rodni Vestnik in iS. II. Z! Dne 25 marca smo pokopali ogr skego Slovenca Štefana Učko. Ubila ga je skala v Mohawk rovo. Blag spomin mučeniku profito- lovstvu! Z delom gre počasi na¬ prej ; brezdelnih še vedno v izobi¬ lju. Zategadel ni svetovati roja¬ kom sem hoditi za delom. Tem potom se zahvaljujem dele gatu društva sv. Barbare št. 19 za prijazno postrežbo pri družini Kapš na Ely, Minn., ter tudi dru¬ gim znancem in prijateljem po naselbini. Pozdrav na vse čitatel.je Naro¬ dnega Vestnika in zavednim čla¬ nom in članicam S. H. Z Frank Levstik bivši delegat dr. sv. Barbare št. 19 S. II. Z. — Neskončna modrost vaškega starešinstva presega čez vse meje. Pred.nedolgim časom izdal je va¬ ški odbor neko svarilo glede po¬ škodovanja vodovnih naprav, Ta poziv zbode zavednega Slovenca tako, da bi bilo najboljše, ako bi 'ga odstranili velemodri možje. Dobesedno brez vsake poprave sto ji črno na belem: “osaka oseba 'kateko bi poškodovala Pipe ali pai pe bo ostro kazno, van. Aurora Minn.” Taka slovenščina, to je groza! Slovenski volilci dobivamo za naše glasove naravnost argan- tne zaušnice. Ako znajo pravilno sestaviti opomin v Angleškem in Finskem jeziku, je njihova dol¬ žnost, da storijo to tudi v sloven¬ skem jeziku. Največ življa je na Aurori gotovo slovenskega, in ta ogromna večina Slovencev prejeli smo od mestnega odbora precej veliko pest peska v oči. To pa le zato ker se damo krmiti od takih, ki nas vidijo le ob času volitve. Dobro bi bilo, da se zavemo in ne¬ koliko protestiramo proti takim žalitvam in dokažemo, da smo mi istotako kulturni narod kakor so te srage, ki nam mečejo pesek v oči. Cementno liodišče na Jakson u- lici ali Main Street je pokazalo tu di, da ni v najboljšem položaju. Tlak pričel je že pokati na raznih mestih in se nagibati na vse raz¬ lične strani. To vse je le vsled te¬ ga ker si je kontraktor ali prisvo¬ jil za delo par stotakov neglede nato ali bode hodišče odgovarjalo potrebam. Ni lepo, da smo Slovenci takore koč strahopetni ob času kadar tir ja zavednost in pravica, da,se po¬ stavimo pravici ob stran bodi si glede rojaka ali tujerodca. Lan¬ sko leto je vlak usmrtil rojaka Šer jaka. Čuje se danes, da je celi pri¬ zor opazovalo več Slovencev; to¬ da boječ se seveda dolgega pota v Duluth do razprave, molčali so kot nemi. A danes ko je vse pre¬ pozno pridejo na dan ti mutci, ki ob pravem trenutku niso niti mor da mislilil kolike važnosti bi bilo za vdovo Šerjak njih pričanje pred sodiščem. — Vsi lepi opomini odprejo oči naši vaški efcselenci samo za dobo, da se jim poleže žolč, ki bi ga ra¬ di zlili nad mustatega poročeval¬ ca vseh papirjev. Domači časnik, ki izhaja izpod Škarij nekega v finsko kožo zavitega urednika, hvali domačo vasico do neba. Pre¬ govor pravi, “kdor maže ta vo¬ zi.” Tako je tudi pri njemu. Zame re se boji, ker stoji kolikor toliko pod kuratelo svojih pajdašov, ki sede na prevzvišenih stoleh mest¬ ne hiše. Nihče izmed teh velikih oseb ne vidi kako se mora delavec in trgovec kopati v blatu ako ho¬ če priti iz jedne strani ceste na drugo. In to ravno na glavni tr¬ govski ulici. Tujci menda se sme¬ jejo naši vzorni napravi. Vsaka oseba, ki ni moškega spola in ne nosi obuvala do kolen, privzdi¬ gne krilo, da se vidijo lepe bele čipke, ki zaokrožujejo vsako nogo posebej nad kolenom. Seveda mo¬ ško Občinstvo sosebno mlado, se zabava kar najbolje nad tem ra- zodenjem. Vsled takih razmer bi bilo svetovati mestnim očetom, ki ne štedijo grošoev za nektere stva ri, da naj se omisli tudi na križi¬ ščih cest nekoliko desk, da se ne bode treba posluževati neprosto- volne blatne kopelji. — Poglobljenje novega Miller rudnika počasi napreduje. Razne ovire pričela je delati voda, kate¬ re se nahaja precej v globini. — Nadejamo se zepot boljših časov. Železniški uslužbenci so se skobo zgotovili vsa popravila pro¬ ti rudniku. Govori se, da bodo od¬ peljali prvo rudo kmalu po 1. a- prilu proti Two Harbors. A. E. P. Chisholm — Ker ni bilo prvo poročilo glede samomora rojaka Simona Rogelj povsem popolno naj dodenem kar je manjkalo. Ranjki je bil rodom od Kranja na Gorenjskem. Bil je član dru¬ štva Rudar št, 110. — Cenjeno uredništvo: Sporo¬ čam vam žalostno novico, ki se je pripetila tukaj v soboto dne 28. marca. Vbilo je v Chisholm rudni¬ ku našega sobrata Štefana Per- nar. On bil je vposlen več let v tem rudniku, ki spada Oliver Iron Mining kompaniji. Bil je varčen mož in prislužil ter prihranil si je precej denarja, ter se je mislil vr¬ niti v najkrajšem času k svoji družini v stari kraj. A posegla je vmes smrt in prekrižala mn je na¬ črt. Ranjkega je pri trudopolnem rudarskem delu zasula zemlja, in ko so ga po nekaj urah odkopali bil je mrtev. Bil je niož dobrega značaja in priljubljen. Štefan Pebnar je bil rodom Hr¬ vat, star 38 let, bil je član dru¬ štva sv. Štefana št. 21. S. II. Z., ka tero mu je napravilo lep pogreb. Marsikatero oko je bilo rosno, ko so spremljali brati brata k zadnje mu počitku. Pokopal ga je župnik Šifrer na tukajšnjem pokopali¬ šču Pri pogrebu je igrala godba žalostinke. Ranjki zapušča v stari domovini ženo in dva otroka. Bog daj pokoj žrtvi industrije! Taki žalostni dogodki nam re¬ dno kažejo kako potrebno je biti elan 'kakega podpornega društva, da ga brati preskrbijo v slučaju nesreče. Vsak rojak in rojakinja naj vendar toliko poskrbi, da bo za slučaj bolezni ali poškodbe do¬ bil zavarovalnino, in da ue bo za slučaj smrti treba pobirati milo- darov za pogreb. Rojake tudi opozarjam, da naj vzdržujejo in posečajo redno po¬ litični klub. Politični klub ni le za časa volitev, ampak je sredstvo, da smo vedno pripravljeni za vsak slučaj in da se vedno v politiki vežbamo. Oni, ki še niste državlja ni, zanimajte se za državljanske narodni vestnik 3ril a V’ Slovenski volilci! Podpisani se Vam vljudno priporočam za Va¬ še glasove na dan volitve za Mirovnega sodnika za mesto Ely. Znan sem med Vami že blizu 25 let in vedno sem bil naklonjen delavskemu stanu. Ta urad imam sicer že pet let, toda urad sodnika je urad. v katerem je treba stalnega moža. Moje uradovanje se vidi dolgo, zato ker ima¬ mo vsako leto volitve; uverjen sem pa, da je bilo moje delo tako, da lahko pričakujem podpore od Slovencev, katero upam da dobim in za katero se že vnaprej zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Thomas Jury. POZOR VOLKCI! S tem Vam naznanjam, da kandidiram za bla¬ gajniški urad za mesto Ely. Volitve se bodo vršile dne 7. aprila 1914. Če bom izvoljen, sem toliko mož, da ne bom zlorabljal poverjenega zaupanja od strani cenje¬ nih volilcev, ampak bom deloval po mojih skrom¬ nih močeh za pravice tukajšnjega prebivalstva in za procvit mesta Ely. V slučaju moje izvolitve bo blagajniški urad v poslopju FIRST NATIONAL BANKE, in bo od¬ prt ob navadnih bančnih urah, in ob sredah od 7. do 8. ure zvečer. Priporočam se z vsem spoštovanjem L. J, White. pravice, in vdeležujte se naših sej. Delujmo vsi za slovenski Chish- holm in da bodo delavci vladali ■delavca. Martin Zalar. Podpirajte svoje! Zakaj? Zato ker v vsaki sili ali zadregi se najprvo obrnemo -k svojim prijateljem za pomoč, ne pa k tujcu. Toraj kupujte vaše grocerijsko blago pri Pesavento & Stonič. Zakaj 1 Zato ker to je ena najboljših in največjih slovenskih trgovin tu¬ kaj na Chisholm. Zakaj ? Zato ker vedno držimo sveže blago po kolikor mogoče nizkih cenah. Pridite in prepričajte se. Mi bo¬ mo vedno skušali postreči vam ko- kor najbolj mogoče dobro in za¬ dovoljno. Pesevanto & Stonich 114 Glav¬ na cesta na spodnjem delu mesta. — Cenjeno uredništvo: Poroča¬ ti moram v Narodnemu Vestniku o velikem 'koraku naprej, katere¬ ga je napravita Slovenska-IIrvat- ska Zveza na konvencijiv Ely, Minn., ki se je pred par tedni kon¬ čala. Govorilo se je, da bo to eno naj¬ bolj burnih zborovanj, kar se jih je dosihmal vršilo, ampak vse se je rešilo lepim in mirnim potom v napredek cele organizacije. S. H. Z., je prevredila pravila in vse tako, da je pastavljena na najboljši temelj. Pripoznali smo potrebo in pravico delavskih orga nizacij in stavkolomci se pri naši organizaciji ne sprejmejo. Upam, da boste uvideli koristi in predno¬ sti katere nudi S. H. Z., članstvu, da jo 'boste širili, da boste vsta- novljali društva in da boste pri¬ stopili v naše vrste kjer si bomo medsebojno pomagali. Zahvalim se rojakom na Ely za gostoljubno postrežbo in vam kli¬ čem: Bog vas živi! Anton Geržin. — Shenango kompanija je že začela gibati. Vzela je več delav¬ cev in jemala jih bo vedno več, dokler ne bo imela polnega števi- ia. ■ Ely— — Naznanjam članom društva na Ely št. 20 A. S. B. P. D., da se naša seja ne bode vršila dne 12. aprila, ker smo jo prema¬ knili zavoljo velikonočnega pra¬ znika. Seja se bode vršila dne 10 aprila tačno ob 2 uri popoldne. Prosim člane naj se obilnoštevil- no udeležijo seje, kjer imamo več stvari na programu za rešiti. Tudi po novem sistemu bomo začeli pla¬ čevati. Dragi rojaki, pristopajte k dru¬ štvom in- jednotamy kjer nobeden ne zna kedaj ga nesreča dohiti. Pri društvu Ely, št. 20 imate lepo priliko za pristopiti; najnižji a- sesment je $1.05, najvišji pa $1.43 Konečno voščim vsem Sloven¬ cem in Slovenkam vesele veliko¬ nočne praznike, tebi unijski list pa mnogo napredka. Jakob Kunstelj, tajnik. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank Money Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsa¬ ko pošiljatev dobite pobotnico. Dobijo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini pomenite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure zjutraj do 3. ure po¬ poldne, in vsako sredo in soboto zvečer od 7. do 8. ure. Banka izvr¬ šuje tudi vsa druga bančna in no¬ tarska dela, posebno se še pripo¬ roča -za menjavo čekov, katere norčujemo brez odbitka. 7 - — Dne 7. aprila se vršijo na Ely volitve v mestni zastop. Ely je ena največjih slovenskih naselbin v državi Minnesota, a Slovenci ime¬ li so 'dosihmal le eno uradno mesto v rokah. Kako bo v bodoče bomo zvedeli 7. trn zvečer; upamo pa, da bodo rojaki potegnili skup, in spravili tistih par rojakov, ki kan¬ didirajo v urade. Slovenci na Ely plačujejo indirektno in direktno najhrže večino davka. Slovenske¬ ga življa je tam tisoče in vsak de¬ lavec, vsaka ženska, da, vsak o- frok je indirektni davkoplačeva¬ lec. Veljava in moč naroda se ce¬ ni, tako na Ely kot povsod drugje,’ po jtem, koliko je zaveden, koliko složen, koliko ponosen na svojo narodnost. Kar se tiče kandidatov je obžalovanja vredno, da ni več moz, ki bi hoteli iti za narod v boj. Materijala je na Ely dovolj- kakor zgleda je pa tudi preveč na¬ rodne letargije sicer bi bilo več moz na volilnem polju. A o tem je sedaj prepozno govoriti — kar je, to je, in za iste rojake, ki so sh v volilno borbo, bi moral pač vsak slovenski volilec oddati svoj Nadaljevanje na peti strani.) Slovenski volilci na E|yj Vpoštevajoč moč Sl 0Vp „ na Ely, odločil sem se kand?' ti za mestnega blagajn? , n priporočam vsem slov?? volilcem za naklonjenost c • bodo rojaki na volilni dan ? 7. aprila, poverili ta urad’ t ljubijam delovati z vso m ^ koristi prebivalcev 5° Ely. Kot zaveden Slovenec L* stal ob vsaki priliki na str ! Slovencev, in upam, da b 0 ? stali tudi Vi, cenjeni rojaki, na volilni dan z men' ibH _e» sU izvršil IV, V u S spoštovanjem Frank Church, brivec kandidat za mestnega blagajnika. orel P , co^Tjer .1 0 F j« se že r: r fr. . . y P ul lili 1 ' 1 >1*5« £« s “ 31 ršo le* Slovenski volilci na Ely! Vljudno se Vam priporočam za urad mestne ga blagajnika na dan volitve dne 7. aprila. Žago. tavljam Vam, da bodem dal temu uradu moje naj¬ boljše zmožnosti. Občeval sem z Vami že več let, in sedaj sem zaposlen pri First State Bank pod vašim rojakom Geo. L. Brozichem, kateri je dosedaj opravljal urad mestnega blagajnika, za kateri urad jaz sedaj kan¬ didiram, ker se je Mr. Brozich temu uradu odpove¬ dal. Če bodem izvoljen, bo moja skrb, da koristm interesom Slovencev, s katerimi sem vedno v ožji zvezi. Prosim torej, stojte mi na strani na dan vo¬ litve dne 7. aprila. Arthur Toms (Rob ov sm Irikaini s ' 72 * y: u> n0gl st# ka . . za s ■ /a « eg0 7 me Vilj !u Slamnjak . u* Šoferja, 2 letl - ksin posestnik« .g Marija, 'mesti - Kocjan Martin sea strugarja, 'oj jraiar Marija, h« Stupica VI r-jnarja, 8 ki — gorica, tovarniška • Amalija Sedej, pomočnika. ■na vlomilca. l rski vajenec B. ~ ^ kratkim ušel od s i Ivana Kos na V 9. m, m. j &a na Brezovi' . N.a dan volitve VOLITE ZA MAJORJA KANDIDATA John A. Harri. Jaz podpisani kandidiram za mestnega ma- joraj in se vljudno priporočam slovenskim volil¬ cem. Obljubljam, da če bodem izvoljen, da bom vporabil vse moči za koristi mesta in prebivalcev. Jaz sem popolnoma neodvisen in bom skrbel, da dobi vsak svoje pravice. Če torej želite pošteno in nepristransko admi¬ nistracijo v našem mestu, pomagajte mi na dan vo¬ litve. Naklonjenost Slovencev bodem vedno zna, ceniti. John A. Ham Nižje podpisani se vljudno pripoiočam slo; e ’ skim volilcem na Ely, da podpirajo na dan voM' f dna 7, aprila mojo kandidaturo za Mirovnega sodnika (MUNICIPAL JUDGE) Jaz b J vam med Vami že več let, in j ljam Vas, če bom izvoljen, da bodem ^ urad absolutno pravično in v obrambo dea v slojev. Prosim Vas torej Vaše naklonjenosti m sov na dan volitve. John Schaefet Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte t ,lJi , Baltimore and Ohio želez ® 11 CHICAGO do NEW Y0Rj D Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST > t pA^’ po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti i e ze parnika. Jezo lif* narodni vestnik Iz stare domovine. S!? I 0 ffl° r ' Josip K a P e - Uuici. rojen Pii) prere kranjsko. yi. marca zjutraj si oženjen vratar v 1870. leta v Lju- j Rafolče, z no- nristojen > 2 al Vrat. Dobili so ga ne- ležati v krvi ter so ga vozom « stnega prepeljali v de- ° U - v • .doli ORSa 'I)Ole- .mrl Moz je >l,loi < y že delj časa bole rjfl-žali so, da se mu je v za- ?asu večkrat malo bledlo. i em \ ie izvršil v svoji baraki •°o kakem umoru so neuteme- | lit ii briv et Sla * a inik, ” A poslanec g. Fr. Košak, stric P Košak-a v Duluthu, je po Jos. um'rl. Pokojnik na Gro- iffpju bolehanju t;i celih 37 let župan Lin skoro 20 let deželni po- r ter je vlival simpatije v fUh. Prijazni skromni po- K ie v deželnem zboru sicer °adal klerikalni stranki, a je v pjenih vrstah gotovo eden Lij zmernih in najbolj konci- ‘ m , Za uradn 7 •apnl M - nu uradu •litve K arn. in •ajo i za 0 0 )GE) ,.rlet- in Lnih mož ter je marsikedaj z ^kostjo priznaval, da gre njego- tranka v mnogih stvareh pre- c Za njegove zasluge 'kot zu- je bil odlikovan z zlatim križ- Blag m« spomin! • mr li so v Ljubljani: Mravljak jpina, hči služkinje, 24, dni — | v ""»Upno Elizabeta, mestna uboga, , VasiI h loji: let Slamnjak Viljem, sin de- ,e(Ja i opravljal, tega šoferja, 2 leti. - Otorepec ■Rad jaz JJ m, sin posestnika 15 mesecev. - >n J pl Ljič Marija, mestna uboga, 11 UlU uradu odp L l Kocjan Martina, liči kovin- l a s krb, dan ega strugarja, 5 mesecev. — II sem Verlnnr. »vnikar Marija, hči postrežkinje 0 ■ let. — Stupica Vladimir, sin irmenarja, 8 let. — Frančiška 1 Strani na dl,! ukovica. tovarniška delavka, 41 t. — Amalija Sedej, hči eevljar- -. ( ega pomočnika. V I VODOV Sllj Zasačena vlomilca. 15 letni me¬ rski vajenec B. Košmerlj je ed kratkim ušel od svojega moj- •a Ivana Kos na Vrhniki in se potepati. 9. m. m. je od nekega sestnika na Brezovici na slepar- i način izvabil 60 kron in se od ljal v Trst in Milje, kje'r je obi- al svojega prijatelja ključavni- fskega pomočnika Ivana Šuš ršie z Vrhnike. Zlikovca sta skle la ko, kjer so jima le znane razmere, in ukrasti to¬ ra, kolikor bi mogla, nato pa. po- i /a mestnega' ‘gniti V Italijo. 12. marca krog il slovenskim a »noči Sta res dospela na Vrhni- |• _ Jj! 5 2 različnimi vetrilu in ključi in 11 1Z . rJ UP rvo vdrla v ključavničarsko sta m pi®'j davnieo Ivana Leskovec, kjer bom skfW* la vzela 21 Vetrihov in 40 vert- eimskih ključev. Nato sta posku- lJ j} 8 P r 'ti v trgovino Andreja Gra- ,epristm n tlpovčana; odklenila sta vežna gajtC^n^ ^ ata , ki so pa bila znotraj zaprta 'l lem ved" 01 11 z 5P a hom, zato sta brez uspe- * 0| išla. Nato sta poiskušala svo- srečo pri gostilničarju Ivanu \ t0( ? a tud i tu so bila vrata 1 “* znotra i zapahnjena. Šla sta k je padlo čez noč nad 60 em snega. V tem sneženju se odpravi 23 let stari Matej Bianehini, doma iz So- tagne pri Vicenci v Italiji, iz Ban- jaloke, kjer je imel opravka na po¬ šti, nazaj k svojim prijateljem na Stružnico, kjer žgo oglje. Ker ga drugi dan še ni bilo, ga gredo dne 13. marca iskat na Banjalofco in drugam, kjer je hodil in ga popol¬ dne najdejo mrtvega v snegu, ki ga je pa na Stružnici padlo nad 130 cm. Kolikor se da sklepati iz sledov, je na težavni poti v snegu večkrat omagal in padel, zašel v apneno jamo, polno vode, na Or¬ leku, iz nje se še rešil in prišel ka¬ kih 20 korakov dalje, kjer je v sne gu omagal in zmrznil.. Sm'rt mu je pod krogi jami Turkov in Arabcev Tripolisu, kjer je bil nad leto, prizanesla, tukaj mu pa nenado¬ ma pretrgala nit življenja. Iz Jesenic. Med mašo v Marijini kapelici na Plavžu je bilo v sosed¬ no hišo, ker so bili vsi pri maši, vlomljeno, na kar je vlomilec od¬ nesel nekaj zlatih uhanov, prsta¬ nov in nekaj denarja, Ko so ga so¬ sedje zagledali, jo je čez Savo v Mežaklo popihal. Lump se piše Ambrožič, je iz Gorij doma in že večkrat radi tatvine in vlomov predkaznovan. železniška nesreča na Dolenski progi. Ko je ob 11 .uri ponoči re- vediral po Poljanski cesti stražnik I. ljubljanskega zavoda za straže- nje in zaklepanje, je slišal klica¬ nje na pomoč. Stražnik je hitel na mesto in našel na železniški progi dolenske železnice v bližini prisil¬ ne delavnice 341etnega trgovske¬ ga potnika Friderika Sličarja iz Novega Vodmata št. 95, ki ga je povozil vlak. Ponesrečenec je šel okoli 8. ure zvečer po železniški progi. Došli železniški vlak ga je podrl na tla in mu od¬ trgal obe nogi. Prebito ima tudi lobanjo. Prepeljali so ponesrečen¬ ca v deželno bolnišnico. Samoumor. Iz Litije poročajo, da je pred nekaj dnevi skočila 40 letna slaboumna Terezija Masel iz Šumnika, občina Polšnik, pri Bev 'kali v samomorilnem namenu v Sa vo ter izginila v valovih. Trupla doslej še niso našli. Nesreče. Leopold Bavdek, kova¬ ški mojster iz Pod h os te pri To¬ plicah, je vozil železo. Vsled slabe poti se je pa naj zvrnil voz in ga hudo ranil na glavi. — Martin Blatnik posestnik v Radenji vasi pri Hinjah, je imel v letošnji lov¬ ski dobi jako malo sreče. Pred ne¬ kaj dnevi ko je bil malo razgret od pijače, je pa slenil, da puško razbije. Prijel je dvocevko in u- daril s puškinim kopitom ob tla. Pri tem se je nabasana puška spro žila in mu prestrelila desno kole¬ no. — Železniški delavec Štefan Zimic je bil, vračajoč se iz gostil napaden od štirih sodelavcev, ugim vr a t° m , kj er j u j e pa za "•‘ Občinski redar in zgrabil Ko- er . a ’ Šuštaršič je pa ušel. A , a n so budi njega imeli v pesti. JctiH VSe ‘ Zgoda j z -iutraj so ga a- * • 1 J Logatcu. Oba' zlikovca , ip oroc^® sodišču.' k nad an iri^ marca je gorelo a Lj Ladkovič, posestniku na j’ 7L* 1- 14 v župniji suhor- l e Lisa in svinjak. So- 0 „ °. dro prihiteli na pomoč al.it K da se n i razširil nlarn er drugaCe Li bila cela vas ' a ž»al; enU fa S 0 hrat v tem predoru se je na zapelial o.: v xei «Čno of.^rgarja, da foi bližajočemu se vlaku. ne, katerih eden ga je sunil z nožem, drugi mu pa z udarcem zlomil ro¬ ko. v 02n v ? odr i 211 vozil z števil¬ ski ! cez Strgarja. Po zdrav ?eg a J3Vl ‘ flob eilP ^ ma , Strgar zloml i e ' ••i n 1. žlfe ra fle po glavi in .tele ae ga uda. pac pa je za- u £* n i e ’ da ne b °- nosne. lrn v Strgar je trezen Sr 'o od s ? e vilno družino, od- Vt °cetovih rok. ' ev iu S U> . Iz Danjaloke pri razs ajal i Ca,1 ? : Ko i u S ze ' s QeŽiti k j! Zaeel ° , dne H . mar- °r v najhujši zimi in ŠTAJERSKO. Aretirali so v Slovenski Bistri¬ ci leta 1912. iz zapora v Brežicah ob Savi pobeglega Janeza Korber¬ ja. Na vesti ima več goljufij. Kor¬ ber je že 30krat predkaznovan. Svinja obgrizla otroka. V Do¬ brini pri Rogatcu sta pustila za¬ konska Franc in Jožefa Drobec svojo dveletno hčerko brez nad¬ zorstva se igrati na dvorišču. Tam so bili tudi prašiči. En pra¬ šič je otroka napadel in ga stra¬ šno obgrizel. Otroka so takoj pre peljali v bolnišnico v Celje, kjer pa je v groznih bolečinah umrl. Na prepovedanem lovu obstre¬ ljen. Posestnik Jožef Senica v Tr¬ novcu pri Brežicah je šel v gozd pri Golobinijeku na lov, za kate- ga pa seveda ni imel dovoljenja. Na tem prepovedanem potu ga je zasačil lovec Jakob Vajdek, ki je nanj streljal in ga tudi poškodo¬ val. Senico so prepeljali v ljubljan sko bolnišnico. Dobil je 12 šiber v trebuh, 28 pa v roko. Velik požar. V Varislovcih v ptujski okolici je te dni velik po¬ žar uničil vsa poslopja posestni¬ kom Kranjcu, Sitarju in Murkotu. Zgorele so tudi štiri svinje in 700 kron denarja. Škoda znaša okrog 26.000 kron. Kako je ogenj nastal pustila in odšla domov k svojim starišem v Pobrež. Mož jo je sku¬ šal pripraviti, da bi se vrnili. Te¬ ga pa ona ni hotela. Vsled tega je šal pripraviti, da bi se vrnila. Te ljal skozi okno na svojo ženo. K sreči so streli zgrešili cilj. 'Surove¬ ga moža so orožniki aretirali iu dejali v zapor. Umrl je v Ptuju meščan Fr. Žarnic v 79. letu starosti. Na Fali pri Mariboru so orožni¬ ki prijeli dva ključavničarja, češ da ponarejata denar. Preiskava je dognala neutemeljenost tega su ma na kar so ju izpustili. V Trbovljah pri Celju so povo¬ zili splašeni konji hlapca Črepin- ška. S strto nogo so spravili re¬ veža v celjsko bolnišnico. Iz Brežic. Te dni se je posrečilo prijeti enega izmed onih uzmo- v/.čev. ki so napravili zadnje me¬ sece toliko škode v brežiškem o kraju. Posestnik in klobučar Šte¬ fan Krčan iz zagrebške okolice je udrl v Rigonjcih skozi slamnato streho v podstrešne kamrice in je pobral mesa in Špeha za več ko 300 kron. Na begn so ga s plenom vred prijeli in zaprli. Morda se posreči dobiti še druge te tičke. Iz Podčetrtka so našli v Sotli mrtvega hrvaškega berača. Pro- sjak se ga je najbrže malo nalezel potem v temi padel v Sotlo in uto- r. il. Iz Šmarja pri Jelšah. V Pečicah je padel pri viničarju Ogrizju 70 letni Franc Jenko tako nesrečno s poda, da si je zlomil vrat in mr¬ tev obležal. Iz Maribora. Naj zanimivejša obravnava tega porotnega zaseda¬ nja je bila ona proti tesarju Pe- treni zaradi zastrupljenja žene. Tesar Janez Petrena iz Bratone- čič pri sv. Tomažu na 1 Ormožem .je zastrupil svojo ženo na prav grd način z arzenikom. Petrena so je podal predlanskem na Zgornje Štajersko v Donavic za delom. Da si je zapustil doma prav pridno ženo Marijo in oletno hčerkico, se je vendar v Dona vicu kmalu seznanil z neka 33 let staro vdo¬ vo Windisch po imenu. Razmerje tudi ni ostalo brez posledic. Petre¬ na jo je hotel vzeti, a na poti mu je bila lastna žena Marija Petre¬ na je bil z Windiischevo ^ celo že dvakrat na oklicih, drugokrat dne 16. novembra. Zato je bil za¬ dnji čas /.a sklenjeni umor žene Marije. Isto nedeljo dne 16. no¬ vembra si je naročil Petrena ženo in hče'rko k Veliki Nedelji na ko¬ lodvor. Šli so potem skupno v bli¬ žnjo gostilno na liter vina in tam je nasul Petrena skrivaj v pijačo arzenika. Žena in otrok sta pila zastrupljeno vino; mož ga ni pil. temveč hitro zginil. Nesrečnima žrtvoma je že postajalo v gostil¬ ni slabo, med potom pa se je žena zvlekla v neko uto in tam umrla. Otrok je ostal pri življenju, ker je povžil le malo vina, Petrena so hitro zasačili 'kot storilca in ga iz¬ ročili mariborski okrožni sodniji. Pri obravnavi je dosledno tajil, pa mu ni nič pomagalo. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Proti četrti božji zapovedi. 48 letna delavka Marija Kačnik v Gorici pri Dobrni je že delj časa ravnala s svojim 801etnim očetom Francetom Kačnikom zelo nečlo¬ veško. Ko ji je dne 8. m. m. star¬ ček dejal, naj se pripravi za ve¬ likonočno spoved, se je nečloveška hčer tako razkačila, da je bila svojega očeta s pestjo v obraz. Proti nečloveški hčeiri je vložena ovadba. ni znano. Svojo ženo je hotel ustreliti. V Hajdinu pri Ptuju je živel lončar Wesiak v vodnih prepirih s svo¬ jo ženo. Vsled tega ga je žena za- PRIMORSKO. Ponarejene poštne nakaznice. V zadnjem času je bilo v Trstu izpla¬ čanih več poštnih nakaznic, od¬ danih pri poštni filijalki št. 3 ter naslovljenih na ime Francesco Pe- rieh. Nakazane so bile večje vsote. Sedaj se je izkazalo, da so bile nakaznice ponarejene. O storilcu ni sledu. Reka — New York. Kakor se poroča iz Reke, ustanovi Cunard- line na, zahtevo ogrske , vlade no¬ vo ogrsko paroplovno družbo Re¬ ka New-York. Za to pa je še tre¬ ba, da se izpremeni pogodba med to družbo in Austro-Ameracano. Dalmatinci in Arabci. V staro mastni gostilni “Alla bella Vene- zia so se sprli trije Dalmatinci z -dvema arabskima kurjavama najbrže zaradi neke deklice. Te¬ kom pretepa je eden izmed Dal¬ matincev hotel udariti Arabca s stolom, ta pa ga je zabodel z no¬ žem v vrat. Dalmatinec, 281etni kurjač Jurečič iz Metkoviea je kmalu umrl. Morilec pravi, da je Osman Ahmed iz Atena. Spljet. Tu kakor še v drugih 'dalmatinskih mestih _ so se vršile ponovne demonstracije proti La¬ hom. V Spljetu je_ množica pred laško čitalnico pobila okna. Mno¬ žico je razgnalo končno orozni- štvo. Uboj v Trstu. Ladijskemu kur¬ jaču Arabcu Osmanu Ahmedu je že dolgo časa gorelo srce za neko Marijo Kocijančič. Ta pa mu ni bila nič kaj zvesta. Kaj rada je kramljala z drugimi fanti. Tako je tudi v nedeljo popoldne sedela v družbi s štirimi Tržačani in ne¬ kim tovarišem Arabca v gostilni “Alla bella Venezia”. Ti so za¬ čeli Osmana Ahmeda, ko je prišel v gostilno, dražiti in ga suvati od vseh strani. Zadali so mu tudi ne¬ kaj lahkih ran, kar 'ga je še bolj razkačilo. Najlrujši izmed napa¬ dalcev je bil neki Martin Juršin. Da se bi tega napadalca otresel, zgrabil je Arabec za nož in mu ga porinil v srce. Juršin je bil na me¬ stu mrtev. Došla policija je Arab¬ ca morilca aretirala. Dr. Pinausig — Perko. 12. mar¬ ca se je vršila pred goriškem okrajnim sodiščem zanimiva o- bravnava dr. Pinausiga proti stav bnemu mojstru [Perkotu. Perko je namreč predložil svoječasno de¬ želnemu odboru račun za neka iz vršena dela. Deželni odbor mu je ta račun zelo zmanjšal. Pred pri¬ bližno 2 mesecema je naletel Per¬ ko pred kavarno “Teatro’ v Go¬ rici dr. Pinausiga in se je začel z njim prepirati zaradi tega raču¬ na. Dr. Pinausig je dal med pre¬ pirom Perkotu zaušnico. Perko pa ga je nato nabil s palico. Perko je 'bil obsojen na 200 kron globe. Ponarejen angleški denar, so zanesli mornarji v Trst. Denar je navidez dobro napravljen, vendar kvalitativno zelo malo vreden. A- retirali so mornarja Fabretto in Ilico, ki trdita da sta dobila de¬ nar v Pireju in da nista vedela, da je ponarejen. Pobegli kaznenci. Iz zapora okr. sodišča v Trstu so pobegnili trije kaznenci nevarni tatovi in sicer Marie! lo Bizel, Anton Pipan in Valter Russian. Obenem z njimi je izginil tudi sokrivec pobeglega notarja Quarantotto, Jakob Udi- na. Pobegnili so baje vsled malo¬ marnosti ječarja, ki je zaklenil ne zapirta vrata, marveč samo pri prta vrata. Za begunci nimajo do sedaj še nobenega sledu. Tržaška porota. Turk pred po¬ roto. V soboto se je vršila že tre¬ tjič porotna obravnava proti bo¬ sanskemu Turku Jusufu Zahiro- viču iz Baljavine v Bosni. Mož je bil obtožen, da je dne 18. maja 13 med cestnim prepirom v Kantri- di pri Volovskem zabodel z nožem O gr a Frana Nemetha, 'ki je vsled te poškodbe umrl. Prva obravna¬ va je bila odgodena v svrho zasli¬ šanja novih prič. Zahirovič nam¬ reč dosledno taji, da bi bil on uda¬ ril Nemetha in tudi zanika, da bi imel takrat pri sebi nož. Tudi se niso odzvali k prvi obravnavi vse povabljene priče. Pri drugi obrav¬ navi, ki se je vršila brez prič, je bil Zaharovič oproščen. Proti tej sodbi je vložil -drž. pravdnik ni¬ čnostno pritožbo, kateri je najvi¬ šje sodišče ugodilo in odredilo no¬ vo obravnavo. K tej obravnavi so prišle vse priče. Sodišče je po do¬ vršenem dokazovanju stavilo po¬ rotnikom eno samo vprašanje in sicer glede uboja. Po polurnem posvetovanju so porotniki vpraša¬ nje z 8 glasovi zanikali, nakat je bil Zahirovič oproščen. Lepa hči. 701etna Marija Šu¬ ster iz Pla-se v hrvatskem Primor¬ ju je hišo prepisala na svojo hčer. Za zahvalo jo je hči tepla in dan na dan zmerjala. Starka se je vsled tega, tako užalostila, da je svoj nekdanji dom zapustila in se vrgla v morje. Ribiči so truplo pri Lovrani izvlekli iz valov. Ustrelila se je dne 14. m. m. v Renčah h. št. 168 — 17 Karolina Mozetič. Kaj je vzrok samomora, ni natančno znano. Šla je brat steljo v domači breg in tam izvr¬ šila samomor. Kroglja ji je obti¬ čala v glavi. Zdravnik je izjavil, da ne more pomagati. Umrla je šele drugi -dan. Domneva se, da je izvršila samoumor vsled nesre¬ čne ljubezni. Prst si odžagal. 311etni Jožef Ovjač, žagar na Seagnettovi par¬ ni žagi, je rezal na cirkularni žagi nek moker hlod, kateiri mu je vsled polzkosti izpodletel. Ovjač je prišel pri tem z roko v dotiko z žago, katera mu je odrezala na desni roki kazalec. Ponesrečenec je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici. KOROŠKO. Kakšne so koroške utrakvistič- čne šole. Guštanjska utrakvistič- na šola ima nekega učitelja Lin¬ harta in učiteljico Duhovo iz Lju¬ bljane. Obe te učni “moči’ sta se izkazali zopet enkrat v pravi ger¬ manski luči. Ker so tri učenke te šole pozdravile učiteljico nemške šole v slovenskem jeziku, se je ta prišla pritožit na utrakvistično šolo in posledica je bila, da sta go¬ ri omenjeni učitelj in učiteljica zaprla učenke, jih zmerjala in pso vala ter pestila, da morajo vsake¬ ga pozdravljati le v blaženem nem škem jeziku, ker slovensko itak noben človek ne razume. Najbolj žalostno na tem dejstvu pa je, da se doslej še ni našel nobeden, ki -bi bil podučil prepotentne zagri- ‘ii c e o lepem vedenju in o ravna nju z otroci. Ali otroci domačinov že v šoli ne bodo imeli več miru pred germanskimi hujskači L Dva sleparja. V neki hotel v Tr¬ bižu sta prišla 12. t. m. dva potni¬ ka ter sta hotela plačati svoj zapi¬ tek v zlatu. Ker natakarica ni mogla menjati, sta plačala z dro- bižom ter jo prosila, da zmenja vsakemu petkronski tolor. Ko je natakarica poiskala pet kron in poližila na mizo, so jo slučajno po klicali v drugo sobo. Ta trenutek sta porabila oba sleparja, da sta vzeal denar in izginila. Na kolo¬ dvoru sta si kupila vozne listke v Ljubljano. Brzojavili pa so za nji¬ mi in na Jesenicah so ju orožniki aretirali. ss POZOR? PLAČAJTE ZEMLJIŠKI DAVEK ZA 1913 NA Miner’s State Bank Chisholm, Minn. Offnerjevi tovarni za kose pri Volšperku je odtrgala cirkularna žaga 661e-tnemu delavcu A. Pfle- gerju 4 prste leve roke. Denar v laseh. V Celovcu so are tirali neko Justino Schroeker, ker je bila na sumu, da je ukradla svoji tovaršici, s katero je skupaj spala, večjo svoto denarja. Obto¬ ženka je tatvino tajila in res niso mogli dobiti delj časa pri njej de¬ narja. Končno pa se je tatvina le razkrlal Schroc'ke>rjeva je imela spravljen ukraden} -denar v laseh. V Beljaku so aretirali 201etnega Maligoja iz Tolmina, ker je hotel pobegniti v inozemstvo. Za minuto ob času | Večkrat se Vam poljubi čez dan kaditi I— in nikdar Vam ne bo treba v tem trpeti •pomanjkanja, če imate v žepu zavoj « NAVY tobaka. Ta dolgo rezani, tobak se hitro zvije v cigareto, in Vaše poželjenje je hitro vzadovoljeno s tem svežim, slad- *kim, dišečim Burley tobakom. Na ta način doseže tisoče mož zdravo kratkočasje čez dolgi an — vsaki dan — skozi celo leto. G Al L & AX NAVY Long Cut Tobacco “Najboljši tobak v najboljšem zavoju » > V NAVY je prijazen, sladek okus, ka¬ terega ni najti v nobenem drugem toba¬ ku. To prihaja iz skrbnega ravnanja sko¬ zi katero gre ta pristni, mili Burley tobak, kate¬ rega rabimo v NAVY. Ta tobak je bogat, omla- jen in zdrav. Poskusite, boste vi¬ deli kako lahko je zvi¬ jati Burley tobak v le¬ pe cigarete. Poskusite ga v fajfi ali za čikanje. Na vsak način se Vam bo dopadel — NAVY je tobak za vse. PROSTO Vprašajte Vašega trgovca za knjižico cigaretnega pa . p ir j a, katerega Vanu bo 'dal zastonj z zavojčkom 5 centov. THE AMERICAN TOBACCO COMPANT 4 narodni vestnik “Narodni Vestnik 99 National Herald. Slovenlc Sami-Weekly. Ownsd and publlshed by the Slovenlan Prlntlng & Pufolishlng Company a Corporation. Plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street._ National Herald lasued every Monday and Thursday; subscriptlon yearly $2.00 Tke best Acvertlsmg medlum among Slovenlans in the Northwest. Rates on appllcatlon Entered as second-class matter May ii. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the tet March 3,1879.“_ »NARODNI VESTNIK" Izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. tlaja vsak p onedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko In Canado za celo leto $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evropo za celo leto . . _• • $3.00_ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve In dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. ALELUJA Vstala je iz zemlje nova moč in sedaj budi: •“Aleluja! Vstanite!” In res se budi svet, res se dviga mogočno vstajenje preko dežel. Po¬ mlad, ta dolgo od zime tlačena deva, vstaja in ž njo tisoče rož in cvetk in milj o ni solnčnih žarkov Slavi Alelujo. Človek vstaja, razvedri se mu obraz, ven ga 1 žene srce v naravo, srce mu kipi od navdušenja od te lepote, mu hre¬ peni po ljubezni — Aleluja! In v mestih je vstalo novo življenje, promet se živahnejše giblje, ropot se množi, črni dimniki to varen puhajo debelejše plasti dima in prek njega le¬ ti'ptič, ki je tudi vstal in drobi sedaj svojo pe¬ sem: Aleluja! In kmet je vstal in razoral po¬ lja, in Odrešenik je vstal iz groba, vse, vse, sa¬ ma aleluja, aleluja! V'J J -v % Že jih je nepregledna vrsta teh, ki vstaja¬ jo. Tudi kapitalist se bo kmalu zmezil v mo- j li pernicah, v kočijah in avtomobilah ho hi- 1 el na deželo. Nepregledna vrsta jih je — a caega ni, tistega ni pri vstajenju, ki - je naj- ] ižje, tistega, ki bi se moral dvigniti najvišje, tistega, ki bi vstajenje najbolj zaslužil — ti¬ stega ni. Kje si? Aleluja hodi čez dežele, čez hrib in dol, in ti je ne slišiš? Kje si, delavec? Tam ob težkem delu, tam stotine metrov pod nebeškim solncem, tam v jetično zaduhli to¬ varni, tam hrepeniš zaman, po svojem vsta¬ jenju, aleluji! Ali srce te žene: Svoboda, to je moja aleluja, pravica, to je moje Vstajenje, človeštvo, nesebičnost, to je moj velikonočni praznik. In doma steza deca svoje roke: Ata, kruha, glej, aleluja je prišla! Ženi se bere na bledem obrazu uprašanje: Kedaj pride naše vstajenje? Ali ga res ni, ali je res šlo vstaje¬ nje mimo tebe, delavec ? O. prišlo je, prišlo; le trinogi so porabili tvoje vstajenje zase, so ga vlovili kot oblak solnčni žar takrat, ko bi, mo¬ ralo šolnce obspjati nezmotljivost papeža, a je prišel oblak vmes. Pa se množi sila in želja po vstajenju, krepe se mišice, oko se bliska — in ven, ven plane želja po delavskem vstaje¬ nju, ven izpod čela, ven iz pesti, ven iz grla plane klic: “Aleluja! — Pravice, svobode, človeštva! S tirani stran! Kapitalist, daj nam naše ! ” In čete teh, ki jim ni prišlo vstajenje, se družijo, mrki obrazi govore: Ali smrt, ali delavsko vstajenje — Pravico! Svobodo ! Stavka je izbruhnila, stavka za alelujo, in ti¬ soče delavcev morda pade v nesrečo! To je, delavec, tvoja aleluja! Zato obračunaj, dela¬ vec, z oblakom, ki ti krade solnce aleluje! Tako hodi aleluja po deželah. Naravi no¬ si vstajenje prirodna moč, človeškemu Srcu ljubezen, ptičkom, ki vstajajo iz zime, topli .čas, kmetu v go d ili dnevi, kapitalistu delav¬ čevi žulji! Le delavec, ti naj bi ne vstal, ko v- staja vse? Ti sam ne? Ti sam pa dobiš moči •za svoje vstajenje v svoji lastni volji, v je¬ kleni vztrajnosti v borbah za blagor in za ve¬ čje pravice, katere ti kot človeku gredo —- ti sam dobiš moč za svoje vstajenje v svojem lastnem razumu! Potem bo prišla tvoja ale¬ luja, še vse drugače sijajna in mogočna kot ostalih. Za delo ti bo dalo vstajenje pravično plačo, za tvoj politični pomen ti bo dalo vsta- jenje pravice, za tvoje jednakopravnost s kapitalistom ti bo dalo vstajenje človeških v- dobnosti, to je, da se bo s teboj ravnalo kot z vaznim, poštenim človekom. Na svojem mestu v borbi z naravo za obstoj zemljanov, si ti, navadni delavec, iste veljave kot je zdravnik, arhitekt, kemik, znanstvenik, učitelj, časni¬ kar, ki so ravno tako delavci kot si ti majner, m kot je vsak tvorniški in sploh vsaki dela¬ vec; na svojem mestu v borbi z naravo za ob¬ stoj zemljanov Znaš in opravljaš ti svoje delo, m tega ne znajo in ne opravljajo kapitalisti, can m papeži,, kateri niso za življenski obstoj človeštva absolutno potrebni, kakor si abso- lutno potreben ti navadni delavec vseh \ t0r /\ delavstvo z drami se, zbudi se, podaj si bratsko roke im pokaži tvoje vstaje¬ nje, tvojo alelujo. Alelujo razuma! Druži se v Strokovnih organizaciah in v svoji politični stranki! Alelujo volje! Ne vrnakrd se za ped od pravic, katere ti gredo kot človeku! Alelu¬ jo vstrajnosti! Ne odnehaj od svojih premi¬ šljenih ra opravičenih zahtev nikdar!-- Tako, delavec slovenski in delavka sloven¬ ska, oče in mati, fant itn dekle, tako vam vo¬ šči danes “Narodni Vestnik” svečano in mo¬ gočno alelujo — vstajenje! Prišla bo pomlad, vstale bodo rožce in cvetlice, kmet bo vstal, ptice bodo priletele. Najbolj bo pa vstal neko pomlad zavedni in združeni delavec, dvignil bo svojo glavo in svojo pest in po vsem svetu bo slavil tlačeni proletarjat Slavino alelujo. Delavec je danes najnižji, a zasluži biti najvi¬ šji; zato bo njegovo vstajenje, kadar se zbudi iz mračnjaštva in vraževerstva najvišje, naj¬ slavnejše, najveličastnejše. V tem znamenju ti bodi, delavstvo: Aleluja, aleluja...! PETSTOLETNICA ZADNJEGA USTO¬ LIČENJA KOROŠKIH VOJVOD. PANSLAVIZEM. Piše G. G a v r a n o v i e. (Dalje.) Habsburško-lotrinška monarhija se da po sodbi nemških državoslavcev le misliti kot slovanska zvezna država, katera bi bila spo¬ sobna pritegniti v svoje okrilje države bal¬ kanskega polotoka ter se sčasoma razširiti čez Bospor na Malo Azijo in Mezopotamijo, ter bi z Rusijo, mahajočo se ž njo v prijatelj¬ skih odmošajih, tvorila velikansko kulturno in ekonomsko ozemlje, segajoče od Jadrana tje do Tihega Oceana. Nemci dalje sklepajo, da bi preporod slo¬ vanskih plemen v eden slovanski narod me o- stal brez vpliva na potujoče Slovane, kateri bi se zopet vsled mogočnega vtisa slovanske renesanse začeli zavedati svojega slovanskega pokoljenja ter zapuščati neslovansko kultur¬ no skupnost, v katero so vsled najrazličnejših pritiskov in vplivov zabredli. Vsled tega Nemci že fantazirajo, kako potujčena zemlja postaja zopet slovanska, kako Dunaj dobi slo¬ vansko lice ter postaine stolno mesto mogočne slovanske podonavske zvezne države s carji iz habsburško-lotrinške rodovine na čelu, ka¬ ko spet oživijo nekdaj sijajni dvori v Krako¬ vu, v Pragi in Zagrebu, sedaj prestolnicah slo¬ vanskih zveznih knezov iz habsburško-lotrin¬ ške rodbine, kako je spet: slavnostno ustoličen slovenski vojvoda iz staroslavne habsburško- lotrinške hiše na Gosposvetskem polju in kako so bili Prusi s svojimi zavezniki vred tepeni in so morali vsled tega vse ponemčene in še slovanske podonavske zvezne države ter nje¬ govim zveznim knezom, s čemur bi se sicer izpolnil sen o mostu, toda ne o nemškem, am¬ pak o slovnnskem, spajajočem ‘brez Baltiške¬ ga morja z bregom Jadrana. Takšne misli o panslavizmu, kakor smo jih ravno podali, rojijo le v razgretih vsenemških možganih. V resnici pa ni tako hudo z vseslo- vanstvom, zlasti dokler si 'bodo složni Luther, Pavel in Mojzes, t. j.Nemci, ultramontanci in Izraelci. Ta trozveza ima namreč vloge tako izvrstno razdeljene, da je vsaka resnejša slo¬ vanska akcija za zdaj takorekoč izključena in da je le nedolžni flirt med Slovani, kakor n. pr. tako imenovani neoslavizem z milosti dovoljen. Pred vsem se gre imenovani trojici zato, da se megalomanija ali velifcaštvo v vsa¬ kem slovanskem narodu čim najbolje razvi¬ je; čim večja je narodna megalomija, tern ve¬ čja je tudi narodna občutljivost. Posledica narodne megalomanije in narodne občutljivo¬ sti je večna nezaupljivost in zavisti jiv ost, med raznimi slovanskimi plemeni.' Dokler pa bode vladala med Slovani nezaupljivost in zavistlji- vost, je izključeno vsako resnejše in iskrenej¬ še zbližanje med slovanskimi plemeni; kajti zavist oslepi narode, da ne vidijo, kar je za¬ nje koristno, in ne store tega, kar bi jih zdru¬ žilo v svrho udejstvovanja višjih kulturnih za- dač.' Taktika Luthra, Pavla in Mojzesa se je po¬ sebno v zadnjem času pri Jugoslovanih obne¬ sla. Kako je troperesna deteljica podžigala megalomanijo Bolgarov radi tega, ker bi ti mogli postati odločilen faktor na Balkanu, nekak jugoslovanski Piemont, ter s tem biti nevarni vsenemškim težnjam. Bolgari so se spustili v boj s svojimi zavezniki, ki se je moral za nje tako končati, kakor se je. Danes je Bolgarska ponižana in oslabljena. Stremlje nje po jugoslovanski kulturni enoti, katero se je v novejši dobi osobito pri Slovencih po¬ javilo, ima v narodni megalomaniji jugoslo¬ vanskih plemen največjo zapreko. Celo mali slovenski narod je prepričan, da je kos Nem¬ cem, Lahom in Madžarom, ter ima celo pogum se lasati s Hrvati, dasi mu že voda takorokoč v grlo teče. Čehi menijo, da zmorejo Nemce, dasi vsak otrok ve, da ni 6 — 80, t. j. da 6 milijonov Čehov ne predstavlja to, kar 80 mi¬ lijonov Nemcev. Poljaki si delajo uade, da se Poljska spet obnovi, kakor hitro Nemčija in Avstrija pramngata Rusijo. Pri tem pa Polja¬ ki niti na to ne mislijo, da je treba, da jim nekdo jamči za obnovitev Poljske in eventu¬ alno prisiliti Nemčijo in Avstrijo, da spolnite svojo pred vojno dano obljubo. Sicer pa je malo verjetno, da bi Avstrija in Nemčija radi tega začeli vojno, da bi iz pridobljenih pokra¬ jin, ki so jima najbolje pri roki, ustvarili zo¬ pet Poljsko. Tudi Rusini sanjajo o ukrajin¬ ski državi, katero jim Nemčija in Avstrija u- stanovite po porazu Rusije. V resnici pa bi to ne bila samostalna Ukrajina, ampak k večje¬ mu nemška kolonija. Iz vsega tega je razvidno, da tako dolgo sploh ne more biti govora o kakšnem važnej¬ šem slovanskem gibanju, dokler bodo mogli Nemci, ultramontanci in Judje Slovanske na¬ rode držati na dosedanjih postranskih tirih, s katerih jih morejo na eden in skupen tir privesti le silni in plemeniti slovanski značaji. Gosposvetsko polje! — Naše Kosovo polje! Izpostavljeno navalu s severa, si padlo Go¬ sposvetsko polje v tujčeve roke. Kosovo je osvečeno, nad Gosposvetskim poljem in nad grobovi slavnih slovenskih vojvod krožijo gavrani. Kosovo je padlo podjarmljeno od meča sultana Murata. Gosposvetsko; polje je padalo počasi, skoraj neopaženo, kakor v hu¬ di dolgi bolezni. Petsto let je tega, ko je bilo Gosposvetsko polje še slovenska zemlja. Krat¬ kih petsto let v življenju naroda! Nedkaj sre¬ dišče slovenskega življa, sega danes v tujino. In vendar si ti, Gosposvetsko polje, naše, dokaz slavnejše dobe, dokaz svobode in sa¬ mozavesti našega naroda. Brez boja, skoraj neopaženo se je izvršilo, kar imamo danes pred seboj. Na rodni zemlji teptani in brez¬ pravni- vzdihujejo zvesti sinovi za onimi časi, ko je Slovenec delil Slovencu pravice. Krat¬ kih petsto let je bilo treba, da so sinovi te zem¬ lje pozabili, kar jih je učila mati. Ne vsi! še slišiš domačo govorico okoli vojvodskega pre¬ stola in okoli cerkve sv. Petra pod Krnskim gradom, še slišiš domačo govorico, — toda to ni več ona ponosna beseda, ki je narekovala knezu prisego, to ni ona samozavest, s katero je stopil slovenski kmet pred vladarja, ki si ga je izbral sam, (ki ga je potrdil sam in mu dal v roke vso oblast uad narodom. OBJAVA. . * ov uuiaat učtu iuori.uu.uiu. Staroslavna je šega ustoličenja koroških vojvod. Sega nazaj v prastare čase. Dneva začetka ji ne vemo, žal poznamo dan, ko je prenehala. Bil je to 18. marec 1414. Nedelja je bila, ko se je zbralo ljudstvo pod Krnskim gradom, da spremi bodočega svojega vladarja h kne¬ žjemu prestolu. Habsburžanu Ernestu Žele¬ znemu je to pot veljala slovesnost. Nikdo ni mogel slutiti, da 'bo novi vladar zadnji, ki bo sedel na knežjem prestolu in sprejel svoje do¬ stojanstvo dz rok preprostega kmeta domači¬ na, Nazaj sega običaj vsaj do Gorazda, ki je dvignil Karatanijo v vojvodinjo, že Hotimir je vladal v Krnskem gradu in zgradil na Go¬ sposvetskem polju prvo cerkev. Skoraj brez dvoma je, da se je vršilo že takrat ustoličenje pod gradom. Volhun in Ingo, Vojnomir, Pri- bislav, Stojmir, Edgart so bili slovanski vla¬ darji. Prvo vstoličenje o katerem nam poroča zgodovina, je bilo leta 1161, ko je zasedel ko¬ roški vojvodski stol Šponhajmec Herman. To niso bili več domači vojvode, ki so zavladali našemu narodu, toda vsaj na zunaj so dali tu¬ di našemu narodu pravico, ki mu je šla po pradavnem običaju in starodavni naselitvi. Vrsto zgodovinskih ustoličenj izpopolnjujejo; Šponhajmec Bernard, Otokar II. kralj češki, Majnhard tirolski, Henrik, Oton Veseli, Al¬ breht II. Hromi, Rudolf IV. Ustanovnik in končno Ernest Železni. To niso bili več doma¬ čini, vzrasli iz naroda samega in vendar se je vršilo ustoličenje po starodavni šegi in v slo¬ venskem jeziku. Ernest Železni je bil prispel v Krnski grad. Priprave za ustoličenje so bile končane. Kmet iz rodbine Šaterjev je čakal novega vojvodo pod Krnskim gradom na knežjem kamnu. Sedaj so preoblekli bodočega vojvodo v kme¬ čko obleko in mu dali kmečki klobuk. Stopil je iz grada s Šarcem na povodcu, z desno je vodil lisasto govedo. Vojvoda-kmet. Pred njim goriški grof, pred njim in ob njegovi strani 'deželni dostojanstveniki, za njim priprosto ljudstvo, prepevajoč pesmi. Trikrat obkroži knežji stol, kjer ga čaka kmet, da mu izroči vlado nad narodom. Ko se tretjič približa kme¬ tu, mu ta samozavestno kliče: “Kdo je ta, ki se bliža tako ošabno?” in ljudstvo odgovori: “Deželni knez!” Kmet pa vpraša nadalje: “Ali je pravičen sodnik, vnet za 'blagor de¬ žele? Ali je svobodno rojen? Ali bo ščitil kr¬ ščansko vero, vdove in sirote?” In ljudstvo po¬ trdi. Tedaj se začne odkup vojvodskega do¬ stojanstva. Kmet vpraša novega vojvodo, kako in s kako pravico ga ho odstranil s sedeža, nakar mu izroči vojvoda obe živali in 60 vi¬ narjev ter mu obljubi svojo kmečko obleko in prostost davkov za njegovo hišo. Vojvoda stori nato iz svojega kmečkega klobuka še požirek vode, Iki mu jo prineso i'z bližnjega studenca. Šele nato mu napravi kmet prostor na knež¬ jem kamnu, pristopi pa k njemu in ga rahlo udari na lice, opominjajoč ga, da naj bo vsi- kdar pravičen sodnik svojim. S tem udarcem je kmet prenesel v imenu naroda vladarske pravice na vojvodo, ki stopi nato na knežji ka¬ men ter zavihti meč na vse strani neba prise¬ gajoč, da bo vsakemu pravičen vladar in sod¬ nik, zaščitnik vere, vdov in sirot. Nato se odpravi vsa zbrana množica prepevaje v bliž¬ njo cerkev k zahvalni službi božji, čemur sledi svečanostna pojedina na Krnskem gradu z vsemi srednjeveškimi običaji, dočim se ljud¬ stvo pod gradom ‘zabava in razveseljuje po svojih običajih. (Dalje prihodnjič.) Uže otroci iščejo “zakaj”, ne samo filozofi in matematiki. Razloček med otroki in filozofi ter med kakovim zaljubljencem in po vrhu še potrtim bi bil ta, da so oni srečni, kadar mi¬ slijo, da je razlog najden, a takov malosrčen človek ni. Človek je bašti bolj k hudemu nego li k dobremu nagnjen, rajše veruje slabo nego dobro. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski f armerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr¬ žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čistč lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno nas A. MANTEL, Wausaukee, Wis. No, Nace, kje si pa bil? I, pri Antonu Babiču. Prav imaš; tudi jaz vedno tja zaha¬ jam, ker tam sem vedno najboljše po¬ strežen s svežo pivo in unijskimi smod- kami. Za obilen poset se priporoča Anton Babič HOTEL VANDLING, PA. POZOR KROJAČI! — Trije krojači, kateri znajo ši¬ vati na mizi, dobijo stalno delo pri Frank Žagar, Chisholm, Minn. POGLEJ! POGLEJ! POGLEJ! Cenjenim rojakom Slovenecem in Hrvatom naznanjam, da imam v zalogi veliko kalifornijskega vina. Staro belo po 75e črno 70c, novo belo po 65c črno 60c galon s posodo in voznino (freight) vred po Rangu. Manj kot 28 galonov se ne more naročiti. Se toplo priporočam za obila naročila Anton Fox, bx 887 Virginia, Minn. Minnesota School LAND SALES MAY and TONE, 1914 Great Opportunities to Secure Homes At the following times and places I will hold sales of School and Other State Lands Acres mr y m -' Hallock, Kittson Co. - - 6 000 Mal 29 11 3 ' m " T™' » arsh all Co. - lojoo Tnnp I 9 ™ 1 m -- Bagicy, Clearwater Co. - 9,500 in m *» JJahnomen, Mahnomen Co. 800 June 2, 10 a. m-, Detroit, Becker Co.- - - 13 000 June 3, 10 a.m., Wadena, Wadena Co. - - 3'500 June 4, 10 a. m,, Brainerd, Crow Wine Co. 12 000 mno s' 1 ° a ' m ’’ River ' Sherburne Co. 1600 June S, 3 p. m., Anoka, Anoka Co. - - . 1 nno June 8, 10 a . m., InternationalFalls.KoochicMneCo 2 s’oOfi J?' a - Bemidji, Beltrami Co. . ioOOO : SS i l a. m/, wL k ke? P C&s H Co bba - rd - C °' U® ‘ - I 1 a! m.', C °' *«» *Tnn* 10 }£ a ' m, ‘ 9^ rlton » Carlton Co. - June 19, 10 a. m., Aitlcin, Aitkin Co. - - ® 22’ ? a ’ m -< Two Harbors, Lake Co. TnSf ta ' ?n P ' m ’’ ?P seau ’ Roseau Co. - June 24, 10 a. m., Elbow Lake, Grant Co. June 25, 1 p. m., Pine City, Pine Co 40.000 6,000 20.000 10,000 25,000 80 960 SSžS from per cent '^esfbflden 1 Fifteen and kind of soih a(e (?n file f 1 Wh ?10W d ng 1 ual «y 1 —? A 0n , ln this Office. Man showing location of lands offeredfalsS Usfif of charge? nS may b£ ° btaincd «5ioffice’frte Office free SAMUEL G. IVERSON STATE AUDITOR ST. PAUL, MINN. Za ogiase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, vem dar je boljši:drži, nego lovi. DR. RICHTER^ Paln Expe n Prežene bolečine •vv . revj nati7w, kostnice, misiem revmatiz i gijo ali trganje po čeljusti^’ H bolečine in trdosti v členih 'a »•' Izvrstno zdravilo, če se kak n “ ne, za hromost ter odrg nen i ozdravi prehlajenje, gr i po v Ja ; | bolen, VDet je rtjjj in nabod. Zabrani ščanje v prsih. Ozdravi glavobol i n Zohn , , 4-5 kapljic v kozarcu^* 1 'O 00 - vrstno -sredstvo za grgran/^ vnetja grla. Če se užije (4 kaplje v w de) je izvrstno zoper krč v >'-H neprebavljisti. Pristni expeller pride v kakor ga kaže slika. i F* (,^'s k iet prt ,išt' r i\e$' PAZITE NA NIčVREDnp PONAREDBE N£ 25 in 50 centov steklenica v m v-* F. Ad. Richter&T, 74-80 WASHINGT0N STRr NEWY0RK. filffrt. v* 1 # flj ’ ‘ peti ' 3 0 Prošnja. zopet opo kateri t. čekoia, a* 1 Preč l , n i bilo mog°ee dovoli i ter ne Članstvo postaje št. 71 v Johmstonu Pa., spadajoče v d ru j t Barbare s sedežem v Forest City Pa., se tem potom obrača s p r • za nad leto 'bolnega člana Frank Vehovar, kateri se je ponesrn tukajšnjem premogokopu dne 13 februarja leta 1913. Omenjeni član je dospel iz svoje domovine šest tednov prek je nesreča pripetila in takoj pri prvi seji, katera se je vršila v januarju leta 1913 pristopil, k postaji št. 35 v Ralpton Pa. Sed* nahaja tukaj brez popolnoma vsakih sredstev, prepuščen je usodi* ave s svojo družino, katera obstoji s soprogo in štiri mladoletji otroci. Komaj, da je prišel z nevarnim in težkim delom v premogom utrgala se je plast premoga s kamenjem vred in omenjenemu lem go potrlo, tako da bode nerabna več da si bi mogel svoj vsaki kruh služiti. Bil je štirikrat operiram na nogi ali vse operacije bile so brc spešne, posebno pa' kar, -siromak je bil brez denarnih sredstev. Vsled tega priporočamo usmiljenja vrednega člana, da mu štva oziroma člani, po možnosti pomagajo za- kar se vam šnje društvo, kakor tudi ponesrečenec v naprej zahvaljujemo Vse denarne prispevke oziroma darovi naj -se pošiljajo ua it; t- ™. k a tukajšnje postaje št. 71. Mike Cene, 353 Ohio Street, Johnstov 13 John Sta i- "«ffijim .kaj -dok o tii Pa. — Ta prošnja je razposlana z dovoljenjem, glavnega Društveni odbor: Mihael Cene, tajnik. John Gačnik, PredseE Mihael Lampert, blagajnik. > P 01 HP red katera sbnav tej i*?t t ^ Se vzame na i tj Zalar naznani, (donsko obvestilo, zbolela ter pr 081 ; B a dovoli. Član di Erstnika št. 8, Ivi ji, da bi mu pomap n, kar nima več i sta Br, J. Jerman prošnje preberejo njih skupaj obrav ds kaj ali ne. Proi Malnarja od dr. št. kn položaju, kako ko spričevalo in p samem bratu 1 Jos. Sprajcai NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni — c — ljišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth, ter glavnin stopnik štirih največjih Insurance Company. Zavarujem ® in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč vršujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Evropo sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, M> nI1 SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V $25.00 NAPLAČILA $10.00 MESEČNO Lote v Gary, Minn kjer gradi UNITED STATES STEEL korporacija je* za $25,000,000, in cementno tovarno za $2,000,000, so najboljša prilika az investiranje denarja. Obrnite se pismeno ali ustmeno na Steel Plant Investment C 0, c-o Central State Bank PISARNA NA BANKI NA GARY. DULUTH Pasic predlaga, d< ibzmami od dr. t a 8 da $50.—. p 0 "l®. Brat Mart iaga $100.—. firaf l ’ ra - Gre na f at sledeči: Za 1 ^ov,Za$50- Brat John B rat p, S 4 * tudi I, ^splača $5o.. te Mn 0 r Ulaga > jf Vi zult at * bilo 9 '® Slasov S' $50 lo 9 gi aso ;. 5ov - Brat p Jok o. ' ' ^ dv «a B ' Bfa ?*V A. spI, ejet . Fat Pel aea Sc cla u s •p, «e v’ ua NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI g^j|lON§UMME: 610-611 AKvorth *»* ^ \ /n ’ ;'k, Tl o, 1 !,* ® že poslužili prilike, katero Vam nudi LAKE HOME CO. na zemljišču, znano pod im enom V EB >1 ^ To 'J— E > l °. koli Petnajst milj odmesta TOWEB na jezeru ti( f* •D, -^a naselbina ima veliko bodočnost. — Pišite po podrOD^ .vi o, o vciiiiu uouocnosi. — rasite po 1'““* ■ „ 0 ve cene zvišajo. — Poslali Vam bomo popis in zemljevid t® D LAKE VERMILLION SUMMER HOME COVSS^ 1 610-611 Alworth Building, -:- Duluth, Mi» n ' i N S NARODNI vestnik 5 1914. Zapisnik konvencije Slovensko Hrvatske Zveze v^ly, Minn. 0 S« per WJ* , 4 n »jsfs«j « dM23 ' raa ’ rC!l1914 , ,j n ;k otvori sejo ob l.BO USf”.bie»»o molitvijo. .01. ^ P °f bere imena gl. uradnikov in W Dlk Navzoči so vsi. Bere se eIega l dopoldanske seje ter se > lSDllC P ,-ki odobri ki pod- aP lS “ Brat John Kobe predlaga, da ajoči 11 obrsf 1913. il He ^ vršili ' Kalptonji, f^ratS'] fise ' uralo predsednikom vsake- | se , P Sprejeto enoglasno. ►"pSija: Društvo Matere Bož- nvsaeke štev. 26. prosi konven- . s H Z za pomoč. Brat John ’ 3 °„kh ie izjavil, da lioee on in g t Frank Božich pri društvu št, dobiti toliko podpore, da bode “ tovalo za eden asesment. It Frank Gregorčič prosi za dr. št. 14- Brat Fili P N ekič od Petra in Pavla št, 24. se je EW iavzel da bode pomagalo za druš- w Y ORK Ko Obitelj št, 14, kolikor bo v - 11 - ih m očeh. Brat Jos. Lam od st. a 2 i predlaga, da se pomaga taistim Lštvam, katera so najbolj po- • Lbna v tej stavki. Brat Frank Le irstik se zavzame, da bode pri svo- Ui društvu pobral prostovoljno brispevke za društvo sv. Ivana lili št. 8 S. H. Z. Brat Martin Se jt k 3 Ijhelčič zopet opozori, kaj je z o- D im čekom, kateri je bil namenjen za staivkarje. Predsednik pojasni, da ni bilo mogoče tega čeka napni ,-iti, ker ne dovolijo Zvezina, pra¬ vila. Se vzame na: znanje. Brat Mar tin Zalar naznani, da je dobil te- ' in štiri jt lefonsko obvestilo, da mu je zena zbolela ter prosi da sme oditi. Se mu dovoli. Član društva sv. Ivana 1 Krstnika št. 8 , Ivan Rozman, pro¬ si, da bi mu pomagali kaj s podpo¬ ro, kar nima več podptfre od dru¬ štva. Br. J. Jerman predlaga, da se prošnje preberejo in se potem o njih skupaj obravnava, če se jim da kaj ali ne. Prošnja brata Paul Malnarja od dr. št. 9 ni v najbolj¬ šem položaju, kakor kaže zdravniš ko spričevalo in pismena prošnja io samem bratu Paul Malnerju. Brat Jos. Sprajcar ima prošnjo za brata John Stare od dr. št. 7, da se žnjim kaj dokonča. Brat Peter Pasic predlaga, da se bratu John Rozmanu od dr. sv. I. Krstnika št, 8 da $50.—. Podpira brat Ivan Pršljan. Brat Martin Rozman pred laga $100.—. Brat Anton Stiglich podpira. Gre na glasovanje. Re¬ zultat sledeči: Za $100.— je bilo 13 Siasov, Za $50,— pa je bilo 35 glasov. Brat John Rozman dobi to¬ rej $50.—. Brat Peter Pasic pred- laga, da se tudi bratu Paul Mal- aerju izplača $50.—. Podpirano po večini delegatov. Br. Martin Mi¬ helčič predlaga za $75.—. Brat o n Oberstar podpira. Vrši se vo- htev. Rezultat je sledeči: Za $ 75 .- je bdo 9 g i aS0V) za $ 5 o.— j e (bilo g asov. Brat Paul Malner dobi Tv ' 1 o ■' ’ ^ dvoran '0 pride brat _ iol/ 0111 ^tare, član društva sv. Lov- Št 7 ' Iz3avil ,da bi rad v stari kraj, in da bi mu dali M^v 30 ^. 06 P° smr tnine.. Brat *>j}. Joti °h predlaga, da bi mn J .sveto $400.-—. to je pol(0vi , 0 mrtnuiie. Brat Anton Stiglich P Jf»a. Brat Peter Pasic predla- t r : a,) , se Splača po pravilih. Po- ° la ’ s P re jeto po večini dele- ij ’ da se izplača $400.— steno r® s P re jme denar, pre- S ta «“ S. H. Z. Bral L. 0 predlaga, da se sestri Plut m prsi - oprejeto. Odmo JO T~ - - delom v m omenjen 1 > mogel svoj »peracije ii denarnih siti nega elana, I kar se vam« Ohio Street, J( m, glavnega i ohn Gačnik, h mik. Matt Kobe inVinko Arbanas, da jih prej ko mogoče uredita. Spre¬ jeto enoglasno. Brat Jurij Kriz- nanič predlaga, da naj glavni od¬ bor previdi, koliko, ‘da bo plačal pripravljalnemu odboru za delo na pravilih. Sprejeto. Predlog spre jet in potrjen po večini, da pravi¬ la naj se dajo tiskati v najcenej- šo tiskarno, ki se more dobiti. Sprejeto. Zapisnik se ne tiska v posebnih iztisili, ampak bode sa¬ mo to, kar je 1 sedaj napravljeno. Brat Frank Božič predlaga za kon vencijo na Eveleth, Minn. Brat Filip Neki e pa predlaga Virginio, Minn. Podpirano po večini. Vrši se volitev za bodoči kraj konvenci je. Za Eveleth, Minn. je bilo 25 glasov, za Virginio, Minn. pa 24 glasov. Zmaga torej Eveleth, Minn. za prihodnjo konvencijo. Predsednik zaključi sejo ob 6 . uri zvečer. Zapisnikarji: Frank Levstik in Jos. Križmani«. Overovatelji: Jos. R. Sedlar in Tom. Burear. Trinajsta seja dne 23. marca 1914 zvečer. Matt Ozanich 1, Anton Geshel 2, Jos. Štefane 3 in Frank Levstik 4. Predsednik porotnega odbora. Predlagan Jos. Sprajcar in izvo¬ ljen enoglasno. Za druge odborni¬ ke so predlagani Frank Božič, Mar i n Almolčič. Mike Barieli, J -hn Gazvoda in Matt Rozman Tajno glasovanje. Frank Božič dobil 17' glasov, Martin Mihelčič 27 glasov, Mike Barič 11 glasov, Jobi: Gaz¬ voda 38 glasov, Matt Rozman 17 glasov. Izvoljeni torej v porotni odbor: K porotnik brat Martin Mihelčič in 2. porotnik John Ga¬ zvoda. Brat Anton Geržin predlaga, da se plača $5.— za pisalni stroj, ki je bil rabljen. Potrjeno po yečini. John Gazvoda predlaga za zdrav¬ nika dr. Kohlhauss. Podpirano po bratu John Kobe. Po bratu Ferd. Stiglich predlagan dr. Kerr ter po bratu Anton Štiglicliu podpi¬ rano. Vrši se tajno glasovanje. Rezultat: Za dr. Kohlhauss 24 glasov, za dr. Kerr 22 glasov. Iz¬ voljen torej po večini dr. Kofhl- hauss. Predsednik zaključi z molitvijo S. glavno zborovanje ob 10.30 zve čer dne 23. marca 1914. Zapisnikarji: Frank Levstik, Jos. Križmanu: in John Ilenich. Overovatelji: Jos. Butula, Matt Rozman in An¬ ton Stiglich. lavni pro< Dulutk tet anr. , nrepi je 4, A me giko Iti nohtni, ^ ae lle da za bolan prst ra 15 podpore -- Sprejeto. 'bednik t- P ° ° ldmoru otvori deleča t i Z 0 P e, t sejo ter pokliče predla«!, ' ] redu - Prat John Ilenič da se Ar’ da Se dobi dovoljenje, «p re -; " mnes otska društva lahko dobi tu—?’- in .P re dlaga, da ieto p0 ve či n i- Spre- - ' sa k elan ki od $ ri di Va iom. o 7 “ tistih 1 Plaenje po lestvici nia 0 _ ° m ’ ko s P r emeni posmrt- eP ° eno glasno. Frank c°j Se - pred laga, da naj bi se no- Ednina na d a lj e vala po večerji. 1116 enArU 6Cma Pegatov. Se spre j čič P r!f aSno - Bra t Martin Mihel- ! a Pisan a ag v a V da u bi - bUa vsa pravi ' ^ ein hr\ + Jezikih, slovens- dI f kem iH angleškem je- .ti i ^ ^ o pravilih dovoljenj naj se e od Insurance ko- SiJ! ino od $ 4 °o- ki hoče zvišati Jr 4 4 , na $800 a z zdravniškim spriče- Fa izkazal° r3 ' d ° ^ Pn Se m0 ' > d ele ; . e Predi, cic pravilih se udeleži gatov. Brat Martin Mihel v vse! 83 ’ ™ ora biti ena knji ^ v °lienn V reh j ez ikih. Za to sta jena dva delegata in sicer, Predsednik otvori sejo z običaj¬ no molitvijo ob 7 uri zvečer. Glav¬ ni tajnik čita imena gl. uradnikov indelegatov. Navzoči so v-si. Bere se zapisnik popoldanske seje ter se >s popravki odobri in podpiše. Berejo se pisma in brzojavi. Eve¬ leth, Minn. od John Malevich-a, South Range, Mich. od Paul Luka- nich-a, Calumet, Mich. od, Paul Shaltz-a in od Frančiške Ozanich, Dulubh, Alirin. od Stefan Satkovi- cha. Vsem p i srnam in brzojavom se zakliče 'trikrat ‘ ‘ Živio ! ’ ’ Eno pismo naznanja sirnrt enega člana S. H. Z., na kar se izreče sožalje od vseh delegatov in navzočih. Točka 16, Volitev glavnega od¬ bora S. H. Z. Prične se volitev gl predsednika. Brat John Agnich predlaga brata Anton Gerzin-a, podpira Ibrat Frank Božič. Brat John Kobe predlaga brata Paul Špehar-j a. Brat Jos. Kočevar pod¬ pira. Gre na tajno glasovanje. Re¬ zultat je bil sledeči: Za brata Paul Špehar-ja je 20 glasov, za brata Anton Geržin pa 28 glasov. Izvo¬ ljen je torej predsednikom brat Anton Geržin. Za podpredsednika predlaga brat Vinko Arbanas bra¬ ta Frank Gregorič-a. Podpirano po John Agnicli-u. Izvoljen eno¬ glasno podpredsednikom brat Frank Gregorič. Za gl. tajnika predlaga 'brat John Kobe brata Matt Kobe-ta. Podpirano po bra¬ tu Karol Jerala. Brat Frank Gre¬ gorič predlaga brata Ferd. Štig- lic-a. Brat Anton Stiglich podpira. Gre na tajno giasovanje. Rezultat je sledeči: Stiglich je dobil 27 glasov. Za glavnega tajnika je iz¬ voljen torej brat Stiglich. Za pod¬ tajnika predlaga brat Jurij Paj¬ nič brata Jos. Butula. Podpira brat Marko Jotič. Brat Jos. Koče¬ var predlaga brata Jos. Jerman-a. Podpira John Gazvoda. Za Josef Butula 26 glasov, za Jos. Jerman-a 21 glasov, eden glas je bil oddan prazen. Izvoljen torej brat Jožef Butula. Za glavnega blagajnika je bil izvoljen enoglasno brat Mike Zunich. Nadzorni odbor. Brat Frank Gregorich pred¬ laga brata Vinko Arbanas-a za predsednika nadzornega odbora. Podpira 'brat Jurij Pajnič. Brat Jos. Stefane predlaga Peter Pasi¬ ca. Podpira Matt Likovič. Gre na tajno glasovanje in rezultat je bil sledeči: Za brata Vinko Arbanas 31 glasov, za brata Peter Pasic 16 glasov. Izvoljen zvečano brat Vin¬ ko Arbanas za predsednika nad¬ zornega odbora. Odmor 10 minut. Po odmoru pokliče predsednik delegate k redu in se nadaljujejo -volitve. Predlogi za -druge nadzor nike v nadzornem odboru so bili za sledeče brate: Anton Geshel, John Ilenich, Matt Ozanich, Frank Levstik, Matt Likovich, Jos. Šte¬ fane, Matt Rozman in Jos. Lavrin. Za te se je vršilo tajno glasovanje s sledečim izidom: Anton Geshel 28 glasov, John Ilenich 21 glasov, Matt Ozanich 36 glasov, Frank Le vstik 27 glasov, Matt Likovich 16 glasov, Jos. Štefane 27 glasov, Matt Rozman 22 'glasov m Jos. Lovrin 11 glasov. Izvoljeni torej IZ NOVE DOMOVINE. (Nadaljevanje druge strani.) glas, da ne bodo Elyški Slovenci povsem brez zastopstva tam kjer se ž njimi gospodari. Osebno pri¬ jateljstvo ali neprijateljstvo bi ne smelo tukaj igrati večje vloge kot barva las kandidatov. Gre se za moč, za reprezentacijo naroda, in takaj se mora potegniti vsak sin slovenske matere. Borba bo tudi glede salunov, če ne bo vlada te točke zavrgla kot zoperpostavno. Če -so potrebni sa- luni ali ne, tega mi ne 'bomo odlo¬ čevali. Vendar mi nismo salunov spravili gor, zakaj bi jih spravlja li toraj dol. Zrastli so s civilizacijo kot cerkve, sole in vsa podjetja ter inštitucije, ljudstvo jih je ime¬ lo in naj jih ima še v"bodoče. Pilo se je, ko ni bilo nas, in pilo se bo, ko nas ne bo. Mi vsi hrepenimo po svobodi; pustimo toraj salune, pu stiino svobodo istim, 'ki hočejo v nje zahajati. Država Alaine je “su ha”, in zategadel je tam največ šnopsarjev in alkoholistov. Pivo ne vtihotapljajo, ker ni dovolj “‘ga.jsta” v njem; vtihotapljajo pa po žepih in nedarjih, v vozovih čolnih, po železnici in na zrakoplo vili šnops, tako da vozi v Maine več ljudi “barko” kot v Alinne- soti, kjer se pije mnogo več pive 'kot žganja. “Blind pig” je večje gorje kot je salun, in isti, ki dela¬ jo za odpravo salunov, delajo za rast “Blind pigov”. Salun plača licenco, “Blind pi’g” pa toči v kontrabant. Če glasujete zoper li eenco, glasujte za zvišanje cene mesa in kruha, in obleke in strehe, glasujete za zvišanje davkov na druga živila, zatoraj, slovenski vo lilci, zadajte fanatičnim suhačem tako brco, da jih ne bo na Ely nik¬ dar več na volilno polje. Eveleth — Društvo sv. Petra št. 20, S. II. Z., Eveleth, Minn. bo ime lo dne 19 aprila ob 2 uri pop. re¬ dno mesečno sejo v El'k’s dvorani. Vabimo vse cenjene člane in čla¬ nice, da se v obilnem številu vde- ležijo te seje. Vabimo pa tudi dru¬ ge rojake in rojakinje, ter 'brate Hrvate, da pridejo ta -dan k na¬ šemu zborovanju in pristopijo k našemu društvu. Smrtna in bolni¬ ška podpora je povsem zadovolji¬ va in pravila so v vseh ozirih taka, da morajo odgovarjati za vse po¬ trebe naprednega delavstva. Pri¬ družite se nam toraj. John Agnich, predsednik. Kitzville— Z veseljem odgovar jam dopisniku v št. 68 Glas Naro¬ da, ki laže v izvolitvi vaškega od¬ bora. Dveletni župan, saj ni res, da je bil Louis Marolt izvoljen za assessorja; res je, da je bil iz¬ voljen Alatija Severinski. Saj je bilo v Narodnemu Vestniku vse natančno popisano. Ali ne znaš brati ? Lahko se nam v drugih nasel¬ binah smejejo, ker si toliko napra¬ vil v tvojem dveletnem županova¬ nju, da nimamo niti eden pel vode v vasi. Mislim, da ni mesta na Ran ge, da bi ne imel vode kot smo mi na Kitzeville. Novi župan je obljubil, da se 'bo potrudil, če .mogoče, dobiti pitno vodo. Neki rojaki začeli so že sa¬ mi kopati za vodo. Končno še svetujem, da si naro¬ čite delavski list Narodni Vest¬ nik, ker je eden najboljših sloven skih listov v Ameriki. Alartin Chernugel. McKinley — Naznanjam tužno vest, da je prominula naša sose- stra, 'gospa Alarija Kočevar, roje¬ na Mlakar v najlepši dobi svoje starosti, še le 33 let. Zročili smo jo materi zemlji dne 3. marca na po¬ kopališču v Gilbert, Alinn. Blaga ranjka je spadala k dve¬ ma društvema, k društvu sv. Bar¬ bare, postaja št. 62 AIcKinley, Alinn., in k Slov.-Slovaškemu spolku v AlcKinley, Alinn. Pokoj¬ na Alarija je organizirala to zad¬ nje društvo, in bila je kumiea po¬ stajne zastave S. H. P. društva sv. Barbare, in tudi zastave društva sv. Frančiška, št. 110, J. S. K. J. AIc Kinley, Alinn. Vsa ta društva in mnogo druzega občinstav je spremilo pokojno tovaršico. sestro prijateljico in zavedno delavko na narodnem in društvenem polju k zadnjemu počitku. Ranjka hotela je organizovati tudi žensko dru¬ štvo katero naj bi se 'priklopilo J. S. K. J., a njen skrben mož, so¬ brat Frank Kočevar, bivši dele¬ gat konvencije J. S. K. J. v Pit- tsburg, Pa,, jo je od tega odgovo¬ ril, ker videl je v svoji 'boljši po¬ lovici kal bolezni in tako delo bi zdravje preje poslabšalo kot zbolj šalo. Tudi je bil on kot vestni mo¬ žak odločno proti temu, da bi ona pristopila k društvu, ker vedel je, da ni povsem čila in zdrava. Ranjka zapušča tukaj potrtega moža Franka Kočevar in štirile¬ tno hčerko, v Chisholm, Alinn., pa sestro Ivano, omoženo Turk, v stari domovini pa očeta, mater in dve sestri, Frančiško, omoženo 'Smrdel, in Terezijo. Pokojna Alari ja je bila rodom iz Loža no No¬ tranjskem. V Zjedinjene države je prišla dne 20. marca 1914 ob 8 uri zju traj. Pogrebne obrede je opravil slovenski župnik A. Pirnat. Blag ti spomin, vzorna sloven ska žena, ostalim pa naše sožalje. Ivan Menart, predsednik posta¬ je 62, S. K. P. društva sv Barbare. (Naj odkritosrčne je sožalje izre¬ kajo rojaku Frank Kočevarju vsled te izneiradljive novice usluž¬ benci pri Narodnem Vestniku.) Nashvvauk — Ogenj je vničil sušilnico (dry liouse) Crosby Ali- ning kompanije, in vso obleko de¬ lavcev. Goreti .je začelo, ker je e- den nočnih delavcev pustil goreti svečo ko je odšel domu. Two Harbors — Poljak Alike Luskovic, 40 let star se je obesil na neko drevo dve milje od Currie Bil je drvar in namenjen je bil v kempo. Pri sebi je imel nekaj de¬ narja, list za delo, katerega je dobil pri Venice employment a- genturi v Dul ut h, škapulir okoli vrata, in nekaj druzih malenkosti. Njegovo truplo leži v pogrebi- škem zavodu Brown v Two Har¬ bors, kjer bo ležalo teden dni in bo čakalo ^ia človeka, ki bi skrbel da se njegovo truplo spravi kot se spodobi za človeka; če ta bivši delavec nima nobenega znanca, Zapušča žalujočega moža in štiri otroke. POPRAVEK. Dotični rojak, ki je bil omenjen v dopisu iz Cleveland, O., v št. 24 N. V., da je bil poklican na sodi¬ šče, se piše John Zamlyen, ne Zem Ijan kakor je bilo v listu. Dopis ostane drugače nespremenjena. WISCONSIN. Sheboygan — Tukaj se je usta¬ novilo pred nekaj tedni Slovensko delavsko izobraževalno društvo z namenom širiti izobrazbo in zave¬ dnost med rojaki potom dobrih knjig, časopisov, petja in drama¬ tike po uzoru rojakov v Alihvau- kee ki'so tem potom dosegli tako velike uspehe in povzdignili na¬ selbino, da je glede napredka ena prvih. Naše društvo ima sedaj te¬ žko stališče, ker do sedaj je 'bilo le malo zanimanja med tukajšni- tni rojaki za napredek in javna u- prašanja. Le malo delavcev se za¬ veda da je‘delavec proizvajate!,) vsega bogastva na svetu, in da je tudi v njegovi moči, da odločuje v javnih uprašanjih sebi kakor vse¬ mu človeštvu. Zaradi tega je na¬ men društva v prvi vrsti da vzbu¬ di rojake iz brezbrižnosti ter jih uspodobi da bodo pričeli spozna vati svoje pravice in se boriti za nje. V pričetku nam bode pomaga lo mihvauško društvo s tem da nam bode posodilo iz svoje velike zaloge po gotovo število knjig, dokler si istih sami ne nabavimo, zato bode mogoče iste dobiti že v nedeljo 5. aprila in sicer v prosto rili Frank Stariča na 414 N. 8 St. Iste se bodo izposojavale popol¬ dan ob 2 . uri in ob enem se bode v tem času obdržaval v isti dvora¬ ni javni shod, v katerem se bode govorilo o pomenu izobrazbe za delavstvo. Na shod, ki je prost u stopa se vabi tem potom vse roja¬ ke. Pokažite ta dan da se tudi na ša naselbina pričenja prebujati iz spanja in sledi drugim. Delavstvo sepritožuje ob vsaki priložnosti zaradi slabih razmer in s strahom opazuje, da se iste slabšajo vzlic vseh Wilsonov in Taftov, ter ne razume da je samo krivo ker se neče brigati za javna uprašanja in spoznavati svoje pravice. Novo društvo bode dalo vsakemu pri¬ ložnost, da se bode pričel poduče- vati in zapuščati svojo staro du¬ ševno spanje. Za to vsi na shod in pomagajte povzdigniti naselbino. Za Delavsko izobraževalno dru¬ štvo v Sheboygan, AVis. Odbor. /Z Samostojno Slov.-Hrv. Podporno Društvo Složni Bratje Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleth, Minn. Društveni odbor: Predsednik: Jolm Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr. Okoren, Box 716. I. tajnik: Frank Peterlin, Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrič. Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Frank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat za mesto. Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Flatnar. Nadzorniki: John Tanko. Frank štrukelj, John KapuS. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Bedne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Joslp-a Francelj. Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanimajte se za naše podporno dru¬ štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. E. BROZICH, blagajnik. THE FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°[o od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotalco izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. Z nami 1 posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. Prvi in centralni oddelek Gary-ja sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se držita in ki sta tik tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANIJE, ki stane $25,000,000. V tem okraju bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev svojo domačijo. Izvrstne prilike za vsakovrstno trgfovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in stanejo od $350.00 naprej, in sicer $25.00 do $100.00 naplačnine, ostanek v mesečnih obrokih po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprej, četrtina naplačnine, ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še vsak kupi. Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo bo 7500. — Vsa moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite, kaj bo to pomenilo, kolikor se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, Minn. potem bodo truplo že vrgli v 'kak zapuščen kot. Tak j'e konec delav¬ ca, ki lioče s škapulirjem rešiti dušo, 'k organizaciji pa ne pristo¬ pi, da bi bratje poskrbeli za dosto¬ jen pogreb. — V odgovor na več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, glede uLganja denarja, tem po¬ tom naznanjamo, da istega lahko pošiljajo po pošti na naše stroške če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od sto tke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno na zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseh nam zaupa¬ nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely, Minn. OHIO. Cleveland — Tukaj je umrl ro¬ jak Alatija Ivanc, 44 let star, za pljučnico. Ranjki je bil rodom iz Sodražke fare na Kranjskem. Bil je. član društva sv. Janeza Krst. št. 37, J. S. K. J. Zapušča sprogo in štiri otroke. Collinwood — Umrla je tukaj omožena Ana Prelogar v starosti 45 let. Doma je bila iz Brusnice. , Dunajski vojaki pred sodiščem. Dunajski odvetniški koncipient dr. Rudolf Forner je rekel v za¬ govoru pri neki obravnavi na du¬ najskem okrožnem sodišču, da so Dunajčanje uajslabši vojaki, kar jih ima Avstrija. Dr. Fornerja so zaradi tega tožili. Pri okrajnem sodišču je 'bil dr. Forner oproščen, pri vsklieni obravnavi pri okro¬ žnem sodišču pa je ta oprostilna sodba razveljavljena in dr. For¬ ner je bil obsojen na globo 100 K, češ, da je žalil s temi besedami sa¬ mostojni oddelek naše armade, ka. ter ega tvorijo “Dunajčanje”. POZOR ROJAKI! Velika jeklarna v Duluth pri¬ šla bo v tir leta 1915. Kapitalisti so zborovali in so sklenili, da se mora z delom pospešiti. V poslenih bo v kratkem več sto mož, da se vse stvari odVršijo in da bo zače¬ la jeklarna rovnati. Lote okoli jeklarne v Gary in Oliver 'so še po ceni in ta dva 'kra¬ ja irnasta lepo bodočnost. Poobla¬ ščen sem od dveh družb prodajati lote; kedor toraj misli napraviti dobiček naj kupi sedaj. Pri vsaki kupčiji kjer 'bom posredoval jaz bom skrbel, da dobi kupec isto kar je 'kupil. John Sterle, 314 Poplar Street, Virginia, Alinn. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH_SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka sa možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. r E 3E OBE □ E 5 pristnih Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilničar, kateri hoče napredovati, mora po * skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zamore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec,: Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters; Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. u A. HORWAT, 6oo n. chicago st., joiiet, m, OE 310 30 yt | Svofi k svojim! 1 Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim *$i 5fi gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- Hi jeno in bogato založeno m grocerifsko trgovino, i V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- !Ji daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo m Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- ® jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! * !n X m Hi LE BIVVABIK, MINN. Telefon 63. KHiifi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi !fi m Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Za mnogobro|en poset in naklonjenost se ulfudno priporočat MATH. V I D A S, slovenska trpovina ..o av, vi }'» *'» »'i «’t .»'t v j' ijhiJVVVVVVVVVVVViVVVVVVVV: m 9 f V4 V j'4 v w f tte V i»4 ¥ f*4 fiv FIRST NATIONAL BANK: Chisholm - - Minn. ?4> Sl v A 1 S 5 6 & 3k ¥ f'4 Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°| 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! NARODNI VESTNIK I Dopisi. I Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo Narodni Vestnik: Sprejmite ta dopis v vaš ceiije ni list Narodni Vestnik, da poja- snem glede kritike John Vesela, kateri ni le proti glasilu auipaK tudi proti več točkam ustave in pravil Slovenskega Katoliškega društva sv. Barbare z sedežem v Forest City, Pa. Lansko leto meseca septembra, 301.:;, je bila konvecija zgoraj ome njene organizacije • v lbttsburg, Pa., pri kateri so naši slavni dele¬ gati tudi glasovali, kateri Pst naj postane glasilo naše organizacije. Sklenili so: “Ako postane list Glas Naroda linijski do 1. Jan., 1914. tedaj postane glasilo, ako pa ne, tedaj pa postane glasilo te list Narodni Ve organizacije s tnik.” List Glas Naroda ni postal do določenega časa unijiski list, povsem pravilno je troraj da je glasilo te organizacije list Naro¬ dni Vestnik. Zgoraj omenjeni John Vesel je nezadovoljen s sedanjim glasilom le radi tega, ker je on hinavski mračnjak, glasilo je pa napredno; tora j le 'radi osebne jeze in pa iz nevednosti, in to je pri večini pro¬ testantov. Da se ne more in ne sme nobena organizacija ozirati na tako lajanje je samoumevno. John Vesel je pa nezadovoljen še z drugimi točkami pravil; in ka¬ kor ne morajo biti pravila za vse prav, tako ne more biti glasilo za vse prav. Moje 'mnenje je, komur ni kaj prav, naj se pritoži na glav¬ ni odbor, če ima korektne dokaze, nikakor pa ni prav napadati gla¬ silo, uradnike, vstavo, pravila ali članstvo v stranskih listih, kateri niso glasilo. Sploh je pa sramota za vse, da imamo med nami toliko sodrge, ki ne pozna nobenega slo¬ žnega delovanja, ampak dela pov¬ sod razpor. Mi smo zbrali delega¬ te, zaupali smo v nje, sedaj pa 'ru- jejo proti njih sklepom brez vse¬ ga vzroka. Čemu jih pošiljamo na drage konvencije, če so konvenčni sklepi za nič? Najžalostnejše pa je, da je med temi ustaši tudi e- den, ki je bil delegat, in ki si do- mišljuje pesebno učenost, posebni vpliv in posebno poznanje sloven¬ skih razmer v Ameriki, pa na kon¬ venciji ni videl niti mesec dni na¬ prej kaj se lahko pripeti. Dajati osodo organizacij v roke tako kratkovidnim in nestanovitnim rojakom je pač nesmiselno ker imamo med delavstom dovolj ro¬ jakov, ki so vsestranski možje. K sklepu pozdravljam vse naro¬ čnike, tebi vrli list, pa obilo prija¬ teljev in, prijateljic. George Brinšek. witt, m. Na skupni seji, ki se je vršila 29 marca vseh obstoječih slovenskih podpornih društev v Witt, 111., namreč društvo št. 151, 'S. N. P. J., društva št. 13. S. S. P. J., dru¬ štvo št. 21, A. S. B. P. D., in ne¬ kaj elanov društva sv. Barbare s sedežem v Forest City Pa., se je sprejela sledeča RESOLUCIJA: društvih. Kedor bi se hotel zava¬ rovati za višjo svoto kot je zava¬ rovan sedaj naj bi se mu to dovo¬ lilo na podlagi zdravniške preis¬ kave in starosti. Vstanovili naj hi se štiri raz¬ redi za bolniško podporo in štiri za posmrtnino. Pri združitvi naj bi se ne gledalo na premoženje organizacij in vse premoženje vseh Organizacij naj bi prišlo v os¬ krbo glavnemu odboru novovsta- uovljene oziroma združene organi¬ zacije. V pokritje stroškov združitve naj bi bilo vse članstvo enako pri¬ zadeto. Zgoraj omenjena društva so sklenila, da se ta resolucija pri¬ obči v vseh glasilih prizadetih or¬ ganizacij. Za društvo št. 151, S. N. P. J. John .Zupančič, predsednik. Za društvo št. 13, S, 'S, P, Z, Frank Hribar, predsednik. Za društvo št. 21, A. S. B. P. J. Paul Obregar predsednik. Peter Kokalj, zapisnikar skup¬ ne seje. Stillwater, Minn. Gospod urednik: Vam nazna¬ njam, da sem poslal dva dolarja za list in vas prosim ,ako je mo¬ goče, da mi pošljete knjigo kako postati državljan. Sem prosil, da so mi dovolili kupiti list, ker tu¬ kaj ni tako kakor bi sam človek hotel. Tukaj je pravcat pekel; nam vbogim grešnikom hočejo dušo stlačiti iz telesa. Jaz sem tu¬ kaj že 27 mesecev za jako malen- fjkostno stvar. Delati moram tukaj kot norec, a vse nič ne pomaga, priganjajo nas v eno mer. Tako je, da hočejo človeko iz uma spra¬ viti. Prosim, gospod urednik, bo¬ dite tako prijazni in naznanite mi naslov avstrijskega konzulata, da bom pisal nanj in ga prosil, če mi zamore kaj pomagati. (Naslov je: Imp. and Roy. Austro-Hungarian Consulate, St. Paul, Minn.) Naj Sklenem to moje pisanje, pozdravim vse rojake, ko pridem pa v Duluth vam bom že vse bolj natančno razložil kako je v tej sužnosti. Frank Smith. (To pismo smo priobčili v svarilo onim, katerim rada kri zavre, da ■se ogibajo stanovanja v katerem je rojak Smith.) Eveleth, Minn. Nižje podpisani Martin Panian dam petindvajset dolarjev nagra¬ de dopisniku N. V. št. 25 pod ime¬ nom Anti Mapner, in sicer zato, ker me je prehitel, in ker je ravno mojih misli. Martin Panian, bx 516 Eveleth, Minn. Vsi navzoči člani, ki spadamo fc gori omenjenim društvom srno za združitev slovenskih zavarovalnih organizacij, in namreč, da se pri¬ družimo oni že obstoječi slovenski organizaciji, ki ima po številu naj¬ več članstva, to je k S. N. P. J., katere ime in glavni urad, naj o- stane nespremenljiv do združene ■konvencije. S tem dosegli bi ve¬ čjo zavarovalno moč in stroški bi se zmanjšali. Ne strinjamo se s predlogom, da bi se razpustile organizacije, in da bi se vstanovila nova, ker s tem bi bili večji stroški in med ča¬ som razpusta in vstanovvitviljo nove organizacije, ne bi bilo no¬ benega jamstva za poškodnino, bolnišnino in posmrtnino, in 'dvom Ijivo je, če Ibi bili vsi stari in bol¬ ni člani in članice sprejeti. Če pri¬ de do združenja, veljati mora ena¬ kopravnost in bratstvo med vsemi člani in članicami raznih jednot in zvez. Zdravniška preiskava naj bi izostala, ker drugačna bi itak ne zamogla biti -kot le formalna, za prazno formalnost pa ne bo nikdo plačeval. Vsak naj bi se lahko za¬ varoval za isto svoto kakor je za¬ varovan sedaj pri enem ali več Superior, Wyo. RESOLUCIJA. sprejeta, »na skupnem zborovanju dne 22. marca 1914 pri štirih pod¬ pisanih društvih, in sicer društvo sv. Barbare št. 63, društvo št. 134 IS. N. P. J., društvo št. 66 S. S. P. Z., in društvo št. 77, S. D. P. Z. Prvič, Mi se popolnoma strinja¬ mo, da se združimo s S. N. P. J., ker ta organizacija je najmočnej¬ ša, in povsem naravno je, da se ji druge manjše, katere s-o za združi¬ tev, priklopijo. To je najpravil- nejše, na.jpripravnejša in cenejša pot do združitve. Drugič, Mi simo proti zopetni zdravniški preiskavi, ker s tem bi se godila krivica članom jed¬ not in zvez, katere bi se hotele pridružiti 'S. N. P. J. Da bi bila zopetna zdravniška preiskava za¬ preka združenju je oči vidno. Tretjič, V združeni organizaciji naj se vpeljejo razredi- tako, da bodo odgovarjali vsem prizadetim organizacijam, da ne bo nihče o- škodovan. Četrtič, Pri združeni orgoniza- ciji naj se vpelje sklad za penzijo onih članov, katerim poteče bolni¬ ška podpora. Petič, Skliče naj se skupno zbo¬ rovanje, na priliko meseca sep¬ tembra 1914, glavnih uradnikov vseh onih organizacij, ki so glaso¬ vale za združenje. Šestič, Na tem zborovanju naj se ali potrdi sedanji pripravljalni odbor za združenje, ali naj se pa izvoli novi. Na ta odbor naj se po¬ šiljajo vse glasovnice splošnega glasovanja glede združenja. Sedmič, Kandidati za glavne u- rade nove organizacije naj se ime¬ nujejo na skupnem zborovanju in v/vaIIIa v>n4 »L _• , , Osmič, Ker so prizadete organi¬ zacije vstanovljene v različnih državah, zatoraj naj se imenuje¬ jo mesta med katerimi naj bi se izvolilo potom splošnega glasova¬ nja eno kot sedež nove organiza¬ cije. Devetič, Mi simo priti izključe- nju člonov, ako se kaj pregrešijo zoper pravila. Take člane kaznuje naj se s suspendacijo; izključi naj se le stavkokaze. Desetič, Na ime organizacije mi ne damo nič, ker nimamo od ime¬ na ničesar, če ne plačujemo ases- mente. Nam je vse eno, če se pri¬ drži novi organizaciji ime ene ali druge sedanje organizacije, ali če se spremeni, ali če se napravi pov¬ sem novo ime. Glavna stvar je, da se varčuje z denarjem in da pri demo najhitreje do združenja. Mi se obračamo zato do vseh bratov, in sester v raznih društvih po raznih naselbinah, da sklicuje¬ jo skupne shode in izrazijo svoje sklepe v javnosti potom napre¬ dnih časnikov. Pomagajmo vsi pripravljalne¬ mu odboru. Na skupnem zborovanju je bilo sklenjeno, da se resolucija pošlje na vsa glasila prizadetih organi¬ zacij. Ivan Slamnik, zapisnikar. Joiiet. 111. Cenjeno uredništvo: Spoznal sem tudi jaz koristi Narodnega Vestnika in- vrj emite mi, da ga čislam kot enega izmed prvih slovenskih časnikov v tej ameriški uniji. Tu vam pošljem ta spis. s pro¬ šnjo, da ga izvolite priobčiti v pol nem obsegu ter nroj podpis s pol¬ nim imenom. Sedanji čas je kritičen čas — povsod vre, vse se vpira; tlačena stranka se bori za večje življenske pravice, stranka, ki lenari in vži- va, pa skuša z vsemi močmi še bolj pritisniti na prosto ljudstvo. Kot prijatelj vseh dobrih, vseh onih časnikov in časnikarjev, ki se brin kajo z delavsko masko, kojim pa ni mar blagor delavcev, ki so po večini njih naročniki in podpira- telji, da bi tem kaj koristnega, kaj podučljivega napisali v seda¬ njih burnih borbah, v času ko bije vbogi trpin boj proti krvoločnemu risu proti bogu kapitalu, v času ko je prišel delavec do spoznanja, da se mu godi krivica in da je on o- pravičen do boljšega življenja v tem kritičnem času namenil sem se napisati par besedi. Ne morem si kaj, da bi se ne do¬ taknil na tem mestu urednikov ne katerih infamnih časnikov, kot je v prvi vrsti G. in pa A. S. Toda ne mislite morda, da ju obsojam, ker sem socijalist in ke'r sta ta dva li¬ sta popolnoma pod vplivom du¬ hovnov. Pač pa ju obsojam zato, ker ravno teh dveh listov, ker sta pod duhovsko oblastjo, bila, bi sveta dolžnost pomagati ubogemu, zatiranemu delavcu, ga podučiti, ter mu pomagati, da bi prišel do pravice, ki mu gre po naravnem človeškem in nadčloveškem zako¬ nu. ložje v kalnem ribarila. Tako po¬ četje je za vsaeega značajnega clo veka sramotno. Vedita pa, da se čas bliža hipoma, ko bo delavec spoznal vajine podle namene. Ako pa nista podučena v ukili socijali- zma, se pa nikar ne vtikajta vmes, saj se 'tudi mnogi drugi ne, ki ima¬ jo kruh pri istem poklicu kot vi¬ dva. Vsak delavec in vsaka delav¬ ka je dandanes socijalist, četudi nevede ker niso podučeni o socija lizmu, ali jim ga pa kodo nalašč napačno razlaga kot ga razlagata napačno tudi vidva, gospoda. Vsak delavec in delavka ve in pri- pozna, da se mu godi krivica pod sedanjim redom, in vsak si skuša olajšati jarem in zboljšati razme¬ re. Vsak tak je toraj socijalist, ker misli socialistično, četudi ne ve, da je temelj socijalizma zbolj¬ šati razmerje med človeštvom. In kdo je kriv te nevednosti? Tega krivi so taki zli duhovi kot psev- doueitelja, ki kričita, da hoče soci jalizem iztrgati vero iz naših prs in podreti veličastne cerkve. izvolijo naj jih člani potom splo¬ šnega glasovanja. A. S., piše: “Kristus je rekel — pojdite in učite narode”. Da, on je to rekel, on je ukazal učiti ljud stvo, ki obstoji po ogromni večini iz tlačenih plebejcev, ni pa 'rekel pojdite in varajte priprosto ljud¬ stvo in pomagajte aristokratom. Ali se nisi vdaril po nosu ti u- rednik A. S. s temi besedami? Ko bi ti ne varal 'delavskega sloja, pri šel bi kmalu konec despotov, ka¬ mor spadaš tudi ti in vsi isti, ki zagovarjajo družabni red, kojega sad je na eni strani lakota in skrajno trplenje v borbi za živ- Ijenski obstanek, na drugi strani pa lenuštvo in izobilje vsega do¬ brega. Ti se prilizuješ delavstvu kot edini in najboljši prijatelj, v resnici si pa prijatelj najliujše more, ki tlači delavski stan z vso močjo. Tu velja rek, nihče ne mo¬ re služiti dvema gospodoma — la¬ hko pač gospodoma, ki sta si do¬ bra prijatelja, toda delavec in ka¬ pital si nista prijatelja, in zato slu ži onemu, kateri te živi, ali pa pu¬ sti pri miru njega in ne zahtevaj njegovega krvavega zaslužka, ampak idi med kapitaliste in pri diguj njim in živi od njih. Isto ve¬ lja tudi Huerta-tu pri Glasniku. Nevem, zakaj sta Klopčič in u- rednik A. S., tako nevešča ali pa zlobna, da spravljata socijalizem v slabo luč s hinavskim zavija¬ njem, da je socijalizem sovražnik vere. S tem skušata vidva name¬ noma škodovati delavstvu, da bi Socijalizem je pravičen vsem ljudem, vsem slojem, delavcu, obr tniku, trgovcu, učitelju, znanstve¬ niku, vsem ljudem vseh narodno¬ sti in vseh veroizpovedanj. Socijalizem ne upraša katerega stanu si, kateri jezik govoriš, ka¬ terega Boga obožuješ. On je v vseh stvareh, izven v politiki in v gospodarstvu, nepristranski, in tako smatra tudi vero kot priva¬ tno zadevo vsakega posameznika, ker on neče določevati, če je kato¬ liški, protestantovski, moliamedan ski, judovski ali katerikoli drhgi verski uk bolj močen za zveliča¬ nje duše. To pripustimo mi drage volje vsem raznim duhovnom 'raz¬ nih verskih sekt, kateri hvalijo vsak svojo vero kot edino pravo in zveličavno, vse druge so pa aj¬ dovske in nezveličavne. Ob to to¬ čko se je urednik A. 'S., in znani Luka že mnogokrat izpodtikal, a jaz kot priprosti delavec mu doka žem, da je bil in da je v tem ozi¬ ru vedoma ali nevedoma v zmoti. Ker je pa socijalizem za vse ljudi, za vse narode in sloje, zato je la¬ hko vmevno, da je tudi v njemu vsakovrstnih ljudi, ki so 'različne¬ ga poklica, različno izobraženi, različno nadarjeni in imajo raz¬ lične človeške slabosti in kreposti. Noben človek pod solneem ni pov¬ sem slab ali povsem dober. Naj¬ slabši tolovaj ima tudi nekatere dobre lastnosti in nhjbolj sveti človek ima tudi naravne nagone, katerim pravijo duhovni greh. Med soeijalisti je najti najizobra- ženejše ljudi kakor tudi najneiz- obraženejše. In isti, ki se smatra¬ jo svobodnim, imajo pravico spre¬ jeti kot dobro le edino ono kar sami spoznajo kot dobro, ne pa ono kar jim kedo zapoveduje, da morajo verovati. Svobodomislec ne veruje nobene stvari, katero ni mogoče dokazati in katera ni bila temeljito preiskana. Naravno, da je v političnem in gospodarskem socijalizmu tudi mnogo svobodo miselcev, to je taeih, ki si pred¬ stavljajo različne stvari vsak po svoje. Do tega. je vsak povsem' o- pravičen. A socijalizem kot poli tična in gospodarska stranka ni¬ ma s tem nič opraviti, in to ravno zato ker socijalizem ni orodje no¬ bene vere. Dejstvo pa je, da je ve¬ čina svobodomiselcev človekoljub nega srca in so večkrat najboljši samaritani: Ne rečem, da se ni pisalo v so¬ ci j atističnih listih proti duhovnom a tega ni kriv socijalizem. Zakaj ? Priznam, da je mnogo duhovnov, ; ki učijo in živijo pravilno in so vredni gotovega spoštovanja in so tudi spoštovani; tudi jaz sam i- mam nekaj dobrih prijateljev med katoliškimi duhovniki in ti so vre¬ dni svojega poklica in se ga tudi zavedajo. Ako bi se vsi duhovni zavedali svojega poklica in bi ži¬ veli po njem, bi se gotovo ne pisa¬ lo o njih v socialističnih listih. Tako pa, ker napadajo, se jim vr¬ ne šilo za ognjilo, ker, mesto da bi pripomogli delavcem do naobra zbe in tako 'do končne zmage za pravično stvar, jih pa tirajo na¬ zaj v srednjeveško temo in poma¬ gajo 'kletemu sovragu, ki pije mo¬ zeg delavca, da se vzdržuje pijav¬ ka v lenobi in izobilju. Ti pa dragi brat trpin, odpri vendar enkrat oči, in ko boš spre¬ gledal, boš takoj videl vse ostud¬ no početje, koje so zagrešili tirani in njih hlapci nad tvojo trudno glavo, nad tvojo obupano dušo, po¬ dal boš bratu roko, dvignil boš gla vo, strl boš spone, in tvoj bo vsta¬ jenja dan. Jožef Ivanetič. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — P 0 * 51 " kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHHMGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s. obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Washington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Ganadi Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogohrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE Stari telefon; Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1.. Frank Brand —: TRGOVEC Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commomvealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva ¬ tom v obilen poset,. Cene zmerne MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi g a hočemo prodajati povsod, če ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na« vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vasem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za čjkati. WEYMAN-BRUT0N C0. 50 Union Square New York Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestni. p i s*j ir •‘A P Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa 'koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kron. zervni zaklad hranilnice 1 . 330.000 kron. obrestuje po \\% brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim premoženje®®^ vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada W Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se VampO'^ 8 * le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manj varno “šparkaso ta.Koj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. it. H Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. | I i * i in 1 i k Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja parobrodnE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. kf v«. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi* N A R O DNI VESTN1K rila 1914. ZA SVOBODO IN LJUBEZEN (Dalje.) _ z j a j_govorimo o naši zadevi. Na angleškem konzulatu me . n i SH io brez podpisa, oddano v Carigradu. Pismo, ki pomeni 10 A ii je mogoče! Mo daj • iVlj v sod, 9a ti za ari ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. sta vzkliknila Kazakov in Francoz, dočiin se je da bi izdal le z be- •l k-mitan resnega obraza proti poročniku, ne l ' rD1 svojo napeto radovednost. “Evo, čitajta!” ^ lC l S j e rekli je vrgel pismo na mizo. r land Estournelle je razvil papir in preeital pisanje na glas; • v francaskem jeziku. 'Glasilo se je približno tako-le: “Tisti v Čegar rokah Sta življenje in varnost la-dy Helene R., je 1 da jo iš§ e poročnik Wheeler z dvema prijateljema v Carigra- L M ’■ torej obvesti njene sorodnike ali ukrene drugače, kakorkoli ■ l V zaa da se pripravi zanjo odkupnina 100.000 turških funtov; ako 111 ina ne bi bila plačana, ko mine šest tednov po datumu tega pi- 'lnora lady Helena umreti. Nepotrebno je povdarjati, da je izklju- ® a ’ jj a možnost, rešiti jo drugače kakor po navedeni poti. Kadar • l poročnik Wheeler gotov odgovor na to vabilo, naj uvrstiv o- car icrx>ajskih časopisov na vidnem mestu besedi: Helena R. Na- 1 izve kar ga zanima. v> _ “Razume se po sebi, da sem naročil ta oglas nemudoma,” je do- „1 poročnik, ko je. Francoz odložil pismo. •‘Ali namer jate pripraviti sredstva?” je prašal kapitan. “Ukreniti moramo, da bodo sredstva na razpolago.” “A potem?” “Potem bomo videli ali se ne bi dala ta odkupnina izpremeniti v -ako drugo.” . ... ,, . . Ti gospodje so nam obljubili svoje zavezništvo, je izpregovo- il Estournelle. “Mislim, da storimo brez pomislika obenem s svojim rudom za lady Heleno tudi mi zanje, kar je v naši moči.” Poročnik je segel našim znancem v roke; in kljub angleški mir¬ iti njegovega obraza so videli oni, kako se je zasvetila v njegovih eh živa hvaležnost. “Potem predlagam nemudoma vojni svet; čas je dragocen in ure » nagle. Razvila se je živahna debata, ki ji ne bomo sledili v podrobnosti. Jasvet se je križal z nasvetom, misel z mislijo, nazadnje pa je obve- jala prvotna Dušanova in poročnikova zahteva, da poiščejo najprej (irbantinija. Sklenili so odrinili proti hotelu “Des cinq Nations” v rilfa l vel1 Učenih -družbah, ki pa ne sineta izgubiti -druga druge izpred oči, *(k 0 da še vedno lahko deluje ena, ako bi naletela druga na nepriea- QV6+n ■ ovane zapreke. oVctU! Stisnili so kapitanu roko in sedli v čoln, ki je bil o tel prejšnji -ve- er našo družbo zasledovalcev ali sm-rti v globinah Zlatega roga. Emo je gotovo: turška policija nam danes ne bo silila več do ži- ega,” je menil Estournelle, ko je zašumela voda okrog hrže ladjice. Ako se nam sreča ne nasmehne, moremo zahtevati celo njeno pomoč -kakor je dvomljiva. Ej gospodje, sam vrag ne preštudira te turške olieije! Najboljše sredstvo je pač lastna pamet in lastna pest — to M' danes še Mno tako kakor pred tisoč leti.’ Zdajci pa je opozoril Kazakov tovariše na čoln, ki se je bližal tiliovemu od brega v ravni smeri. Po skat VJ !( smo ti 1 CO, “Narodnil “Že spet jih ima- toda eden izmed ko so bili ob kro- “Tristo milijonov vragov!” je vzkliknil Dušan, mo na vratu ! ’ ’ Zares sta sedela v čolnu dva turška policista; njijU je n-osi-l uniformo višjega čina. Z živahnim -mahanjem sta ustavila naše znance; vu, je prašal višji čin ovni k po francosko : “Ali so gospodje z ladje Yietory?” “Bo nekaj takšnega,” je odgovoril Esturnelle. “Policijsko -ravnateljstvo me pošilja z važnimi papirji za one tri tujce, ki so pribežali snoči na ladij-o.” “Lahko nam jih izročite takoj!” je vzkliknil Dušan nehote, vi¬ deč, da ne ho hudega, ter sprejel od činovnika šestorico turških pisem s francoskim pristavkom: “Potrdilo o ustavljenem zasledovanju”. “Naročeno mi je povedati, da se je merodajnim gospodom mudi¬ lo pokazati, kako radi ustrežejo njegovi ekselenci .. • Ako bi imel kdo izmed prizadetih slučajn-o še kako napotje zaradi onega neprijetnega do-godka, ga obvaruje ta listina vsake nadaljne sitnosti.” To rekši je uradnik pozdravil z vsemi zna-ki uvaževanja; naša družba je odzdravila, in ločili so -se — ti proti Galatskemu nabrežju, oni proti Stambulu. “To je več, nego sem mislil,” je dejal poročnik Wheelcr zadovolj¬ no, ko so se bližali bregu. “Ne da bi se hvalil, gospodje, a s pomočjo naše diplomacije gre vse hitreje kakor po kaki drugi.” “Posebno, če bi se bili zatekli 'k tistim, ki sta von Schratten in Birbantiin že v Belgradu delala zanje!” je rekel Ivan Dušanu. “In zdaj — na delo!” je zaklical Kazakov, ko so stali zopet na kopnem. “Prisiljeni odmor sinočnje noči je treba vsekakor popravi¬ li. Kam, pravite? Ali — Hotel des cinq Nations! Ta je naš — saj smo tudi mi zastopniki peterih narodov; ime nam je dobra prorokba, ” “Štirih narodov!” je rekel Ivan v tem trenutku. “Aloji prijatelji in jaz smo samo rojaki z dveh različnih koncev ene same domovine . . ’ Sedli so v prva dva vozova, ki so ju dobili, in prklrdrali po krat¬ ki vožnji — ki se je zdela Ivanu in Dušanu brezkončno dolga — do znanega nam “hotela”, v katerem je imel Birbautini svoj brlog. Tu pa jih je čakalo razočaranje obenem. XI. Srce Arnavta. Ko se je odpeljala Jerica v Halil bejevi kočiji, je navalila na nje¬ no ubogo dušo tako besna bol, kakor nikdar prej niti pozneje. Poluja- sno je začutila, da bo imela opraviti odslej s surovo silo, proti kateri -bo brez moči kljub dobremu sklepu in trdni volji, braniti se do zadnje¬ ga in ne obupati v še takšni stiski. Popadla ju je strašna, mučna že¬ lja, zajokati na glas — divje, -brez mere in premagovanja, kakor zapla- če sokolica, ki so jo ujeli in zaprli v tesno, zamreženo 'kletko. Toda njene oči niso zmogle solz, primernih tej bolečini; nekaj hipov jo je grabilo za srce kakor železna roka, davilo ji grlo, butalo ji v sencih kakor razbeljena kladiva — nato pa je izgubila zavest. Ko je odprla oči, sta jo nesla -dva moška ravno skozi vhod bele, le, precej lične vile v turškem slogu; videla je, da so vse hiše naokoli turške, za hrbtom pa ji leži morje v nočnem svitu. Zavedela se je, da so jo prepeljali v njeni omedlevci daleč, daleč od kraja, kjer se je bi¬ la začela njena carigrajska Golgata. Nesli so jo skozi medlo razsvetljeno vežo; po njej se je izprehajal visok mož divjega obraza, v sijanji, pestri, z zlatom šivani obleki in širokem nagubanem belem krilu, ki mu je segalo do kolen. Dragoce¬ na sablja ga je bila po stegnih; videlo se mu je, da ni služabnik; in če bi bila Jerica že -dalje časa v Carigradu, 'bi bila spoznala v njegovi o- bleki kroj sultanove arnavtske grade. (Dalje prihodnjič.) Ljudje, ki poznajo dobri tobak, kadijo Havana cigare. Poskusite cigaro S. N. P. J. ki je najboljša cigara na Range. Varos in Iby so tudi dobre ci - re. Vse te izdeluje LOUIS TILLMAN Aurora , Minn. NJSKO ICA. n ca 1 6* ;i»i r o- Ip A-*' V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvutske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) — Kaki so li važni razlogi ? — Ali ves današnji položaj ni tak? Nered, poboji, 'rušenje drug ' u šega s prestola. Ali ni to dovolj ? Meščanska vojna grozi državi. -st preti islamu, ako ne pride odrešenik. ~~ In ta odrešenik ? — Je lahko oni, ki vstane iz groba. ~ 0, AVadha el Ameri. Še nikdar te nisem slišal govoriti tako ži- ^ to še o tako fantastičnih rečeh. Ako bi bil pesnik in sanjač, bi se le čudil, ali ker si mirne, resne in trezne narave?. .. l-prav zato ne smeš podcenjevati mojih besed. In veš, zakaj go tor® v se to? — Zakaj ? — Za to, da ti dokažem, da sta v mojih očeh Muhamed in Soliman ur Patorja, ljudje, kakor midva in da nimajo nobene pravice do pre- a m da ju nebo nekaj časa samo trpi, a da se bliža dan nebes. ~ Alisliš ? ~ Mislim in pri tem mi postaja jasno, kako se moramo -mi Hrva- 'csti napram njima. elo s ta oba usu-rpatorja, ako se, kakor praviš kar se mi zdi o ever jetn'o, zopet pojavi sultan Hešam, potem smo dolžni zvesto- sam ° njemu. B i e ’ zato sta nam -Soliman in Muhamed ničli. Zdrobimo i}] 0 r "j* 111 Ovržemo. A da bi se za enega ali drugega žrtvovali, bi 6 ast°, nevarno in -bi se lahko maščevalo. H roja volja j e tore j ? ’, °^ a v °lja je, da nismo ne-na to, ne na ono stran. d 1 kako storiš to ? ho T, H in razmišljaj. To je tvoja stvar. Morda, da prideš prepo- ’ “ *aj koli. . rp ri B j et)| ' le nei nogoče. Kot telesna straža kalifova, moramo biti vedno a iz _beri -kateri drug način. Vedi samo, da zahteva od nas mo- NanA^ P,riZDa!11<) močnejšega, a slabejšega pustimo na cedilu. Kor- '° 8t , da arj a ^Poročamo, da priznajo zmagovalca brez upora za go-spo vati, na,, ’ lbo ’ kdor koli. In ta zmagovalec bo vedel, da smo mu mi ► ž toio • Pripomo 'gli do oblasti. Za ta nam bo hvaležen. Mi -se tako vz- “^aiuo* 0 ^ glavno - Kako se 'bo imenoval kalif, ali Muhamed ali t, 1 nam Je vseeno. ' J. rr 'o bo J* v Hra-viš! z a nas velja vzklik: Wadha el Ameri in Hrvati! , uase geslo. & rodnU L6 , Pomislimo, ali ni tako prav ? Kaj so nam ti ljudje ? Iz dra- V. mu 'do™ OT; iz objemOT . ogeta in od prsi materinih so nas ugra- so nas čez morje in go-rovje, da jim služimo, da kipi -kri, utriplje junaško srce. 'Mi ne mara- »«ii!! tr8ali - 'Privedli sužnji. Ali v sužnji. N nas e maramo, da bi nas teptali tujci Mi smo ustvarjeni No if r u 8ega - Mi hočemo gospodovati svojim gospodarjem. Naj se '»Jihm 0 ! 30 med seb '°i> mi jih bomo gledali. Smejoč se, bomo. gle Ha ° kn > k er to bo osveta za solze naših roditeljev . .. do--bodi 1Cev - ir 6 . Pr °' kle ' te ki smo jih preživeli po-d udarci njihovih 'u Pen -N umirajočih, plač zapuščenih, bledost mrtvaških lic, 11 Mupelj, človeških in -konjskih, plamen zapaljenii vasi, krhanje orožja. .. hej, to 'bo nekaj za mas, da bomo gledali mirno, z naslado. .. Zakaj to bo osveta za naše trpljenje, za kri naše krvi, za solze, za okove, ki so nam glodali roke. In na pogorišču naših tlačite¬ ljev, se bomo solnčili kakor -kače, zakaj tudi kače vedo, kaj delajo, ko se v Sahari solnčijo na truplih onih, katere so zastrupile. —• Kakor kak prerok, tako si strašen v teh besedah, Wadha el Ameri. Tvoje oči so, -kakor bliski, tvoje besede, -kakor šum reke Qua- dalkvivira ob povhdnji. — Prerok sem, i-n hočem biti v tem trenutku prerok — nadaljuje hadži-b. — Ne daj Alah, da umrem prej, predno doživim dan osve-te in pravice. Tedaj ko bo osveta v -mojih rokah, ko bo cela Kordova v moji oblasti, -ko bo drhtel -pred menoj kalif pravovernih Arabcev, te¬ daj, da tedaj 'botm srečen, in z -menoj vred bodo srečni -vsi zvesti Hrva¬ tje. Tedaj zaprem mirno svoje oči z vzdiljajem: Bil sem maščevalec tlačenih, bil sem meč v roki večne pravice. — Ti govoriš o smrti gospodar, dočim ti si zvezda velike bodočno¬ sti. Ne spominjaj se sedaj sm-rti, zakaj ona je še daleč. — Alah govori iz tebe — vzdihne Wadha el Ameri. XXII. Gora Quintos je bila obdana s črnimi oblaki, kakor da sluti, kaj se bo zgodilo pod njo. Tam doli se je razprostiralo prostorno polje, a na polju so tabo¬ rile silne vojske Muhamedova in Soliima-nova. Silne povorke -kamel ki so nosile živež s svojimi pisanimi zastavicami so se videle iz gruč voj¬ ske, kakor mali hribčki. Orožje je blestelo v solnčnih žarkih, iz očes vojščakov pa je seval -bes in odločnost borbe na življenje in smrt. Boj-na vrsta je bila tudi tokrat, kakor vedno p-ri Arabcih, podol¬ govati četverokot. Prva, kakor -druga vojska, ki -sta bili videti na pr¬ vi pogled obe enako močni, si nista upali navaliti druga na drugo, in sta se obotavljali prva otvoriti boj, akoprav je v srcih -vojščakov ki¬ pel bes mržnje in osvete ter so eni, -kakor drugi komaj čakali, da pre¬ lijejo kri -sovragovo. Že dva dni sta si stali vojski nasproti, grdeč in p-sujoč se, izpušča¬ joč tu in tam kako puščico,. Vendar vse to ni pospešilo -boja. S strašno naglico sta si hiteli vojski nasproti tja do -gore Quinto-s, hoteč vsaka, da zasede prva najugodnejše mesto, a glej, ko sta se za-gledali iz oči' v oči, pa so jeli vojskovodje zborovati in zborovati, a do boja ne pride. Črni gavrani so krožili nad vojskama, kakor da že teško čakajo na bogato kosilo in kakor da jim je že jelo presedati to čakanje, so od¬ leteli, da si poiščejo hrane drugod. Iz tabora ene in druge vojske so donele pesmi in molitve. Mujezin je tam in tukaj pozivlal vernike k molitvam za zmago in vse to je bi¬ lo bolj podobno kakemu velikemu romanju, nego vojski. Na sredi Solimanovega tabora je stal šotor Solimama. Na bogatili arabskih preprogah je počival Soliman in prebiral jagode na moleku. Bil je -mrk in zamišljen. Vedel je, da se vsa-k trenutek odloči njegova usoda. Njegov suženj mu je odganjal muhe, pred katerim je vojvoda Arabcev čutil strah in gnu-s. Njegova mati je umrla za zastruplje- njem krvi. Zatrupila jo je muha. 0-d tega -d-ne ni mogel Soliman trpeti m-uli in njegov suženj je imel nalogo, da jih je odganjal celo v boj¬ nem taboru. Pusti muhe za hip — ukaže -Soliman sužnu — in pripelji Žida Abrahama'in istega Hrvata. Minilo je dokaj časa predno -sta prišla. ■ Kje si ta-ko dolgo, žid ■— se vjezi -Soliman. -— Oprosti, -svetlo solnce Kordove, nisem si upal k tebi. Ali Soliman ga ni poslušal, nego uprl pogled v mladca, ki je stal pre-d njim. Ali si si že premislil, ti- ponosni mladec i-z pre-kmorskih dežel? (Dalje prihodnjič.) Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N na VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. MATT. PRI J ANOVICH. Slovenska gostilna St. Praprotnik Chisholm, Minn. Telefone 271 — P. O. Box 152 Priporoča se cenjenim rojakom v obilen poset. Najboljša post.iežba s pristnimi pijačami. SVOJI K SVOJIM! POZOR KROJAČI! Iščem dva pomočnika, vešča v vseh v krojaško stroko spadajočih delih. Delo stalno, plača po dogovoru. JACOB AMBROZICH 418 Pierce St„ EVELETH, MINN. NAZNANILO Cenjenim društvom, kakor tudi tr¬ govcem na Chisholm, Minn., nazna - nja se tem potom, da Tony Kom¬ pare ni več v nikaki zvezi z “Na¬ rodno godbo”. V slučaju potrebe godbe, obrniti se je na našega novo¬ izvoljenega upravitelja John Kure¬ ta. Dobite ga v mesnici M. Matzele & Co. — člani “Narodne godbe” v Chisholm, Minn. LEPA PRILOŽNOST VELIKO NOČ Obleke iz dobrega blaga po nizki ceni. Jamčim, da se bodo prilegale lepo. Rojaki, obiščem Vas v krat¬ kem, da umerim obleko za spomlad. JOHN DEBELAK, 418 Pierce St., EVELET, MINN. Bralec STOJ! pa naredi LINKS UM! kadar prideš v mesto Eveleth in se oglasi pri OTTO J. MAYERLE, kateri ima vedno kaj za Tebe in vse Slovence. V zalogi ima vsakovrstne pripovedne in mo¬ litvene knjige, gramofone, plošče za gramofone s slovenskim besedilom, harmonike, vsakovrstne drobnarije, slaščice, smodke, cigarete in tobak, kakor tudi vse potrebščine za ši¬ valne stroje, katere tudi izvrstno popravlja. Prodajalna je poleg trgovine z železnino, Siegel, na drugo stran Veranto- vega saloona. — Oglejte si na oknih napis: EVELETH SEWINfi MACHINE SUPPLV STORE OTTO J. MAYERLE. Izšel je III zvezek romana JOHANCA Z 9 velikimi originalnimi slikami. Cena 25c. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St. MILWAUKEE. WIS PRAVA RDEČA ŠKOFOVA BROŠURA je prišla iz Ljubljane. — Cena 40c. ZDRAVILNA KNJIGA NAŠA ZDRAVILA je ravnokar dotiskana; prekoristna knjiga za vsakoar, gposebno za žen¬ ske. •— Cena 50 centov.. Kdor pa naroči en zvezek Johance in označeni dve knjigi, pošljemo za JEDEN DOLAR. Razglednice Johance je dohiti po 5c, 6 komadov za 25 centov. Dramatična društva opozarjamo na igro JOHANCA tragikomedija v treh dejanjih. — Cena 50c. Katero društvo pa naroči 12 izvodov, jih pošljemo za $5.00. Svojcem v stari domovini napravite veselje, če jim pošljete roman Jo¬ hance. Mi ga pošljemo brez vsakega doplačila. DRAM. KNJIGARNA 535 Washington St., Mihvaukee, Wis ---- Hapcadaj Grocerijska trgovina v kraju, kjer dela v oko¬ lici nad 500 Slovencev in Hrvatov. Prilika za Slovenca ali Hrvata je jako dobra. Prodam zaradi slabega zdravja. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri MATT. VID AS, Box 107, Biwabik, Minnesota. % SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phono 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Miners National Back, EVELETH, MINN. 8 8 8 Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 «80 denar In prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Ml vas zavarujemo v zanesljivih družbah. ] Posettte nas. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ROJAKI! Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, raz¬ novrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenik- BENKO RUS & CO. 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. BOARDING=HOUSE na prodaj ali v najem. 25 sob, prostora za 60 oseb. Hiša je na dveh lotih 50x175. Hlev za 4 krave in 3 konje. Vse v lepem redu A. M. Turnauist 4 irM 0 WK 0 E ST., EVELETH,'MINN. 7ff«l V ;-^ r/ ■ ".. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalje.) Kri je kapljala na novo prepro¬ go in naročil sem hitro deklici, da gre domov k materi, ki naj ji rano obveže. Med tem časom se je že precej zvečerilo in krulilo mi je že tudi v želodcu, radi česar se mi ni zdelo umestno pričakovati, kdaj da pride doktor in zapazi krvavi madež na preprogi. Bal sem se pa, da po mojem odhodu priloma¬ sti kak uzmovič in odnese kar mu ho mogoče; šel sem v čumnato in privlekel ven človeški skelet, kate rega sem posadil v lekarni na stol in mu položil med koščene prste velik nož za seciranje. Iz stekleni¬ ce sem potem vlil na bel papir ne¬ koliko fosforja, ki se ponoči sveti, in potem leskeč papir vtaknil ko- stenjaku v globoke očesne jamice. Bil je strahovit pogled, pred kate¬ rim je moral bezati vsak tat, pustil sem torej 'lekarno pod varstvom kostenjaka in šel domov večerjat. Doktor pravi sedaj, da mi ne bo izročil več varuštva nad svojo le¬ karno ; starikava gospa Bekstra kar divja, ako se spomni name. Zgodilo' pa se je še nekaj. Emelini Elder so se vneli možgani, in sicer radi te-le malenkosti: Pritekla je oni večer z največjo naglico v le¬ karno kupiti si troho kloroforma zoper zobobol; ko je vstopila, je nenadoma zazrla na stolu moža iz samih kosti, ki je z bliščečimi očmi bulil v njo — bilo je namreč že temno. Vzkriknila je in se one - svestila. Ko se je zbudila, je bila še vedno čisto sama v kostenjakovi družbi in vsled tega je vnovič v smrtnem strahu kriknila in omedlela. Kma¬ lu nato se je vrnil doktor domov in šele teinu se je posrečilo obuditi jo, toda od onega časa ima vročino in neprestano kriči — vendar pa pri vsem tem ne razumem, zakaj da hočejo zvaliti name vso krivdo kostenjak je imel nalogo ostrašiti in odgnati tatove, ne pa strahopet¬ ne in praznoverne deklice. Pozabil sem še povedati tudi o dečku, ki je prišel v lekarno zaradi zobobola. Bolečine je imel hude in čakati je moral, dokler svojih priprav pri kosten jaku nisem kon¬ čal in zato mi je kaj pridno poma¬ gal ; za plačilo sem mu dovolil, da sme brezplačno poduhati kloro - form in rekel sem mu celo, da naj si nekoliko tekočine vlije na žep¬ ni robec, ker potem bodo bolečine brezdvomno prenehale. Ubogal me je, toda komaj je ste¬ klenico rignil, se je zvrnil znak. Steklenica se je razbila, in ko sem ga vprašal, če ga zobje še bole, mi ni dal nobenega odgovora; ker je zelo močno dišalo po kloroformu, nisem ga hotel dramiti, temveč šel sem domov. Ko je doktor prišel domov, je našel Emelino in dečka nezavednega na tleh. Žal mi je, da se je steklenica raz¬ bila, kajti bila je vredna še čez pet goldinarjev in deček je tudi sko¬ raj umrl — vendar upam, da ga niso več zobje boleli. Prav gotovo tudi nisem pričako¬ val, da se bo Emelina na smrt u- strašila stvari, ki je bila nastav - Ijena samo tatovom in roparjem. Doktor pravi, da so kljub temu morali biti tatovi v lekarni, ker je brez sledu izginila posoda s slad¬ korčki zoper kašelj. Midva z Ja¬ nezkom pa prav dobro veva, da so ti sladkorčki v naši drvarnici. Jutri je zahvalna nedelja. Želo¬ dec me boli, ko pomislim, da ne bom dobil niti koščka potice, kajti tobak Janezkove stare mame jo je'popolnoma pokvaril; vreči so jo morali na gnoj. Sicer je v shram¬ bi še Melika jabolčna potica in množina drugih tort, a jaz za ka¬ zen ne dobim ničesar. To je vse storil presneti tobak! Ker sploh najraje torte jem, je tako vedenje napram meni, po mojih mislih, skrajno neolikano in surovo. Moja sestrica Elza je tako pre¬ vzetna in to zato, ker je dobila v zameno gospoda tTieneiy a, da se skoraj govoriti ne more ž njo. Naša ljuba Lili se je včeraj pri¬ peljala, da preživimo jutrašnji dan skupno. Vprašala je, če sem še tako poreden kot časih, ker bi me rada vzela za teden dni s seboj. Zelo, zelo rad bi šel z njo. Za¬ kaj ji vsi branijo in pravijo, da ni¬ sem dosti prida? Vsak ima svoje napake; jaz jih imam nekaj, a tu¬ di drugi niso brez njih. Ali sem brezbožneš, ako nisem Vedel, da tobak potit^o pokvari, ali da bo sta¬ ra gospica Bekstra brcala kakor koza, ako svojih zdravil ne zmeša, preden jih popije? Vsak se mora mnogo naučiti šele iz svojih last¬ nih bridkih izkušenj ! Lili pravi, da me vzame s seboj, ako tudi vse polomim, kar je pri nesla s seboj; vedno je bila tako ljubeznjiva z menoj; ona dobro ve, da imajo mali fantiči včasih ravnotako nesrečne trenotke kot veliki ljudje. Tebi, dragi dnevnik, hočem sve¬ čano priseči, da bom jutri na vso moč priden, samo da me vzame Lili na svoj dom. Mir in zadovolj¬ nost naj me vzameta jutrišnji dan pod svoja krila; dopoldne grem v cerkev, popoldan bom pa ogledo¬ val knjige v očetovi knjižnici. Pa¬ zil bom na obleko, da je ne uma¬ žem in sploh se hočem vesti spo¬ dobno, kolikor mi bo mogoče. Teta Lizi je tudi tukaj. Papa ji je pisal, da naj pozabi svojo je- zo in se udeleži zahvalnega obeda naše družine — in res Smešnice. krogu — Če bi se stenice svetile kakor kresnice, bi jih bilo laglje dobiti... — Da, ampak v nekaterih sobah bi bilo potem tako svetlo, da bi lju¬ dje še spati ne mogli. Tast: Strašna... strašno... to¬ rej vso doto, ki sem jo dal svoji hčeri, si zapravil! Vso doto — do zadnje krone!. .. Zet: Ne, -dragi tast! Tisti pona¬ rejeni dvajsetkronski bankovec, ki je bil vmes, imam še. RAD BI ZVEDEL natančen naslov sobrata John I- vančič, člana društva sv. Cirila in Metoda št. 1 , J, S. K. J., Ely, Minn Pisal sem mu v kratkem trikrat na Cro\veburg, Kans., lijer se baje nahaja bolan. Pisma se mi vedno vračajo, ne da bi jih on dobil v roke. Poročati mu imam važno dru št veno zadevo. Zategadelj se obra¬ čam do cenjenih rojaikov in roja¬ kinj, če ve kateri za njegov naslov da mi ga blagovolui poslati, ali naj se pa sam javi prej ko mogo¬ če na ( 2 x) — Kaj pa to pomeni, da ti s svo- 30 lastno ženo nocoj niti ene ture še nisi plesal? — Kaj naj to pomeni! Jaz ven¬ dar ne bom delal konkurence nje¬ nim čestilcem. prišla je. Podarila mi je cekin, ker sem jo pričakoval na kolodvo¬ ru : tudi gospod Jener pride k nam na obed — njega sploh sedaj pri¬ števam k naši družini. Elza je izrekla željo, da ga teta prejkomogoče spozna — gotovo misli pri tem na srebrno čajno 0 - pravo. Lili mi je podarila zelo ču¬ dno igračo, ki mora biti prav ki¬ tajska. Podobna je mali, s suk- nom prevlečeni škatljicd, v kateri je skrita igla in ako to iglo hitro potegnem vun, skoči nekaj črnega, ki je prav podobno kači iz suknja in leti skoraj do sredine sobe več kot tri jarde daleč. Zelo sem že s to igračo prestrašil kuharico in druge ženske; ne morejo se zdr¬ žati, da bi ne kričale, ker tako ne¬ nadoma ona dolga stvar poskoči. Montag mi je prinesel toliko slad¬ korja, da itak jutri opoldan ne bom mogel kaj drugega jesti. Njega imam tudi zelo rad — hoče namreč, da se peljem z njima. Zahvalna nedelja je prišla in minila. Ne bom se peljal s svojo poročeno sestro na njen doni. O- prostiti mi moraš, dragi dnevnik; solze, ki mi silijo v oči, so krive, da tako grdo in krivo pišem. Zgo¬ daj sem vstal in se takoj od začet¬ ka trudil, da bi bil kolikor mogoče priden dečko. Po zajutrku sem šel k Janezku, da bi mu dal nekaj sladkorčkov. Njegova mati je kupila malo de¬ klico, katero ima komaj 14 dni pri sebi; ko pestunja slučajno ni za¬ pazila, sem vtaknil otročiču hitro sladkorček v usta, toda mali ne¬ umnež je hotel vse hkrati požreti, preden je zgrizel; davil se je in da¬ vil, dokler ga ni pestunja postavi¬ la na glavo in mu vzela sladkor iz goltanca. Janezkova mati me je spodila domov. Šel sem nato v mesto, da si omi¬ slim kaj za svoj cekin, toda vse tr¬ govine so bile zaprte in zato sem kupil o ; GO M O > co SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON Range Hotel Vila Velebit; HJiUSMR' (KAFADII na B. ( JOSEPH TALKOVICH, lastnik 627 W. SUPERIOR ST., DULUTH, MINN (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. ih a roparja usmrčena v itialje in • ,-parjev je r. ■miiii/jutraj tako,; Brati. Najprvo Itako dva roparji PRIPOROČA SE SLOVENCEM IN HRVATOM V OBISK. htevala, da dv »triu. Takoj z; i zunaj SVOJI K SVOJIM ! MARKO MAROLT, «^e r ; Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH S&S VATSKI POGREBNIK, 416-6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cen j. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery 185. MATH. VIDAS slovenska trgovi¬ na. Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCERIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Crerao” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. dolgo -molitev, jaz pa sem bil zelo potres. .. morebiti je ime- zaspan in lačen. Škoda, da sem vzel podarjeno kitajsko igračo s seboj v cerkev; ker mi je bilo nam¬ reč tako neznansko dolgčas, sem rjo vzel iz žepa ter jo položil na klop predse z namenom, da pogledam, če ni li že kaj pokvarjena; pa kar nenadoma in čisto slučajno skoči igla iz sukna, in preden sem se zavedel, je zletela dolga črna kača skozi cerkev in počila gospodu Slo- kamu ravno na nos, ker je imel oči pri molitvi zaprte. Potem je pa padla na tla in skakala, kakor da bi v istini oživela. Gospice pevke na koru so misli¬ le, da je v resnici kača na tleh in so poskakale na svoje sedeže - kaj takega se pa res ne spodobi v cerkvi! Ko so pa ljudje slednjič vendarle opazili, kaj da je prav¬ zaprav, so se smejali, le eden si je osnažil očala in resno izpregovoril: listi brezbožni, hudobni človek, ki si enake šale dovoljuje v naj¬ svetejšem kraju, je preveč pokvar jen, da bi preiskoval, kako hudo¬ ben je. Tako vedenje je za nas prenizko, da bi nas sploh moglo Zapojmo!” lo tudi to nekaj upliva__ ” POZOR MLADENIČI! Zaradi premočnega glasu pro - dam prave kranjske harmonike. Harmonike imajo tri vrste, lepo izdelane, iz orehovega lesa, 16 col visoke, 8 široke ter jih imam šele pet mesecev. Harmonike so jako lahke za igrati, imajo lep glas in močne base. Cena $50.00. Kdor si želi kupiti harmonike, pošljem mu lahko tudi sliko od njih. — Math. Gašperič, Box 1121, Soudan, Minn. (lxt-30-6) JOHN TERAN KROJAČ Ely Minn. se priporočam vsem Sloven - cem in Slovanom za izdelovanje mož- kih oblek in površnikov, čistim in popravljam tudi možke in ženske ob¬ leke. Vse po zelo nizkih cenah. Za delo jamčim vsakemu, da bode za - dovoljen. MAT. D. LIKOVICH JAVNINO ' TAR, South Range, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, m«*. Na;jV e ej a SOUTH RANGE, trgovina v Gornjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TROPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. W. J, RIETOW, predsednik. O. TOESTE, blagajnik. GEORGE HEIiIiER, podprehtto | O. KAUTMANN, pomolili M» Glavnica in rezervni sklad $365,0011 GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, Wis. plačuje od hranilnih vlog n gotovino. Polc »pat denar pri -in. Ves rop je «ie. Ko sta ro so :tr i* in so za nji »Privabili me «je streljanje, bila v ibeg X1 ugn Pošilja denar v STARO DOMOVINO, prodaja KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsakovrstne l#l ZLORABI r H 7 ANTON SUŠA, 931-933, Sheboygan Wis. — Edina slo¬ venska mesnica in gostilna. Priporoča se v obilen poset slovenskemu in hr- vatskemu občinstvu. Cene zmerne. — Prepričajte se. IŠČE SE motiti. (Dalje prihodnjič.) Terezija Kotnik, rojena Burja, kij je prelomila zakon in je ušla s 4 otroci z imenom Tony, 11 let star, Mary 9 let stara, Ludvik 7 let star in Johny 4 leta star. Pobeg¬ nila je z John Arnes-om, 33 let star. Tudi ona je iste starosti. Pri¬ mož Kotnik bi rad zvedel za otro¬ ke; za nezvesto ženo mu nič ni. Kdor mi naznani bivališče tega ko raznega zakona dobi $ 10.00 Primož Kotnick, ( 2 x) bx 101 , Gilbert, Minn. CENTRALNA LEČA. PARNO KUWjj CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S TOPLO IN MRZLO _inrtLJ l* v UREJENE PO NAJBOLJ - DERNEM Park Hote ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVEI^ IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, ✓ SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN p ' CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA os^' h, oi' a P r i'la .. _®terlin» dane K “•»m K- 62110 ** ta/ 11 s° odrli tj !»., ^ s tj 4 - a »lož, % • ° : Utali ? 1 S £ iV V v k ^ ss $19.«° Ce kupite uro liSnj Šl 9 ’ t ^r hranili si boste u ki morali plačati vsakem . ul . 0 , k najmanj $ 25.00 za t pri nas’ za. samo ®J;? 0- uro » Ce hočete kupiti « e i.OO, potem i zr ®T„,mlti I.rfl šljite nam z bomo. ljici, dna §25.00, potem sloV o«' mi>- - vašim nas* leP i ‘ Oljite iicniii ^ iirO V Ve* bomo. takoj P osla H„ n skov 2a ljici, brez vseh . st „ 1 aaate- . tr^ gledate, predno JO P a n L z* Mi'vam jamam"; £ ,«5 opiati, ee kupite u ^ - r se pravico uro. pregleda^. ura taka kot jo pref pričali, da je ura res vreo. ^ res pozlačena s L.LSJje, res znamenito koles tv0 rH lC ^<6 za pozlačenje, jamči u ur e šele plačate dostavlja 0 tov za pošiljatev. -w> s ko®'„ Mi popravimo me prosto, ali jih P a za ^gijeii Ako nam piš®t®. strovan cenik zasto J National Commercial Co., 505 E. 5th St. W’iv' KS'* *■ s H fen' K v V