Poštnima plačana r gotorui.
•»BT. 116.
V LJUBLJANI, sobota, 20. junija 1925.
Posamema številka Din 1‘—.
LETO n.
lakaja mak dan opoldne, izmemSi nedelj in praznikov.
Mesečn* naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—.
Neodvisen političen list
UKBDNiarrt a upravništvo:
SIM 09 GRKGOROTCMTA ULICA 8TRV. 1A TBLVOl IHV. BO.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.	'
Račan pri poštnem ček. uradu štea. 1&68&
m
Protestni shod hišnih posestnikov.
Jutri, v nedeljo prirede v Ljubljani kišni posestnild iz vse Slovenije velik protestni shod proti previsoki in krivični davčni obremenitvi.
Ni navada hišnih posestnikov, da bi ua javnih shodih iskali sebi pravice, ker spadajo hišni posestniki po svojem socialnem položaju običajno med one mirne ljudi, ki jim je vsak javen hrup odiozen. Ca torej hišni posestniki kljub temu segajo po sredstvu javnega protest, shoda, potem je že samo v tem dejstvu zadostno podprta upravičenost njih * protesta.
In bilo bi v resnici čudno, če ne bi protestirali. Novi stanovanjski zakon je dal hišnim posestnikom pravico, da dvignejo najemnino. Ni ta določba stanovanjskega zakona simpatična in tudi ne socialna in zato je ne mislimo zagovarjati. Toda če je povišanje najemnine dovoljena, potem naj bo tega poviška hišni gospodar tudi v resnici deležen. Toda temu ni tako, ker 75 odstotkov povišane najemnine pobere davkarija. Tako zelo je že udomačen davčni vijak, da je postal celo stanovanjski zakon — davčni zakon. In to bi zlasti naglasili, ker iz lahko razumljivega nasprotja med najemniki in hišnimi posestniki bi nekateri najemniki hoteli trditi, da se njih nedeljski protestni shod ne tiče. To je usodna zmota. Vsled prevelikega obdavčenja trpi vsa dežela, najemnik ravno tako ko hišni posestnik, vsaj plača koncem koncev večino davkov hišnega posestnika ravno najemnik.
Preobdačenje Slovenije je stvar vse Slovenije in zato mora biti v tem oziru vsa Slovenija solidarna. Zlasti še, ko vsi vemo, da je naša davkarija veliko pre-goreča. Ce je v proračunu predvideno, da plača Slovenija 50 milijonov dinarjev davka, bodo naši davčni uradi iztirjali gotovo 20 milijonov več. In naši davčni uradi so tisti, ki imajo poleg beograjske gospode največ krivde, da je Slovenija *<« tako preobdačena, da njeno gospodarstva že propada. Zato ponavljamo še enkrat, da je solidarnost Slovenije v davč-»ih vpra&mjih — conditio sine qua non!
Ni pa zadosti protestirati, temveč treba se je tudi proti onim boriti, ki so glavni vzrok sedanjih visokih davkov. Na shodu protestirati proti dvanajstinam, potem pa voliti tistega, ki je za dvanajstine glasoval, ki jih je zakrivil, se pravi norčevati se iz lastnega protesta. In to treba *a shodu tako jasno povedati, da ne bo nihče dvomil- Ko se bodo dvanajstine od-ff laso vale mora biti vseh 26 slovenskih poslancev navzočih. Kdor ne bi bil navzoč, kdor bi ob tej priliki zanemaril svojo poslansko dolžnost, s tem treba obračunati. In ge ne pomenijo nove dvanajstine znatnega znižanja davkov, potem mora vseh 26 slovenskih poslancev eno-
dušno glasovati proti dvanajstinam.
V tej stvari ne more biti nobenega kompromisa, ali pa je nedeljski protest neresničen. Niti najmanje pa ne smemo nasesti hišni posestniki raznim deklamacijam o potrebnih žrtvah zaradi narodnega edinstva in se ustrašiti bavbava s separatisti in defetisti. Narodno edin-
8tvo, ki bi zahtevalo, da bi eni trpeli, drugi pa se dobro imeli ni pravo narodno edinstvo. in takemu, edinstvu nobenih žrtev.
Ljubezen se pri denaiju najbolje po-in to si velja zapomniti.
Protest hišnih posestnikov je nujen in °b pravem času. Bo pa tudi izdaten, če bodo hišni posestniki neodjenljivi v svojih zahtevah in če bodo odločni. Glavno Pa je, da so konsekventi v vseh korakih.
Verifikacija osporjenih mandatov HSS — zopet
odložena.
Beograd, 20. junija. Verifikacijski odbor se je sestal včeraj popoldne v dvorani narodne skupščine. Bili so navzoči vsi člani odbora in veliko poslancev. Predsednik dr. Ninko Peric zahteva, da se prečita poročilo anketnega odbora. Radikal Leovac v sporazumu z vlado predlaga, da se seja preloži radi pro-učavanja poročila anketnega odbpra. To opravičuje s tem, da so v poročilo ustavljena neka dejstva, o katerih bi bilo treba razmišljati, na drugi strani pa so sklepi verifikacijskega odbora o mandatih izvršeni z ozirom na tedanjo politično situacijo.
Dr. Polič izjavi svoje začudenje, da se more tak predlog sploh predlagati. Poročilo je bilo pred enim mesecem gotovo in izročeno narodni skupščini, da je imel vsak član verifikacijskega odbora dovolj časa, da se seznani s temi novimi dejstvi, o katerih je govoril Leovac. Od-goditev seje prekaša vse meje in poročilo anketnega odbora brez ozira na stranke in na njegovo vsebino ne dopušča/da se tako zavlačuje z anketiranimi mandati. Zahteva, da se takoj prične z delom.
Dr. Holinjec označuje postopanje z verifikacijo anketiranih mandatov HSS kot nasilno in pravi, da služi le zato, da se vladna večina vzdrži. Za vlado ne velja niti ustava, niti zakon in tudi poslovnik. Njena namera, da se odgodi diskusija o poročilu anketne komisije, najbolje ilustrira postopanje v verifikacijskem in sploh v vseh odborih. Vlada hiti z delom, ker se zaveda, da taki zakoni ne bi mogli biti sprejeti, da so mandati HSS verificirani. Zato je potrebno, da se velikemu številu hrvatskih poslancev zatvo-rijo vrata skupščine.
Pravijo, da bodo ti zakoni kasneje revidirani. Mi tako pomirljivo ravnanje
odločno odklanjamo, ker mislimo, da je vsak slab zakon državi ne samo v sramoto, marveč tudi v škodo, četudi je bil le kratek čas v veljavi. Hrvatski poslanci ne smejo v skupščino samo radi tega, da bi mogla sedanja vlada ostati pri življenju in izvrševati svoje namere. Zato je skrajni čas, da se hrvatski mandati verificirajo, kajti neverificirani mandati bodo vladni večini samo v sramoto.
. Demokrat Timotijevič protestira, ker se verifikacije ne motri z glavnega stališča, ampak se poročilo anketnega odbora veže z dogodki in akcijami. Dr. Behmen pravi, da je postopanje vlade s člani anketnega odbora zelo čudno. Narodna skupščina je anketnemu odboru odredila, da preišče odnošaje anketiranih poslancev napram sklepu HRSS o vstopu v seljačko intemacijonalo. To nalogo je anketni odbor tudi z uspehom dovršil. Obenem je ta odbor prišel do prepričanja, da ni bilo nobenega povoda za razveljavo mandatov vodstva HSS. Čudi se današnjemu predlogu, ker je bilo dovolj časa, da sleherni član odbora poročilo vsestransko prouči.
I
KAKO »ARGUMENTIRA« VLADNA VEČINA.
j Rad. Tomič:	»V	kakšnem imenu pa
govorite?« Behmen: »V imenu 150.000 poštenih volilcev.« Tomič: »Vi plakate nad grobovi, plakate za Avstrijo, ali vedite, da to ni Avstrija, ampak Srbija.« Demokrat Radosavljevič Tomiču: »Nikar ne govorite tako. To je sramota za Srbijo, ker se niti preje v Srbiji ni tako delalo.« Behmen: »To ni Srbija, ker se v demokratski Srbiji ne bi moglo kaj takega pripetiti. Vi ustvarjate novo Avstrijo!« Nato se preide h glasovanju. Vladna večina sprejme Leovacev prediv log o odlaganju seje do pondeljka.
Dvanajstine bodo danes predložene skupščini.
Beograd, 20. junija. Včeraj dopoldne in popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o dvanajstinah. Razpravljali so o posameznih resorih. Vojni minister je obširno poročal o potrebah vojske, momhrice in avijatike. Vse njegove zahteve se drže v naj večji tajnosti. Sinoči je bil definitivno sprejet predlog o dvanajstinah, ki znašajo okoli 4 milijarde. Dvanajstine so bile tekom
noči definitivno redigirane v finančnem ministrstvu in bodo danes predložene skupščini. Za dvanajstine zahteva vlada nujnost. 2e v pondeljek se sestane finančni odbor, ki bo razpravljal o dvanajstinah do srede. V četrtek pridejo dvanajstine pred plenum skupščine, ki bo ta zakon izglasoval do sobote 27. t. m. Nezaslišan predlog radikala Leovaca.
Pašič zopet bolan.
CE SE PAŠIČEVA BOLEZEN POSLABŠA
Beograd, 20. junija. Vsled Pašičeve bolezni je vsaka večja parlamentarna akcija nemogoča. Pogovor teče samo o Pašičevi bolezni. Nekateri pravijo celo, da Pašič ne bo več nosilec radikalne politike. V političnih krogih prevladujejo različna mnenja, ki niso važna za dal-nji razvoj politične situacije ali so zelo značilna.
Beograd, 20. junija. Pašiču še ni bolje. Včeraj dopoldne in popoldne' se'je vršilo zdravniško posvetovanje, kateremu so prisostvovali zdravniki > dr. Nikolajevič, dr. Koem in Radosavljevič. Pravijo, da je bil navzoč tudi neti pariški zdravnik. Diagnoza še vedno ni! natančno znana. Trdijo, da so zdravniki ugotovili zlatenico, ki je postala kronična. Z druge strani pa se govori, da so se pojavili simptomi raka v jetrih. Ker je stanje
min. predsednika nevarno, mislijo, da bo že jutri pričel izhajati zdravniški bul-letin. V vili v Topčideru je bilo zelo malo posetov. Dr. Nikolajevič je izjavil, da Pašičevo stanje ni tako nevarno. »Zadovoljni smo s konstatacijo konsilia in z rezultatom rentgeniziranja, katero smo danes izvršili.«
BURNA SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 20. junija. Včeraj, dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora, na kateri so razpravljali o zakonu o državnih pravdnikih. Od opozicije sp govorili: Gosar, Polič, in Žanič. Seja je bila na koncu zelo burna in jo je moral predsednik Lj. Jovanovič prekiniti. Prihodnja seja se vrši danes ob 17.
Amundsen se vrnil.
; Dunaj, 19. junija. Amundsen se je zdrav vrnil z vsemi tovariši. Izjavil je, da sta njegova aeroplana preletela v osmih urah 1000 kilometrov, ker je bila polovica bencina že porabljena, je Amundsen pristal. To je bilo nad vse težavno. Z natančnim merjenjem je A. ugotovil, da se nahaja na 87° 44’ severne širine in 10° 20’ zahodne dolžine. Izmerjena je bila tudi globočina morja, ki je znašala 3750 metrov. Oba aeroplana sta nato v vodi zamrznila. Le z največjo težavo je bilo mogoče enega oprostiti. Dvignili so se z njim tako visoko, da so mogli pregledati 100.000 kv. kilometrov veliko ozemlje. Ugotovili so, da na severnem tečaju ni suhe zemlje, temveč samo morje. Na severni tečaj sam A. ni j mogel prodreti. — V Norveški in po | vsem kulturnem svetu je vest o srečni j vrnitvi pogumnega Amundsena izzvala največje veselje.
* ŽELEZNIŠKE TARIFE BODO ZNIŽA-;	NE ZA 30%.
Beograd, 20. junija. Sinoči je prometni minister izjavil novinarjem, da bodo od meseca avgusta znižane železniške tarife za potniški in tovorni promet za 30%. Znižanje bo veljalo le na lokalnih železnicah.
KRALJEVA DVOJICA SE VRNILA V TOPOLO.
Beograd, 20. junija. Po svečanostih v Skoplju, kjer se je vršila posvetitev temeljnega kamena oficirskega doma, je kraljeva dvojica odpotovala v Tcpolo. Pričakujejo vsak čas povratka Nj. Vel. kralja v Beograd.
DR. LUKINICEVI MINISTRSKI DNEVI ŠTETI.
Beograd, 20. junija. Kakor doznavamo, je ministrski predsednik Pašič izjavil, da ministra Lukiniča po njegovem dopustu ne bo več sprejel v vlado. Govorijo, da bo Lukiniču sledil dr. Perič, ki bo hkrati podal ostavko na mesto predsednika verifikacijskega odbora. Ostavka naj bi pokazala, da se nahajajo tudi med radikali taki, ki so za sporazum in ki dajo ostavko radi zavlačevanja verifikacije anketiranih mandatov.
Na drugi strani pa dr. Ninko Perič demantira vse vesti o ostavki in izjavlja, da pozitivno ve, da bodo mandati HSS najdalje do pondeljka rešeni. Samo ni znano, ali bo zadeva tudi v narodni skupščini tako rešena.
OPOZICIJA BO INTERPELIRALA ZARADI IZPLAČILA URADNIŠKIH RAZLIK.
Seja verifikacijskega odbora je preložena na pondeljek. Ako bo verifikacijski odbor storil kak sklep glede poročila anketne komisije, bo poročilo takoj predloženo narodni skupščini.
Včeraj je vladala v opoziciji malo večja živahnost. V Beograd je prispel Pavle Radič, ki pa radi zaposlenosti ni mogel prisostvovati seji šefov bloka. Na seji bloka so sklenili, da dr. Bazala predlaga danes v plenumu skupščine nujni predlog o izplačilu - razlike plač državnim uradnikom.
MAKSIMOVIČ JE SAMO SVOJO ŽENO SPREMLJAL V ZAGREB.
Zagreb, 20. junija. Včeraj ves dan se je mudil v Zagrebu notranji; minister Maksimovič. Izjavil je, da je spremil soprogo in hčerko na potu v Cirkvenico. Najodločnejše demantira, da je njegovo bivanje v Zagrebu političnega značaja. Minister se je zvečer vrnil v Beograd.
Brez sramu.
»Jugoslovenska demokracija, organizirana v stranki, katere voditelj je Svetozar Pribičevič, je v prečanskih krajih nosite-ljica narodne in državne misli.«
»Jutro«, dne 19.6.
Ponavljamo staro pesem, ko konstatiramo to brezsramno samohvalo mladinov. Toda žalibože je naša javnost tako apatična, da ne rečemo demoralizirana, da ji je treba tudi najbolj očitne resnice vedno znova ponavljati.
SDS in jugoslovenska demokracija! Dva pojma, ki se ujemata ko voda in ogenj, ko pravica in krivica, ko poštenost in nepoštenost! Vsa zgodovina SDS je en sam dokaz za to.
Nastanek SDS je prvi dokaz! Da bi prišli do ministrskih stolčkov, so zavrgli jugoslo-venstvo čez krov in postali sluge velesrbov. In enkrat v službi velesrbov so hoteli' dokazati svojo potrebo s tem, da so bili bolj velesrbski od njih samih.
Jugoslovenska misel pravi, da so vsa tri plemena enakopravna, da imajo vsi enake pravice in enake dolžnosti. Jugoslovenska misel je danes konkretizirana v ideji sporazuma. Edini, ki so na vsak način proti vsakemu sporazumu med Srbi in Hrvati pa so — samostojni demokrati. In kljub temu imajo drzno lice, govoriti, da so Jugosloveni.
V organizaciji jugoslovenskih Racionalistov se danes vrši boj med pristaši čiste jugoslovenske misli in med pristaši velesrbske nacionalne misli. Na eni strani Orjuna, ■na drugi strani Srnao. Tam, kjer je Srnao močna, v slovenskih in hrvatskih krajih naravno ne more biti, tam so samostojni demokrati dosledno za ono strujo, ki je blizu Srnao. Opozarjamo, da se vodi tu le načelen in čisto idejen boj in že v tem boju so samostojni demokrati zatajili jugoslovensko misel. Ni čuda, da je v praktičnem življenju sploh ne poznajo. Zato so volili v državni svet same Srbe, niti enega Hrvata in Slovenca, zato pripravljajo za Glavno kontrolo, drugo najvažnejšo institucijo v državi, na isti način izredne volitve. Zato se zaradi njih ne more izvesti konsolidacija države.
SDS in demokracija! Večje farze, ostrejše satire si ni mogoče misliti, kakor je v para-leti teh dveh pojmov.
Pokažite vendar na svetu demokracijo, ki pravi, da je persekucija uradništva njena zahteva. In odprava stalnosti sodnikov in devetletna nestalnost učitelja in tiskovni za-
kon in določbe, da prejme samo »državotvoren« invalid podporo in partizanski zakrni o kmetijskih kreditih in prosvetni zakon in vse druge odredbe? Ali ni V3aka od njih v zasmeh demokradiji? Ali ni vsaka tako reakcionarna, da ne more biti bolj? In na vse to bi še radi deklamirali o svojem demokratizmu!
Toda niti to ni najhujše! Najhujše je to, da .more javnost gutirati tak cinizem, da ni v javnosti več onih mož, ki bi proti taki hinavščini nastopali s takšnim elanom, da bi mladine za vse večne čase minila volja uganjati pod plaščem demokracije — reakcio-narstvo.
Pa ne samo reakcionarstvo! Tudi med reakcionarstvom in reakcionarstvom je razlika. Stara Avstrija je bila sigurno reakcionarna država. Toda kljub vsej svoji reakcionarnosti je vendarle še spoštovala zakon in opozicionalec, ki je zadostil določbam zakona, je bil varen. Danes temu ni tako! Zakon se ne spoštuje in če pravi sodišče, da je treba dr. Mačka izpustiti, pravi zagrebška policija ne in dr. Maček sedi še naprej v internaciji. In vendar pravi ustava, da je internacija nedopustna!
Pod Avstrijo so se na Primorskem učitelji organizirali v socialistični stranki in vendar ni bil nihče zaradi tega preganjan. Sedaj pa so vladni stranki pripadajoči učitelji hoteli samo poslušati predavanje o sociologiji in že je bilo predavanje prepovedano, učitelju — predsedniku naobraževalne sek- i cije pa grozi — persekucija!
Najgrše reakcionarstvo izvajajo in v tem znaku demoralizirajo mladio. Ono jugoslovensko mladino, ki je bila nekoč primer
Sodba ljudstva
je merodajna, ko se gre za to, ali se bo kako novo blago udomačilo. 0 »Pekatetah« gre glas, da so izborne. Dobijo se v BO vrstah za juho in pri-ZJ** kuho pri vseh trgovcih. 'Ve
veterinarske visoke šole dr. Gjuričiča, Za- ' vrnika, Bosniča in Juraka, dr. Katičiča, dr. Plessa, Ivo Sancina, Makso Lillega, dr. Bor-kota, žurnaliste in dame. Nato je govoril o kolosalnem razvoju, ki se je efektuiral v malo letih, in o pomenu veterinarstva za narodno gospodarstvo. Končno se je spominjal umrlih članov.
V imenu pripravljalnega odbora je govoril nato g. Ivan Pestotnik, kateremu so sledili dr. Rajer, ki je pozdravil kongres v imenu velikega župana mariborske oblasti in več drugih govornikov.
Po 10 minutnem odmoru je sledilo poročilo upravnega odbora, iz katerega posnamemo, da je organizacija jako aktivna. Poročilo je podal g. Edmund Engelmann. Društveni organ je »Veterinarski glasnik«, njegov urednik je dr. Verlič. Najvažnejša zadeva, s katero se je bavil upravni odbor, je načrt zakona o ustanovitvi veterinarskih komor, ki bo značil za veterinarstvo novo ero. Poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Nato je sledilo poročilo blagajnika g. Ko-ste Verliča. Financielni položaj je ugoden. Računi so bili pregledani, predlagan je bil absolutorij, ki je bil soglasno sprejet.
Ob 12. in pol je bilo zborovanje prekinjeno. Udeležniki so šli k obedu, nakar so si ogledovali mesto.
svobodoljubja in naprednosti. Vse one omla-dince pa, ki so' ostali zvesti svetlim tradicijam ; jugoslovenske omladine, vse te pa preganjajo i
pod izgovorom pobijanja komunizma. Ne zar j pre6u — SQ bile’ predvsem brzojavke čla-dosti, da so demoralizirali in zastrupili se- j nov> j.j se kongresa niso mogli udeležiti, danjo generacijo, hočejo opehariti naš na- ; fjato je bj]0 izvoljeno 24 kandidatov za vete-rod še za njegovo bodočnost!	•	svet.
Nobenega drugega izhoda ni za naš narod ■ Nato so sledile volitve novega upravnega ko brezpogojen in neodjenljiv boj proti tem odbora, ki so izpadle takole: Predsednik
»jugoslovenskim demokratom«, ki se zbirajo v SDS. Popustiti v tem boju, se pravi, nastopiti proti svojemu lastnemu narodu. Biti odjenljiv v tem boju, se pravi biti sokriv na nesreči, ki mora priti nad narod, če se bo upravljal naš" narod po metodah SDS, ki so v zasmeh jugoslovenstvu in v sramoto demokraciji!
Svitanje v vzhodu
V Moskvi in drugih ruskih mestih se vrše ogromni tabori, na katerih se sprejemajo resolucije z vzklikom velesilam: Roke proč od Kita ja! Za stavkujoče se je zbralo že nad 100.000 zlatih rubljev.
Ti pojavi skoraj da potrjujejo domnevo, da je kitajsko gibanje organizirano iz Moskve in da hoče Moskva zažgati ogenj na Kitajskem, da bi gorelo v Indiji, Egiptu in končno tudi v Evropi.
V taki luči vsaj se kaže sovjetska politika v Aziji in o takih ciljih je govoril tudi predsednik tretje internacionale Zinovjev. Še jasnejša pa je bila beseda izvrševalnega odbora komunistične stranke, ki je sklenil, da opusti za enkrat ofenzivo na zapadu in da prične z napadom na vzhodu.
Je nad vse verjetno, da se moskovski emi-sarji trudijo, da protitujsko gibanje na Kitajskem ne bi oslabelo, toda za nadaljnji razvoj dogodkov pa je največje važnosti, da se ve, v kakšni meri nastopajo v kitajskem gibanju sovjeti.
V Evropi je zaukazala Moskva svojim agitatorjem, da morejo nositi strogo samo socialistično masko, ki ne sme imeti niti najmanjšega sledu nacionalizma. V Evropi komunisti nacionalizma nočejo poznati.
Drugače je v Aziji. Tu so bili dolžni nadaljevati v stari carski politiki, tu uporabljajo za pridobitev azijskih narodov nacionalna gesla.	,	-
Azijski narodi dosedaj še niso preživeli dobe narodnega osvobojenja, dosedaj so pod direktni ali neposrednim »protektoratom« velesil in je zato razumljivo, da je njih ideal v prvi vrsti v narodnem osvobojenju. Tudi socialna vprašanja dobivajo tu nacionalno barvo.
Azijski narodi so opazovali evropsko vojno in tekom nje se je z obeh strani agitiralo z humanizmom, enakopravnostjo narodov in z njih pravico na narodno neodvisnost.
Azija je prevzela to evropsko ideologijo in sedaj zahteva od velesil, da bi ta gesla uveljavile tudi v Aziji. S to zahtevo nastopa Azija tem odločnejše, ko vidi, da dobiva pri
Dušan Markovič, I. podpredsednik Kosta Verlič, II. podpredsednik Dragotin Pozaič; odborniki: Tomo Cupič, Cerilo Petrovič, dr. Kostan Kondič, Stanko Arko, Milan Mitrovič, Dragotin Bonuš, Ivan Antolič, dr. Anton Vukovič, Marko Pavlovič, Voja Pavlovič, Simon Šibert, Evgen Padoubski, Peter Pavi-
= Maroška debata v francoskem parlamentu. Stališče francoske vlade vsled maroških dogodkov je vedno težje. Socialistični poslanci se boje, da bi njih stranka vsled komunistične agitacije mogla trpeti in »ato delajo vladi silne težkoče. Govori se celo, da pride do razkola v bloku levice. Vendar pa se je dosedaj posrečilo preprečiti najhujše in upati je, da bodo končno tudi fraa-coski socialisti spoznali, da je domovina važnejša od stranke. Pri odglasovanju ob priliki interpelacije komunističnega 'poslanea Doriota je bila izrečena vladi zaupnica s 496 glasovi proti 31. Socialisti so glasovali: 2 sta glasovala s komunisti, 18 z večino, 84 pa se jih je glasovanja vzdržalo. — »Ere Nou-velle« konstatira to glasovanje in včerajšnjo rezervo socialistov do Painlevčja ter to postopanje ostro obsoja. List pravi: »Nohe* član vlade se ni v nobeni stvari pregrešil in zato nimajo socialisti prav nobenega varo-ka, s katerim bi mogli utemeljiti svoje postopanje, da so pustili vlado na cedilu. M« kateri socialisti bi hoteli enotnost levega bloka žrtvovati svojim strankarskim špekm-lacijam, toda zapomnijo naj si, da bo odgovornost padla samo na nje.«
= Komunisti hoteli preprečiti sejo francoskega parlamentarnega odseka za lanaMie zadeve. Ministrski predsednik Painlevč j* imel podati na seji parlamentarnega odseka za zunanje zadeve tajno poročilo o položaj« v Maroku. Ker zavzemajo komunisti v tej stvari Abd-el-Krimu prijazno stališče in ker se ne obotavljajo z odkritji njemu koristiti, ni hotel podati Painleve pred njimi nobenega pojasnila. Parlamentarni odbor je zato odšel v stanovanje ministrskega predsednika. Komunisti pa so prišli za njim in nato se je ves odbor podal na stanovanje predsednika republike. Pa tudi tu so ge skoraj pojavili komunistični poslanci in ni preostalo drugega ko da so jih poslanci vrgli iz sobe. Toda komunistični poslanci še vol-
čič, Josip Koch, Anton Korošec, Milan Cvet- | no niso mirovali in končno je morala priti kovič, Ludvik Petričevič. Nadzorni odbor:	policija,	da je napravila red.
stremljenju za politično in gospodarsko osamosvojitev moralno in gospodarsko pomoč od velesile, ki je že pred vjno uživala največjo avtoriteto v vsej Aziji, od Rusije. Azija ne čuti tako, kakor Evropa, da je velika razlika med carskim in boljševiškim režimom, zakaj Azija sliši iz Moskve ravno tako vzpodbujajoče besede, kakor jih je slišala pred revolucijo iz carskega Petrograda.
Tako treba razumeti protitujsko gibanje v Kitaju, tako treba gledati na akcijo Moskve. In potem nam ne bo uganka, da so dali kitajski uradi ustreliti kitajskega bolj-ševiškega agitatorja, da pa je kitajska vlada odločno na strani stavkujočih in kitajskih dijakov.
V Šangaju je nastopil na ljudskem shodu univerzitetni profesor, vsekal se v prst, namočil v kri pero in s tem krvavim peresom napisal na plakat poziv, da bi vsi Kitajci dali za svobodo življenje. Tak je tip kitajskega nezadovoljneža, torej popolnoma nič boljševiškega. Sicer pa tudi drugje stoji na čelu protitujskega gibanja inteligenca in pod njenim narodnim praporom sta se združila dosedanja največja nasprotnika, generala Cansolin in Fengjusang.
Značilno je, da se kljub stalno naraščajoči nevarnosti ne kaže volja interesiranih velesil za intervencijo. Izgleda, da bi vsaka velesila hotela, da bi z intervencijo pričela
— ta druga, da si sama ne bi pokvarila reputacije pri Kitajcih. Severno ameriške združene države gledajo z zadovoljstvom, da je njen neprijatelj, Japonska, predmet kitajskih antipatij, Japonska zopet si želi, da bi se kitajski bliski razbili na angleškem strelovodu. Anglija sama pa noče verjeti, da je položaj na Kitajskem resen in da bi ji bilo eventualno treba intervenirati.
Toda ne samo kitajski dogodki, temveč tudi razvoj prilik v ostali Aziji in Afriki priča, da nastaja nova historična doba, ko hočejo ti narodi živeti lastno samostojno življenje brez tujega varuštva in ko so pri-
dr. Rajer, Terzič in Edmund Engelmann.
Nato je sledila živahna debata o enotni veterinarski terminologiji, ki je še nimamo, ki pa se mora na vsak način ustvariti. Sprejet je bil predlog, da naj posamezni člani pomagajo ustvariti to terminologijo.
Sledila je debata glede osnutka zakona o veterinarskih komorah, ki pa ni bila zaključena, temveč se je preložila.
Zvečer je bil eleganten in animiran ko-merz, ki so se ga udeležili tudi povabljeni j zastopniki raznih oblasti in korporacij.
RAZSTAVA DOBROVIC—DOLINAR—KOS.
Vodstvo po razstavi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 11. dopoldne.
Politične vesti.
VSEM POSESTNIKOM IZ CELE SLOVENIJI
V zadnji številki »Mojega doma« sm© #trar-no in s številkami dokazali, kako visoko obremenitev smo dobili hišni posestniki v novih zadnjih dvanajstinah. V Ljubljani ana-, ša državni davek z državnimi pribitki okrog 60 odstotkov prejete najemnine, v nekaterih občinah v Sloveniji pa z vsemi dokladami vred nad 100 odstotkov najemnine, tako da bodo morali hišni posestniki še nekaj iz svojega doplačati zato, ker oddajajo v svoji hiši stanovanje v najem. Te razmere niso sa posestnike samo obupne in neznosne, temvei krivične,
nezdrave ter morajo dovesti največje in naj-vestnejše davkoplačevalce v propast in de-
— Interparlamentarna konferenca v Wa-shingtonu. Včeraj se je vršila konferenca ožjega odbora za interparlamentarno konferenco v Washingtonu. Odbor je poslal poročilo interparlamentarnemu komitetu v _____________________   ^ 
Bernu. Vlada je pojmila vso stvar zelo ozko- j m0ralizacijo. Ta prekomerna davčna obre-srčno in je hotela celo delegacijo zmanjšati , menitev pa je tembolj krivična in neoprana dva do tri delegate. To se je pokazalo i vičljiva, ker so hišni posestniki, kakor tudi kot zelo neumestno, ker je potrebno, da se .	davkoplačevalci	v	drugih	pokrajinah
odpošlje v Washington večje število strokov- j nage (jrž;lve mnogo nižje obremenjeni, kar njakov. Naši referenti bodo morali pokazati j opravičeno vzbuja nevoljo in škoduje pre-dovoljno znanja na tem kongresu. Ker je j potrebnemu bratskemu sporazumu naše mla-cela stvar zelo važna, bo o njej razpravljal j cje države.
tudi ministrski svet. V ožjem odboru je včeraj prevladovalo mnenje, da naj gre v Washington tudi dr. Trumbič, ki ima mnogo dobrih zvez z ameriškimi politiki in merodajnimi krogi. Skušalo se bo vsekakor stopiti v stik z ameriškimi krogi in jih zainteresirati za našo državo.
= Vprašanje dr. Mačka in tovarišev. »Vreme« poroča, d ase bo vršila sodna razprava proti St. .Radiču, dr. Mačku in tovarišem koncem tjega meseca. Ce bodo pri razpravi oproščeni, potem bodo vsi izpuščeni na svobodo. V slučaju pa, da bi bili spoznani krivim, bodo seveda ostali zaprti. Radičevci kljub temu inzistirajo, da se razprava čim preje izvede, oziroma da se dr. Maček in tovariši takoj izpuste, ker se je v tem smislu sodišče že izreklo. V nedeljo je sklican zbor zagrebških odvetnikov, da se izreče o zaporu in tovarišev. Nobenega dvoma
 ____________ .	,	G	_	(Jj»t	MclČktl	*« .w.ui10vii	_______
pravljeni izvojevati še to svobodo z vsemi j	^0(j0	zagrebški	odvetniki	odločno	ob-
sredstvi.	1	■•••	’-----------*	■	 --
Kongres veterinarjev v Ljubljani.
Bili so časi, ko se je smatralo pri nas veterinarja za akademika »minorum gentium«. Kdor je napravil šesto gimnazijo dn se ni upal naprej, pa bi bil kljub temu rad postal akademik, je šel študirat veterinarsko visoko šolo. Veterinarska veda je bila zaničevana veda. Vsak »kuršmid« je postal lahko »živinozdravnik«. Vsaj pri vojakih. Dolgo časa je trajalo, predno se je naša rajnka država — ki ji sicer v gotovem oziru ne more nihče očitati nekulturnosti — zavedla, da gre tu za stan, ki je eminentne važnosti za narodno gospodarstvo. Nato so zahtevali maturo in dali so jim doktorat. In tako je prav. Danes vemo, kaj pomeni ta stan za narodno gospodarstvo. Danes ga znamo ceniti. Posebno v Jugoslaviji, v agrikulturni državi. Procvit naše živinoreje zavisi od veterinarjev. Zato pa pozdravljamo z veseljem njihovo stremljenje po napredku.
Lep dokaz za to stremljenje je kongres, ki se vrši te dni v Ljubljani.
V četrtek zvečer 90 se zbrali veterinarji iz cele države v Ljubljani.
Prvi dan so imeli informativen sestanek v restavraciji »Zvezda«, predvčerajšnjem pa kongres v istem lokalu.
Kongres je otvoril ljubljanski veliki župan. Po pozdravnem govoru je podal besedo predsedniku udruženja, podpolkovniku veterinarju dr. Vrviču. Dr. Vrvič je prečital po par lepih uvodnih besedah udanostno brzojavko kralju, ministru poljoprivrede in ministru mornarice. Nato je utemeljil potrebo preustroja veterinarstva. Dejal je med drugim, da, kakor si ni mogoče misliti kulturne države brez prosvete itd., tako si je tudi ni mogoče misliti brez na modemi višini se nahajajočega veterinarstva. To svojo tezo je dobro utemeljil, nakar je prešel na pozdrave. Pozdravil je generala Stojanoviča, zastopnika mariborskega velikega župana dr. Rajerja, dekana zagrebške veterinarske fakultete Podoubskega, profesorje zagrebške
sodili nedopustno internacijo dr. Mačka in tovarišev. Zagrebški odvetniki so torej agilni. Kaj bi bilo, če bi jih tudi ljubljanski nekoliko posnemali.
— V Sisku vzdržuje red vojska. Najkrepkejši odgovor na vse mladinske laži, da so vesti o terorju nad prebivalstvom Siska neresnične, je v tem, da je komandant garnizije v Sisku ustregel prošnji prebivalstva in poslal vojaške patrulje na ulice, da vzdržujejo red. Samostojno demokratski rogo-vileži so se nato umaknili v Caprag in v bližnje vasi, kjer terorizirajo prebivalstvo do skrajnosti. Teror je tako silen, da je cela vrsta kmetov prihitela na sodišče s prošnjo, da se jih zapre, ker drugače niso varni življenja. Prošnji seveda sodišče ni moglo ustreči, ker ni nobenega zakonskega povoda, da se kmetje zapro. Posl. Superina je v pismeni vlogi na orožniško komando zahteval, da se v okolici Siska vpostavi mir, da se morejo kmetje vrniti na svoje dome. Voditelji samostojnih demokratov se sedaj trudijo, da bi vso stvar potlačili. Prebivalstvo je ogorčeno in sicer brez razlike na strankarsko pripadnost. Nečastno izjemo delajo seveda le voditelji samostojnih demokratov.
Dvanajstine za nadaljne mesece pridejo v prihodnjih dneh v Narodni skupščini v sklepanje in ker nikakor ne moremo dopustiti, da bi se z davkoplačevalci v Sloveniji postopalo na podlagi dvanajstin, ki se predlagajo in odglasujejo
brez pravega razumevanja za naše potrebe in plačila zmožnosti naloženih davčnih bremen, zato sklicuje Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v sporazumu z drugimi pridobitnimi orgaaiia-cijami v Sloveniji
VELIK PROTESTNI SHOD v nedeljo 21. junija t. 1. ob 10. uri dopoldse v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubi jasi z dnevnim redom:
1. Protest proti v zadnjih dvanajstinah sklenjenim davčnim bremenom.
2. Protest proti 30 odstotnemu državnemu pribitku na hišno-najemninski davek in previsoki davčni obremenitvi hišne posesti.
3. Zahteva po spremembi lestvice dohodninskega davka.
4. Zahteva po takojšnji pravični davčni reformi in enakomerni razdelitvi davčnih bremen.
5. Položaj in stališče posestnikov, industri-jalcev, trgovcev in obrtnikov kot davkoplačevalcev.
6. Slučajnosti.
Pridite na ta protestni shod hišni in itn-Ijiški posestniki, kakor tudi industrijalci, trgovci in obrtniki iz vseh mest in krajev Slovenije.
Vsak večji kraj mora biti na shoda *a-stopan po velikem številu davkoplačevalcev.
V vsakem kraju naj se takoj ustanove odbori, ki prevzamejo agitacijo za častno udeležbo iz dotičnega kraja.
Agitirajte pri vsfeh davkoplačevalcih, da bo udeležba ogromna, ker le z močnim^ nastopom in odločno voljo bomo pokazali svojo moč in dosegli uspeh. Na tisoče in tisoče nas je, ki krivično trpimo, a nismo več voljn* obupno stanje nadalje prenašati.
Nobenega izgovora, nobenega opravičuj temveč vsi na shod.
Dnevne vesti.
POD DUŠEVNO KURATELO.
»Učiteljski Tovariš«, z vladnega stališča absolutno pravoveren list, poroča:
»Odsek za samoizobrazbo logaškega učiteljskega društva je povabil na svoj sestanek sociologa dr. Tumo, da teoretično seznani učiteljstvo o temeljnih pojmih sociologije. Sestanek pa je srezki poglavar v Lo-
atcu po brzojavnem nalogu velikega župana preprečil z odlokom, da ni za sestanek določeni dan, pouka prost dan.
Ni jasno (?), kaj je dalo povod tej prepovedi, šepeče pa se, da je bil predmet predavanja (0 ali predavateljeva oseba (!; oblastem neljuba...
Še nekaj se šepeče v zvezi s prepove;, jo Sestanka: »Tovariš M., kot predsednik izobraževalne akcije bo zaradi tega ,trpel .
Tov. M. skoro ne more več trpeti, kot je ze. Je že dovolj gori v hribih. Plača kvečjemu navzdol! In to kazen bi mu skoro privoščil, I ker jo zasluži! Drugače je tov. M. dovolj trpel v Italiji, kjer je dejansko dokazal čist nacionalizem s tem, da je bil suspendiran ir, obsojen na osemmesečni zapor zara.il — iredentizma. Z odprtim vizirjem sme vprašati: >Kdo je, ki dviga kamen nadme?«
Napredno učiteljstvo je torej za svojo vneto in več ko požrtvovalno službo za SDS postavljeno pod mišljensko kuratelo. Napredno učiteljstvo si ne sme več samo izbirali niti predavatelja in niti teme predavanja, temveč o tein si lasti zadnjo besedo oblast.
Prepoved logaškega predavanja je, brez ovinkov, pa točno povedano, taka klofuta vsemu naprednemu učiteljstvu, kakršne si do sedaj ni upal dati učiteljstvu še mhce. Ia ta klofuta je trikrat bolj huda, ker prihaja s strani, od katere bi jo smelo učiteljstvo najmanj pričakovati.
Sedaj bo menda napredno učiteljstvo vendar enkrat razumelo, kaj se pravi tista toliko hvalisana »svobodomiselnost, napred-i ost in demokratičnost« mladinov, ki je pretežno večino naprednega učiteljstva nagnala v slep boj za mladinsko stranko. Sedaj vidijo vsi tisti idealni napredni učitelji, kako so škodovali sebi in svojemu stanu, ko so je pehali za — reakcionarce.
Pa bojimo se, da napredno učiteljstvo se vedno ni spregledalo, ker kako naj drugače razumemo vzklik: »Kdo je, ki dviga kamen nadme?«
Ali učitelja dogodki še res niso iztreznili?
Ali ni bil prof. Ribarič idealen naroden delavec, in vendar je bil kazensko premeščen v Srbijo? In zakaj mislite, da se ne bi moglo isto zgoditi tov. M! — In. slučaj učitelja Lešnika?
Ko ni vse učiteljstvo nastopilo kot en mož v obrambo prvega učitelja, ki je bil iz političnih vzrokov premeščen, tedaj je za vse učitelje nastopila ista nevarnost.
Če pogledate novi prosvetni zakon, tedaj veste, da govorimo resnico.
Na žalitev — in logaška prepoved je žalitev za. vse učiteljstvo — je en sam odgovor, ki je vreden moža in zanj časten: Z reakcionarci nobenega posla več, UJU mora postati samo stanovska in strokovna organizacija, ki ne dela tlake za nobeno stranko.
»Bescbwichtigungshofrati< bodo govorili seveda drugače. Pa ne, da jih bo napredno učiteljstvo poslušalo?
kronski železniški invalidi.
Kdo ve, kaj je železniška služba, ta bo sočutnim srcem strmel, ko železniški kronski invalidi pred vso javnostjo razkrijemo naše U pljenje, katero prenašamo v tako žalostnem položaju in že toliko časa. Morda kdo poreče, da danes v letu 1925. kaj takega ni mogoče.
Z žalostjo pa moramo povdarjati, da je vse to gola resnica, sto odstotni invalid je imel peprej 118 zlatih kron mesečno, danes prejema 29 Din 50 p.
Ali smo si železniški invalidi to zaslužili.. da se z nami tako ravna? Dali smo v težki službi za državo in narod svoje delo, svoje zdravje, sedaj smo pa izročeni gladu.
Kdo je temu kriv, si usojamo javno na tem mestu vprašati.
Ali Središnji urad v Zagrebu namenoma hoče z gladovanjem popolnoma uničiti železniške invalide? Zakaj ne izplača predvidenega poviška na rente p0 čl. 8 pravilnika, kateri je bil izdan od ministra za socialno politiko že v letu 1922, kakor se je izplačalo vsem drugim ponesrečencem od 16. januarja 1924?
Ali misli ministrstvo saobračaja nemudoma ukreniti potrebno, da se teinu nečloveškemu ravnanju napravi konec?
Ali hočejo naši zastopniki vseh strank energično nastopiti na merodajnih mestih, da se kronskim železniškim invalidom storjena krivica nemudoma popravi, ves zaostali znesek naknadno nakaže ter nemudoma ustano-v* razsodišče?
Kaj porečejo k vsemu temu naši aktivni | tovariši in njih organizacije, ali se zavedajo, | da jih čaka mogoče ravno ista usoda?
Zelerauški kronski invalidi se nahajamo v položaju, kateri je nezdržljiv, nahajamo se v največjem obupu in v tem obupu smo pripravljeni porabiti vsa dovoljena* sredstva v dosego naših pravic. Gre za življenje in smrt, za dejanja, katera se bodo izvršila bodo odgovarjali tisti, kateri so krivi naše bede.
gospoda načelnika železniških humanitarnih fondov v Ljubljani vse to nič ne briga. Kaj misli ukreniti, da se temu trpljenzu napravi konec? — Prizadeti. ^
— Tako so plačuje zvestobal Stara stvar je, da klerikalci nikdar niso pozabili svojih liudi, liberalci pa le prepogosto. To doživljajo sedaj tudi učitelji. Kje bi bil mandat, g- dr. žerjava, da ni učiteljstvo tako vneto delalo Mnj. In zahvala? Zadnji »Učiteljski Tovariš« toži: »Obžalovati moramo, da je napredna javnost (to je mladinska) popolnoma indolentna glede projekta šolskega zakona in je povsem odrekla. Medtem ko opozicija obvešča svojo javnost glede zakona in
pledira svoja stremljenja glede šolske zakonodaje, napredna javnost ni zavzela niti svojega stališča, še manj da bi branila svoje stališče.. .< Le navdušujte se še za »nacio-niflni« blok!
  Doslednost pa taka! »Slovenski Narod«
pravi, da vremenske nezgode najbolj jasno dokazujejo potrebo, da se vendar enkrat že sestanejo oblastne skupščine. Tega pa po mnenju »Slov. Naroda« ni kriva vlada, temveč opozicija.« — Doslednost pa taka!
— »Jutro« obsojeno. Včeraj je bil na sodniji za »Jutro« slab dan. Najprej se je moral »Jutrov« odgovorni urednik zagovarjati zaradi bojkotne notice proti tiskarni »Merkur«. Zagovor je končal z obsodbo. Nato je prišla na vrsto tožba g. Čire Kamenaroviča. »Jutrov« odgovorni urednik je izj‘avil, da sicer tožbe ni bral, da pa nastopa dokaz resnice. Ta pa se mu je popolnoma ponesrečil in je bil »Jutrov« odgovorni urednik tudi v tej stvari obsojen. Nato j‘e prišla na vrsto tožba poslanca Sušnika, ki se je končala za ^Jutro« prav tako žalostno ko tožba čire Kamenaroviča. Proti obsodbi je prijavil seveda »Jutrov« zagovornik svoj običajen vzklic.
_ Zaslužni tajnik Trgovske in obrtniške zbornice dr. Viktor Murnik je prosil za upokojitev ter je bilo njegovi prošnji ugodeno z iskreno zahvalo za njegovo neumorno delo. Na njegovo mesto je imenovan dr. Win-. d i s c h e r.
— Zavarovanje novinarjev na češkoslovaškem. Iz Prage se poroča: Načrt za zavarovanje novinarjev, ki ga izdelujejo v ministrstvu za socialno oskrbo, je v glavnih potezah gotov. Najvišje rente, ki se bodo izplačevale novinarjem, znašajo 16.000 Kč letno. Zavarovanje bo obligatno za vse novinarje, ki nimajo premošenja.
— Belgijski konzulat sporoča: V zadnjem času se množe slučaji, da tukajšnji delavci iščejo v Belgiji zaslužka. Večinoma prodajo svoje domove, si puste izstaviti potni list za v Belgijo in pridejo po viza na tukajšnji konzulat. — Po odredbi belgijskega ministrstva za zunanje zadeve pa konzulati ne smejo izdajati viza, dokler to predhodno ne odobri ministrstvo samo. Vsak kompetent mora napraviti prošnjo v dveh eksemplarjih po formularju, ki se ga dobi na konzulatu, priložiti prošnji overovljeno potrdilo delodajalca, da mu je v Belgiji služba že zasigurana. V vseh stvareh se obrnite na belgijski konzulat.
— Ukinitev češkoslovaškega konzulata v Splitu. Češkoslovaški konzulat v Beogradu obvešča vse merodajne oblasti, da bo v kratkem ukinjen češkoslovaški konzulat v Splitu. Agende tega konzulata bosta prevzela češkoslovaški konzulat v Sarajevu in v Zagrebu.
— Športna razstava na letošnjem velesejmu. — Pripravljalni odbor za prireditev športne razstave, katerega člani so naše najodličnejše športne osebnosti, je pričel z potrebnimi predpripravami. — Razstavo se_na-inerava kompletirati poleg razstavnih predmetov posameznih klubov z vsakovrstnimi športnimi potrebščinami tvrdk. Ker je za to odkazanega prostora le malo, se poziva vse športne tvrdke, da nemudoma stopijo v stik s sejmsko upravo, katera je na razpolago z detajlnimi informacijami. — Koristi, katere rudi športna razstava sodelujočim tvrdkam, ni Ireba posebej povdarjati.
— Strokovna ekskurzija. Centralnega na-obraznega odbora 'Saveza graf. radnika Jugoslavije v Zagrebu odide danes, 20. junija ob 8. uri na naučno potovanje na Dunaj in Prago. Namen te ekskurzije je, upoznati velike in moderne inozemske tiskarne, tovarne grafičnih barv in strojev ter vajeniške strokovne šole. Na Dunaju in v Pragi so se sestali posebni odbori za sprejem in vodstvo. Na ekskurzijo se podajo iz Zagreba 27 grafi-čarjev, iz Beograda 4, iz Ljubljane 5, Maribora 2, Celja 1, Osjeka 3, Sarajeva 1, Vel. Bečkereka 1, Subotice 1, Splita 2 in iz Vin-kovcev 1 grafičar; skupno 47. Med temi eks-kurzisti se nahajajo tudi poslovodje tiskarn, ki delujejo vzajemno v Centralnem naobraz-benem odboru za strokovno naobrazbo grafičnih delavcev. Da se je ta lepa namera omogočila, je mnogo pripomogla naša država, ki je dala 50 odstotkov popusta na železnici in 5000 Din podpore. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je dobrohotno omogočilo izdajo generalnega potnega lista, a posebna. zahvala je čehoslovaškemu in avstrijskemu konzulatu za oproščenje vizuma ter čehoslovaškemu prometnemu ministrstvu, ki je polagalo važnost temu kulturnemu činu ter dalo 33 odst. popusta na svojih železnicah. Tudi mi želimo, da ta strokovna ekskurzija grafičnih delavcev Jugoslavije uspe tako, da bo imelo od tega koristi celokupno tiskarstvo naše mlade države ter napredovalo, da se bo zamoglo v doglednem času postaviti v bok zapadnim naprednim državam.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da so nadalje otvorjene in oskrbovane: Češka koča, Orožnova in Mallnerjeva koča na črni Prsti ter Staničeva koča za silo. — V nedeljo, dne 21. junija se otvori Erjavčeva koča na Vršiču. — Koča na Krvavcu je sicer oskrbovana, toda še ni s posteljami opremljena. Turisti, ki nameravajo tam prenočiti, si morajo odejo seboj prinesti. — Otvoritev nove poti skozi »Pekel« pri Borovnici (mimo vseh slapov) je v nedeljo 21. junija. — Dne 27. junija se otvori jo: Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča, Aleksandrov dom in Triglavski dom na Kredarici.
— Turiste in izletnike v Bohinj opozarjamo, da prične z 20. junijem voziti avto-družba v Bohinjski Bistrici iz postaje do hotela Zlatorog. Redna avtomobilna zveza bode z vsakim vlakom po sledečih cenah: Iz postaje Bohinjska Bistrica — hotel Sv. Janez 10 Din, iz postaje Boh. Bistrica — hotel sv. Duh 13 dinarjev, iz postaje Boh. Bistrica — hotel Zlatorog 18 dinarjev. Cena za skupne izlete do 20 oseb do Zlatoroga in nazaj na postajo 30 dinarjev.
O LAJŠAHA PSJUČILt M
Obleke dah
O. BERNATOVI&
— Borovniški Pekel. V nedeljo, dne 21. t. m. se otvori nov, turistovski pot SPD skozi veleromantični Pekel pod Rokojiščem nad Borovnico. Skupni odhod iz Borovnice ob 9.19 uri po dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.40. Po ogledu ’ ekla na Pokojišču neprisiljena, planinska zabava. Vsem prijateljem prirode, osobito pa Ljubljančanom, ki še ne'poznajo izredno zanimive prirodne posebnosti borovniškega Pekla, priporočamo, da si jo ogledajo to nedeljo. — V izložbi tvrdke Magdič pred pošto so razstavljeni posnetki (starejšega datuma) iz Pekla, novi se nam obetajo.
— Prosto mesto žel. poslovodje razpisano. Direkcija drž. žel. Ljubljana razpisuje mesto železniškega poslovodje za postajo Turiška vas na progi Velenje - Dravograd Meža. Pred-nus* imajo železniški upokojenci, ki so še zmožni za delo. Pogoje za sprejem navaja razglas v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko oblast. Prošnje opremljene s potrebnimi priloganii je predložiti,prometnemu odelenju gornje direkcije najkasneje do 10. julija l. 1
Finančna kontrola — sprejem novincev. V finančni kontroli je popolniti večje število pripravniških mest zvaničnikov. Prošnje, ki morejo biti svojeročno spisane in kolekova-ne s kolkom za 5 Din, je naslovljati na oblastni in krstni list, 2. domovnico, 3. nravstveno ni, Stari trg 34. Prošnjam je priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnica, 3. nravstveno spričevalo (najnovejšega datuma) z navedbo, da je neoženjen ali vdovec brez otrok, 4. šolsko spričevalo, 5. vojaško knjižico — pri ne-doletnih očetovo ali varuhovo dovolilo, 6. izpričevalo državnega zdravnika. Priloge morajo biti po predpisih kolkovane, dočim so originalne vojaške listine koleka proste. Za zvaničnike finančne kontrole se sprejemajo kandidati, ki so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej enake šole. V slučaju pomanjkanja prosilcev s predpisano šolsko izobrazbo se sprejemajo tudi kandidati, ki so dovršili najmanj 4-razredno osnovno šolo. Začetna plača zvaničnikov, ki so kasemirani, znaša mesečno 1215 Din, oni, ki niso nastanjeni v kasarnah prejemajo še 756 Din letne stanarine, poleg tega vsi službeno obleko, perilo in čevlje. Nadaljna pojasnila se dobijo pri srezkih upravah in oddelkih finančne kotrole. Prosilci mlajši od 18 ali starejši kakor 35 let se ne sprejemajo. — Oblastni inšpektorat finančne kontrole.
— Državna realna gimnazija v Ptnjn. V rrvi razred se bodo sprejemali učenci (učenke) v torek dne 30. junija t. 1. Vpisovali se bodo od 8 do 9 ure, čemur sledi od 9. do 11. pismeni izpit iz slovenskega jezika ter računstva. Za vpis je potrebno izpričevalo osnovne šole z redi iz verouka, slovenskega jezika in inčunstva. Vpišejo se učenci lahko že tudi prej pri ravnatelju ob uradnih urah.
— Vpisovanje v I letnik državnega moškega učiteljišča v Ljubljani za šolsko leto 1925 in 1926 se vrši dne 30. junija od 8. do 10. ure. Vpisati se morejo le učenci, ki so napravili nižji tečajni izpit na srednji, ali končni izpit na meščanski šoli. Prinesejo naj s seboj izpričevalo in krstni list.
— Aretacije radi razžaljenja Veličanstva. Iz Novega Sada se poroča: Železničar Jan Kavdelik iz Isačaka je bil aretiran radi žaljenja Veličanstva ter izročen drž. pravdni-štvu v Novem Sadu.
— 27 rudarjev zasutih. V bakrenem rudniku Blakalnica, severno od Sofije, se je pripetila velika eksplozija, ki je zasula vse vhode v rudnik. Od 27 rudarjev so izvlekli 2 mrtva. Tudi glede ostalih se domneva, da so izgubljeni.
— Kaznovan Don Juan. Milorad Stankovič je star sicer šele 22 let, kljub temu je oženjen in ima otroke. Pa ne samo to! On ima pri tem še dve deklici. Toda to mu ne zadostuje. Možakar išče še drugega plena. Nedavno je napravil komaj 14 letno Mileno Petrovič nesrečno. Mlada deklica se je zaljubila smrtno v babjeka ter se je preselila enostavno v njegovo stanovanje. Seveda je spodil Stankovič preje svojo ženo in otroka iz hiše. Nato so morali nastopiti stariši njegove žene naravno nekoliko rabijatno, tako, da je morala intervenirati policija. Mileno je izročila policija njenim starišem, vendar deklica s tem ni posebno zadovoljna. Brusi vedno jezik in vedno pravi, da se bo vrnila pri prvi priliki k svojemu ljubčku. Milorad pa vzdihuje za zamreženim oknom.
— Krvav boj med tihotapcem piva in policijo. Chicaška policija je prijela tolpo tihotapcev piva, ki so se vozili v avtomobilu. Stražniki so zasledovali tihotapce več kakor poldrugo miljo. Pri tem se je ves čas streljalo z obeh strani. Avtomobil se je končno zaletel v železno ograjo ter se razbil. Toda policija je streljala dalje. Dva policista in en tihotapec so bili v tem boju ubiti, en policist in dva tihotapca pa težko ranjeni.
— Dolenje Jezero pri Cerknici. Gasilno društvo je izvršilo že vbe priprave za vožnjo po jezeru za nedeljo dne 21. junija. Vsi prijatelji narave se vabijo, da si ogledajo naše znamenito jezero. Poleg številnih prijateljev se je tudi javila gasilska župa cerkniška. Vreme se obeta za nedeljo krasno, in tako si lahko vsak poleg neprisiljene zabave ogleda vse krasote svetovno znanega cerkniškega jezera in njegove okolice. Izletnikom iz Ljubljane je ugodna zveza z jutranjim vlakom tja in vrnitev zvečer ob 6. ali pa 9. uri iz Rakeka! Za veselo razpoloženje skrbi domžalska godba, za okrepčila pa veselični odbor. Nasvidenje! — Odbor.
— Na Dovjem bo v nedeljo dne 21. junija ob 11. uri dopoldne slavnostna otvoritev vodovoda, ki ga je zgradila srenja (vas) Dovje po načrtih in pod stavbnim vodstvom orada za agrarne operacije v Ljubljani. Vodovod izroči agrarni komisar gospod dr. Spillesr-Muys vodovodnemu odboru srenje v upravo. Obenem se vrši proslava 35-letnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva na Dovjem in odlikovanje treh še živečih ustanoviteljev gasilnega društva. Popoldne gasilna vaja ia velika ljudska veselica na prostem. Ker imajo vdeleženci polovično železniško vožnjo, priporočamo nedeljskim izletnikom, da pobite v obilnem številu v našo divno gornjo Savsko dolino.
— Izlet v Lesce in okolico v zvezi a ogledom Tovarne verig d. d. v Lescah, priredi za svoje članstvo Trgovsko društvo Merkur v nedeljo dne 12. julija t. 1. Natančnejša objava sledi. Obvezne prijave prosimo pravočasno. Prijavljeni izletniki so obvezani ne samo na ogled, temveč za celodnevni izlet. Prijave na društveno pisarno, Gradišče 17-1. (telefon št. 552).. — Odbor.
— Velikanska tatvina v Dresdenu. I* Dree-dena se poroča: 90letni baronici Kaakel ja bil te dni ukraden med spanjem iz spalna sobe ves rodbinski nakit, ki ga cenijo strokovnjaki na poldrugi milijon zlatih mark.
j — Svetovni cirkus Kludsky v Latterma-, novem drevoredu priredi dnaes in jutri, v j nedeljo, obakrat ob 4. veliko predstavo, v pondeljek ob 4. uri popoldne predstavo »n j šolsko mladino, otroke in družine s skrajša-! nim programom in znižanimi cenami. Zve-i čer ob 8. uri pa je nepreklicno zadnja pred-| stava.
Ljubljana.
i 1— Proslava 50-letnirc na II. mestni osnav--i ni šoli v Ljubljani. Opozarjamo ponovno na ; naše slavje v dneh 20. in 21. t. m. Obenem ! vabimo še posebej k tej slavnosti vse učitelj-| stvo, ki je svoj čas službovalo na našem za-! vodu. — V slučaju slabega vremena odpade • v soboto zvečer bakljada, nedeljska popoldan-r ska slavnost se pa vrši v slučaju dežja v šol-; skih prostorih na Cojzovi cesti.
(	1- Izlet v Gornji Grad. Umetnostno - zgo-
j devinsko društvo priredi za omejeno število i članov v nedeljo, dne 28. t. m. izlet v Novo | Štifto, Gornji grad in k Sv. Frančišku pod vod-: stvom msgr. V. Steske. Sestanek pri ugod-| nem vremenu ob 5.30 pred železniškim prela-l zom na Dunajski cesti. Prispevek za prevoz ! 30 Din za osebo. Obvezne prijave sprejema i tajnik ob delavnikih od 11 do 12 ure naj-j kasni je do 25. t. m. v seminarju za umetnostno zgodovino, univerza.
STRAHOVITA VREMENSKA KATASTROFA V ŽIREH IN POLJANSKI DOLINI.
| V petek Je lilo v Poljanski dolini vez dan kakor iz škafa. Okrog 20. ure pa se je utrgal : oblak nad Rovtami. V hipu so se vlili i gori hudourniki. Potoki so z mrzlično naglico na-I raščali in začeli preplavljati Poljansko dolino. Prestrašeno prebivalstvo je skušalo rušiti, kar je moglo. Voda je nosila s seboj les, : podirala mostove in opustošila vsa polja. Posebno prizadete so vasi okoli Žirov, špe-\ cielno Rovte in Račevo. Voda je odnesla
■ mnogo živine. Človeških žrtev ni bilo. Po-
■ lovica jezu lansko leto zgrajene centrale pri Fužinah je uničena. Vsega skupaj je porušenih 12 mostov. Ostala sta samo' dva beton-
i ska mostova, eden pri Gorenji vasi in eden pri Zireh. Več cest je popolnoma pokvarje-j nih. Mlinarju Gladku na Fužinah je voda 1 odnesla žago. Tudi par novo zidanih hiš je 1 odnesla voda. Telefonska zveza z Gorenjo ! vasjo je pokvarjena. Včeraj popoldan se je
■ odpeljala nna lice mesta komisija z velikim županom ljubljanske oblasti na čelu, da oceni škodo in uvede pomožno akcijo.
i
I »Ljubljanski Sokol«, priredi v torek 23.
I. m. ob 8. uri zvečer na letnem telovadišču j pod Tivolijem svoj običajni »kresni v e -i č e r«. — Na sporedu so telovadne točke, ki 1 se bodo izvajale v bengalični razsvetljavi in ob zvokih železničarske godbe, umetalni ogenj, ples in drugo; ob 9. uri se zažge ogromen kres, ob katerem nastopi prvič društveni pevski zbor. — Celo telovadišče bo čarobno razsvetljeno.
Gospodarstvo.
IZVOZNIŠKIM KROGOM JUGOSLAVIJE.
»Ferry boats« — parniki za prevoz vagonov. Direktna zveza Anglije s kontingentom. Prevoz blaga brez pretovarjanja.
V starem pristanišču Harvič — provincije Eseks — se je vršila pod predsedstvom angleškega prestolonaslednika Jurija velika svečanost ob priliki otvoritve nove proge »parniki - železnice«, t. zv. »Ferry boats«, ki vežejo Anglijo z kontinentalno Evropo.
Istega dne ob istem času pa je tudi belgijski prestolonaslednik Leopold predsedoval enaki svečanosti v Zabrigu, kot odgovarjajočem pristanišču tega »ferry boats« na belgijski obali.
Vsi slavnostni govorniki so posebno* po-vdarjali značaj te nove proge, ki odklanja vsako pretovarenje in zastoj, dovoljuje pa direktni dohod vagonov, osebnih in tovornih iz kateregakoli kraja Anglije v katerokoli mesto kontinentalne Evrope.
Angleški prometni minister g. Roslit je opozoril v svojem slavnostnem govoru na to, da je v tem slučaju omogočeno v bodoče potovanje od Mančestra do Carigrada, ne da bi ’ bilo treba menjati vagonov. Do danes potniški promet na ti liniji ni še tako razvit, prenos blaga pa je zavzel take mere, ki dajejo sklepati na zelo velik promet v bližnji bodočnosti.
Italija pošilja že sedaj na ta način za londonski trg cele vozove jajc, ki prihajajo na kraj namembe brez pretovarjanja in nepobl-
t«, torej s zmanjšanim rizikom in zmanjlani-mi prevoznimi stroški.
In ravno to je zelo važno za naše izvoznik©, ker oni bi zamogli z malo boljšo in večjo organizacijo izvažati na angleške trge: sadja, selenjavo, marmelado, suho-mesnato blago, živino, ovce, prašiče, jajca itd.
Ta direktna linija za Anglijo nam omogoča na prvem mestu razvoj našega poljedelstva ia naše živinoreje, pa tudi precejšnje povečanje iavoza.
Koristi, katere nam ta proga nudi »o:
1.	Od mesta vtovorjenja do mesta iztovorjeni« potuje blago v plombiranih vagonih.
S. Prihrani se delavna sila, ker se blago na pretovarja.
t. Skupno pakovanje ni več potrebno lato, ker odpade pretovarjanje.
4. Omogočen je izvoz tudi tistega blaga, ki doslej ni preneslo stroškov pakovanja.
5. Blago se mnogo hitreje transportira, ker adpada pretovarjanje.
6. Niso več potrebni stroški za spremljevalce blaga, za zavarovanje in vskladiščenje.
7. Odpade riziko tatvine in poškodovanja, ker se prevaža v direktnih in plombiranih vagonih.
8. Tarife za zavarovanje blaga se izdatno znižajo.
9. V Harviču odpadejo vse formalnosti oca-rinjevanja na podlagi posebnega aranžmana z angleškimi carinskimi oblastmi.
10. Omogoči se prenos popolnoma montiranih izdelkov, ki so se morali preje prevažati razstavljeni v posamezne sestavne dele.
Upati je, da bo ta najkrajši pot s spojnico >ferry - boats« Zabrig—Harvič omogočil izvoznikom, poljedelcem in živinorejcem Jugoslavije osvojiti angleške trge.
»Ferry - boats; Angleško - belgijske družbe prevažajo naenkrat 54 vagonov, vsaki od 12 ton.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 19. junija 1925.
Vrednote: 7% invest. posojilo iz L 1921 den. 61.50, bi. 62.50; loter. 2drž. renta za vojno škodo den. 203; Celjska posojilnica den. 200, bi. 205; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 265; Merkantilna banka den. 100, bi. 105; Prva hrv. šted. den. 800, bi. 806; Sla venska banka den. 70; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne livarne bi. 135; Trboveljska prem. družba den. 335, bi. 345; Združene papirnice Vevče den. 100, bi. 111; Stavbna družba den. 265, bi. 280 ; 4 'A% zast. listi Kranj. dež. banke den. 20; 4'A% kom. zadolž. Kranj. dež. banke den. 20.
Blago: Hrastove vozovne deščice, I. in II. vrsta, 43 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, fco meja den. 1300; bukove parj. deske, 27—100 mm, od 2.50, I. in II. vrsta, fco meja den. 1080, late, 25/50, 4 m dolž., monte, fco nakl. posl. 1 vag. den. 500, bi. 500; pšenica Manitoba 3, fco Postojna tranz. bi. 440; pšenica Hard-
\vinter, fco Postojna tranz. bi. 440; pšenica Rosafč, fco Postojna tranz. bi. 430; fižol, rib-ničan, orig., fco Ljubljana den. 260; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana den. 260; ječmen, orig., srbski, 600 kg, fco Ljubljana bi. 325; koruza slavonska, par. Ljubljana bi. 224.
BORZE.
Zagreb, 19. junija. Devize. Curih 11.IS—
11.23, Praga 169.90—172.30, Pariz 272.50— 277.50, Newyork 57.20—58, London 279 55— 282.55, Trst 215-218, Berlin 13.745—13.895. Dunaj 0.0806—0.0818.
Curih, 19. junija. Borza: Beograd 8.95, Praga 15.25, Pariz 24.20, London 25.025, New-york 515, Milan 19, Dunaj 0.0072625.
Iidajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Zeleinikar AleksandeK Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
>Da, če se nič posebnega ne zgodi,« se oglasi zeleni Henrik.
»Kaj pa naj bi se nam posebnega zgodilo?«
»Na, to sem le tako mislil. Razložite še gospodu, kaj se zgodi, če vzame ven tole stvar!«
Lepa deklica je nekoliko v zadregi, a kmalu nadaljuje.
>Well. Gre za varnostno odredbo, ki jo je na-, pravil tudi še moj oče. Že on je menil mnogo potovati s tem avtom, a predno se je uresničila ta njegova želja, ga je prehitela smrt. Kakor sem že povedala, je morri-sit pravzaprav zelo enostavna snov — tako enostavna, da jo le malokateri iznajde. Moj oče jo je spoznal po prav čudnem naključju. Nevarnost je, da ukradejo iznajdbo njemu ali sedaj meni, kot njegovi dedinji, in jaz bi potem ne imela nobene denarne koristi. Zato je napravil oče varnostno odredbo, da to prepreči. I u okrog roba vidite nekaj rdečega To je grozna eksplozivna snov. Do morrisita pa ni mogoče priti drugače, kot da razdvojite steklenico. Kakor hitro pa poizkusite odpreti steklenico ali če jo zdrobite, nastane grozna eksplozija in kos morrisita je izginil.«
»In radovednež in vse, kar je okrog, tudi,« dostavi mr. Green z zadovoljnim muzanjem.
»Škoda, da ni nikdo opazoval v tem trenutku mr. Deacona. Slednji spači obraz in pogleduje proti nevarni
steklenici, kakor gleda pes proti klobasi, poleg katere leži pasji bič.
»Sedaj pa opravimo še nekaj drugega,« nadaljuje Leonor. »Gospoda smeta vse prijeti in vse preiskati. Ne morda, da vam ne zaupam — Bog obvaruj — opozorila bi vas še na neko nevarnost. Gre za tole orožje.«
Odpre omarico, v kateri so puške in pištole; eno imed prvih vzame v roke.
»To je zračna puška. Da so podobno poskusoma vpeljali v neko armado, najbrže nemško, to morda veste. Sicer se je obnesla, ali kopito ni moglo izdržati silnega zračnega pritiska in se je dostikrat razletelo. Bolje so se obnesle hidravlične kanone v naši ameri-kanski mornarici. To tu je popolnoma druga konstrukcija, tudi iznajdba mojega očeta. Zdaj nabijemo puško.«
Porine cev navzdol in zopet nazaj, tako kakor nabijajo nove puške s stisnjenim zrakom, a storila je to večkrat, ter zraven šteje in govori:
»Enkrat — to je strel na 100 metrov — dvakrat — to je 200 metrov — trikrat je 300 metrov — in to ponovim petnajstkrat — zdaj je možno streljati na 1500 metrov, in sicer, ne da vzamemo višji vizir, ali da ga sploh kaj prestavimo.«
»To ni mogoče!« se čudi Georg.
»Istina je. Strele si uredimo poljubno, s pomočjo tega vzvoda. Magacin vsebuje petnajst krogel. Na 1500 metrov zamorete ustreliti le enkrat, tedaj se je izpraznil ves zračni reservoire. Če pa nastavite vzvod tako, da strelja puška na 100 metrov, izstrelite petnajstkrat zaporedoma; na 300 metrov, petkrat in tako dalje. Račun je popolnoma enostaven. Tudi se vam ni
truditi z ocenjevanjem razdalje. Tu zgoraj na cevi je majhen instrument, skozi katerega pogledate, nastavite kazalec in prečitate razdaljo do metra pravilno. Poglavitna reč pa je mehanizem, ki stisne zrak s tako silo. O tej iznajdbi mojega očeta je izvedel zastopnik neke angleške tvornice z orožjem in mu ponudil sto tisoč funtov. Torej vidite?, denarja mi ne bo manjkalo, če bi ga rabila. Mehanizem pa je tudi tu zelo enostaven. Prav zato ga je oče na zvit način zavaroval. Poglejte ta majhni vijak. Če ga odvijete, ter odprete ta del leži ves mehanizem pred vami. A tudi v kopitu je skrita eksplozivna snov, in če kdo odstrani vijak, se razdrobi puška na drobne kosce.«
»In vse, kar je bilo okrog, tudi,« doda mr. Green s svojim prijaznim glasom.
»Prav tako so sestavljene pištole. Torej gospodje, jaz sem vas opomnila.«
Ne da bi pomišljal, vzame Georg puško v roke, master Artur pa zopet pači obraz.
»Ali ni mogoče odstraniti eksplozivne nevarnosti?«
»Zal, da ne,« odvrne kratko Leonor.
»Sedaj pojasnimo gospodoma še, kako je voditi avtomobil. Mr. Deacon, začnite vi, medtem pokažem mr. Hartungu stanovanjske prostore. Torej, mr. Green, razložite vse potrebno mr. Deaconu!«
Ko je to govorila je položila roko zelenemu šoferju na hrbet, ter pregibala na poseben način prste, kakor bi igrala klavir; bistrovidni Georg je vse to zapazil.	_	y
Toda Georg ne razmotriva o tem, temveč gre za mlado deklico v notranjost voza, mr. Deacon pa prevzame mesto mr. Greenovo.
MODNI SALON
MINKA HORVAT, LJub^ana
9TAJU THO STBV. »
im« vedno v zalogi najnovejše damake In dekliške slamnike In klobuke. — Žalni klobuki vedno v salogi Popravila se sprejemajo.
NoJboUU hmlnl «tro8
In kole*« *o edino le
losip Peielinc-a
znamk«
GRITZNER, PHČHK ta MLER
n rodbfen. obrt Ib tataMJo
bjubljan
le Izborno učinkovito sredstvo, keiero omogoči rastlini do izredne bujnega razvoja In vzbudi v cveta mnogo intenzivnejšo nianso barv« Cena zavojčku Dl« 3-.	Razpošilja društvo:
,VRTNXRSKA ŠOtA" V KRANJU.
Stala« zalog« s H«rzat«nsky, Korzika. Adria, Bajc. Urbanlč. K«n«.
r K
Brusila asa kose znamke wSwatyn" iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor« Jugoslavija.
V nedeljo 14. t. m. popoldne se je izgubila £ma listnica z vsebino Din 100.— in različnimi dokumenti od postaje Št. Vid -Vižmarje na cesti proti Smledniku do okna »Turnca«. Najditelja se prosi, da isto odda proti nagradi v upravi »Nar. Dnevnika«.
Oblačilno blago
r ostankih in od kosa kupite vedno 1 dobro in najceneje v
TEKSTILBAZARJU,
LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje.
Zunanji naročniki! Pišite po cenik!
Ženitev.
MALI OGLASI
Cvnr^ednsoi« do 20 Sosed
5«
, vsak« sadbfjn* beseda
Agentura
dobro vpeljana, prevzame vseh vrst logarska zastopstva. — Ponudbe: »Agentura« na upravo lista____
Gospodična
poučuje citre proti nizkemu hono-
•arju.'Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Službo blagajničarke
Mie goepodiSna, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na ivo lista pod: »Blagajničark*«.
Abadie
cigaretni papir zopet stalno na salogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
Revirni gozdar
a državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izveiban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, ieli iz-
5rumeniti svojo neodpovedano služ-o. Ponudbe pod »Revirni gosdar« na upravo lista.
Dame (tudi brez premoženja) naj pošljejo svoj naslov in 5 dinarjev na upravo lista pod šifro: »Ženitev«. Tajnost zajamčena.
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Izvrstna moč« na upravo lista.
Original
Leyrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko S e v a r . antikvari-atknjigarna, Ljubljana.
Absolventinia
Ivorazredne trgovske šole išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi na deželo in eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Pridna«..
StavbiSča
pod Rožnikom ln ob Dunajski cesti na Brinju prodaja Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
555	r	ES
| Ljubljanska posojilnica J
f§ r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 ==
|	Mestni trg st.	O g
SE obrestuje vloge zelo ugodno in sicer	—
EH vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8*/«	=
EŠ	vloge	z	enomesečno odpovedjo,	po	10%	35
■E	vloge	z	trimesečno odpovedjo,	po	12%	=5
==	vloge	z	šestmesečno odpovedjo,	po	14%	==
§=j Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago S poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja =s —	nikakih	stroškov.
| Jamstvena glavnica za vloge znaša že § 1 nad 11 milijonov dinarjev. g
~ Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj S SE trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo, ss
Inkaso faktur in menic.	Trgovski krediti. j||
Sllllllllllllllllllll!!"1"1   H!!liilillllilllillllllllllllllllllllllllllll
GROM"
carinsko ro—nnmlvi ra LJUBLJANA, KOLODVORSKA
PODKUSKieRt Maribor, Jesenic«, Bakek.
Obavljn vmm -v to rtioko apadofMa port« najhitreje
ta pad litaftaiianr pogh*I.
Zastopniki družbe spalnih voa A O. ML.
■a ekspresna poMJke.	Q
tatrtMIttattltatlll
Josip Peteline, Ljubljana
Ot> vodi ■* moto1