Poštnina plačana v gotovini Leto LXHI., št. Hi V Ljubljani, torek 22. aprila I930 Cena Din 1.— VENSKI Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. PODPIS POMORSKE RAZOROŽITVENE POGODBE Danes opoldne so v Londonu podpisali delegati petih pomorskih vele' sil pogodbo o omejitvi oboroževanja na morju London, 22. aprila. Včeraj popoldne so se sestali voditelji delegacij držav, zastopanih na londonski pomo*>ki razorožitveni konferenci. Seji je prisostvoval tudi angleški ministrski predsednik Mac-donald, ki se je vrnil iz Lossiemoutha, kjer je bil preko velikonočnih praznikov. Italijanski zunanji minister Grandi se seje ni udeležil, ker je obolel. Na seji je bilo prečitano in odobreno besedilo pomorske razorožitvene pogodbe, nakar je bilo takoj oddano v tisk. Davi so se sestali v saint-jameski palači delegati petih pomorskih velesil k zadnji plenarni seji pomorske razorožitvene konference, da podpišejo pogodbo o omejitvi pomorskega oboroževanja, v kolikor je bila določena na dolgotrajnih pogajanjih v Londonu. V imenu francoske vlade sta podpisu pogodbe prisostvovala zunanji minister Briand in mornariški minister Doumesnil, ki sta včeraj popoldne odpotovala iz Pariza. Francoski ministrski predsednik Tardieu podpisu pogodbe ni prisostvoval, ker je bil v Parizu zadržan zaradi parlamentarnih poslov, kar je v nedeljo sporočil Macdonaldu v posebnem pismu, ki ga je poslal z letalom. Na današnji plenarni seji je imel po otvoritvi angleški ministrski predsednik Macdonald kratek nagovor, v katerem je poudarjal važnost doseženih uspehov na pomorski razorožitveni konferenci ter izrazil upanje, da se bodo gotova še nerešena vprašanja v pogajanjih med posameznimi državami rešila v bližnji bodočnosti, kar bo nudilo jamstvo za trajen svetovni mir. Za njim so podali vodilni delegati petih pomorskih velesil še kratke izjave v istem smislu, nakar so podpisali pomorsko razorožit-veno pogodbo. Podpis pogodbe je bil izvršen točno ob 12. Pogodba obsega 26 členov in 6 do 7000 besed. Podpisali so jo v naslednjem vrstnem redu: Amerika, Francija, Anglija, Italija in Japonska. Gverilska vojna v Indiji Spopadi med Indijci in policijo se revolucionarjev Bombav. 22. aprila. Solna vojna se izpreminja vedno bolj v gverilsko vojno proti policiji. Vsak dan pride do večjih ali manjših spopadov med prostovoljci in policijo, ki hoče zabraniti pridobivanje soli. Prostovoljce navadno branijo pred policijo ženske, kar povzroča večkrat zelo mučne incidente. V Citagongu so v vojake preoblečeni revolucijonarji. ki so se vozili v avtomobilih, napadli tamošnjo telefonsko centralo, kloroformirali telefonista in zažgali poslopje. Nato so se odpeljali v vojni arzenal. kjer so premagali straže. V bitki je bilo ustreljenih 9 policistov. Ker so bile vse brzojavne in •telefonske zveze prekinjene, je vojaštvo prispelo prepozno in zasleduje sedaj revolucijonarje, ki so zbežali v bližnje hribe. V Kanaciju so bile burne de- neprestano ponavljajo. — Napad na vojni arzenal. monstracije proti policiji, ki pa so se končale brez resnih posledic. Bombay, 22. apr. Voditelj indijske protirevolucionanve stramke, tako imenovanih nedotakljivih, ki j-rh je 60 milijonov m v katera je največ iz nižjiih slojev, je izrazilo svoje ogorčenje in svoje nezadovoljstvo zaradi tega, ker Gandhi ni podpiral predloga glede iz= boljšanija v postopanju z »nedoiakljdvi-ini« in drugih kast. Okrajne oblasti v Cicagongu javljajo, da je 19. apr. zve* čer nastopu zopet popoin mir in red. Pat oseb je bitlo aretiraoiih. Pri hišnih preiskavah so našli pet pušk, kri so jiffi zaplenilli. Po nadaljnjih vesteh manjka v skladižšou orožja, na katerega je bil izvršen atentat, 56 pušk in 20 revolverjev. Meni se, da so jih odnesli oni, (ki so izvršili atentat. Sporazum o vzhodnih reparacijah Na pariški konferenci o vzhodnih reparacijah je bil dosežen sporazum, zadovoljiv za ČSR Praga, 22. aprila. Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Konferenca za vzhodne reparacije, ki zaseda v Parizu, je nadaljevala delo tudi preko velikonočnih praznikov. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo do sporazuma, ki docela odgovarja stališču Češkoslovaške. Vse dosedanje diference so odstranjene in je pričakovati, da bo sporazum podpisan že v nekaj dneh. Posledice potresa v Grčiji Atene, 22. aprila. Potres, ki je nastal pretekli teden v Grčiji, je povzročil ogromno škodo. Mnogo naselbin na Peloponezu je napol porušenih, ponekod pa se je poveznila zemlja. Tudi število ranjencev je zelo veliko. V Korintu je nastala zaradi potresa tolika panika, da so ljudje zbežali iz mesta in prenočujejo na prostem. V potresno ozemlje so bile odposlane vojaške čete, da pomagajo nesrečnemu prebivalstvu pri reševanju ogroženega imetia in pri obnovi porušemh domov. Avtomobilske nesreče v Parizu Pariz, 22 aprila. Včeraj se je pri raznih avtomobilskih nesrečaii v Parizu smrtno ponesrečilo 9 oseb, 3S pa jih je bilo ra-nienih. Angbška Iad'a potopila Šanghaj. 22. apr. Britska rečna topni-carska ladja >Peterele napadai one monarhiste, ki smatraio. da ie mocoča konservativna monarhija. Napake prejšnjih političnih sistemov so dovedle do diktature. Nadalinji govornik Busralat ie izjavil, da morajo monarhisti brez bojazljivosti braniti svojo stvar, ker ie monarhija edina mogoča oblika za &paniio. Zborovanie se je zaključilo z vzkliki Snaniii in kralju. Upor v ameriški jetnišnici Požar v jetnišnici v Columbiji — 300 kaznjencev zgorelo .Veu* York, 22. aprila. Jetniki državne jetnišnice v Hovardu so se uprli. Upor so povzročili neznanci, ki so se pripeljali z avtomobilom neopaženo na dvorišče jetnišnice ter med jetnike razdelili orožje. Jetniki so takoj na to pričeli streljati na paznike. Doslej še ni pojasnjeno, kako je avtomobil mogel priti na dvorišče. Ker so jetniki steljali, niso pazniki mogli ničesar ukreniti, da se udirin upor. Šele na tulenje siren v jetnišnici je prihitela na pomoč po-i'icija, vendar pa so se jetniki udali šele po dveurnem streljanju in ko so vrgli med nje več bomb, ki povzročajo solze. Dva jet- nika sta biLa ubita, dva druga in en paznik pa ranjeni. Dva jetnika sta pobegnila. Columbia, 22. aprila. V državni jptniSni-ci je izbruhnil včeraj opoldne požar, ki je v kratkem času zajel celo poslopje. 900 kaz-nencev je zgorelo pri živem telesu. Šele proti večeru se je posrečilo ogenj lokalizirati. Več kaznencev, ki so skušali pobegniti je bilo ustreljenih. Domnevajo, da je bil ogf»nj podtaknjen. Ko so požar opazili, je bilo takoj alarmirano vojaštvo, ki je obkolilo goreče poslopje in s strojnicami zadrževalo jetnike, ki eo hoteli izkoristiti splošno zmedo in pobegniti. Novi letalski rekordi Polet Lindbergha preko severne Amerike. — Iz Londona v južno Afriko v 9 dneh. — Polet »Zeppelina« v Anglijo. v soboto popoldne v letalu »Spiderc ▼ Capetown. Pogumna letalka je letela iz Anglije v Capetown ravno 9 dni. Včeraj dopoldne j« startala vojvodinja Bedford za potel v domovino. London, 21. aprila. AA. Na povabilo letalskega ministrstva bo nemški »Zep-pelin«, ki je last Lehmanove družbe in bo letel iz Nemčije v Anglijo. pristal na letališču Cardington. »Zeppelin« bo prispel v Carddngton prihodnjo soboto. To bo prvi »Zeppelin«, ki bo pristal v Angliji po vojni. Newyork, 22. aprila. Polkovnik Lindbergh je v spremstvu svoje soproge izvedel polet preko severoameri-škega kontinenta, da dokaže umestnost poletov na velike daljave v veliki višini. Lindbergh je pot iz Los Angelesa do Newyorka (približno 4000 km) preletel v 14 urah 22 sekundah. Na tej progi je pristal samo enkrat v višini 3000 m. S tem poletom je dosegel nov rekord. London, 22. aprila. AA. Vojvodinja Bedford je s svojima pilotoma kapetanom Barnardom in g. Littlom prispela Ministrski predsednik v Bihaču Bihačt 22. apr. Včeraj okoli 10, se je razširila vest, da bo prišel v Bihac ministrski predsednik general Pera 2iv-ković. Zato je meščanstvo tataj razobesilo zastave. Gemeral Zrvković je res ob pod 12. dopoldne dospe] v avtomo-fedfkrai in so ga sprejeli oflerožni inspektor, komandant mesta, sreski naoelniik in drugi. Po kratkem pozdravu je irtim-str&kd predsednik odšel znjknf peš skozi mesto v posloipije okrožnega rnspekto-raita, kjer so bili z/brani občinski svetniki, šefi tiradorv :m dirugi predstarvmoikii oblaste v. Tu je pozdravil ministrskega predsednika mestni načekiilk, ki se mu je general 2wković na kratko zahvalil. Za tem se je razigovarjal s posameznimi cibčiirskl:nw svetniki, po čemer se je zanimal za komunalne razmere ter iztraonl skrb vlade, da bi se čim prej zgradila unska železnica. Izjave ministrskega (predsednika so prisotni sprejeti z največjim navdiušenk-m. Iz pos>lo»pja okrožnega inspektorata je general Živ-kovfić odšel, spremdjan od mnogolbrojne-ga občinstva, skozi mesto v prostore dijaškega konvilkta vojvode Mišića, nato pa v dijaški konvikt Gaijsreta. Ob tej prilnki je vsakemu zavodu padaril po 1000 D»n. Živahno pozdravljen od mnogoštevilne množice se je nato odperjal z avtomobilom v Bos. Ktuoo in dadje v Banjaflriko. _ Umori med delavstvom v Chicagu Neu> VorJt, 22. aprila. M«d delavskimi organizacijami v Chicagu so izbruhnili krvavi spori. Delavski voditelji so se zbali, da pridejo delavske organizacije v roke nekega Caponija, ki je užival med delavstvom zelo slab sloves in ga dolže razn;h zločinov. Zaradi tega. so bili umorjeni trije pristaši Capcmija, ki so skušali prepričati delavce, naj se pridružijo Caponiju. PoM-cija je ukrenila obširne varnostne odredbe, da v kali Z4wfu«i ta spor med delavskimi organizacijami, v katerega so se vmešali tudi zločinski elementi. Angleška kemična industrija za Rusijo London, 22. aprila. AA. Imperijalna kemična družba bo otvorila sovjetski Rusiji kredit v viiini 3 milijonov funtov sterlin-gov. Tozadevna pogodba je bila že podpisana. Omenjena družba bo dobavljala Rusiji kemična gnojila in druge kemikalije. 26 izletnikov utonilo v Nilu Kairo, 22. aprila. Včeraj je skupina izletnikov, v kateri je bilo 23 Evropcev, napravila izlet z motornim čolnom po Nilu. Zaradi preobremenitve pa se ie čoln pri nekem zavoju prevrnil, ter je utonilo vseh 26 izletnikov. Mlss Evropa v Atenah Atene, 22. aprila. Semkaj je dospel« »Miss Evropa<, ki jo je sprejela z velikimi »vati jam i izredno mnogoštevilna množica. Prijet vlomilec V soboto ponoči je bilo vlomljeno v Laa-sanov vinotoč v Novi ulici. Neznan storilec je odnesel večjo množino raznega hlasjn, je-etvin, cigaret itd. Policija je že naslednjega dne izsledila storilca v oeebi brezposelnega delavca Antona 2., pri katerem je na oo-mu nasla večino ukradene robe. 2. je delanje priznal. Mož, ki je tuji lastnini zelo nevaren in je bil že opetovano kaznovan, je bil izročen sodišču. Sorzna poročila. ljubljanska borza Devize: Amsterdam 22.755, Bcrlm 13 4775 13-5075 (13.4925). Bruse!) 7.8915, Budimpešta 9.865. Car* 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 79522—798-22 (796.72), London 274.45—27525 (274.85), Newyork 56.425. Pariz 221.65, Praza 167.06—167.86 (167.46), Trst 296.33. INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.1275. — Pariz 20.22. — London 25.08. — Newyork 515.80 — Bruselj 72.01. — Milan 27.04o. — Madrid 64.45. — Amsterdam 207.50. — Berlin 123.09. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.74. — Praga 15.28. — Varšava 57.83. — Budimpešta 90.20. — Bukarešta 3,07. Stran Z -SLOVENSKI NARO p«, dne aprfla 1930. Stev 91 Ljubljanska občinska trošarina določb o ljubljanski obdimiri troiarini MJradni lisk dravske oaaov ine at. 52 j* objavil naredbo 0 obcmatrj trošarini mt*ta Ljubljane. Po tej nare**bi #e plačuje v Ljubljani obttoefea trošarina ta n»«ladnje predmete: Poljedelski proizvodi; živinorejci in šu-maraki pro»n\*n: ostmi živalski in ragtUn* aki proizvodi in premeti za orano in pija* co: mifjerakia olja in njih proizvodi; živalski, rastlinski in mineralni vosek in izdelki iz njega nadalje maeti, olja, kemijeki in le-Ivareid proizvodi; barve i* proizvodi iz njih; peateMi (b runah, laki, etri, alkoholi, dišeča Mereča olja: živateke in rastlinske snovi za predira in iraški vl njih; ko&» in krzna kakor tndi izdelki iz njih in oreva; kavčuk m guma: pijanski bvtelki iz rastlinskega materiala; ščetarski in eitarski izdelki; galanterijski izdelki; papir in izdelki iz nJega; nsdeTki i« T?ameuja in oertalecra oailnepa materiala »teklo in izdelki iz njepa; kovine in iadelki iz njih: "stroji, aparati, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva: učni Instrumenti in aparati; strelno orožje in otroške igrače. Za trošarinsko mejo se smatra pOtfUfea meja mostne v*čine ljubljanske. Vsi trosarineki predmeti ?e morajo uva* Sati ali vnašati v nieeto območje samo pri trežarinekih linijekfb uradih- Vse inoeemsko blago, ki se uvaža neposredno v mesto, se mora uvažati samo pri carinarnici po predpisih carinskega zakona. Na to brag;> se plačuje trošarina po carinarnici. Jibben tro^aripaki predmet doue*en ali nvežesi na kakršenkoli pa£m i v katerikoli priti v mestnem območju v promet prej. dokler s.? ne Izvrši prijavi, odnosno pregled, in je ne placa odpadajoča trošarina. Prijave je vlagati pismeno, Se maša trošarina preko Pin 500.^-; drugače pa se izvrši prijava ustno. TroŠarinek1 predmeti, ki &c uvažaj« v proizvajalne avrhe in ki spadajo pod nižjo ta rimo postavko, so pod kontrolo dohod ar-stvenih organov. Za prijavo odgovarja lastnik alj uvoznik blaoa. Trošarinski urad ni dolžan, ugotavljal pravilnosti podpisa in o?eoe, ki predloži prijavo. Prijavi je priložiti tudi eventualni tovorni li«t. Po predloženi prijavi se fzvrSi pregled blaga in plačilo trošarine. Preeledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. Trošarini niso zaveeani: a) predmeti, ki zapuste v 34 urah mestno območje, neizpremenjeni po tovorki, na istem vozilu; b) predmeti, ki so v carinskih, mestnih javnih in privatnih skladiščih: trošarina za ts predmete se plača šele ob iznosu, odnosno izvozu; c.) motorna vozi U ce se ne mude v ineMu dalje kot tri dni; č) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo. Plačila trošarine se opraščajo: 1. ) pošiljke kraljevsk^a doma; 2.) denar in vrednostni papirji kakor tu-di predmeti državnega monopola, ki se morajo prodajati po stalno odmerjenih conah ■ 3. ) javne službene pošiljke, ki jih p "»ciljajo javna oblastva kralevine Jugoslavija, poslauišftva in zastopništva tujih držav medsebojno; nadalje službene pošiljke gradbenega in tehničnega materiala za potrebe državnih železnic, če so naslovljene na njih im*»; 4. ) pošiljke, ki se reekspetirirajo direktni« ns kolodvoru; 5. ) blago. odn.vmo vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na trgovska potovanja ter jih kot take zopet vnosijo v mestno območje; to pa velja le za one, ki pod ado neposredna pred odhodom pri izstopnem uradu prijavo, odnosno točen popis vsega iznesenega blaga, odnosno vzorcev: 6. ) blago (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se je uporabljalo pri njih delu izven mesta. Če ni preteklo od dne izvoza, odnosno iznosa, več kot Seat mesecev. Za to blago, odnosno za ta material, je treba predložiti pred izvozom pri izstopnem uradu pismeno prijavo i-n popis; 7. ) ambalaža ljubljanskih trgovcev, ki jo dobe — kot svojo lastnino — povrnjeno; S.) v Ljubljani izdelano bla«o — Če se vrača ljubljanskim trgovcem, na njih nisi o v e — ako ne ustreza kupcem, odnosno prejemnikom; 9.) vse rabljeno pohištvo hišnega gospodarstva, ki ga uvozi lastnik zaradi selitve. Občinska trošarina se plačuje v gotovini, in sicer v dinarjih. Če masa trošarina manj kot Din 0..V), se zaokroži plačilo na D m 1.—. Pri proizvajalcih in prostih skladiščih se more na predlog ravnateljstva mestnega dohoda nstverjega urada odobriti placev.nnje trošarine dnevno ali v drugih daljših obrokih. Če se. je dovolilo plačevanje uvozu i ne v daljših rokih, se mora vršiti točno ob napovedanem času. Trošarina se zaračunava — kolikor ni omenjeno posebe — po čisti t era, ki se določi po odbitku tare. Trošarina se mora plačati takoj ob u vosu ali ob vnosu predmeta v mestno območje, odnosno neposredno, ko se da predmet v promet. Na predmete, vnesene, odnosno uvožene, v javna skladišča, se plača trošarina istočasno — oe ni odrejeno drugače — ko se izvozi an iznese is akladftča. Mestna trošarina, plačana na katerikoli osnovi te naredbp, se povrne samo na zahtevo osebe, ki je plačala trošarino, in sicer v šestih mesecih od dne, bo se je uvoz raj° prošnje pri ravnateljstvu tO—taoga ao-hodarvtvpneg* urada, ne glad« na to, kje je bila trošarina plačana. Zoper odlogbo omenjenega ravnateljstva je dopustna pritožba na mestnega načelnika ljubljanskega, zoper odločba L»ga pa na občinski svet meata Ljubljane. Zoper ta odlok je IconCno 4©vp]je.ia pritožba na bansko upravo ojravpke banovine. Za vse pri»ve velja pritožbeni rok 14 dni. Za tranaitni promet se amatr* promet % ania blagom, ki zapusti me6tno območje v '24 urah neizpremenjeno na istem vozilu pri enem izmed froiarinskih linijskih uradov. Prevoz blaga je prost plačila trošarine, če te izvrši po predpisih te nared>be in goeeda-ujega pravilnika. Predmeti zavezani trošarini, se morejo vskjadifežiti v mestna javna ali privatna prosta ?kladi*ca, Če znaša trošarina la vkladiiže-ne predmete preko Din 20.000.—. Sedanji lastniki prostih skladišč odbdrte navzlic, temu določilu svoja prosta skladišča s« nadalje. Privatna prosta »kladivca se morejo odobrili v bodoče samo, če v Javnih mestnih skladiščih ni dovolj prostora. Javna in privatna prosta skladišča odobruje mestni magistrat na predlog ravnateljstva mestnega dob'darsrvenftga urada. Tzncs, odpospo izvoz blaga h& prostega skladišča ee more izvršiti samo po predhodni prijavi. Ce izskjadišči lastnik proalega skladišča predmete, zavezane trošarini, za potrosek v metu, mora plačati ustrezno trošarino; za blago pa. ki se izvozi ali izuese iz prostih skladišč iz mesta, »e mora plačati za kontrolne stroške za vsakih Ifln kg Din 0.20; za alkoholne pijače pa za vsakih 100 kg Din 0.60. Trošarinski predmeti, na katere ni plačana mestna trošarina, se morejo iznesti, odnosno izvoziti, v vsaki količini le tz onib pro stih skladišč, v katerih je stalno zapolen do- hodarstveni organ, iz ostalih skladišč na samo, Če izstopi blago v originalnih zabojih ali posodah, in v vseh drugih primerih samo, če izstopi v času, določenem v naredbi ako je ostalo po tovorkih in vaebini neizpremenjeno. Biago, ki se začasno izvoet vl mestnega območja, da bi se predelalo ali izboljšalo, in se vrne v treh mesecih v mestno območje, mora plačati se 15% na že plačano prvotno trošarino, ker se mu je vrednost povečala. Za prestopek tihotapstva je smatrati: 1. ) Če se vnesejo ali uvozijo mimo troša-rinskih linijskih uradov, podružnic ali stra-žarnic v mestno območje katerikoli predmeti, ki so zavezani mestni trošarini: 2. ) če se vnesejo ali uvozijo imenovani predmet? v mesto po stranskih potih; 3. ) če se ti predmeti liijijekemu uradu ne. prijavijo, pa se zalotijo, ko se pregleda oseba ali tovor; 4. ) če se iznesejo ali izvozijo predmeti, namenjeni v prosta skladišča, iz teh skladišč brez plačila trošarine: 5. ) če se kdo izogne plačilu trošarine s tem, da vnese ali uvezi predmete v potvor-jenib posodah ali zabojih, oduorao kakorkoli skrivaj; ts.) če se ugotovi v prostih skladiščih manjek. ki ni v razmerju z naravnim osu-skom ali izgubkom. Tihotapci se kaznujejo poleg tega. da plačajo redno trošarino na vse blago, z enkratnim do petkratnim zneskom redne trošarine, če se izvrše poleg tihotapstva Še druga dejanja, kazniva po občem kazenskem zakoniku, se izvrši kaz«>n zaradi tihotapstva nezavisno od kazni, ki jo izreče pristojno oblafrtvo. Kazen se zviša za oO?S. Če ponovi Morilec dejanje pred potekom enega leta. Denarne kazni zaradi tihotapstva — kolikor niso izterljive v denarju ali v dejanski vrednosti blaga — se izpreminjajo v zaporno kazen. En dan zapora se računi za vsakih Din 50— kazni. Zapor ne sme trajati nad eno leto in ne manj n«go en dan. Zapor se prestaja pri policijskem oblastvu ob občinskih stroških-Če se tihotapljeno blago vkrfub preiskavi ne more doseči, se sme izreči kazen za tihotapstvo samo, če eo se ugotovile s preiskavo točna količina in kakovost blaga kakor tndi tihotapčeva kazenska odgovornost. Če se količina in kakovost blaga nista mogla ugotoviti. Hhafapstvo in kazenska odgovornost p« sta dokazani, se kaznuje tihotapec v denarju z Din 100.— do Din 10.000—. Proizvajalci troš.-rrinskih predmetov se kaznujejo za prestopke predpisov te naredbe, pravilnika in naredb ravnsterjs+va mestnega dohodarstvenegfl urada izdanih na podstavi te naredbe, kolikor ntso imenovani H prestopki posebej, v denarju z Din 50.— do Din 500.—. Proizvajalci in prodajalci trv«arJnakth predmetov, ki bi zabranili doJiodarsrvenemu organu pregled svojih obratov, odnosno trgovin, se kaznujejo v denarju z Din 50.— do Din 500.—, v vsakem ponovnem primeru pa v de-nariu z Din 200.— do Din tono.— Prodajalci trošarinskih predhnetov kakor tude vse druge osebe se kazmijejo. če ne postopajo po predpisih te naredbe, v |*rvem primeru z Din 20.— do Din 300.—, v vsakem ponovnem primeru pa c Din 50.— do Din 500.— poleg plačila Srode, ki bi nastala iz tega mestni občini, kolikor ni za te prestopke nosebniti določil. Enafeo se kaznujejo osebe ki se ne zglaee na poziv ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada, odnosno izostanejo brez opravičila. Tihotapljeno blago se ne izroči lastniku prej. dokler ne plača redne trošarine in denarne kazni. Denarne kazni, plačane po kazenskem postopanju, se razdele: polovica pripade mestnemu ubotnemu zakladu, druga polovi-ot pa po uslugi italediteUu m zalotiMju. Ramitelj, njsgov nameafcnik m »radništvo ravnateljstva mastnega dotaodaratvenaga urada kticor tudi vse ostalo službeno osobje tega urada, najaj je oameloerm afctjvno ali pogodbeno, ima poleg svojih eJaflfoeaih prejemkov pravico do nagrade 1/% skupnih Čistih dohodkov. Od tega čistega dohodka se odbije pri obračunavanju nagrad ona vtola. ki je bila plačana po carinarnici ali poštni upravi v Izubijao i, Nagrad« ee razdeje sorazmerno t odgo-vomostjot t j. dve petini med uradniStvo ravnateljstva, trj petine pa med vse drugo osobje, dodeljene dohodarstveuemu ssvna-teljsfcvu. * Državni organi, ki vrše službene doli.i.^li po predpisih te naredbe, dobe kot nagrado 3% skupne vsote, ki »o jo pooraji. Kako ee izplačuje ta nagrada, določi mestni magistrat ljubljay»eki na predlog ravnateljstva mestnega dohodarstve-nega. urada. Državnim organom, ki hi vršili poleg svojih rednih službenih d .danost i se drug uradni posel po tej naredbi, je dopustno podeliti še posebno nagrado. Podražitev mleka Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je imelo na velikonočni ponedeljek širšo sejo. na kateri je razpravljalo o stališču napram novim mestnim davščinam, slasti aa rn4eKo. Predsedgjoči odbornik društva je poročal, da je v zvezj z okoliškimi župani, zastopnikom združenih mlekarn v Lkibljani in zastopnikom Kmetijske družbe bila tozadevna deputacija dne 14. t m. pri ljubljanskem županu z. dr. Pucu, kateremu je predlagala naj se davščina na mleko po-r polnoma ukine, na ostale življenske potrebščine pa po možnosti zmaniša. Gospod župan Je predlog z odobravanjem spre?el in obli ubil. da bo zadevo predložil fnan-enemu odboru. Ker se nove davščine re od 12. t. m. Dobirajo na mitnica;i in ker se ne ve, kedaj in kako bo finančni odtonr svojo nalogo rešil, se mora upoštevati obstoječe dejansko stanje. Pri stvarni debati sc je poudarjala važnost mleka kot najpotrebnejša hrana za vse Uudj od novorojenčka do osivelega starčka, pa tudi kot najbolj cenjena pijača za bolne in zdrave. Kritiziralo se ie. da mestna občina na najpotrebnejšo življen-sko potrebščino nižjih slojev nalaga tako občutno davščino. Ugotovilo se je, da znaša mestna davščina samo na mleko nad ^60 do državnega zemth'Scega davka, ki ga plača producent mleka. Zato ie bilo ugotovljeno, da zaradi itak težke gospodarske krize, ki naravnost uni-čuic kmetski stan. ne more producent mleka prevzeti tega bremena na svoje rame. Dosledno temu so dobavitelji sporazumno z osrednjo mlekarno v 'UubHani prisiljeni prevaliti mestno davščino logčno na mestne prebrvalstvo. Poleg užitni ne, ki 'zaaša 10 Para na 1 liter uvoženega mleka, pride v postev še uvnrznina ?—9 Din na vozilo tako, da znaša vsa davš&na na mleko povprečno 15 par na en liter. Zelo neljubo nam je, da smo pmilieni tem potom obvestiti odjemalce mleka v Ljubljani, da bomo ?ačenj$i s 1. maiern pri-računavalj k ceni mleka tudi mestno davščino 15 par od litra, dokler bo v vefiavi obstoječi davčni predpis. Upamo sicer, da ho fmančni odbor mestne občine ljubljanske dovolj uvideven in toliko širokog ruden, da bo to nesociialno obremenitev čimpreje ukinil ter s tem zadovoljil okoliške kmete in mestno prebivalstvo. Iz gledališke pisarne Drama Začetek ob 30. Sreda. 23, aprila: L.iubknec svoje tepe. Re<3 A-Četrtek, 24. aprrt*: Utopljene*. Red D. j>tck, 25. aprila: Vihar. R<4 C Sobota, 26. aprila: Konec ©oti. Red B. Izvirna jugoslovcnska komedija »Ljubimec 5vo/e žene*«-, katero je napisal srbski avtor Mita Dimitrijević. bo ponovno vpri-zorjena v ljubljanski dTami v sredo, dne 23- t. m. Drama je dosegla pri premijeri na našem odru prav lep uspeh. Predstava se vrai za abonente reda A. Nesiroyeva komedija »Ui&pifenca*. se vprizori poslednjič v letošnji sezoni v naai drami v četrtek, dne 24. aprila v običajni zasedbi in Teži j i ?• prof. Šesta. Izmed vseh NestroA-evUi del, kar jih je bilo v zadnjih sezonah odigranih na našem odru. je ravno komedija »Utopljenca«' do-eegla največji uspeh. Posamezne vloge so naravnost pravi tipi. katero so uatvarHi najboljši naši igralci. Predstava »e vrši z« red D. Prihodnja dramska premijera. Začetkom meseca maja bo v ljubljanski dh-a-mi premijera Begov ićeve drame »Pust ote v pred vrati«, ki je bila igrana tudi na raznih večjih odrih izven mej naše kraljevine. Opera Začetek ob poJ 30. Sreda. 23. aprila: Netopir. Red B-Četrtek. 24. aprila: Norma. Red C. Petek, 25. aprila: Zaprto. Sobota, 36. appiki: Car in :ešar. Red D. Premijera izvirne slovenske opere. Začetkom meseca maja bo v ljubljanski operi premijera opere »Pohujšanje v dolini šertflorjansik«. katero je komponirai na Cankarjevo besedilo slovenski skladatelj in član Narodnega gledališča ljubljanskega, g. Matija Bravničar. Ljubljanska opera ponovi v sredo, dne 23. t. m. za abonma reda B Straussovo opereto »NetopiT«. v običajni zasedbi, pod taktirko kapelnika Neffeta in v režiji g. Povbeta. Opozarjamo n* to operetno predstavo. »Netopir« je eno najboljših Straus-sovih del ter je starao na repertoarju vseh boljših gledališč. V četrtek, 34. t m. bo prva repriza Bellmijeve opere »Norma«. Naročajte _Na&> dobo" Prorektor dr. Vidmar o elektrifikaciji Slovenije Nfajfovo stališče k izvajanjem mL Tajnička in g. F. Orehka. Ljubljana, 22. aprila. Glad« na Bvajeati« ittž- T a r n § le a m predsednika upravaćffa odbora mestne elektrarne z. Franca Orehka e problemih elektrifikacije Slovenije v »Slovencu« dne 19 .t. m., sm»i s« okrnili na prorek-torja dr. M;!ana Vidmarja s proinjo, da zavzame k njutmu irvajaniioi SAO^e stališče. Nis«m nam&raval od Kova r jati na eventualne časopisne pol-emike, ki bi se opletale okoli mojega predavanja. Pripravljen pa sem bil na zavijanja in zasigurati sem hotel precizirani« svove-sa stališča v problemu elektrifikacije Slovenije. Zato sem proti svoji navadi svoje predavanje dobesedno čitai in takoj rx> predavanju na mcrodajnili mestih deponiral več prepisov predavanja. Na ta način mi je lahko dokazati, da g. \r\f. Turnšek predavanja ali ni poslušal, Čeprav je bil navzoč, ali pa da sa ni razumel. V predavanju sem jasno povedal, da sem za zgraditev zveznih vodov med Završnico. Velenjem in vsemi ostalimi elektrarnami. Povedal sem rudi. da Završnica danes kot pomožna elektrarna ne izpolnjuje s-vojih nalog. Ccmu torej g. inž. Turnsek STo-vori. kakor da bi bilo move sta J išče k on trerno ? V oelem svojem predavanju nisem niti enkrat izgovoril besede monopol. £e nad dve leti propagiram idejo organizacije naših elektrarn v veliko enoto« ki bi bila zadosti močna, da bi se potem kot enakopravrri faktor razgovar-jala s Fak>, Zato imam zelo verodostojne priče. đteg dt oftro^ram Sreda, O. aprila. Opoidaaski UtCUlUM odpade. — 17.30 Kdche iz slovenske literarne zgodovine. ptoJ. Fr. Koblar m Franp Lipah. — 19-*0 Dr. Stanko Lebep: Francoščina. — 20.00 Klavirski večer sr. Marjana Li povika. — 21.00 Koncert Radio-orkestra. — 32.00 Časovna napoved in poročiU, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 24. aprila. 12.30 Roproctucnrana stavba. — 13.00 n ter je s tem darilom razblinil med prrprostim prebivalstvom raz-širjemi nred^sodek. kakor da te Pdeči križ le vojna organizacija. Leta 1927 si je nabavil lastm reševalni avtomobil za ok. ino.ooo r>in. Ta avto ie dn danes posredoval že v več ko 200 primerih ter k* irvre\'oz.il v svoii humaTritarrri službi že nad W.n00 km. Med ponesrečenci (rudarji. r\-or-niškimi m kmeriiskmi delavci), ki jih ie bilo treba prepeljati v bolniško oskrbo Cv SJovenizradec. Maribor. Lkibbano). je vsai 50 oseb. ki i«m ie nadica prevoda in spretnost samarjtanskesa osebja reršila življenje. ana bolniška sestra. To bo dotn človekoljubja tn hiernenske prr>svete. prva z^rradba R\fcče«a križa v Sloveniji. Vad vse azil ni krajevni odbor zbira sedaj sredstva, da bi mosrei svoj vzvišeni načrt čimnrei ožitvoriti. Prušt\om in osebam razpošilja nabiralne Pole s prošnjo, da na izvfren način nabiraio eradbenih sredstev za ta dom. Vsaka pola obseca po 300 predalčkov, kar pomeni 300 opek po 1 dinar. Krajevni odbor suštanjski bo sam prispeval letno po 30.000 dmariev. kar bi vrelo v 3 letih 90.000 dinariev. Staln dohodki kra-ievneaa odbora izvirajo iz lastnesa potoval neca kinopodietja in iz krajevnih prireditev. To vse pa še ne zadostuie. da bi mogli ob svojih sredstvih postaviti dom. Liubljansk- oblastni odbor Pdečeca kri-si šteie v svojo humanitarno dolžnost, da započeto stavbno aJccijo suftanjskesa Rde- Oa nisem spora^uiriem z ustanovft-^1X) obrata mestrte elektrarne, sem jasno povedal pe razumem pa, kako more Z. mž. Tarmšek govorici o razmerah pri samo K obremenitvi novega turbopo-neraporia. ko naj se vendar pogodna med Ljubiiano in Velenjem sklene za 30 let! Tudi o teh stva/eh očitno g. inž. Ttrmšek ni poučen, čeprav o njih piše. r>a v rnoiern načrtu sploh m računa z delniško družbo >Elektra«. sem v svoiem predavanju jasno povedal, ko sem izjavil, da bo le državna avtoriteta zjispebom odstranila ovire malenkostnih posebnih interesov uri zekruževanju n***i eJektram. £f z. ivti. Tumšek tendenejozno \^ras3i>e. aH naj samo Ljubljana ostane izolirana, m-cvram zopet opozori H na woje predavanje, kler sem večkrat opoKorii, da se morajo združiti vse na-se elektrarne. Da bi pri tem seveda ravno največja slovenska elektrani«!, t. j. Tjorblianska, imela odlično vlogo. >c jasno. Združevati elektrarne seveda ni Isto, kot ustavljati njihov obrat. Z g. Francem Orehkom ne morem debatirali, ker kot laik materije seveda ne obvlada. Eno pa je g. Orehek pravilno povedal, to namreč, da se v taka vprašanja, kot je elektrif kacija Slovenije, v škodo stvari vmešava vse preveč vseh mogočih in nemogočih >\e-.ščakov«. Dostavil bi samo še, da se tako važna vprašanja ne smejo obravnavati na načm, ki sem ga tn moral na žalost grajati. čeara križa v«e4 naši javnosti naj t H pitje priporoča in vse. ki nabiralne pole prejme>o naivjindneje prosi, da iib ne odklonijo in ne zavrzi o. temveč nai smatrate za svoio človekoljubno dolžnost, da v obliki dinarjev *>r:«soevajo opeke za Dom Rdečega križa v OifkanMu. Od L**Hj§njsiiegao obi. odbora fvdečesa križa._ 1TVE. Gledališči obe zaprti. Kino Marice; Valček ljubezoi (zvočni Kino Ljubljanski dvor: Lov za maBjoiu. Kino Ideal: Venere v kopališčih. DEŽURNE LEKARNE. Danes TVnkoczy, Meatni tasg. Racnor, Miklošičeva ceara. Delavski oder v Mariboru O tem gostovanju' ie treba resnično posebej poročati, ker je bilo svojevrstno v vseh ozirih. Brez vse reki a me in vseh priprav, tfho se je zbralo občinstvo m napolnilo sJeda-Iisce skoro do zadnjega kotička. Ni bilo občinstvo, kakor ga poznamo od drurh predstav, marveč sami resni obrazi, ki jim je obisk gledališča nekaj prazničnega *n zato so skozi vso predstavo tibo sedeli, da S\ občutil nekako pobožno ubranost nad publiko. Napovedani sta bili dve osebi, ki bi na! izpolniti štiri slike. Krepko delo mora biti, da pusti dvema osebama toliko razmaha, da ostaneta živahni in zanimivi ko konca. ^Balada o vojni tn ljubezni«, ki jo ie posnel Brat ko Kreft po PavTalovem *Grobu neznanega vojaka«, spremlja vojaka dopust, nika skozi štiri ure trpke sreče in obupnega drbtenta, ki mu za je rako sk<>po odmerila vojna furi.»a. V izklesanih besedaži vidimo vso blazno grozo življenia ta-n v strelskih iarkib in mučeiiško trpljenie v zaledju. Kaj nto. če ie samo trobica upanja za srečno bodočnost, da te le scdanvsf še resnična, pred vsem da je že življenje ■ resnično; njč spomina na ono jrrozo. raje prevaro, raje laž. SvatovanJe brez svatov, poročna noč brez poroke, vsi priiatelii so okrvaliJi rodno zembo, da ni več vina v steklenicah, marveč krvavi sok je trta iz-sesala iz zomlie. Pa liubezen sama se je v zmedah ii težavah odmaknila, da je spiarrrrela znova šele v največjo in naina-ravneišo naloge v materinstvo; nič solz, dokler so take dolžnosti...! Bratko Kreft in ga. Scherbanova sta vzela vso globoko zamisel, jo preživela in dala občutiti vernim svojim gledalcem. Ni bila predstava, bik> Je vse strašno in resnično življenje, bila ni pridiga, marveč golo dejanje, ki sta nam sa podala oba umetnika. Odtod pobožna ubranost občinstva, odtod oni neizbrisen doiem, ki ea je zapustila prireditev. Bogastvo, kakršnega troši samo še malokatera predstava v tak-meri, bi bflo treba nuditi vsemu svetu. Vi srnbi spomin na voipe prozote: da pa je to mogoče vsaj prt nas, zato bo treba skrbeti. »Balada o vojni in ljubezni^ naj bi pretresla vse sloje, da bi doumeli življenje in spoznaval' umetnost tn n>eno vrednost! Dr. P. St. Protistrup. — Zakaj si se dal ločiti od prve žene? — Ker rm je zastrupila življenje, ta beštija. — Potem pa ne razumem, zakaj se hočeš takoj drugič oženiti — To je protistrop. Stev. 91 ^SLOVENSKI KAROD«, do« 23. »prSa 1930. Strm 9 Dnevne vesti bC«l]a —i P«kop»T4nje eticirjar, Vojno »ioietr-mtvo je izdajo pojamjilo, v katerem Je rečene, d« morajo vojaške oblasti poakrbeti, da bodo v bodoče prepeljani vai umrli oficirji na pokopališče na lafeti ne glede n« to, ali to biU med vojno na bojišču aU ne. S salvo se pt počasti samo epom in onega oficirja, ki je btl med vojno na bojišču. — Sprejem gojencev T podčastniške sol". Razpisan j« natečaj za aprej«un gojenpev v drugo pehotno podcaetpijko sojo prestolonaslednika Petra ▼ Bilefiu. Novi gojenci bodo aprsj&ti \. maja. — Sprejem ofieirj«* v komando žandarmerije. Komanda žendariuarije *prejme do 15. maja 20 aktivnih in 30 rezervnih oficirjev, ker ub>ra popoaniti »pdarmerijaki oficirski kader. — Dopisna simpatija. Prva dopisna Pamna2MJa na Balkanu je bila ustanovljena v Sarajevu ie pred petimi leti pod okr'ljem Vkjovičevesa prosvetno - etičnega pokreta. Nudila je srednješolsko izobraabo mnogim, ki bi ie sicer ne bili deJez-ni. Večina dijakov Vidovićeve dopisne šole je položila izpit na državnih gimuaiziiah za več razredov v enem letu. Kdor zelj natančnejše informaci je, naj se obrne neposredno na ravnateljstvo Vidovieeve dopisne šole v Sarajevu, ki mu po/šlje brezplačne prospekte, — Sprejem gOjencev v pomorsko zrakoplovno podčastniško pojo. V pomorsko /.rakopJovno podčastniško šolo v Divuljah pri Splitu ho sprejetih letos do 150 novih gojencev. Pogodi za sprejem so interesentom i*a razpolago pri komandah vojnih okrugov ter pri banskih ji okrajnih oblasteh. Prijaviti se je treba do 1. septembra Pri komandi šole. Gojenci imajo prednost pri napredovanju tako. da lahko postanejo mehaniki ali hidropifotj in tudi oficirji. mmm Informativni tujr-kopromenii urad. V Zagrebu so ustanovili urad, k j bo dajal potujočemu občinstvu najrazličnejše informacije. Imenuje m »TourisU. Urad bo dajal točne informacije o kopališčih, hotelih, zdraviliščih itd., skrbel bo za dooro reklamo, rezerviral bo potnikom mesta v železniških spalnih vagonih, na paraiklh, n* aeropla-nih itd., organiziral bo društvena potovanja in potovanja na kredit skratka opravljal bo vsa v tujsko-prometpo stroko spadajoča del3. — Kmetijska razstava v Kolon. Od 27. maja do I. Junija, se bo vršila v Kolnu v Nemčiji pokretna kmetijska razstava (Landwirt. Wanderausstellung) na prostoru od 41* ba površine. Razstava bo zelo bogato opremljena in bo nudila obiskovalcem v vseh kmetijskih panogah mnogo zanimivega. Pokazala jim bo takorekoč vse, kar se ie v napredni Nemčiji na kmetijskem polju doslej doseglo. Razstavljenih bo okrog 3000 glav najboljše plemenske živine vseh vrst, 8 do 9000 komadov različnega kmetijskega orodja, strojev in instrumentov ter v veliki množini vsi mogoči kmetijski proizvodi najboljše kakovosti na prostoru od 15.000 m* površine. Ta razstava je posebno važna ne samo za tiste kmetovalec, ki si žele nabaviti najmodernejša kmetijskih strojev, plemenske živine itd- ampak tudi za tiste kmetijske strokovnjake in praktične kmetovalec, ki se zanimajo za najnovejše iznajdbe in pridobitve v prid umnega kmetiistva, da jo Obišče čim več naših kmetovalcev in kmetski.! strokovnjakov. Podrobnejša pismena pojasnila glede razporeda razstave daje ministrstvo za kmetijstvo, oddelek IV. v -Beogradu. — Starešinska zveza Triglav bo imela redni občni zbor dne 4. maja ob 9.30 v Celjskem domu v Ccliu, Dnevni red običajen in sprememba pravil. Ker gre za važne spremembe, se članstvo poživlja k udeležbi. — Odbor. — Smrtna kosa. Včcrai je preminul v l,jub1Jani skladiščnik NabavljaJne zadruge državnih železnic g. Avgust K o n č a r. Pokojni ie bil vzor vestnega, poštenega in ^načajnega moža. Pogreb bo jutri ob 15. iz deželne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo skoro po v*»eb krajih naše drŽave ja^nn. Najvišja temperatura je znašala v Beo^rmiu 21.3. v Zagrebu in Sarajevu 20, v Skoplju 19, v Splitu 18, v Ljubljani 17.4, v Mariboru 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7504 mm, temperatura je znašala 3.8. — Številne ponudbe za posojilo Novemu Sada. Novosadska mestna občina je dobila mnogo ponudb glede večjega pisojila. Angleška družija Matual Finance Indemmity and Guarantee Corporation Limited ji je ponudila 500.000 funtov sterlingov (okoli 137 milijonov Din), ki bi jih mesto porabilo za "kanalizacijo in napravo vodovoda. V-?čje posojilo je ponudila tudi francoska družba »Batignolles-c, ter neka druga francoska finančna skupina. Ker je angleflka družba prva ponudila posojilo in ker so njeni pogoji naj-povoljoejSi, ee bo občina najbrž odločila za angleško posojilo. — Nesreče tn nezgode. .Med prazniki se je pripetilo nekaj manjših nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v bolnico. Tako je 311etna sJužkirtJa Antomia Vozel na Sv. Petra cesti v stanovanju padla in si zlomila levo roiko. Občinski ubožec Ivan Požene!. star 60 let je v Mostah nadel z lestve in si zlomil levo roko ter nekaj reber. — Peter Rovtar. delavec na žagi Franca Oemv sarja v Zalem logu. si je pri deki precej nevarno poškodova1 desno roko. — V bolnico so prepeljan' poleg omenaenih ponesrečencev tudi Matevža Smrtnika, ooletnega delavca z Dobrave, katerega }e pes posestnika Ovne močno ugriznil v levo roko m desno nogo. — Zanimiva rasprava t Subotici. Pred sabotiškim okrožnim sodiščem *e je t© dni vršila zanimiva racprava. železniški delavec Milan Sekulič iz Sente je tožil železniško direkcijo glede odškodnine 300.000 Din. Sekulie je naanree delal na progi, pa mu je med delom priletel težak kamen v oko, ta- te) da je oslepel Zaatopoifc žejeonj&c* direkcije je pri razpravi dejal, da J« bil Sefculić stalno nameščen in de naj zato zadevo resi direkcija sama, češ, da eodid&e ni kompetentno. Sodišče- je tožilca zavrailo z motivacijo, naj se sam sporazume z direkcijo. — Samomori. V petek ponoči je našel stražnik blizu pokopališča Sv. Ane v Osijeku mrtvega neznanega moškega, ki se je ustrelil v glavo. Na policiji eo ugotovili, da gre za -kletnega Rudolfa Pascotinija. Vzrok samomora ni znan. — Na velikonočno nedeljo je pri Dugemsehj ekočil pod vlak 30tetni Jo>;ip Grgogić iz vasi Pororje pri Du^rem-selu. Mož si je že pred dvema letoma hote! končati življenje. Pil je octoMo kislino, pa so ga resili. Vlak je nesrečneža strahovito razmesaril. Vzrok samomora je bila neozdravljiva živčna bolesten. — Roparski upior pri Mostarju. V vasi Zmljana blizu Mostgrja je bil te dni isvr-sen strašen roparski umor. Umorjenega so našli 56lemega imovitega posestnika Mad/a fiubana. Mož ie odšel pred dnevi na sejem v Nevesinje. s seboj jc imel okoli 3000 Din. Ker ga tri dtij ni bilo domov, so bili svojci v skrbeh. Zato je odčel njegov sin v Nevesinje poizvedovat, kje je oče. Povpraševal je povsod, pa so mu povedali, da očeta sploh niso videli. Sin je slutil nesrečo in se je vrnil domov. Instinktivno je spotoma pregledoval okolico. Slučajno je opazil kup listja in d račja v jarku ob cesti. Ko je od-stran! dračje, je ves prestrašen zagledaj mrliča, v katerem je spoznal svojega očeta. Nesrečnež jc imel vso razbito lobanjo. Sin je o zločinu obveetil orožnike, ki so ugotovili, da so ljudje ubitega fiubana nazadnje videli v družbi zloglasnega Antona Marti, novica iz Konjice. Moža so aretirali in zaslišali. — Drva, premog, koks uajoate pri družba »Kurivo« na Balkanu, tel. 3434 100n Iz Ljubljane —Ij Ma£o!ičeva razstave. Na velikonočno nedelje je imel g. Srečko Magolič drugo vodstvo po svoji razstavi, katero sj je ogledalo doslej že rekordno število ljubiteljev upodabljajoče umetnosti. Kako priljubljene so Magoličpve slike, priča ravno tako rekordno število prodanih slik. V nedeljo je bilo prodanih 8, v ponedeljek pa 2. Od otvoritve je bilo prodanih že 45 slik. Magoličeve slike so res kakor naea narodna pesem, ob njih se navduši vsak in jih vzljubi. Posebno segajo po njih Ljubljančani, ki poznajo okolico, katere lepoto prikazuje Magolič v svojih delih. Dne 6. t. m, je kupil na razstavi sliko st, 25 >Pogled z Golovca-: neiki gospod, katerega imena pa pri blagajni v naglici niso zabeležili. Dotični gospod naj sporoči svoj naslov slikarju Magoliču. —Ij Napravite red! 2© večkrat smo opozarjali mestno občino, naj poseže z energično roko tja. kjer cede gospodje, katerim j* poverjena skrb za škropljenje ulic Dan za dnem se namreč dogaja, da škrope najpro-metnejse ceste in ulice zjutraj ob času, ko je promet največji, ko bodijo ljudje v pisarne. Tn tako morajo požirati neprimerno več prahu, kakor če bi splob ne škropili. Ali ree ni mogoče poskrbeti, da bodo vsaj promet-nćjie ulice in ceste poškropljene pred 7. uro zjutraj? Ce to ne gre, pa sploh ni treba dvigati prahu. — Kanalizacija tivolskih jarkov. 2e lani je bilo več odtočnih jarkov kanaliziranih, letos pa je prišel na vrsto glavni obcestni ja-rek v Lattermanovem drevoredu. Preteki: teden so položili debele cementne cevi vzdolž drevoreda od železniškega prelaza do velesejma. —Ij V>topniee za Manirino »Prisego ob polnočiki jo vprizori JNAD Jadran v ponedeljek 2$. t. m. se dobe od danes naprej od 15. do 17. ure v pisarni JNAD Jadrana v Toma novi ulici, arena Narodnega doma-—Ij Me»toa zastavljalnica bo imela redni dražbi lani septembra zastavljenih predn^-tov in sicer za dragocenosti (zlatnino srebr-nino. itd.) 6. maja. za efekte( blago, perilo, stroje, itd.) pa 12. maja t. 1. od 15. uro daljo v uradnem lokalu. —Ij Baritoni s t Anton Subolj si je Lcbral za svoj koncert, kj se vrši v petek, dne 25. t. m. v FiWiarmon4čni dvorani 4 nastope, ki tvorijo vsak za sebe nekako logično celoto. V prvem nastopu nam poda zamorske duhovne pesmi, v dragem indijansko poezijo, v tretjem ljudske pesmi ameriških črncev, v četrtem pa vrsto slovenskih, mani znanih narodnih, s katerimi je navduševal naše rojake po Ameriki ter postal mod njimi izredno popularen. Natančnejši spored vseh teh pesmic, prioteimo v jutrišnji številki našega lista. Opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaii v Matični knjigami. —Ij Pereko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo zvečer vaja ženskega zbora, v četrtek od borova seja, v petek vaja moflkega zbora. — Odbor. —H Otroški čeveljček, nizek, rjav, se je izgubil v soboto na Cojzovj cesti do Napoleonovega spomenika. Najditelja prosim, da «ra odda na Krakovskem nasipu 4-1. —1] Zopet v znamenja nOfa. Prazniki so rnmiK v mestu in okolici brez večjih nesreč m nezgod, pač pa je bilo par pretepov im pobojev v mestu n na deželi, pri katerih so sc zopet odlikovali juuaJci noža. Tako so že na velikonočno soboto preperiali ponoči v bolnico težko poškodovanega 33-ietnega delavca Antona KasteHca, zaposlenega pri mestnem magistratu. V mestni jami se je spri z delavcem Josipom Surkom, beseda je dala besedo in končno je med prepirom Sirrk potegnil iz žepa nož ter strnil nasprotnika precej močno v prsa. Kastelfčeva poškodba je precej težka. Surk bo imel opravka z oblastmi. — Druga žrtev Junakov noža je bil posestnikov srn Miha JapeSj iz L5ke vasi. Ižanci so si zopet skočil! v lase, med splošnim pretepom je dobil M*!ba sunek z nožem v hrbet in v desno roko. K sreči so poškodbe lažjega značaja. —< bport ob praadUh v Cetju. Na ve- Wf03ocno nedeljo in veUkonocin poned^lMK je gostoval v Celju Grazer ASK proti celjskemu Atletik SJC- Zmagalo je obakrat moštvo Atletikov in sicer prvi dan z re, zultatom 6 : 1 (polčas 3 : 0). v revanšni tekmi pa s 6 : 3 (polčas 5 : (t). —c Obrtna ves*. Nov pekovski obrat bo otvoril v Dolenji vasi 7, občina Š. Pave! prj Preboldu, pekovski mojster Anton Grenko. —c Dežurno lekarniško službo v Cetju ima tekoči teden do vključno petka 2Sč t. m. lekarna *Pri orlu< na Glavnem trgu. —c Izarubfleeo in najdeno. Na Krekovem trgu ie bila najdena IS. t m. prazna ženska ročna torbica iz rdečem blaga. Dobi se tj policiji. Milena Horung z Glavnega trga je izgubila lv. t. m. popoldne črno svileno ročno torbico, v kateri je imela 200 f>n denarja, robec in nakazno za 20no Din. izdano od Hramlnega in posojilnega društva v Cebu. Na Kralja Petra cesti je bila na'-dena črna platnena ženska ročna torbica, v kateri ye bil damski lorgnon in 300 Din gotovine. —c Dlvii dvoboj. Na velikonočno nedeljo dopoldne je nastal v Kapucinski ulici v času, ko ie ljudstvo odhajalo iz cerkve, velik :inišč in krik. Stepla sta sc dva pijana krojaška pomočnika Josip J. in Bogomir K. Končno sta se začela bombardirati z debelim kamenjem, kar .ie povzročilo med pasanti obilo stranu Lhidje so preplašen" bežali na vse strani, boječ se. da jvh ne b* zadel kak kos robatega kamenja. Brez nezgode pa le ni bilo. Kos kamna K zadel v glavo I4!etnesa učenca četrtega razreda okoliške osnovne šole Ludovika Kompana z Brega in ga občutno poškodoval na desnem uSesu. Na pomoč ie moralo prihiterj več stražnikov, k«i so bojevalca, ki sta prekrokala vso prejšnjo noč. spraviti v policiiski zapor. —c Drag telet v Celje. Rudar Konrad K. iz Hrastnika ie napravil na veliki petek izlet v Celie. Oborožil se je s šestimi sto-taki in sklenil,, da ga v belem in prijaznem Celju nekoliko polomi. Pa ga ie preveč po-lonrl. Popival ie s prijateljsko družbo po raznih celjskih gostilnah tako dolgo, da se ie znašel okrog 18. ure zvečer v nekem lokalu na Glavnem trgu brez denarja. V njegovi družbi je bila tudi neka Tončka C, katero so člani vesele bratovščine obdolžili, da je vinjenemu Hrastničanu »sunila« par »metljčkov«. ObdoHHtev se ie po posredovanju policije izkazala za neutemeljeno, ker ie skesani Konrad končno priznal, da so stota-ki na dolgotrajni pivski turneji križem Celja polagoma odromaH po žejnih grlib njegove družbe. —c Srečke Državne razredne krterfle za igraje v 5. razredu 19. kola so te prispele in naj jfo lastniki takoj obnove v podružnici »Jutra« v Celju._______ (preden be edCoeiie za nakup razne emajlirane, modre, riave sive ari aluminijaste posode, si oglejte bogato zalogo pri tvrdki z železrtitK) STANKO FLORJANCIC LJUBLJANA__SV. PETRA CESTA U Holandci se zanimajo za nas Lami v novembru je ga. H. H. van Dam. soproga našega konzula v Rotterdainu, s pomočjo svojega moža organizirala razstavo jugoelorvenske hišne mduetrije v Haagu. Gospa je zbrala okoli sebe lepo število uglednih sotrudnrkov iz Jugoslavije m Holand&ke. Med drugimi so bile v odboru ga A. Marimkoviceva, soproga zunanjega ministra, ga. Eleonoca Swljug«, soproga finančnega ministra, ga. Semečc-vj, soproga bana dravske banovine, gospa Tartaglia, soproga bana primorske banovine, dvorne dume gdč- Mirka Grujičeva. ga. dr. Tavčarjeva, ga. Lozaničeva itd. Razstava je bila pod pokroviteljstvom kraljice Marije. V znak priznanja za zasluge sta bila gospod! in gospa van Dam odlikovana z redom Sv. Save IV. stopnje- Koncem aprila prispeta zakonca van Dam v Jugoslavijo, da po možnosti organizirata stamo razstavo jugoslovenskib ročnih umetnin, obenem pa bosta skušala organizirati prodajo holandskega cvetja v Jugoslaviji. Z avtomobilom prepotujeta vso Jugoslavijo vzdolž in počez. Njuno potovanje bo organiziral zagrebški »Tourre-t bureau*. Ga- vati Dam je izjavila dopisniku zagrebških Novoati: Haaška razstava jugoslavenske hišne umetnosti m industrije je na Holandskem vzbudila veliko pozornost ne samo glede na kulturne pridobitve, temveč tudi na veliko nacijonamo r>orbo za ujedinjenje ter velik gospodarski napredek Jugoslavije. Ta poskus se nam je posrečil. Zato nočemo ostati sredi pota. Upamo, da bo naša akcija uspešna zlasti sedaj, ko imamo v Haagu kraljevsko poslaništvo, katero vodi poslanik in opolnomo-čen i mmisfber Bosko Hristić Naš namen je seznaniti je z razmerami v Jugoslaviji m organizirati v Rotterdamu stalno razstavo jugoslovanskih narodnih izdelkov, katerim hočemo Tjgladlti pot na holandbko trri36e- HoJaodaka je preplavljena z raznimi ročnimi in strojnimi mlel-Vv Zato mora priti izbira takega blaga za razatavo na občutijSvo tehtnico okusa in cene tukajšnjega tržišča. Drugi oziri ne pridejo v poStev. Uspešni in trajni stiki med obema narodoma bodlo mogoči samo, ce sc bomo dobro posnaK. V &*. — Zidaj 1» vremirao nekaj iz astronomije, pravi uČ3itelj. Mis^te si, da je moj klobtrk planet Mars. — Gospod učitelj, ali je Mars ob-ijude© ? vpraša * Janezek. \ steš&tccono 1a£o lepi ako se od£rijeie$ Ali se bojite vzeti klobuk z gfave — ali radi storite to, rfa pokažete svoje lepe lase? Na vsak način }e to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Elida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot pun, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem. ELIDA SHAMPOO Gradbena dela v medvodskem okolišu Moderno šolsko poslopje v Presk čanah — Vprašanje celulozne tvo Goričanah Medvode, '20. aprila. Xa*e novo m *d>mo šolsko poslopje v Preski »e dviga iz tal. S kopanjem temelja in kleti so pričeli 27. februarja, z betoniranjem temeljev pa 28. marca. Stavba raste hitro, kletni prostori bodo kmalu dokončani. Šola bo sezidana za šest razredov z vsemi pritiklinami, kabineti, pisarno, šolskimi delavnicami in obsežno troepodinj-sko solo. ki bo imela poleg običajne, velike kuhinje in shrambe tudi še posebno učilnico za predavanja, šivanje, ročna dfla in serviranje. Ta bo seveda v onza nični zvezi z gospodinjsko kuhingo. V učilnici bo tudi velika krušna peč za peko. To bo vsekakor nekaj izvirnega, česar menda v druirin £olah 5e nimajo, kar pa je za izobrazbo naših mladih kmetskih £ospodmi velikega pomena. Sola ima tudi poseben trakt zn uči tel jeka stanovanja. Sttavboa dela jo prevzel gor*p. Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani, graditelj Trgovskega doma. Zaposleni so samo domaČi, krepki in pridni delavi, vse se vrin" urnn, toda solidno in mirno. Do jeseni bo stavba v sirovem stanju dot ovijen a, prihodnje leto pa izročena svojemu namenu. Gledr; srtavbnf^a prostara so bila goveda mnenja in želje različne. Sedanji prostor na vzvišeni terasi v Preski jp izbrala in odobrila uradna komisija in s^daj priznava vsnk, da bi lepšecra prostora ne mogli dobiti. Tz doline, i železu iškf proge h.-> krasen poffl^l na impozantno stavbo, ki bo v pono* občine Medvode. zdravstveni dom v Medvodah tudi pridno prezidavajo. tako da bo leto« v glavnem dovršen in bo tudi začel s svojim delovanjem. V njem bodo obsežna kopalnice, ordt-naerjske in izolacijske sobe s čakalnicami, sobe za sestre in postrežnice ter poseben oddelek za hiralnico. Provizorični most čez Soro v Medvodah, katerega smo že označili kot prometno oviro, ker je ^'tno ozek in za katerega je vi raoet s projekhrano cesto dograjen, kar pa ne bo šlo tako hitro. Ako pa ee stvar le predaleč zavleče in provizorični most prej odpove, bo zopet tr**ba neplodonosn-^ investirati vanj večjo vsoto, ki pa bi se lahko prihranila. Papirnico v Goričarnih *o izdatno razširili in povečali. Sezidali eo novo veliko kurilnico z novimi io večjimi parnimi kotli. Tudi obratno poslopje je temeljito prenrejeno in povrČarvo. vstavl^n je nov. veb*k k.^tel za celulozo, s čimer ie sedaj delazmožnosrt tvornice podvojena. Z \-sestranskim moderniziranjem obrata bo to domače podjetje laž;^ konkuraralo z inozemskimi papirnicami, ki uvažajo še vedno velike količine papirja v našo državo. Potem bo imelo domače delavstvo tudi dovolj zaslužka in ga ne bo tret>a odpuščati. Glede celulozne tvornice v Medvodah oh Savi ne ve nihče, kdaj se bo kaj ukrenilo z p|0. Neizmerna množina vode teče skoro ne- izkoriščana mimo. Gosp. prof. dr. Vidmar je izjavil o tem na evojem predavanju v dvo- roni Zbornice za TOI dne 16. t. m. naslednje: >Medvode iona jo ugodno vodno ^ilo, ki je ne smemo izgubiti iz oči. Prej ali 6lej mora v Medvodah zrasli moderna hidravlična električna centrala . . .c Združene papir- i — Razširjenje papirnice v Gori-rnice v Medvodah —> Vodovod v je dovršen niče bi jo baje že sezidale, vsako leto ja tn v tej zadevi par uradnih komisij in vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke. Medtem smo pa že lani dobili električni tok (v glavnem po zaslugi gosp. tovarnarja Medica) iz Majdičeve elektrarne t Kranju, v Medvode, Svetje in severni del Preske. Sedaj delajo napeljavo Se v južni del Preske in v Vaše in Goričane ter sosedne vasi. Tako bo vsa naša okolica elektrificirana, kar so naši ljudje že dolgo želeli. S tem pa so dani tudi vsi pogoji za obsežnejši razvoj induetrije v naši občini. Na domaČo hidravlično centralo, za katero se dela le 20 let, našemu za napredkom stremečemu ljudstvu ni bilo več mogoče čakati. Vodovod v Goričanah je že d/yvreen. Vse čast zavednim vaečanom, ki se niso strašili ne truda ne žrtev. Z lepo vzajemnostjo so s--pogumno lotili ogromnega dela in ga v razmeroma kratkem času aovTžih. Največ zaslug za napeljavo vodovoda si je pa pridobil gosp. Guzelj, komercijalni ravnatelj papirnice v Goričanah, ki ns je pred kratkim zapustil. Tako bodo kmalu vse okoliške vaei preskrbljene z zdravo pitno vode. Pripravlja se tudi vodovod za Medvode. PreŠkl vodovod pa bo treba v kratkem okrepiti. V a« se hitro širi in kapaciteta starega vodovoda ne zadošča več veem potrebam. Vodovod v Vašah deluje v splošno zadovoljstvo. OTROŠKE mogavice 1£jGOM Mrliče je slačil »Pester Lk>yd« poroča o senzacijo* nalnem odkritju v Zyrardovu. Na židovskem pokopališču >e opazil nočni čuvaj moža, ki je odkopaval prst s svežega groba. Ko ie prišel do krste, jo je odprl, odvil truplo in spravil rjuho, v katero je bilo zavito. Skruailca srrobov so takoj aretirah" in odvedli na policijo. Izkazalo se je, da je mož cro-bar židovskega pokopališča. Priznal je. da je slačil mrliče žc dolga leta io prodajal iz grobov izkopano blago. Ko se je vest o grobarjevem početju raznesla po okolici, se je polastila ljudi groza. Mnogi so trgah" s sebe srajce in jih sežigali. Zavest, da nosijo srajce iz blaga, v katero so bili zavrti mrli5i, jim je bila grozna. Strah in ogorčenje nad grobarjem >e bilo tako veliko, da je moral rabin začasno prepovedati ljudem dostop na pokopališče. Spominjajte se slepih' Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. aprila 1930. Stev. 01 Edgar Wallace: 45 Vrata izdajalcev Roman — Tu sva. &oier je odprl vratca in Oraliam je stopil na blatna tla. Deževalo ie. Graham ni ničesar videl, pač je pa slutil, da mora biti reka blizu. Slišal je pljuskanje vode in zadišalo je po morju. Široka dlan mu je padla na ramo. — Za menoj! — je zapovedal oso-ren glas. Graha m je takoj spoznal Elija Bossa. Sledil mu ie po strmem bregu in kmalu ie zagledal čoln. Vstopil je in sedel. Malo je manjkalo, da sc čoln ni prevrnil, ko je skočil vanj plečati Eli Boss. Čoln je odrinil od brega in Graham je zagledal luči »Prettv Anne«. Bližala sta se ladji vedno boij. dokler nista za-vozila mimo njenega krmila in se ustavila ob ladji na kraju, kjer je bila spuščena s krova pletena lestev. Graham je splezal z dragoceno šatuljo na krov. EU Boss mu je sledil za petami. Graham je slišal škripanje Vijakov, ki so vlekli motorni čoln na krov. Pod nogami je zaslišal težke udarce, škripanje in hreščaiiie obrabljenih strojev. — Potrudite sc doli, — ie dejal Bi I5o*ss. — Ali ves»Lc, K.j je vasa kajDUiar1 iKUučavmco smo prii-rchli, blagajno imate tudL tam. Ozke stopui-ce m& i brile razsvetljene in Graliam se je in-ora>l dotipaiti do s podave sa krova. V temi je našel svojo kabino in smuknil' v njo. Položil je šatuljo na tla, potsflcafl i«e ključe, otipal luknjico v ključavnici ni se zaklenil v kabino. Seie potem k Prižgal luč. Okenca so b;la /lunvena. V sivi steni jc visela na kljuk;; petrolejka, katero je Graham prižgal, preden si je ogledal svoje novo bi val š če. Kabina je kazala sledove prizadevanja pričarani v nuo udobnost. Na stena je visel barvotisk brez okvira. Sredi kabine je stala miza, pogrnjena z novim prtom. S'.o-dTrjič je Graham zagledal blagajno. Stala je v kotu in bila je pritrjena k tlom z železnimi kavi). Prva njegova dolžnost ie bila spraviti ukradene dragocenosti. Zato je nemiudoma storil, kar mu je IVJo naročeno. Za zaklenjenimi vrati, v miru in udobnosti se je skušal pomirili. Zdelo se mu je, da pluje lad'ja čudovito hitro, čeprav mu je služilo za merjenje Iritrosti samo brnenje strojev. Zdaii se je pričenjala njegova pustolovščina. Rad bi bil vedel, kakšen bo konec. Kaj neki se je zgodtfo z D lokom? Bratova useda ga ni prav nič zanimala. Masivi si je, da ga Dick itak nikoli ni imel rad, kajti sicer bi se brl vsaj malo potrudili olajšati mu žilvljenjie. Ali pride pred vojno sodišče? Nekdo je potrkal, potem je za donel zamolkel udarec in praskanje po vra- — Kdio je? — je vprašal. — Za boga, odprite! — se je zacuJ •zamolkel glas. Graiham ye skočil k vratom in jih odklenil. V naročtje mu je padla bkda, okrvavljena postava, 'kli hi ga bila skoraj zbSa z nog. Bil je CoHev WarrtartgtorL XVIII. Popoldne je preživljala Hope Joyner-jeva trenutke, ko |e dvomila o svojem razumu. Bila je tako zibegana, da ;e ob treh telefonirala Etičku Haliknveltlai. toda zvedela je samo, da je v službi. Colleva VVarringtona je poznala tako, kakor so ga poznali vsi. Njegove prejšnje pustolovščine so bile splošno znane. Njegova preteklost je bila sicer do gotove meje že pozabljena, vendar je pa včas; obstal pred vrati, ki se mu niso hotela odpreti. Ce bi se bila Hone Joy-nerjeva posvetovala z Dickom, bi Joi-ley uikoili ne bil prestopil pra-sa njenega stanovanja. Vrinil sc je bil v njeno življenje kot prinčevo orodje. Hone se seveda še sabijalo rs; o tem. MisMa je, da sc jc seznanila z njim potom prijateljice, ki je bila tudi članica Društva indij-, skih žen. Bila je prepričana, da bi ji mogel Collev \Varrington kai povedati o njenih roditeljih, kajti on je imel naravnost neverjeten spomin za vse pomembnejše dogodke v družabnem življenju. Zavrnila ali vsaj z zanrčljivini nasmehom bi bi'la posfatšafa kogarkoli manj znanega, kli bi si bil drznil govoriti o ta;.;ni njenega rodu. Toda CoIley je imel svoje privilegije. Lahko je govoniS bi tudi govriil je reči. s katerimi bi bil vsak d-.rugi dotfjčnega razžalil. Zato je bila tu-di Hope preveč presenečena, da bi ga zapodila, ko s: je brez opozorila pri/a-stil Dravion sporočiti ii nieno tajno kot »prv-ateli«. $e preden se je prav zavedla ,ji jc resno in samozavestno izjavil, da ima vesti o ivenem očetu. Vsa zmedena je hodila ob devetih zvečer po ViiMiers Streetu in bila je pripravljena seči po poljubni pretvezi, samo da bi se mogla vrniti domov. '1 oda zitželjjne pretveze ni našla in že je zagledala pred zakotno restavracijo C- I-leya \\'arringtona. Dovoliila je, da jo je odvedel k mizi v napol prazni restavracij. Collev jc naroči! lahko okrerčilo in Hope je bi2a vesela, da je začel pripovedovati svojo zgodbo takoj, čim je natakar odšel. Storija je bila še dokaj verjetna. Pravil je o ženski nizkega rodu, ki se je poročila z veljakom. Sprla sta se in ločila. Žena se je vrnila na mesto tajirice, kakor je bila še kot dekle. Poi leta po ločitMi je pa prišla na svet Hope. A keir je noena mati sovražna svojega moža, mu je dala sporočiti, da sta ona in dete umrla. Collevjeva fantazija jc zaplavala tako daleč, da je pripovedoval, da se je oče drugič oženil, po smrti svoje žene je pa zvedel, da je nehote i»n nevede zagrešil dvoženstvo. Ni imel poguma priznati Hope za svojo ločeno ženo, ker se je bal za otroke iz dragega zakona. Skrbel je torej, da je imela vsega v izobilju, ne da bi se iždaJ. — Draga Hope, pravim vam, da sem moral napeti vse sile, da sem pregovoril vašega očeta, naj se sestane z vami, — tše lagal Colley. Odklonjena hvaležnost — Kako naj se vam zahvalim, da ste •tvegali svoje življenje in rešin mojo hčerko, ki bi bila sicer utonila? Tu besede zahvale ne zadostujejo. — Nikar si ne belite glave, milostiva, saj sem že oženjen. Pred iS leti pri Ypm Prva žrtev strupenih plinov — 15.000 zastrupljenih, 5000 mrtvih. Danes ob 18. mine 15 let, odkar so Nemci na zapadni fronti prvič napadli zaveznike s strupenimi plini. 22. april 1915 je važen mejnik v razvoju kemič* nih bojnih sredstev. Po izjalovljenem silnem naporu nemških armad v Fran; ciji in po bitki na Marni jeseni 1914 sc je Kojna vihra na fronti od Švicar^ ske meje tja do morja polegla in za* čela se jc tako zvana okopna vojna, ruške, mitraljeze, minometi in topovi niso zadostovali za prelom železne ve* r\oc zavezniških armad. Zato so si ho; teli pomagati Nemci s tem, da so po!* nili granate in šrapnele s posebnimi kemikalijami, ki sn dražile oči tako. da so iih zalivale solze in da vojaki niso mogli streljati. Pa tndi to ni po* mahalo in Nemci so iskali sredstvo, ki bi jim omogočilo prebiti zavezniško fronto. Spomladi 1 *>J3 jc nemški generalni štab sklenil preizkusit* novo boino sredstvo v obliki strupenega klora, ka* terega naj bi po nasvetu nemških ke* mikov spuščali iz *;trelsk:h iarkov. V ta namen so porabili kovinske balone, napolnjene s tekočim klorom, katerega so deloma zaplenili v kemični industriji, deloma so fa pa izdelali nalašč za plinsko vojno. Baloni so bili opremljeni s pfisthnimi nipami in dolgimi svinčenimi cevmi, skozi katere ie uha= ial klor in se izpremmial v oblake ri\'u na č'm je nrišel v stik z zrakom. OH 5. do 1. aprila ponoči sta prineliali dve stotniji piionirjev 1600 velikih in 4130 mali]] balonov klora \ nemške posto* ianke med krajema Langemarck in Bixsehootc pri Ypru. Tako je bilo pri= pravljeno vse za **»rvi plinski napad. 22. april 1915 je pomenil važen -res okret v svetovni vojni in je torej zgo* dovinski dan. Vsi baloni so b^i pripravljeni, toda napad s plini ni bil še mogoč, kajti treba je bilo počakati, da zapiha ugo* den veter. To se je zgodilo šele 22. aprila. Tega dne ob 17 24 ie bilo izda* no povelje, naj se ob 18. začne r*r%n naparl s strupenimi nlini. Točno ob 18 so odprli pipe velikih in za njimi tudi malih balonov. Izpuščanje plina ie tra? jalo 6 do 8 minut. Po tem času je na* stal pred nemškimi strelskimi jarki oblak plina, katerega je gnal veter pro-ti zavezniškim postoinnkam. Kaj ta* kega na bojišču še ni bilo videti in za* to ni čuda. da je nastala med zavezni = škimi vojaki nepopisna panika. ZsLTiU mivo ie. da ie poveljstvo zavezniških armad zvedelo za priprave na plinski napad od nekega nemškega begunca že nekaj dni prej, pa ni nihče verjel, da bi se mogli Nemci za kaj takega od* ločiti. Ang'.ški vojaki so postavili na strelskih jarkih celo velik ščit, na ka« terem jc bilo napisano: »Dolgo boste še čakali, da zapiha u den veter.« Z .o je bilo presenečenje tem strasnejše in večje. Na zavezniški strani ni imel nihče noima, kaj sc ^odi. Oblaki plina so onemogočili vsako ori* jentacijo. Ni tore1* čuda, da so franco* ski voiaki .rustili strelske iarke in začeli bežati na vse strani. Drugega izhoda sHnh ni bilo. Toda vsi žal niso mogli nobegniti. Mask oroti olinu ta* krat še niso poznali in tako so sj sku* šali zavezniški vojaki rešiti, kakor so pač **cdeli in jet»»R. Ovijali so si glave z robci in voiaškimi bluzami, nosove so si za tisk'»'^ v mokrimi krnami ali na so si zatlačili usta in nos s prstjo. To* da ta Tvvna sredstva niso mnogo pomagala. Tako je zahteval prvi na* pad s strupenimi plini zelo mnogo žr* tev. Po nemških poročilih ie bilo za* strupi jenih 15.000 zavezniških vojakov in od teh je podleglo 5000. Taktične posledice prvega napada s strupenimi plini so bile tudi težke. Zavezniki so izgubili ozemlje v širini 7 km in globini 4 km. mnogo topov in mnogo drugega vojnega materijala. Na srečo zaveznikov je bil to samo po* skus. kako se bo novo vojno redstvo obneslo. Angleški strokovnjak Lcfebur je izjavil o prvem napadu s strupenimi plini, da sovražnik svojega ogromnega tehničnega uspeha vojaško ni izkori = stil. Če bi bil to storil, bi bil dospel do Rokavskega preliva. Dejstvo je, da so storili Nemci pri tem isto napako, ka= kor Angleži pri prvem napadu s tanki. Ce bi bili Nemci napadli zaveznike s strupenimi plini v večjem obsegu in pripravili zadostno zalogo plinov, bi bil izid svetovne vojne najbrž čisto drugačen. Na drugi strani je pa treba ugotoviti, da zavezniki niso izgubili glave. Takoj so mobilizirali najboljše kemike in začeli izdelovati obrambna sredstva. Fronto so bitro utrdili in ta« ko je bil nemški uspeh samo lokalnega pomena. 22. april 1915 je začetek ogromnega razmaha vojne kemije. Kmalu so za* čeli izdelovati s strupenimi plini na= polnjene granate in mine, proti koncu vojne so pa rabili na zapadni fronti strupene pline že tako pogosto, da je število novega streliva že dosegalo število navadnih eranat in min. Stru* peni plini bodo igrali tudi v bodočih vojnah važno viogo posebno v zvezi z letalstvom. S strupenimi plini napoN njene letalske bombe bodo eno naj« strašnejših orožij. Zato je razumljivo, da je močno letalstvo in dobra obram» ba pcoti plinski vojni kardinalna za* hleva uspešne zaščite vsake države. Po4eg vojaške obrambe je treba orga# nizirati tndi zaščito civilnega pTebival# stva. Sultanov harem dostopen Najnedostopnejši kotiček Carigrada je bil prejšnje čase Topkapu, sultanova haremska palača, obdana z romantiko in zagonetnostjo. Zdaj ie te žago-netnosti konec, kajti proti visoki vstopnini ie sultanova palača javnosti dostopna. Palača, v kateri so stanovale do 15. stoletja do zidnega sultana Ab-dula Hamida žene in ljubice turških vladarjev, je pravo čudo orientalskega razkošia. Krasne so že stene, pokrite z naifnejšim porcelanom. V spalnicah je višek razkošja velika pozlačena postelja 7 baldahinom iz beneških čipk. Neprecenljivo vrednost imajo prekrasne preproge, katerih je v sultanovi palači nehroj. Vlada turške republike je odprla sultanovo palačo javnost: zato, da je prišla do bogatega vira stalnih dohodkov. Iz inozemstva prihajajo bogati ljudje samo zato, da vidijo sultanov harem. Tujski promet s Carigradom se bo zelo dvignil. Možuhin v Pragi Popularni filmski igralec Ivan Možuhin je prispel v petek v Prago k premijeri svoiega najnovejšega filma »Beli vrag«. Že na kolodvoru ie bil navdušeno sprejet. Komaj je izstopil iz berlinskega brzovlaka, je množica ljubiteljev filmske umetnosti tako pritisnila na peron, da se je komaj prerinil do kolodvorskega salona, kjer so ga pozdravili zastopniki češkega filmskega sveta. Med velikimi ovacijami občinstva se je odpeljal Možuhin v hotel Sroubek. Za največjega filmskega igralca smatra Chaplina. Glede govorečega filma je dejal, da nastane zdaj sporedni razvoj govorečih in nemih filmov in da se bodo nemi filmi znatno izpopolnili, da bodo lahko tekmovali z govorečimi. Možuhinu ugaja film samo. dokler v njem igra. Cim je pa izdelan, mu prinese razočaranje, ker ni vedno zadovoljen s svojo igro. O češkem filmu se je izrazil zek> laskavo. Dober odgovor — To je strašno! Od kod neki se vzame toliko razporok? — Očividno iz tolike množine porok. Svobodna volja — Ali verjameš, da ima človek svobodo volje? —Verjel sem, odkar sem pa oženjen, ne verjamem več. 1 ........ - - ■ ------- ...... w a wl ** i* Antiseptično prepariran I OLL/& 1 Sila Je bi ho Bk. fsii|y| 2 jšb NAJBOLJŠA. ak. GUM . . \ >§g Dokazano najdovršenejša fijuhljatia, Sospcs&a ulica priporoča svoje izborne .zdelke Ceve Kar mogo(.^ molkih «> !> I ;i <* i 8 ni zke : Najnovejša francoska dvokolesa Tro-phee de France. Velika zaloga. — Nizke cene. — Prodaja tudi na obroke. -—- Ceniki franko pri F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4 Julija Končar s hčerko Milico javlja vsem sorodnikom in znancem preružno vest, d'a je nje do-bri soprog in skrbni oče, gospod AVGUST K0NČAR skladiščnik Nabavljala« zadruge drž. žel. t Ljubljani včeraj, dnu! To napravi zelo slab utis! Pustite raje kajenje, ki Škoduje na zdravju, denarju in ugled-u! Uporabljajte Nikoipro-st, ki stane samo 56 L>in, pa boste tudi Vi postala nekadilec! Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega 17/c. 1430 Enonadstropno hišo s trgovskim kkkalom in stanovanjem 3 sob. kopahiice. kleti m ostalih pririklin, elektriko in vodovodom, na zelo prometnem kraju v Kočevju prodam. Dopise na naslov: Karo! Braun-e. trzovec. Kočevje. 1444 Klavirje pianine, harmonije prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje na-jecneje tudi na obroke tovarna klavirjev \VARBINEK, Ljubljana. Gregorčičeva 5 — Rimska c. 2. 1447 Likanje moške ali damske obleke 18 Din Nilsko, da-insko garderobo nn'rh:-treie zlika, ke-mično čisti, temeljito posije, na žeI:o napravi novo podlogo, tu-dj obrne, da je kot nova W A ULET EXPRES — Ljubljana. Stari tr« 1e najcenejše in enako naravnemu presnemu maslu, ker je zadelano iz sveže smetane in rtime-njaka in stane samo 26 Din kg. FRANJO SVOBODA. Zagreb, Žerjavičeva ullca br. 2. Sedaj je čas za trajno ondulacijo! Cenjene dame opozarjani, da izvršujem trajno in vodno ondulacijo, friziranje, masažo in manikiro hitro, vestno in po zmernih cenah. DAMSKI ČESALiNI SALON »OLGA« Ljubljana VII, Medvedova cesta 32 (postajališče avtobusa čarman). L. Mikuš LJUBI JANA lestn 'rc 15 pr poiuča svoio zalogo dežnikov in solndnikov ter spreha-alnir- palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. v LJubljani naznanja pre- tužno vest, da je dne 21. t. m. preminul njen zvesti skladiščnik, gospod Avgust Končar Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 23. t. m., ob 15. uri izpred deželne bolnice. Pokojnika in zvestega uslužbenca ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 22. aprila 1930. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEs, Ljubljana (poksgr hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! r Elektrotehnično podjetje IVAN MIHELčIč Ljubljana, Borštnikov trg št. 1 se priporoča cenjenim naročnikom v izvršitev električnih instalacij, kakor tudi za nabavo raznih električnih svetiljk, lestencev itd. Na zalogi vsakovrstne žarnice po jako ugrodnih cenah. "^ojuje Josjp Zupančič. — Za »Narodno tiskano«; Fran Jezeršek. — Za upravo io inseraau del lista: Oton Ghracoi. — Vsa v L^ui)