»edelJ ln Ussod vid*d Ur aoction 1103, OSVETA ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški hi oprsvalškt VNiMC SS67 8. Leirndale Am Offlee Of Pnbllsationi MIV Soath UwwUU Am T«iephone, RockwoU 4M4 o, Hl„ četrtek, 22. decembra (Dac. 22), 1982. ct of Oct. t, 1917, outhorisod on Ju— liHUC ^JthecnptHm $600 Tirfr ■ STEV.-—NUMBER 301 loosevelt pojasnil svoj« I stališče o vojnih dolgovih V svojem odgovoru predsedniku Hooverja pravi, da eeae strinja s načrtom, ki predvideva imenovanje komisije, ki naj bi m pogajala a evropskimi doH- niki _ Albany, N. Y„ 21. dec. -Franklin D. Rooaevelt ne odobrava glavnih točk Hooverjeve-ffa načrta glede obnovitve dis-kuiij o evropakih vojnih dolgovih ker se mu »de nepraktične. To je razvidno iz njegovega odgovora na Hooarerjevo povabilo, naj bi sodeloval pri imenovanju komisije, ki bi vodila diskuzije o vojnih dolgovih a prizadetimi evropskimi državami Rooaevelt je informiral Hooverja, da nasprotuje imenovanju komisije, kakor tudi diskusijam, ki bi poleg vojnih dolgov uključevale vprašanje razorožitve ln avetovno e-konomsko konferenco, ki ae o-tvori spomladi. V svojem odgovoru naglasa, da je pripravljen aodelovati z administracijo in ji nuditi svojo pomoč, vendar noče revidirati svojega stališča, ki ga je podal v izjavi po konferenci a Hoover-jem v Beli hiši pred nekaj tedni. Takrat je Rooaevelt izjavil, da bi bilo v korist Zdruienim državam, ako bi se pogajale z vsako državo-dolžnico separatno in taka pogajanja naj bi se vršila potom običajne diplomacije. V iati izjavi tudi naglaša pravilo, da i-ma dolžnik pravico vprašati za revizijo dogovorov o dolgovih in to pravilo mora biti veljavno tako za posameznika kot za države. Rooseveltov odgovor je sestavljen tako kot ae je pričakovalo. On ni nikdar o zvezi a tem je governer poda izjavo, v kateri pravi, da je izpustil Jetnike, ker ae je ljudstvo pri zadnjih volitvah s veliko večino izreklo za preklic državnega prohlbicijakega zakona. Poštni klorid preti redukcij«" Washlngton. D. C. — kutivnl svet federacije poštnih klerkov je naznanil, da ae bo boril proti pr*oateiJi v Homerjev! poslanici kongrean, ki or-gfra mezdne redukcije za enajst odstotkov vaem zveznim ueluž, bencem. ki prejemajo nad $1,000 aa leto. j — AMNESTIJA ZA NEUKE POLITIČNE JETNIKE Krog 15,000 jetnikov ae bo vrnilo domov o božiču. Predsednik poziva državljane, naj re-apektirajo zakone Berlin, 21. dec. — Predsednik Hindenburg je včeraj izdal mirovni dekret, ki odpravlja izredna sodišča, ublažuje cenzuro tlaka ip ustvarja nadomestno zakonodajo v svrho protekcije republike. V posebni poslanici, ki jo je izdal zaeno z novo naredbo, Hindenburg avari nemški narod, da bo Izdal nove zasilne ukrepe, ako ne bo publika reapektirala zakonov o miru in redu. Naredba je nekakšen dodatek k trem dekretom, ki jih je izdala bivša Pa-penova vlada v prošlem poletju, ko ao bile politične stranke zapletene v ljutih krvavih bitkah. Državni avet je včeraj odobril predlog glede amnestije 16,000 političnih jetnikov in Hindenburg ga je že podpisal. Večina teh jetnikov je bila poslana v zapor zaradi kršenja naredb, ki jih je vlada izdala v kampanji proti teroristom. Amnestija je ena najliberal-nejših, ki jih je izdala nemška vlada od 1. 1918. Vse prosekuci-je, ki doslej še niso prišle na vrsto, so avtomatično ustavljene. Dafye daje amnestija popolno avobodo osebam, ki so bile vržene v ječo zaradi manjših prestopkov: radi sodelovanja v političnih pretepih, kršenja poli-clJakih odredb ln nepostavnlh činov, ki so bili Izvršeni pod pritiskom revščine. Parlamentarni svet je včeraj odklonu predlog socialistov in komunistov, ki ao zahtevali, da parlament otvorl zasedanje pred božičem. To pomeni, da ae bo parlament sestal v januarju, toda datum otvoritve še ni določen. Kubaaekl diktator povabil nasprotnike aa konferenco I Havana, Kuba, 21. dec. — Predaednlk Machado je včeraj pozval avoje politične nasprotnike doma ln v Izgnanstvu na konferenco, na kateri naj bi ae zadenill na načrt, ki naj bi pre-prečil politične konflikte [Tiskarji se izrekli za petdnevnik Glavni etaa tlakarake unije ob-javil reanltat glaaovanja IndtannpoUe, Ind., 21. dec. — Unijski tiskarji, ki ao uposleni pri časopisju, bodo po prvem januarju delali aamo pet dni v tednu, naznanja glavni stan mednarodne tiskarske unije, ki je pravdar objavil rezultat glasovanja o predlogu glede skrajšanja delovnega tedna. Člani unije so ae isrekli sa petdnevnik z 82,073 proti 18,010 glaaovom. V smislu sprejetega predloga bo vaak unljakl tlakar, ki je upoalen pri čaaopiaju, izgubil en dan v tednu, njegovo mesto pa bo šeati dan zavzel nado-meatnlk. Krajevne unije, katerih Člani ao upoaleni pri komercialnih tiskarskih podjetjih, se bodo morale na bazi nove regulacije pogajati z delodajalci v avrho sklenitve stičnih pogodb z namenom, da ae uveljavi petdnevnik na splošno. Woodruff Randolph, tajnik mednarodne tiskarske unije, je objavil rezultat glasovanja o drugih propozlcljah. Sna od teh, katera je določala lapremembo glede plačevanja aaeamenta, je bila poražena. Druga, ki je predvidevala revizijo pensijakega ai-stema, je bila tudi poražena s 26,118 proti 28,877 gflaaovi. Trije drugi predlogi, nanašajoč se na malenkoatne iapremembe v uatavl, so bili sprejeti s veliko večlro. smejo rlki le onim, ki absolutno do kažejo, da se bodo lahko aaml preživeli v novi domovini, ao reducirale (migracijo na to niska število.« Se ena železniška družba propadla Savannah, Ga. — Železniška družba Central of Georgia Rafl way je bankrotirala In 10. t. m. je bila izročena skrbstvu federalnega aodišča. Illinois Central železnica je imela 20 milijonov dolarjev investiranih p|l družbi. Samo pet odstotkov tanlgrantov Waahington, D, C. — Meseca oktobra Je prišlo V Združene države le 797 naseljencev, to je pet odstotkov kvote, Stroge odred- rmnistracijn m novi runhh«, be, da koszirtk * Jl»Jeze«iet*u fi«f« rešitve vprašanja vojnih smejo dovoliti naselitev v Ame- doi^v. FRANCIJA NE BO REVIDIRALA STALIŠČA Načrt, ki ga je predaednlk Hoo-ver pojaantl v avojt poslanici kongreau, naletel na neugoden odmev v Franciji. — Anglija ne pričnkuje ničesar od aeda-nje ameriške adminkstracije Pariš, 91. dec. — Med franco-aklmi uradnimi krogi prevladuje mnenje, da poalanlca, katero je predsednik Hoover poslal kongresu, ne bo spremenila aitusslj* in da bo vprašanje plačevanja dolgov ostalo nerešeno. Neki visok francoski vladni uradnik je dejal, da ni nikakega raaloga sa revidiranje stališča, ki ga je zavzela francoska zbornica, ko a« je isrekla proti plačilom obrokov na francoske vojne dolgove v Ameriki, ki ao sapadli 15. decembra. Francoski vladni krogi poudarjajo, da Hooverjev načrt ne more služiti za podlago nadaljnjim razgovorom o vojnih dolgovih. Ako se pogajanja obnove, naj bi služIle sa bazo nekatere au-gestlje v noti ameriškega državnega tajnika 8tlmeona. Dogovor bi bil le tedaj nekaj vre-don, ako bi obetal koristi tako Franciji kot Ameriki. I^ondon, 21. dec. — Brltski dU piomati ne polagajo velike važnosti HooverJevI poslanici, ki Je bila poslana kongresu. Prišli so do zaključka, da ne morejo ničesar pričakovati ne od sedanje administracije niti od kongreaa. Zanimajo ae bolj za korake, ki jih bo pod visela Rooseveltova ad minlatraclja ln novi/kongres Pomanjkafijt živil v sovjetski Rusiji Vlada objavila aov dekret glede delitve odmerkov Moakva, 81. dec. — Nova odredba, katero ata podpisala diktator Stalin in premijer Molotov ln je bila včeraj objavljena, ae nanaša na problem prehrane pre-blvalatva, ker je pomanjkanje žl. vil poatalo akutno. Odredba določa, da mdra vaak delavec odslej naprej iobltl izkaznico, da bo deležen ddmerkov v živilih in blagu. Bres te iskasnlce ne bo mogel dobiti živil, isvsemšl ns odprtih trgih, kjer pa so osne potrebščina!* prevlaoke. Iskaanloe ho delavec lahko dobil le v podjetju, kjer je upo-slen ln nad katerim Ima upravs direktno kdtttrolo. To pomeni, ds bodo Ishio ls sktuslnl delavci in člani njihovih famlllj, ki ao neapoaottfei ss delo, doblvsli odmerke v tovsmlških prods-, alnah. Nova odredba ae amatrs aa blatvano HmobillssciJoH vssh u-poalenlh oasb, ksjtl uprave tovarn ln uradi so bili lnatrulranl, naj ns Izdajajo nskssnlc novim dslsvcem, ako ae ti ne Izkažejo a ssnealjlvimi potrdili od podjetij, pri katerih so bili prej uposleni. Vssk oluščeni delavec Izgubi avtomatično pravico do pre-smsnjs odmsrkov. , Vlada prlčakujs, ds bo dskret pojsčll disciplino msd delsvel ln da bodo regulsrnl dslsvcl prejemali večjo količino potrebščin lot doslej. . VoMizslo Hm deželo v Padee sovjetskih naročil v Ameriki • Washlngton, D. C. — Naroči-la sovjetske Rusije ia ameriške induatrljake produkte ao padla za «7 odstotkov v prvih desetih mesecih tekočega leta v prime-rl z lato dobo lanskega leta, se glasi poročilo svesnegs trgovinskega departmenta, ki je bilo te dni objavljeno. Sovjetaka naročila ao znaišela lansko leto $94,-tej 077,509, letos ps aamo f 12,068,-,000. Nsw York. - (FP) - Vele-bisnis Js šeif vedno aktiven v kampanji sa redukcijo mesd, kar pomeni redvlisljo kupne sile ve-Ike večine ameriškega naroda, med Um ps,kopiči velike fonde prevlšhegs Jppitala v rokah tistih, ki lnrfp vsšga dovolj. Ta politika "atakllizacija" otsžkoču-i jen Je blags ns trgih ln 2ELE2RIČARJI SE OPIRAJO N0-IVIM 2RTVAM Ker imajo močne organizacije, bodo lahko vodili boj prati magnatom. ki zahtevajo meed-ne redukcije Chicago. — (FP) — Zastopniki železniških kompanlj in u-radnlki železniških organizacij ao ss aešll v Chicagu, da disku-slrajo o vsžnlh vprašanjih. Ras-prave bodo trajale več dni, kajti magnatje hočejo, da ostane redukcija mesde, ki je bila sprejeta v januarju t 1. in je veljavna sa eno leto, le nadalje v veljavi, obenem pa žele, da železničarji pristanejo na nadaljnjo redukcijo sa deset odstotkov. 8 tem ciljem pred očmi so mag-nati Is napravili prvo poteso in takoj nslstsll ns trdovraten odpor. Magnstl argumentirajo, da bodo šelesnloe vržene v bankrot, sko unije ne priatanejo na rs-dukolje. Oni hočnjo zaščititi pro-fits bsnklrjem in Ustnikom bon-dov in delnic. To js njihovs glavna fkrb. Dejstvo, da as bo depresija poostrils, ksr mendne redukcije pomenijo anižai|je kupne alle, mavnatl ne upoštevajo. Atmosfera Js nspsta. Začaana redukcija, ki Je bila uveljavljena v Januarju, bo ostala permanentna, ako bodo magnatl uspeli, kar pomsni Izgubo $800,00,-000 ns mezdah letno. A. F. Whlt-ney, predsednik eksskutlvnaga ielesnilkih bratovščin Jt^. J« pred deprenljo je prodaj . podaljšuje depresijo. Na podlagi statistiko, ki Jo js objsvtls rsvijs 'Buslnsss Week,' Je vsota izplačanih mesd 1. 1020 znašala #68,968,000,000, lansko leto ps aamo $28,282,000,000. Bkupna Izguba na mszdsh v zad-njih treh letih Js tako vstlks kot skupna vsota Izplačanih mesd 1. 1029. 'Rurvey of Currsnt Business/ mesečni buletin, ki gs Izdaja zvezni trgovinski department objavljk vaak meaec poročila c divldendah, ki jih plačujejo ne-katere velike korporselje, in plsčlllh obreatl na Induatrljake, munlclpalne, državne In federalne bonde. To aeveda nI komple-ten rekord, vendar pa kaže altu acljo v Jaani luči. Ta izplačila so I. 1929 zns-Šala $7,tn 1,000,000, lansko leto $8,200,000,000, letos pa sodijo, da bodo znašala $7,200,000,000. Med Um, ko ao ameriški delave I Izgubili skoro dvajset milijard doUrJev na mezdi lansko leto v primeri z 1. 1929, bodo laatnlk bondov prejeli v Um letu skoro Uko visoko vsoU kot I. 1929. Mezdni delsvel so kupci; lastniki delnic In bondov ao Inve-storjl. Vladajoči razred v Ameriki znižuj^ mezda In plače tako v privatnih Industrijah kot javnih. RadtiVUt U politike je poostrlUv depresije. S Um, ko grmadljo neplodni kaplUl, potiskajo kuimo silno navsdol, ker to aahteva SMem privatnih profilov, zaortO pa tudi kopljejo grob kapitalizmu, v kaUrega bo zvrnil prej ali alej. od naa,M Js dejal Whltnsf. "Zakaj naj bi Jih ml doprlnala-117 Ali bi U prinesle prosperlU-to? Mezdne redukcije niso pravo aredatvo sa reatavrlranje irosperlUU. Ako se tisti, ki c6ntroIlraJo smeriško bogastvo, niso nič naučili b dspresijs, ako ne morajo uaUvltl naraščanja brespoeelnostl In ne znajo upravljati bogsatva v avrho sa-HMlltve delavcev In svišanja cupns sile ameriMtega ljudstva, isdsj nsm ns preostajs drugega kot boj proti mesdnim rsdukci-jsm. Vss tlsU, ki urgirajo redukcije, smstramo sa ljudske aovrsžnlks." Železniške unije ao dobro pripravljene za uspešen boj proti magnetom. NJIhovs unije so močne In snsjo tudi enotno nssfeo-patl. V tedniku "Ubor1' Imajo vplivnega ssgovornlks, poleg tega pa Imajo ŠUbe Uhnlkov ln statlstlkov, ki ae lahko merijd* s sllčnlml šUbl železniških kom-psnlj. Prclakave evtkclje vojnih veteranov lWashington, D. C. — Renato, MeKellur je aagotovil svoje prljaUlje, ds Je njegova raso-lucija, ki sshUva senatno preiskavo ekvikclje bonusne armade, resna stvsr. Rekel je, da bo napel vae sile sa pospešitev akcije v senatnem odaeku, da pride njegova reeolucija čim prej na razpravo v višji kongresni zbornici. "Vesel bemr—Narisal jerger. v Itahjl Rim, ti. dec. — Ob koncu no-vem bro je število brezposelnih doUveov v Italiji naraalo na 1,-088^00, U je 160,000 več kot prod enim letom. Mehiški saaaaji minister domišljenimi Menico Clty, 21. d*f. — Ma-nuol C. Tel laz, minister sa su-nanje zadeve v Kodrigvesovem kabinetu, Je včeraj podal oeUv-ko, toda razloga nI navedel. Tel-lez je bil mehiški poelaaik v Wa-shingtonu, prodno je prevzel pozicijo v kabinetu, deset Wt Chicago, 81. dec. — Federalni sodnik VValter C. Llndler je i-menoval Johna J. Maaasaa la J. A. Mothlanda aa upravitelja Northern HtaUs Ufe lnsuraaee Co., ki je prišla v koakar«. PROSVETA TU BNLIGHTKNMENT U.AMLO IM lastnima slov«*ssb MAUOOMM roopob- w Op N«li>Ml . MJt M M.<* M |M*J lat«, I1M M m* i p žl^ftacst itszzo uu. »ti - »1 uu; - Um I7M I« M»f-M PtOgVETA Am. | or tiib ntuesatko r«w Glasovi iz n Zanimive baletka 138 _m«, s« e i " H "Share the Workt Zadnje me«** rarflrjajo po Ameriki nov evangelij Teittve" vpraianja bre*po« noati. J"« J vi druge reiltvene ~ " ^ £ bilo do.ti - »plaval« po vodi. IU*»rajo ga delodajalci ta bankirji. t^^^nta/J'^1« nrisiljeni kupovati razne okrajne in drtavne Ku poltno akcijo. Kart rja ga pora-£na Hoovrova adminUtracija, kl .traino tet- ko daje mllUonaka Po»J»" drtfvsm " čevanjo bmpoMlnih. Kontno Je novo .kemo Si »m novi predsednik Roo«velt, kur znova potrjuje v« ono. 'kar vedno prlpovedu-jemo o demokratih. J Nova skema se glasi na kratko: "Share the workr Razdelimo delo! Tisto delo, kar ga je le, razdelimo, tako da bodo tudi brezposeln^ malo delali! To se pravi: vsakdo, ki še dela lest dni v tednu, naj odstopi tri dni drugemu kdor dela štiri dni, naj da dva dni dela drugemu. Vzi oni, ki dehtjo, naj dele svoje delo z onimi, ki ne delajo! Na ta način bodo ve nekaj delali in zaslutili po malem, brezposelnost ,mde morda na nič ln pomožne akcije odpadejo! Pri tem pa hinavsko apelirajo na dobra srca delavcev, naj se usmilijo revežev, kl ao že dolgo brez dela ln naj prostovoljno delijo z njimi •voje delo. To Je tako človečansko ln tako krščansko! :,t Kakor vae kapitalistične skeme, s katerimi "osrečujejo" delavce, Ima tudi ta ovčje oblačilo. V resnici to nI akema «a delitev dela, temveč za delitev plače. Kar hočejo bankirji ln val njihovi politični aluge, je — "share the wmk<*". Delodajalec pri tem nič ne Izgubi; njegova plačilna llata je toliko ln toliko ln vseeno mu je, če to plačo prejme sto ali petsto delavcev, glavno je, da je delo i*vršeno. Drugače pa ie z delavcem. On mora deliti delo ln plačo. Ce je manj dela, Je manjii zaslužek. Ce ai znrtaš delovne dni ali ure za polo-vloo, ai snMaft plačo za polovico, linijski delavci, kl Imajo mezdne pogodbe z delodajalci, ne morejo tega storiti, če nočejo prej zavreči svojih pogodb. Dalje so delavci, tpecialiati — ti navadno največ zaslutijo — kl ne morejo priti v poštev pri "delitvi dela", kajti vsakdo nI smoien njihovih poalov. O Izrednih talentih — operni pevci, filmski zvezdniki itd. — ki navadno prejemajo visoke plače, sploh nI govora, da bi mogli najti enako zmotne namestnike med brezposelnimi. Jasno Je, da prizadeti bi bili le navadni delavci, mehaniki in oni, ki danes najmanj zaslutijo in so morda le za las na boljtem od brezposelnih. Torej siromaki naj dele svoj saslutek s siromaki, da bodo potem vsi skupaj enaki siromaki! Vsi skupaj bodo viseli med aemljo ln zrakom — reducirani na najnitjl tlvljenjski standard! Ne bodo mogli pošteno tivetl niti pošteno umreti! In vae pomožne akcije odpadejo, kajti brezposelnih ne bo več. Ce delaš eno uro ns dan In dobi* deaet centov "plače" — si upoalen. Sijajna skema! Ali ate ie kdaj slišali o eni sami Akemi za reševanje brezposelnosti in depresije sploh, o skeml, kl pride od zgoraj. da ni bila narejena večjldel ali popolnoma na račun delavcev? Da ne bi bili delavci trtvovani? Ne, ni je bilo! Vaako prekleto zmašilo, s katerim -rešujejo" vse. Je narejeno na račun airomakov. Oni, ki imajo najmanj, naj Ae tisto drobtlno dale z onimi, ki nimajo nič — da ne bodo val skupaj imeli nič. Od zgoraj nič ne slišite, naj bi delodajalci delili dobiček z delavci, naj bi na račun avoje-ga dobička povečali produkcijo in upoallli več delavcev. O ne! Take sugestije so v očeh ka-pitaliatov bogokletje. Kapitalisti nočejo nič slišati o usmiljenju, človečanstvu in knščanakl požrtvovalnosti na svoj račun. O ne! To nI buslnes*. To bi bil slab business. Business ne sme biti prizadet. Več davkov na velike dohodke? Ne — business ne dovoli. Več dela za delavce? Ne — buslneaa ne dovoli. Večje pla-če za delavce? Ne—bualnean ne dovoli. Manjše plače? Da. da — to Je dobro za businaaa! ln le manj Ae? Da. da, da! Tako gre. Vse za bualness. Delavcem pa —-betino. In če ena batina ne zadostuje, pa dve ali tri hatine. Ampak ameriški delavci ljubijo hatine. To ao pokazali pri sadnjih volitvah. Zato se ne amejo nič pritožiti, če j« Rooaevelt odobril ske-mo Mshare the arork". Zdaj so Ae batine republikanske prosperltete, po novem letu pa pridejo batine demokratske proaperitet*. pripravite sel Dobro se stisnite okoli trabtffcel Bridgeport, O. — kluba it. 11 dne 18. dec je bila dobro obiskana. Izvoljen je ves stari odbor za leto 1988. Kot izgleda, bomo dobili zopet aflkpj novih članov. Sklenjeno je bilo, da se delo in sktlvnost podvojita sa prihodnje leto. Prihodnja neja namesto 16. jan. bo 21. jen. ob 7. zvečer, ker se 14 — 1*. jan. vrši konferenca tajnikov soe. klubov za državo Ohio v Clevelandu. Tajnik kluba At. 11 bo na konferenci. Drugače ae bodo seje v rti le vsako tretjo nedeljo ob 10. dopoldne. Program priredbe kluba na starega leta večer 31. dec. je sledeči: Igra "Novoletna resolucija". Osebe: bankir Kraus —-Joeeph Snoy, njegov sin Milan—Tony Kravanja, Bimbo, njegov prijatelj—John Blatnik. Zora, njegova služkinja, Vera Hribemik. "Sonnet Without Music", deklamlra Philip Snoy. "International", delavska himna, poje Joseph Snoy ml., spremlja na lds vir Margaret Snoy. "Mush and Poke Undertakers", angleAki komični prizor. Osebe: Louis Gorenc ln Albin Potnick Nastop pevskega odseka s pesmimi. Sledi do leta 1988. Ne prezrite tega večera! Pose- pravem stanju, tako glede varnosti pri delu in glede zraka. Vsi. ki so biU zasuti in ubiti, so bili mladi fantje, ki Ae nikdar v pravi maj ni delali la se niso znaU varovati. _ Kompanija je izjavila, da jt bilo to poletje v teh rovih naj manj 26 tieoč ton nakopanega in prodanega premoga in da bo sedaj z vso silo ta obrat ustavila. Omenjeno je tudi bilo, da se sedijo k tem narodnim mesijam je tiskano na programih, fin z dvoma jih vsak zna. Nazadnje bo priAel Miklavž z velikim košem ln bo obdaril vse otroke, ki bodo navzoči pri koncerta. Vstopnina je samo 60c za odrasle. mladina pa je prosta. Začetek je ob Atirih popoldne. Dajmo mladini poguma za nadaljnji razvoj, zato naj nikogar ne manjka ia dvorana naj bo zasedena do zadnjega kotlčk* 'i 4 pripravljalni Petnajstletnica "SvabedeT je med butlegarji zaWa prava „ SSta vojna radi cen premoga. Eden drugemu so konkurirali s cenami, pa ne navzgor, ampak navzdol, tako da sedaj se že prodaja po W tona. Ker se pa premog nič ne tehta, zato pa so tone tudi zelo lahke. Kompanija je dala na znanje, da vsak kdor bo Šel kopat premog nepostavno na njeni lastnini, da bo aretiran in tožen pri sodniji. Drugi dan je policija že prijela devet voaiikov s premogom in so bili na zodnijl kaznovani (po $19). Odtakrat je vae končano. Poročal sem že enkrat, da v je Novi Scotiji UMWA tudi večina premogarjev obrnila hrbet in da se je ustanovila nova unija. Sedaj se imajo vršiti pogodbe za nov kontrakt. Ali kompanija noče ničesar slišati o novi uniji. Pravi, da je ne pripoana, VPPH^^H^H far S UM W ima vse stare kon tite to priredbo od blizu in da-1 trakte podpisane. Sedaj se bo le- di premične slike o ^utninar-stvu in reji. Naša država (Pa.) da tudi brezplačne kores-tečaje in fermarske kn ijižice (bulletins). Kdor V ovčji koži Spokorno ovčjo koto je navlekla zdaj gospoda, ki nam tako velikodušno reže "duševni «isli na take tečaje in I kruh". Zgodil se je čudeš: prelevili so se v naTnjitice, naj piše aa naelov: an#ele, torej nekaj imenitnejšega je to, kot ti Frank Lukancicb, Midway, Pa. 8ti dc#odek, ki ga opisuje sv. pismo, da so se angeli skazili v hudiče. NU^M par zabava leč, zakar vam ne bo žal. S tem boste dali članstvu kluba pogum za bodoče delo, kl ga je še dosti. Priredbe kluba so bile vedno dobre in dobro Obiskane. Upamo, da bo tudi ta., Klub bo tudi v bodoče gojil dramatiko in petje. Se opozarja tukaj živeče starše, da dajo svoje hčere in ainove v dramski ali pa v pevski odsek. Oboje je lepo in korlatno. Naloga kluba Je lepa, ker goji kulturo med mladino ln odraslimi. Klub je naredil dosti dela v letu 1982 za volilno kampanjo eoc. stranke, imel shode, članstvo je nabiralo podpise, delilo letake ln platforme. Naše dalo nI bilo zaman. Kjer je sede* kluba, je stranka več kot podvojila glasove od zadnjih volitev. Pripravljamo ae za občinske volitve. To stane doatl truda in denarja. To boete članstvu poplačali, ako ae udeležite njih prinedbe, katera bo v U namen. Klub se zahvaljuje vsem, kl ste mu pomagali ln šli na roko na njegovih priredbah. Priporočamo se tudi v bodoče. Kličemo le začela vojna, ker k U!MW spada komaj okoli 8000 mož, k novi uniji pa 7,800 mož. V Rlver Hert>ertu, N. S., je bila zadnji teden plinska explozlja pri kateri je bilo pet majnarjev ubitih. Herman Drobeech, društ. 5*6. Koncert in božičnica mladinske ga zbora Brooklyn, N. Y. — Kdo se ne spominja božičnih dni, ko smo v starem kraju peli one prelepe pesmi? Spomin na to nam omehča dušo in počutimo se zopet kot otroci. Vodstvo mladinskega zbora predstavi naš slovcnek mladinski zbor s svojim prvim koncertom na Štefanov dsn dne 26. dec. v Slovenskem narodnem domu. Slovenska mladina bo prepevala. Nad feo jih je. Pomislite kako bo zaigralo srce vaja-kemu, ko bo slišal navdušeno pe. sem iz mladih otroških grl v materinem jeziku. Prisoetvoval sem parkrat skušnjam, ki jih vodi Anton Subelj. Čudil sem ae, ka- Prosvetl,*kl jo zelo rada čitam Upam, da jo tudi mnogo drugih ceni radi njenega raznovrstnega in pod učljivega gradiva. Prosve-ta je list, katerega bi pač vsak Slovenec moral imeti v svoji hiši ln ga hi moral na ta način pomagati vzdrževati. Časi so namreč takšni, da ao naštele težkoče tudi za naš dnevnik. Delavske razmere v Detroitu so pod ničlo, ravno tako je malimi trgovinami. Ce ni denarja, kako naj si delavec kupi »voje potrebščine? Ljudem so »e tudi želodci skrčili v teh slabih ča?ih. Tako je pri nas, tako je v drugih mestih, malih in še posebno pa v velikih. Velika mosta so seveda bolj prizadeta. Na kulturnem in društvenem polju pa dobro napredujemo kljub slabim razmeram. Naše pevsko društvo "Svoboda" se pridno vadi v predpripravah, da nas bo apet iznenadilo na 15. januarja. Nastopili bodo mladi pevci in pevke. Videli boste, da se lahko tudi tu rojena naša mladina nauči našega jezika v peitfu in lepi izgovarja vi. Zato pa ne smete zamuditi te krasne prireditve, zakar vam aeveda ne bo žal. Kdor Želi vstopnice, ki se bodo prodajale v predpro- Vse zadevno bo dobil pri meni brezplačno. Državni kolegij »e je poutteatil, d* asm lahko dam vse potrebno, če vidim, d«MO-| seba v resnici zanima in da pi ee ne metale proč take Uskovlne, kl jih plačujejo ljudje z davki. Od države ne dobim niti centa, ] zato sem primoran, da računam^ zalo majhno vsoto H Uke okrožne perutninarske tečaje. Upam, da bo vsak učenec tudi to upošteval. Vsakemu je znano, da imam s tem mnogo stroškov in dela. Država n« da drugega zastonj nego knjižice, katere namreč angeli akaziii v nuaice. in as najsw tejši Hst je uvedel delavski vestnik, začel je pretakati s socializmom pobarvane krokodilove sqize. Pravi pri vsaki prillti, da je cerkev na strani delavstva ia naglaša, da je katoliški po-kret prav^pprav naperjen proti kapitalizmu V nedeljo smo zopet čititfi, da se nasprotniki cerkve radi poslužujejo do skrajnosti obrabljene krilatice, da pridat* delavstvo, češ, da a knjizu naročiti moram sam narocui " plačati vse stroške za naročnino, znamke, papir itd. Kar so naročili v tej naselbini, sem dobil vse povrnjeno. Stroške za premične slike bom moral tudi jaz plačati (prevozne stroške). V teh slabih časih moram tudi jaz vedeti, da je vsak cent dobrodošel, Zato pa ni treba, da bi kateri rojak radi tega izostal iz Šole. Sporočite mi kjerkoli se vam vidi, da bi bilo umestno obdržavati tako šolo, da bi bilo vsaj par učencev; jaz sem pripravljen jih podučevatl, ker ne vzame dolgo časa, da se poduči ljudi le bolj o važnih predmetih. Lepo se zahvaljujem ro- m lago dvorano brezplačno in obilno udeležbo. Frank Lnkanckh. cerkev drži s bogatimi, najnreč s kapitalisti. Nadalje trde gospodje y ovč^i koži, da nasprot-nikl nimajo nobenega dokaza, da cerkev res drži s kapitalisti Mi pa, ki težimo za tem, da pridobimo delavstvo, saj amo vendar samo delavci, mi delavci torej pa predobro vemo, saj govori vsa zgodovina o tem, da je bila oerkev kapitalistična ustanova že zaradi tega, ker je bila vedno v službi kapitalističnega družabnega reda, in saj je bila glavna opora fevdalizma, kl sega tuin-tam celo v našo dobo, vemo torej, zakaj katoliški tisk hoče še vedno slepiti delavstvo in zataj neprestano trobenta, da bodo le krščanske ideje rešile svet. Bojte se jih! — Povsod brizgajo ta jagnjeta opij» da bi še vedno uživalo ubogo delavstvo "duševni kruh", da bi bilo duševno zasužnjeno, kajti duhovne sužnje je lahko zasužnjiti tu41 socialno ln materialno. Zavedno delavstvo ve, zakaj je bil tsfcšen krik, da je vera v ________________ Mehiki v nevarnosti, ko je vlada zaplenila tekom, ker%o mi dali na razpo-1 ogromna posestva cerkveni gospodi, ds bodo ]a™ dvorano brezplačno in za l tudi delavci lahko uživali sadove svojega dela, ve, da so se bali sa vero samo toliko, kolikor je bilo zaradi tega ogroženo njihovo gospostvo. Cerkev je še zdavnaj pozabila, da je Kristus rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Vsa zgodovina nam dokazuje, da je cerkev vedno etremela po svetovni nadvladi, ne le tedaj, ko je postal lahko resničen kralj le tisti, ki ga HI A , vil jih je za ta koncert daji po 86c in pri vratih po 40c, gubeljf društvo "Domovina" pa naj se zglasl pri pevcih "Svobo- gc ,ni ustrašilo stroškov in pova- de". Prireditev se bo vršila na zapadni strani 16. januarja. To bo proslava 15 letnice "Svobode". Vsled tega uljudno vabimo tudi' rojake iz drugih naselbin, da se udeležijo, če le mogoče, Mary Jurca. Nastop slovenske mladine New York, N. Y. — Na Ste-] fanov dan, v pondeljek 20. decembra bo prvič nastopila tu ro- _ jena, mladina sbvenskih^taršev j papeTnego t^dfdandanes, ko pošilja , - « misijonarje med naravna ljudstva, da jih du- hovno zasužnji. In predobro vemo, da se v življenju izrabljajo vsi lepi nauki v najgrše namene. Vemo, da ima največ teh naukov v zakupu kapitalizem, Kristusovega pa sveta katoliška cericev. s krasnim programom božičnih in narodnih pesmi v Slovenskem domu, Brooklyn, N. Y. Pripra- Anton _________■ J .ko natančno izgovarja mladina tu živečim, da ae pridružijo na- gi0venske besede. Vss čast Sub- šemu gibanju, da bomo skupno delali za cilje, do katerih smol upravičeni in katere zastopa soc. stranka. Kajti, dokler ne dosežemo tega, bomo vedno sužnji. Kot stalen čltatelj ln naročnik] Prosvete želim vsemu članstvu bolje novo leto kot je bilo 1982. Da bi se res enkrat delavatvo zdramilo ln stopilo v vrste, v katerih bi moralo biti. 2elim, da Prosveta dobi dosti naročnikov, da bo še naprej naa učila nauke delavske zavednoatl. Zaeno telim celemu gl. odboru ln član-stvu SNPJ srečno novo leto! Joneph Snov. Kronika kanadaklh rudarjev New Waterford, C. B* N. S., Can. — V Proaveti št. 286 je bil prlobčen moj dopis o butlegar-skih majnah, v katerem sem poročal, kako se je delalo in kopalo premog, vsak zase, nekateri pa za prodajo, kot ao rekli "za trg", in da je bilo letos te pet oseb ubitih pri tem delu. Od 16. nov., ko sta bila dvs u-bita. se s kopanjem še ni popolnoma prenehalo. Dne 21. novembra so bili zopet trije mladi fantje zasuti. Dva so rešili, eden je mrtev. Po tej nesreči je bila v tukajšnjih novlnah napovedana odprta vojna proti vsem butle-garskim majnarjem. Najprej ae je oglsslls Dominion Coal A Steel kompantjs. Izjavila je, da Je n prva zatianlla oči in da ni imela nič proti, če si njeni delevcl sami kopljejo premog kolikor ga sa simo potrebujejo (kar je bilo tudi dano na znanje). AU s tem se js pa začela pravcata raketlr-ska Industrija. Potem imenuje vae kraje, kjer Je na stotine but-legarakih rovov v obratu. Dalj? kompanija priznava, da so rove. v katerih ao premog kopeli pravi majnarJU pregledati kom peni j skl nadzorniki ln jih dobili v lju, da se je lotil tega težkega dela, poleg svojih številnih koncertnih nastopov, ki jih ima med Program je izbran. Višek programa bo pač pesem "Botična noč" od skladatelja Adamsa za solo, mladinski in odrasli zbor ln klavir. V tej točki bo nastopilo nad 80 pevcev ln pevk. Šolo bo pel baritonlst Anton Su bolj* dirigiral bo profesor Milan Trošt ln na klavirju bo sprem ljala mak Paullna Subelj. Zatem sledijo vesele slovenske narodne pesmi ln kratek dram* tlčnl prizor a petjem — "Sirote" kjer bo Igrala glavno vlogo šestletna Danica Cerar. No-voet bo sa našo naselbino te tu di splošno petje občinstvs v dvorani. Nameeč vsakdo je povabljen, da poje z mladinskim zbo-■ "dolenjske poskočne." Be- ge o perutnlnarstvu__ bilo je Miklavža iz starega kra ja, da bo prišel in obdaril mladino. Program, ki je edini te vrste in prvikrat izvajan med nami, bo otvoriLUuia RupiOk s kratkim pozdi*vnim govorom. Nato bodo zapeli naši malčki, katerih je nad 60, razne pesmi. Mnogi, ki so prisostvovali vajam mla- V tistem članku ai drznejo celo citirati papeževo okroftnico, češ, da so tudi takšni katoličani, ki zlorabljajo vero ter skušajo z njenim imenom pokriti svoje krivična, umazana dejanja. Okrožnica pravi, da eo ti katoličani krivi, da se cerkvi očita, da drži s kapitalisti. Radi bi vedeli, zakaj se je baš pod krščanstvom razvil kapitalistični družabni red! Gospodje v ovčji koži nam naj M tudi pojaanili, koliko je krščanstvo, odnosno katoliško zajedlo kapitalizem in zakaj ni v svojem dvatieočietnem gospostvu uveljavilo lepih Kristusovih naukovj Da bo še večja vez med otro- | ki in občinstvom, je vsakdo vabljen, da poje zadnjo točko spo- j reda z mladino vred, kar je označeno na programih kot "splošno petje občinstva v dvorani." Spo- Po- dva večera akoraj do polnoči. Bije tudi več tu rojenih med udeleženci. Iz tega se vidi, da se rojaki zelo zsnimajo za to panogo kmetijstva. Vseh udeležen cev je bilo enajst, kar je zelo 1* <*>' " * Prav srečno izbran. Vn ZftS.SE« ffiTto Z] vsod se pozna spretna roka Anko mali naselbini. Sola se je vr | ^ ^^ Da mu mUdina u(Ja , no sledi, se vidi v tem, da je zbor v kratkem Času naraste! na tako ] veliko število. ^■■HIIH Začetek koncerta in botičnice je točno ob 4. popoldne. Prosimo, pridite ob napovedanem ča- j en, ker mladina postane nepotr-pežljiva, če se jo pusti predolgo] Čakati. Pripeljite s seboj svoje otroke, ker Miklavž bo obdaril vse, kakor mu je naročilo društvo "Domovina." Pripravljala! odbor. P. & s—Naj bo omenjeno, dal bo pevako društvo "Domovina" šila v Sk. /enekl dvorani. , Kadar bodo vse šole končane po slovenskih naselbinah, bo prir šel profesor lz dfftavnega polje-(lelskeKj* kolegija učence še nekoliko podučit. Zbrali se bomo nekje v sredini na#H naselbin. Ako ne pride procesor, ga bo na-domestil okrsjnifarmaki zastop- Organizirajmo se dobro ln se držimo skupaj ter ae udeležimo^ v obitnem številu. Sedaj imamo čas in priliko, da pridemo do potrebnega znanja o pesutninas-stvu, ker nam gre na roke dr- _ I žav*. Jaz bom obdržavel šolo po pelo slovenske božične pesmi v vseh naših naselbinah, zato je New Yorku na radijski postaji dobro, da se udeležite povsod v\ WOV (1M0 K, MS M) v sobo-obilnem številu. Dobili bomo tu-' to 24. dsoembrs ob 8:80 pop. kot je bil v starem veku, ko je imel vsaj hrano, zdaj pa navadno ne zasluži niti toliko, da bi se enkrat na dan pošteno najedel. Tudi duhovne svobode delavec dandanes ne uživs, saj mu cerkvena oblast kaj hitro rada zamsši usta posredno ali neposredno. 1 Tiste rubrike, ki jih nazivajo delavski vest-n|k, pa naj raje prekrste v "opij, namenjen delavstvu". Nikar se ne pretvarjajte v jagnjeta, saj vaša ovčja koža ni pristna. —Sol. v Delavski Politikam Ameriška Industrijska dtaaatija Rockefeller m bo To je John D. Rockefeller III. na avojem po-oddihu na otoku Bermadl. Psihogimnastika 'j ' • " " . r ' ' Berlinski zdravnik dr. Ernst Rothe si je ii-mislil nov način za adravijenje enačajev. Yo njegovem se da s smotreno vežbo odpraviti vsako takšno pogrelko, sistem za to se imenuje "psihogimnastiks". Ta telovadba se prične te pri knjigah ki jih je Rothe zbral že v celo psihogimnastično knjižnico. Značajem brez samozavesti daje čitati n. pr. Harrisovo avtobiografijo, twtim, kl jih je strah strahov, daje Bdgarjs Poejs (preganja tako rakoč hudiča z belcebubom). Za vsak duševni nedostatek ima primeren roman ali drugo knjigo, ki človeka sprsvi za korak naprej. "Knjttna diete" pa je seveda € delec duševne gimnastike. Igra. oziroma raz-lične vrste Iger učinkujejo različno na razi k ne duševnoetl ln utegnejo imeti torej v določenih primerih določen uspeh. Šport, ples, družabnost, kopeli, prsya *£ jl. i..ji ------ AL^m v tej m tej ...... tudi prava dieta utegnejo obliki odpraviti to ali ono napako. Rothe Je postavil med drugim pravilo: strah ali česar ne »mora*, v tako ublažen, obh kl. da baš de zmoreš ln avrfi to dejaaje s ksk Ani m užitkom." K. pr.: Nekega etroka jej* koč ugriznil pea in zdaj se ne boji samo P*>v; temveč tudi koz, preprog, brad itd^ Treiunjj otroka počasi, tako da ss ^ rfJZZm* pokati ma ga a. pr. .počaka od bližje In mu daj akjdtoo ob S^M s^je^pir^rv^^ tične metode • Adlerjevo Individualno psihologijo hipnoze ln sufeetije. fKOSVSTU —i Vesri iz Jugoslavije DEMONSTRACIJE V IJUB-UAN.HKEM DRAMSKEM Protesti v , u ,. skega tiska proti nprtaoritvi komedijo "Veaeli vinograd" ae je končalo a demonstracijo ¥ teatra in nastopom policije Ljubljana, koncem novembra. 2e nad 20 dni se vrši v Ljubljani po časnikih in v privatnih razgovorih huda. debata o slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Vas ta spor je bil že dolgo v zraku, dolgo že so pisali o slabem vodstvu našega najvišjega gledališkega zavoda pri Slovencih in zahtevali, da se umetniški nivo našega gledališča mora spet dvigniti, ne pa padati do višine samo zabavnega zavoda, ki sega po burkah in komedijah neumetniške, sumljive in škodljive kvalitete. Vse to pa je z vso silo bruhnilo na dan ob letošnji premijeri komedije "Veseli vinograd," ki jo je nemško napisal znani dramatik Zuck-mayer. Debata je zavzela tem večji obseg in tem ostrejši ton, ker je vodstvo borbe proti takemu gledališču prevzel klerikalni dnevnik "Slovenec," katerega uredniki in gledališki kritiki fte vseh zadnjih 20 dni skoroda vsak dan napadajo gledališče oz. njegovo upravo, ki je začela namesto umetniških del uprizarjati "svinjarije" in "kulturne škandale.'1 Nismo hoteli sproti sporočati o tej dolgovezni debati, ki je pogosto stopila v napačno smer in prestopila včasi meje stvarne debate, a zdaj, ko se je vsa stvar končala z demonstracijo, policijo in menda z definitivno odstavitvijo omenjene komedije z repertoarja — zdaj ne bo škodilo, če vam referiramo potek tega spora. Kakor sem ie zapisal, je bilo pričakovati lepega dne, da si zaradi teatra skočijo ljudje v lase. Vodstvo ljubljanskega gledališča — katerega upravnik je Oton Župančič, ravnatelj drame 'Pavel Golit*, operni ravnatelj *pa Mirko Polič — res ne vodi na-ftega gledališča baš idealno. Priznati je treba, da je dalo gledališče posebno v prvih sezonah po prevratu mnogo zelo dobrih predstav in da se je teatrska umetnost začela takrat pri nas lepo dvigati. A kakor se je lepo dvigala z dobrimi predstavami v dobrih uprizoritvah, tako je zadnje sezone začelo naše gledališče padati. Posebno lansko sezono je ljubljanska drama uprizorila celo vrsto ničvrednih burk, ki so ali brez vsake umetniške vrednosti ali pa mizerne, za naš gledališki razvoj škodljive vsebine. Na efekt preračunane burke i*/ komedije, kakršne so začeli pisati nemški in francoski komediografi po razmahu nemških tonfilmsklh operet, ki se upirajo človeškemu razumu in čuvstvovanju, nikakor niso mo-Igle obogatiti našega repertoar ja. Gledališki kritiki, ki jim je razvoj našega gledališča res pri «rcu in pri katerih odločajo le umetniške kvalitete uprizorjenih del, so pogosto v svojih poročilih opozarjali upravo našega gledališča, naj vendar pazi, kaj Počne. A lani se je vsa sezona odigrala v znamenju komedij in burk in prav v takem znamenju ** je pričela letošnja aecona. Prve dni novembra je ljubljanska drama uprazorila prvič Zuckmayerjevo komedijo "Vese->' vinograd," ki alika en dan in >n <*no noč Življenja na vaal v vinorodni pokrajini ob Renu. Ko-m i»a spet tako groba natu-*li*tična "odkritost in razga-'*"o«tda je celo naturallsti * Ponesejo. A ti prizori so tiru ocvirki, nad katerimi se ne-katerl naslajajo, drugi pa zgra-Uj9' ^j»tro je, da komedija ni Is Jatrsdavij«.) nič posebnega, da je malo umetniških kvalitet v jjjej, da zaradi tega ni bilo vredno, uprizarjati jo pri naa. Toda Zuckmayer je znan nemški komediograf, veliko priznanja je bil deležen povsod za svoje nadaljnje komedije, izvzemši "Veselega vinograda," ki je bil sicer prvi veliki uspeh Zuck-mayerja v Nemčiji, dobil je sanjo celo prijateljsko nagrado ("ker vzbuja komedija upanje, da nam doraste Zuckmayer v dobrega dramatika"), a bil obenem na mnogih nemških odrih isžvižgan. Ta "Veseli vinograd" je prevedel v slovenščino Matej Smalc. Prav za prav ga ni prevedel, marveč priredil: postavil ga je v dolenjsko narečje in na dolenjska tla. In tu se menda prireditelj ni zavedal, da dela nasilje nad delom. Zakaj komedija je tako pristno obrenska, v nji ao vsi glavni gonilni elementi nam popolnoma tuji, da je bila prva in največja napaka prireditelje-va, ki je postavil ta vinograd in tO nemške ljudi v naše kraje. Druga napaka pa je bila s strani režiserja Osipa Šesta, ki je komedijo zrežiral slabo: zdele se je, da je kar hlastal za tistimi cenenimi efekti,, ki jih nudijo prostaškl dovtipi in izrazi, da je tisto, kar bi moralo iti neopazno mimo ali pa bi sploh kazalo prečrtati, da je torej tisto celo podčrta val. Ce zdaj seštejemo vse to: slabosti originala, napaka v prireditvi, zmotna režija, potem si lahko mislite, kakšen vtis je napravila premijera na publiko in kritiko. Uprizoritev te komedije Je bila "gledališkim opozicionalcem" tako atralan padec, da se niso mogli več krotiti in omejevati na odklonilno oceno, marveč so kritiki v svojih poročilih povedali precej grenkih upravniku in ravnatelju drame. Uredništvo "Slovenca" pa je takoj po premijeri napisalo oster .Članek proti tej uprizoritvi, ki da pomeni "kulturni škandal," zaradi katerega je ljubljanski gledališko-umet-nostni hram postal svinjak, ki je boljše, da ga zapro, kakor pa nadaljujejo s takimi udarci slovenski kulturi v obraz. Sprožilo se je, vnela se je debata. Na Zupančiča je "Slovenec" naslavljal odprta, javna pisma, klical je na pomoč zakon in cenzuro, zmerjal upravo stvsrno in tudi prostsško. Vsem Je postalo razumljivo, da je bombardirana uprava, ki na tak način vodi naš slovenski najvišji teater. Hude besede (in marsikaj upravičenih) je bilo napisanih proti takemu gledališču.-> Uprava gledališču je vzela "Veseli vinograd" z repertoarja To je bil prvi poraz v tem sporu, prvi pora* uprave. Obenem pa so zbirali nekateri (prav za prav samo nekdo, ki je književnik in režiser ljubljanskega gledališča) podpise raznih književ nikov in duševnih delavcev v protest zoper način, kako je pi sal in napadal "Slovenec" in kri tika Kobler in Govekar (U v Slov. narodu). To izjavo je podpisalo okrog 30 oseb, med njimi šest ljudi od gledališča samega! Tik te izjave je izšla v "Jutru"—ki je vzel gledališko upravo v bran — Izjava dramskega vodstva, ds je komedijs ens najbolj uspelih nemških odrskih stvari zadnjih let in ds je prevod smel poizkus, do kod sme segati odrski jezik. Obenem pa je notica v listu javljala, da se je uprava odločila znova staviti "Vinograd" v svoj spored, da pa bo komedija precej očedena vseh nečednosti! S tem je gle-daliiko vodstvo prav za prav samo prisnalo, da komedija ni baš najboljša. In to črtanje Je bilo prav sa prav drugi poraz gledališkega vodstva. Zopetna uvratitev tega "kulturnega škandala" je seveda znova razpihsta borbo proti takemu gledališču, ki se je le nekoliko polegla, »pet je pisal "Slovenec", pisali so v nJem u-redaiki, pisaU ao literarni kritiki, vsi sloini v odklonitvi dela in alotni v m^nju, da današnje vodatvo gledališča ni zmožno svojega dela In svoje naloge. ("Slovenec" Zupančiču: Gospod Oton Zupančič, VI sle pred leti ustvarjali *aši poeziji dra- gocene umetnine, po vojni sto preložili na naš jezik maraikaj lepega, čeprav tudi maraikaj na* potrebnega. Ves narod Je gledal v Vas nekakega prvaka Živečih peenikov, vkljub temu, da smo se močno spogledali, ko Vas pred leti ni našel med onimi slovenskimi možmi, ki so se izrekli ss najdementarnejle pravice svojega naroda. Grenko smo tedaj občutili to vrsel na oni listini. Pred nekaj tedni smo sami s Vašim člankom o "notranjem Slovenstvu" doživeli novo razočaranje. Ali sedaj zaključujete svojo karljero s tem, da niste preprečili vprizoritve menda največje nedoatojnosti, kar se jih Je kdaj vtihotapilo v našo umetnost? To si kratko-malo ln enkrat za vselej prepovedujemo tudi od Vas! Slovensko ljudstvo preživlja danes prežalostne Čase, nima niti za kruh, zato ne bo s svojimi pri-stradanimi parami plačevalo takih umazanij, kakršne je doživelo te dni, ko nosite vao odgovornost za pota naiega gledališča Vi!—Tako "Slovenec" nekaj dni po premijeri.) Tretji poraz pa je doživelo vodstvo gledališča v nedeljo 27. novembra, ko je drama spet napovedala uprizoritev "Veselega vinograda." Klerikalci so nakupili mnogo vstopnic ln jih razdelili med akademiki in drugimi svojimi: ljudmi s namenom, da priredijo v gledališču demonstracijo in da s tem doaele-jo definitivno odstavitev te ko* medije z repertoarja. In ko ae je zastor dvignil in so igralci izpregovoriil prve besede, so začeli žvižgati, demonstrantje ao vstali, na oder so vrgli nekaj gnilih jajc in steklenico s sal-mijakom. (Suflerka je kar omedlela.) Nekdo od demonstrantov je sredi parterja vstal hi začel govoriti, zastor je moral pasti, prihitela je policij*, ki je pometala demonstrante a silo ia gledališča. Demonstrantje so demonstrirali le po mestu, dokler jih policija ni razgnala. (Pa še nekaj se je zgodilo. Potem, ko se je komedija pred pičlo zasedeno dvorano odigrala do končanje priHo do Inci-denta še v kavarni. Tamkaj so napadli Bratka Krefta. Zakaj? Zaradi tega menda, ker je Kreft branU in ae boril za "Veseli vi-nograd", pisal o tej komediji in njenih velikih odlikah v "Jutru", pobiral podpise — ln Hodnega večera celo vodil pred-stavo, čeprav je ni on {zrežiral, marveč Sest. In ko je ponoči po predstavi stopil Kreft v kavarno, je planila skupina demonstrantov - akademikov — ki Je sedela v unionskl kavarni — proti Kreftu, ga zmerjala s koa fidentom in denuncijantom, trdeč, da je pomagal policiji v gledališču metati akademike na cesto s tem, da je kasal nanje, in ga tudi nekoliko pretepla, tako da se je Kreft moral s družbo umakniti iz kavarne. Verjetno pride ta stvar He pred sodi šče.) Verjetno pa je tudi, da ae je po tej demonstraciji gledališka uprava definitivno odločila, ata viti komedijo z repertoarja. O-meniti treba tudi, da ja predsednik Zvese slušateljev ljubljanske univerze takoj po demonstraciji odšel z deputacijo k upravniku Zupančiču v gledali »če ter v imenu Zveze protestiral, da je gledališče s policijsko silo dslo pometat akademike is poslopja na cesto. Toliko o dogodkih. — Čeprav Je videti po vsem načinu borbe ("Jutro" za, "Slovenec" proti), da so nespretni do baterjl zvlekli pogosto debato v tako smer, da so ustvarili videz, da gre za politično ozadja, čeprav je "Slovenčevo" Hjlcanje cenzorja in paragrafa prav tako obsojanja vredno kakor po-licijsko metanje demonstrantov iz gledališča — Je treba pribiti, da je bila taks prireditev, taks uprizoritev le v originalu ne bogve kako dobre komedije vredne odklonitve in vredna napads. V Um si Je vsa trezns javnost na Jasnem, v tem ae strinja tudi literarne jsvnost, ki i ms vsaj nekaj okusa in mno go «rea za našo gledališko umetnost. Slovenska gledališča naj sprsjema f svoj repertoar samo tare« dobre tuje komade, tujih ponesrečenih ali samo pol lih poizkusov pa naj or ma. . - Se nekaj: na očitke, da naše gledališče upriaarja p rs več plehkih burk in velemestno-sabavno eksportno robo, odgovarjajo nekateri kaj radi, da sicer te at vari res niso nič prida sa naa v rasti naiega gledališča, da pa si s tem gledališka slabotna blagajna vsaj nekoliko opomore. Res je, da ja ljubljansko gleda-lišče najbolj zapoatavljeni državni pastorek oantralnlh gledališč v državi, ras je, da so ss letošnjo sezono v Beogradu spet črtali domala cel milijon Din podpore našemu gledališču In rea jfc, da se teater mora osira-j ti tudi na dobičkanosnost predstav, ki jih sprejem* v avoj spored, Toda če povemo, da je ljubljanska drama lahko uprizorila pri naši publiki petdesetkrat "Hamleta", de povemo, da je pred nekaj sezonami bila največkrat igrana visoko kvalitetna stvar, kakrlen je "Krog • kredo", če torej tudi viaoko u-metniške, dobro zrežirano predstave prav tako polnijo blagajno, js tudi tisti očitek o kaai neutemeljen. Spričo rea oele poplave film-sko-operetno cenenih komedij ln burk (Cerkvena mil, Takšna je prava, Nekdo Itd.), ki aa vrstijo le drugo seaono preko našega odra, pa se Človeku adi res kar neverjetno, da bi ta repertoar sestavljalo umetnllko vodstvo gledal itča samo po avojl volji in svoji Inicljativi. človek ima vtis, da aodaluje pri sestavljanju repertoarja ie neka nevidna roka, diktira take predstave, ki ljudi, nale male ljudi malega meata samo zabavajo, jim sabrisujejo rasglede in zakrivajo poti. Gledalllče pa je vsota vseh umetnosti, ki stopijo tu najkonkretneje in najblllje do človeka. Zato mora gledalllče voditi! Zato je treba paziti nanj! M. K. w> M" Ustrelil ga Je. — Skupina fantov Iz Breznlce pri Ormožu je prišla v nedeljo 27. t. m. zvečer v vas Prerad v občini Po-lanci, kjer so se ustavili pred hl-lo posestnika Kandriča. Tamkaj so imeli neko domaČe slavje, pa je tfandričev sin ,«tfiiac povabil fants, naj vstopijo v hišo na kozarec. Brez povoda pa ga je nekdo od vinjenih fantov udaril. Pričel se je pretep. Oče Kandrič Ja slišal, kaj as dogaja zunaj, vzel je puško ter stopil pred hišo. A takoj ao ga napadli, mu vzeli puško ter ga sačell pretepati. Ko ja ain Ignac opazil, da je oče v nevarnosti, se je (strgal ln pohitel v hišo, vse! drugo puško, jo nabil ter planil nad fante. Kar fantje ša niso odnehali, je dvakrat ustrelil tf r smrtno zadel 22-letnega hlapca Franceta Emerllča, ki je klečal na staremu Kandrlču. Nekaj fantov se Je razbežalo, Ignac Kandrič sam Je zbežal v temo. (Njegovega očeta so prepeljali v ptuj. sko bolnico, ker ima hude notranja poškodbe, njegov sin ae Je javil sodišču, mrtvega Emeršlča pa so odnesli v mrtvašnico. Fantovakl poboj. — V Prlater-nlkovl gostilni v Hočah pri Mariboru ao aa na večer pred narodnim praznikom — torej mo- Joče v rodoljubnem razpoložen-u — stepli fantje z nakim lov skim paznikom. Pri tem ja 24-letni delavec Ivan Holcer oble žal z razparanlm trebuhom, 24-letni delavec Franc Klrblš pa z razmesarjeno daano nogo. Oba sta doma Iz Skokov. Prepeljali so Ju v mariborsko bolnico, kjer Js stanjs HoJcerja salo resno In bo poškodbam najbrž podlegel. Umrli ao: V Kožarjih Je umrla gostilnIč^rks Ivana Kušarjeva, v Šoštanju lesni trgovec Anton Rožič, afer &0 let V Leskov cu pri Krškam upokojeni mor aarskt lupetaa Vladimir Pfei-far, v Ljubljani fttJftna Jera Konec, v Hat nI doMgi - Ljub-Ijana Marija lfervatova, v LJubljani 704stna Ivana Ifcbdja-kova, v Zgornjem KašlJu TB-kt-na Terezija Tomšič. — Knjige le al. a baje aa oba-ta. Te dni Je oamrs! dospel v Dubrovnik publicist in urednik "Ne* Vork IfereMe" Rlp«ay. Izjavil Ja nov marjem, da bo pre-potoval Jpgoslsvijo ter napisal o nji kojlgo. lisi leatOeriJmmfcr bodo baje pariškem gledališču. Farso Ja prevedel v franedčiao lllgraJI ski Srb Mihajio Kovačtvlč, pomagal pa mu Je Hrvat Paeark Ali bivajo Ijadja Ml aa drugih zvezdah? (Nadaljevanj«) Sedaj al pa oglejmo atvar le od druge atranl. Dokazano Je, da ae naš sistem rimske oeate razširja, hiti narazen. Temu pojavu je najbrle vzrok naslednje: Telo, katero i sla reva energijo, bodisi svetlobno ali toplotno, stalno iagublja na gostoti. To lažafevjanje traja le bilijone let. Sistem rimske ceste ae vrti sam okoli sebe, samo vsled težnosti ln privlačnosti zvezd, is katerih obstoja. Ker ae pa njihova telesnlna la bilijon let smanj-šuje, ae je a tam smanjšala tudi težnost in privlačnost, ln ne more več tako se k) pritegovati druga druge, kakor je bilo to pred označeno dobo. In ker je bila rimeka cesta preje gostejša, je bila seveda tudi možnost zbil-Žnja dveh svesd veliko večja, ln nastanek planetnega sistema veliko možne j ši kakor sedaj. <5e pomislimo, da ae je ta moi—at v prejšnji dobi kar stokrat s večala — še tedaj bi bila komaj vsaka tisoča svesda-aolnce obdana a solnčnim sistemom. Nadalje je znano, da je iamed tisočih svesd le eni dana gotova množina mokrote In pravilna toplina, da bi na nji lahko vsklilo živ-Ijenje. Tudi, ako bi imela vsaka svesda stalnica avoj planeti sistem s desetimi planeti, le tedaj bi komaj med atotisočiml svaa-daml-aolncl bil morebiti samo den planet, na katerem bi bilo llvljanje res mogoče. Vsekakor pa se lahko računa, da ja med sto milijardami svesd v naši rimski cesti — milijon planetov, na katerih bi bilo llvljanje vsaj možno. 'Planeti, sposobni sa llvljanje pa le niso obljudeni. Kako je prlapelo življenje na nslo zemljo — se le ne ve določno. Morebiti Ja naetalo na nad! aemlji, ali pa Je prispelo skoai svetovni prostor s kakega drugega planota. Nastanek Življenja Is mrtva tvarine ss na semljl le ni opazilo. Obstojajo pa na semljl bt* tja is organismov, katera ao se najprvo stvorlla v morju. In aha sožitja nastala na naši semljl, tedaj lahko računamo, da Ja I* med milijona avetovnlh teles, na katerih so dani pogoji za llvlje-nje, vaaj nekaj takih, ki poee-dujejo vaaj nekaj morja, ki jim omogoča nastanek organiamov, Potem ja tudi tam nekje naata-la rastlinska vegetacija In živalstvo, katero pa na mora biti dosti rasllčnejla ml nalaga, katero Ja vsnlklo v morju, kar slednjič Ja le malo ln omejeno število možnosti sa ustvarjanje Življenja sposdbnlh organiamov. a tam pa la nI rečeno, da bi na nebeentti telesih morala obstojati pametna bitja. £ivljenje na zemlji je obstojalo la stotine milijonov let, In žele proti kon cu ta dobe so ae pojavila razsodna bitja. Po aedanjlh nazorih Ja človek nastal le na edinem mestu nale zemlje, ln le vsled cele vrste določenih pogojev. Za kraj se sedaj la vedno prerekajo. In ako bi manjkal aamo eden Umed teh pogojev, na svetu najbrle ne bi bilo pametnega bitja, kakor Je to sedaj človek. Predvaem Je nesporno dokasano, da ae Je Človek rasvll na kopni semljl, Kopna zemlja pa lahko nastane samo na planetih, kateri Imajo luno. Po danalnjam na-ziranju Ja nastala luna prav tako valed mimoidoče svesde, ki jo Je istrgaio Is nafte zemlje, kakor je to zemlja naetala Is soln ca vsled kake mlmokroleče zvezda. La vsled tega dejstva Ishko na planetu nastane tako velika globina, kamor aa Iztečejo o-gromne množine vode,ker sicer ki zalila vso povrllno planeta. I In rasum je tako nepreeeljl vo orožje v boju sa obstanek. Da, živo bitje, ki pokaže la vsaj prve znake razsodnoetl, pridobi velike prednosti, da premaga svojegs nssprotnlka. Valed tega moramo vsaj domnevati, da Jo aa katerih svetovnih telesih nastala kopna zemlja, na kateri so ae razvils razumna bitja. Edino živo bitje aa semljl« • katerim ss človek lahko prjm*r Ja, ao sesalci Da obstojajo pa-metne ptice, ribe, raki ia ostale manjše živ sli, si skoro as moremo predstavljati. Nale mnenje ne bo predrzno sko trdimo. — če as drugih planetih absto jajo pametna bitja, bodo ta Ime- la vssj sllčnost s našimi sesalci. 8 tem pa še nI rečeno, da bi ta bitja morala sličiti človeku. Sesalci se dele v mnogo rasredov, ki ao med seboj zelo različni. Veverica in konj, oba ata sesalca, a sta si tako raalična in niti malo ne sličlta Človeku. Rasumljlvo je, da lahko pričakujemo najbolj razvit rasum o pri stvorih pokončne hoje in ter vsled tega lahko uporabljajo sprednje ude za raznovrstna opravila. Le tako bitje lahko emeljito izrabi svoj razum. Pa kljub temu le preostane nešteto možnosti, da se zunanjoat razsodnih bitji uamcrl drugam. Z ničemer ae to ne da bolje dokazati kot z dejstvom, da je na semlji v zadnjem milijonakem razdobju nastala neiemorna množina rasnovratnih bitji, in nobena irfmed njih ae nI ponovno povrnila. Kakšen so bile prvotne oblike, la katerih ao ae prvotno rasvile, odgovarjajo vedno prilikam, ki so takrat obstojale na semljl. Ne moremo pa trditi, da so se šlvljenske irlllke na drugih planetih vrsti-e po istem redu, kakor na naši aemlji in da so aa rasumna bitja rasvlla ia prav enakih prednikov kakor pri naa. Bili bi isredni pogoji, ako ae >i na drugem svetovnem planetu našlo rasumno bitje, ki bi nalemu človeku-belokožcu sllčil vsaj toliko kakor avatralakl Zamorec. Zamorci ao iataga lsvo-ra kakor mi, le pred davnim, davnim časom se je celina razklala, in deležni ao bili drugih kllmatičnih pogojev, vsled česar niso mogli sledit! nalemu culturnemu napredku. Njihova telesna raallka ja malenkostna primeri a njihovim načinom llvljenja. Nestalni ln nemirni, le včasih obvarovani pred vremenskim! neprillkaml lazijo po semljl. Obleke navadno ne nosijo, ali pa imajo del telesa la sa silo sakrltega. Nekateri ne posedujejo niti sulic ln pile, — o učinkovitem orožju payd govora. Ne posedujejo lasmi p! save in po pripovedovanju raziskovalcev, niti lastne religija. Na snajo tkati ln Isdalovatl Ion-ne posode ln as pridobivati kovin. Ne padajo sa s poljedel stvom, temveč žive sa* s koreni nlcami, ki Jih dobe v gozdu ali polli, močeradi ln tužkl, ki at jih lahko nagrabijo s roko, In ako so nall najbližji sorodniki tako rasllčnl od naa samih, kaj naj potem pričakuje-mo le na oddaljenih planetih? Pa seveda: Kje Imamo dokaz, da so bili pogoji sa razvoj ra-sumnlh bitji ravno na semljl najbolj ugodni T Prav gotovo nobenih. Ae celo nasprotno, drugje so bili gotovo ugodnejll. In ako Ja to res, da obstoja kak drug planet, na katerem so najprvo razvila rasumna bitja, tedaj ao oni vsekakor na višji štopnji napredka, kakor amo to ml, Morebiti so sa tam razvila bitja, ki nas mnogokrat prekašajo s svojim rasumom, AU sa nam bo kedaj peerečllo priti njimi v stik? a sigurnostjo aa to ne more trditi! —B. Rl. (KOMBO) Kpetela asstavlja načrt brespo-aslaoeiaega savarovaaja Washington, D. C. — Bkae-kutivni odbor splošnega brespo-selnostnega komiteja je poveril Abrahamu Epetelnu aeetavo satanskega osnutka federalnega brezposelnost noga savarovaaja, ki bo predložen kongresu to zimo. Kpstdn Je tajnik American Assn. for Old Age Sesurlt/, Kpstein je nedavno isjavil, da je brezposelnost dosledni pro-dukt sedsnjsgs ekonomskega sistema In da Js soclslno sava-rovanje potrebno, ker omogoča najobltrnejlo razdelitev breme-na brezposelnosti. fiovtratr Pinohot groil a araiakava • |H VIŠINI IV i radniki delavskega departmen-ta predložili evidenco o silnem lakefHčaaJu neuaijakih rudarjev Harrbtburg, Pa. — (FP) — Ooverner Pinchot je zagrozil, da bo zahteval od državne legi« siature imenovanje posebne ko* misije, da uvede preiakavo v pololaj neunljakih rudarjev, ki ao predmet ailnega izkorilčanja strani operatorjev v zapad-nom delu države. Nedavna pro« lakava, ki jo je vodil državni Uepartment sa delo, je te dni objavila avoje poročilo, v katerem ie rečeno, da operatorji stalno snižujojo mezde, da zahtevajo prevlaoko stanarino od rudarjev, ki žive v kompanijaklh hišah, in računajo pretirane cene aa potrebščine, katere morajo rudarji kupovati v kompanijaklh prodajalnah, telo ss premog, ki ga morajo rudarji kupovati pri operatorjih, morajo plačati dvakrat višjo oano kot železnice ln drugI odjemalci. Rudarake družine nimajo denarja niti kredita In aa ne morejo Isselltl, ako so sadolžene pri kompaniji, tudi v slučaju, da ae Jim nudi prilika do sasluž-ka v drugih krajih. Ia kompa-nljaka h tla ne amajo vzeti pahl-Itva bres dovoljenja operatorjev. Odkar ao lsgublli unijo, nimajo svojega nadzornika pri tahtanju premoga in tako so rudarji oalaparjanl na vseh ■traneh. Poročilo zaključuje s Isjavo, da morajo dobrodelna organisa-alja skrbeti aa mnogo rudarskih drulln, katerih redniki morajo garati akoro zastonj v govnlklh. premo- Pollclja ustsvila pohod pred ka- f 7 " p»toir: .. s * (Beležke Is popotnega dnevnika.) . Ps tudi pri nas so šs sledovi. Js mnogo imen mest ln rek, ki so keltskega porekla. N. pr. I-bar (Grb), Karanovo, Tara, Lab, Sar (Skadr), Skadar, Stari Vlah itd. Stari vlah n. pr. Ima ime po nekem znamenitem keltakem plemenu Volcae, Vlah. Nemci so sploh Imenovali z Imenom Wa-lach, Vlah, vse Kelte, a pozneje so to razširili na druge južne, negermanake narode. Slo-vanl so Imenovali Vlahe pota-t in Jene narode. Karanovo pomeni mesto rudarjev ln Kelti so ee sploh mnogo zanimali s rudarstvom. V planini Tari Je bil kult keltskemu bogu "Tam". Skadar se Je Imenoval "Škod-ra," po enem najvažnejših keltskih plemen na balkanskem po-luotoku — Skordišani. Tudi ime Beograd, ki so ga Rimljani imenovali 81ngldunum, Je keltskega Izvora • • • "VI ste zares živa zgodovina je rekla Tea In rožnate ustnice eo se dotaknile cvetov vrtnice. "Ali ko so Rimljani po dolgih tn krvavih bojih z Iliri ln keltakl-ml Skordišani obvladali balkan-akl pol uo to k, eo preimenovali, kajpada, vee te kraje T "Da. Današnjo Srbijo eo Ime-noveli Gornja Mesija s razločkom od Male Mesije — Bolgar-ske. Utrdili to Bolgar f no trdnjavo, v kateri so bile njihove legije. 8esldall so šs mnoga druga mesta ob Donavi in po Srbiji. Videli boste, ko ss bomo peljali blizu- Železnih vrat, rimsko cesto oh obrežju ln Tra-janovo tablo. Ko Je znameniti rimski cesar, Teodor Veliki, ras-delll obširni Imperij na zapadm cesarstvo z glavnim mestom R1 mom ln na vzhodno cesarstvo s glavnim mestom Carigradom — Blzantlnijo — ao dobili G < vzhodnem cesarstvu premoč. Hitro so iztisnili rimski Jeslk in proeveto in sate ee tudi imenuje Grško ali Bizantinsko ceearetvo. Beograd je prišel pod Bizantin-ce. Imenovali so gs Singidon. Začelo pa se Je veliko preseljevanje narodov. Z vzhoda eo ss pojavljali vedno novi narodi ln v divjih bojih uničevali evropske narode. Zapadno rimsko cesarstvo nI vzdržalo teh narodov, vzhodno pa se je komaj ohranilo. Prek naših krajev eo pustošili: Sarmatt, Huni, Avari. Gotl, Slovani, Franki ln Bolgari — dokler jih cesar Justlnijan zopet nI vrnil Blzancu. S tem je postala tudi važna obmejna točka napram novemu, franko-german-skemu cesarstvu. V 11. ln IS. stoletju je Beograd zabeležen pod imenom AIba Gsaaca. Slovani, ki so ee priselili v to ozemlje v začetku 7. stoletja so ga imenovali: "Bell Grad" tn odtod sedanje Ime Beograd. Celo 11 stoletje je trajala vojna okrog nJega In sa nJega med Grki (Blzantlnd) ln Madjari. ki so prišli v t. stoletju v Evropo In ee nastanili na levi etranl Do- nave. A potem, vse do 1«. stoletje je bil Beograd največ v rokah Msdjarov . . ." "In kedaj Je postal Beograd naš?" / "V 40bl Nemaničev so prišli 8rbl <*o večje državne moči ln fsJtraU Stevan Prvovenčani je dobil Beograd od Grkov, a nato je padel pod Madjare. Car Dušan je pri Beogradu strašno pobil ogrskega kralja Ludvika Velikega, ln ga nato močno utrdil. Knez Lesar ga js porušil, s njegov sin, despot Stevan Visoki, ko ga je dobil od Sigmunda, ogr. akega kralja, ga je naredil sa svojo preetolnieo. Pod 8tevanom Visokim je bil Beograd najznamenitejše središče sa vee balkanski poluotok". "A potem so ga obvladali Turki?!" "Pod deepotom Džurdžem je prešel zopet Beograd v madjar-ake roke, ker je DSurdfte dobil zanj mnoga meeta v Sremu In na Ogrskem. Madjari so ga l-mell do lttl. leta. Turld eo ga dvakrat oblegali, a zaman, Madjari so ga s pomočjo Srbov o-branili. Pri prvem obleganju ga js obranil kot madjarski poveljnik, Srb Is Primorja, Jovan Ta-lovac L 1440. V drugem oblaganju pa Jovan Hunjadl, ali kakor ga je narod klical — Slblnjanln Janko. L. UM. je strašno pobil Turke. Po smrti ogrskega kralja Matije Korvlna, katerega Slovenci imenujejo Kralja Matjafta, eo nastale na Ogrskem neprill-ko. In L MB1 je sultan Soliman Veliki osvojil Beograd. je bila tedaj Turčija. krogel obstreijen ln sedaj kot le- Kaj je to?" MP , v m po sprehajališče popravljen, so "Takšnih stolpov je bilo prej se še na etnrih okopih videli sle- *n je čase več. Bili so, da so z n j ih dovi Laudonovih topov ... Ven- opazovali gibanje na Donavi. Ta dar, dve le« potem, je bU Beo- *e Imenuje Nebojša Kula, pra-grad zopet v rokah Turkov. vijo ji tudi "Jakšlčeva Kula." L. 1606, v času prve vstaje, Bil sem ie tam ln je znamenit so Srbi osvojili Beograd pod oetanek nekdanjosti. Ko so bil vodstvom Karadžordževim. S Turki tu gospodarji, je bila ječa tem je postal Beograd glavno me- _ mučilnica. Ko je sultan Mo-sto osvobojene Srbije, v katero hamed 1.1466 napadel Beograd se je h koncu 1607 preselil tudi ki ga je branil Hunjadi, ao Je "Pravlteljstvujušči Sovjet." Turki pri nekem nas1'"1'" V srbsldh rokah je ostal Be- za« čezzklov je. Neki ograd do 1. 1813. Karadžordž je hotel na Nebojša Ki z ostalimi vojvodi zapustil Srbi- turško zastavo. 8rt> Dugovič, ki jo in Beograd je ostal sam ln he na strehi atolpa stražll, je za-Turld so ga zasedli brez vsake-[grabil Turka. Ker ga ni mogel ga boji. ' .C drugače premagati, se ga je o- V času druge vstaje L 1S16. klenll in ae z nJim vred zvalil v Je v Beogradu bila "Srbska Pi- prepad ... Pod tem stolpom Je sama" in L 1880. je bila Srbija stalo tudi nekoč rimsko brodov-formalno priznana kot država, je, ki je križarilo po Savi in Do-L. 1841. pa je Beograd postal navi. Turki so še ostali v mestu vL straug80V valčelc "Pomladan-takozvanem delu Sancu.L J zvoki „ Te& in Du|an ^ sta p* je1>il ^K^imegdanu la y vak)v€ k, j|h ^ delal prečitan sultanov ferman, in Ri- • Prtbrod za-tPaša, poslednji beograjski)parot>rod' muhafia MJhaj- Papnik je plulf nalahno se zi- lu mestne ključe. V tem hipu je L, in Don&va #e je razprosti-bila na gradu razvite srbska za- rftla v širino^ kftkor motnoru-stevs, srbske straže so zamenile menkaat iirok trak na zeleni ce-turške. Knes Mihajlo je na kra-l ^ z€mlje -m^onju^jezdH v mesto beo- ,