SLOVErsrsi^n E- WSTNUi 1990 Letnik XLV. Štev. 1 (2516) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. P. b.b. Jutri, 5.1. ob 20. uri v Domu sindikatov v Ceiovcu igrata: Aipski kvintet in Trio Drava Vsivabijeni! Vstopnice po 80 šii. v predprodaji ali pa pri večerni blagajni po 100 šii. Evropska odločitev Ustavnega sodišča: Vsak otrok mora imeti možnost za dvojezični pouk po vsej Koroški! Koroški Slovenci smo v borbi za naše pravice tik pred koncem starega ieta dosegli uspeh, ki je uspeh desetletja ne le za slovensko narodnostno skupnost, temveč za vse koroško prebivalstvo, in ki pomeni korak v sodobno Evropo. Ustavno sodišče je namreč v pismeni razsodbi z dne 15. decembra 1989 spoznalo, da so nekateri deli manjšinskošolskega zakona za Koroško protiustavni in da mora imeti vsak koroški Slovenec - tudi zunaj dvojezičnega avtohtonega naselitvenega področja - možnost elementarnega pouka v slovenščini! Razsodba pomeni, da mora šolska oblast v Celovcu ustanoviti javno dvojezično ljudsko šolo, enako velja za vse druge kraje izven dvojezičnega avtohtonega naselitvenega področja koroških Slovencev, če obstaja taka potreba. Kot kriterij za izpolnitev take potrebe je odvetnik dr. Sepp Brugger navedel en šolski razred oz. 7 otrok. Rok za spremembo zakona pa je 30. november 1990. DežeM g!avar Haider mora plačati 10.000 šilingov globe Dr. ./rtrt? /Vt/ttDr Ponoven udarec za deželnega glavarja Haiderja: predstavniki Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, Marjan Sturm in Teodor Domej so ga tožili, ker jih je v izjavi tiskovne službe FPO z dne 10. 7. 1987 označil za bombaše in akterje nasilnih dejavnosti", skratka nasilneže. Tožbo so vložili že svojčas, toda do razprave zaradi tedanje Haiderjeve poslanske imunitete ni prišlo. Zdaj pa Haider v funkciji deželnega glavarja nima več te zaščite, tako da se je moral pred sodiščem od te izjave distancirati in neutemeljene očitke z izrazom obžalovanja umakniti. To je rezultat zunajsodne poravnave, do katere je prišlo, ker Haider pred sodnikom za zadeve tiska ni imel druge izbire. Žalitev časti je bila dovolj jasna, dokazna dejstva so bila premočna... Deželni glavar, ki je krivdo za to formulacijo skušal zvaliti na uslužbence tiskovne službe svobodnjaške stranke („To je bila ponesrečena formulacija sodelavcev"), pa seje moral obvezati, da bo izjavo o bombaših in nasilnežih preklical v glasilu FPO „Karntner Nachrichten", poleg tega pa je moral prevzeti vse stroške pravnega postopka. Ne nazadnje pa je bil Haider obsojen tudi na plačilo globe 10.000 šilingov, ki jo bodo predstavniki ZSO odstopili v enakih deležih Zvezi koroških partizanov in privatnim dvojezičnim vrtcem na južnem Koroškem. Vsebina pobjena Do procesa sploh ni prišlo, dr. Gstettner (desno, na levi odvetnik dr. Lansky) in predsednik KHD sta se sporazumela za zunajsodno poravnavo. Toda besedilo izjave v bistvu samo še potrjuje znanstvene teze dr. Petra Gstettnerja v knjigi „ZwangHAFT deutsch?", da KHD združuje tudi nemškonacionalne in neonacistične sile ter da so prav sile v KHD bistveno organizirale pogrom na dvojezične krajevne napise. Več na 5. strani. s/Aa. Mohar /^* * *"*< - *'!' ^ 4. januar 1990 Dvojezično šolstvo SLOVENSMVESTMK Ustavno sodišče: ,,Da" za dvojezično šolo v Celovcu (nada/jevanje s* 7. strani/ Razsodba ustavnega sodišča je posledica pritožbe celovške družine Messner-Zeichen, ki pred dobrim letom v glavnem mestu Koroške ni mogla prijaviti svojega sina lije k dvojezičnemu pouku. Pritožbo proti ravnanju koroških deželnih oblasti in ministrstva za pouk, ki je pravtako zavrnilo prijavo lije Messner-Zeichen, je pri ustavnem sodišču vložil celovški odvetnik dr. Sepp Brugger. S pomočjo in podporo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je odvetnik pripravil neovrgljivo pritožbo, ki je z odločbo ustavnega sodišča slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem in tudi preko meja naše dežele odprla nove dimenzije manjšinskega prava in zaščite. Na tiskovni konferenci na sedežu ZSO so tajnik dr. Marjan Sturm, odvetnika dr. Sepp Brugger in dr. Franc Serajnik in tudi družina Messner-Zeichen novinarjem iz vse Avstrije in tudi iz inozemstva predstavili daljnosežne pozitivne posledice te razsodbe. Skupno pa so tudi zavrnili vse napade na slovensko narodnostno skupnost s strani koroškega deželnega glavarja Haiderja, koroškega Heimatdiensta in drugih nemškonacionalnih organizacij, ki so takoj po objavi razsodbe zagrozili z ugotavljanjem manjšine na Koroškem ter z blokado pogajanj okrog dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Potrditev pravilnosti politike ZSO Tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm je v svoji oceni razsodbe ustavnega sodišča dejal, da ta potrjuje pravilnost politike ZSO, kakršno je vodila po sprejetju ločeval- nega šolskega zakona v dunajskem parlamentu leta 1988, namreč da po pravno-politični poti zahteva pravice koroških Slovencev, ki jim gredo po 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Sturm je s tem v zvezi spomnil na sklep ZSO, da staršem nudi vso pravno, finančno in strokovno pomoč pri pritožbah na različne istance in končno tudi na ustavno sodišče. Motivacija za nove postopke „Ta pot se je izkazala za pravilno in za Zvezo slovenskih organizacij, ki je edina od osrednjih organizacij podprla pritožbo, pomeni uspeh v boju za pravice slovenskega naroda na Koroškem ter za sožitje po vsej Koroški. Odločitev ustavnega sodišča pa je hkrati tudi spodbuda, da bo ZSO tudi v drugih vprašanjih, kot so to dvojezični napisi, uradni jezik itd. sprožila nadaljnje postopke pri ustavnem sodišču. Haider ni pristojen Dr. Sturm, ki seje posebno zahvalil družini Messner-Zeichen, saj je le-ta s svojo pripravljenostjo šele ustvarila pogoj za uspešen pravno-politični postopek, ter odvetniški pisarni Brugger/Seraj-nik, pa je na tiskovni konferenci tudi odgovoril na Haiderjevo izjavo v zvezi z javno dvojezično trgovsko akademijo. Dejal je, da njegova grožnja, da zaradi odločitve ustavnega sodišča verjetno s šolskim letom 1990/91 ne bo prišlo do njene ustanovitve, meri „v prazno", dvojezična trgovska akademija je dogovorjena z avstrijsko zvezno vlado in zajeta v memorandumu iz leta 1988 in samo zvezna vlada je tako politično in moralno kot tudi po ustavnem zakonu pristojna za njeno ustanovitev. Obe slo- venski osrednji organizaciji izhajata iz stališča, da je memorandum pravnomočna pogodba med zvezno vlado in koroškimi Slovenci, tako da Haider v tej zadevi nima kompetenc!" Samovoljno Haiderjevo interpretacijo, da ima razsodba ustavnega sodišča lahko za posledico okrnjenje pravic slovenske narodnostne skupnosti s skrčenjem dvojezičnega avtohtonega naselitvenega ozemlja koroških Slovencev, pa so tako tajnik ZSO kot tudi odvetnika dr. Brugger in dr. Serajnik (berite tudi izjave na 2. in 3. strani) zavrnili z ugotovitvijo, da razsodba ne dopušča nobenih restriktivnih razlag. Serajnik je pri tem še dodal, da gre tu za prazne besede, saj ni pričakovati, da „ko-roška politika po tem porazu načrtuje že naslednjega". Odločitev ustavnega sodišča je pozdravilo več slovenskih in tudi nemško govorečih organizacij na Koroškem in izven nje. Tako je Narodni svet koroških Slovencev v tiskovni izjavi ugotovil, da je koroška deželna vlada politično podlegla v boju za veljavnostno območje manjšinskošolskega zakona. Po mnenju njegovega tajnika mag. Marjana Pippa je ustavno sodišče jasno izrazilo, da zaščita manjšin po Avstrijski državni pogodbi ne pozna teritorialnih okrnitev. Nadalje Pipp razsodbo ocenjuje kot podporo zahtevi Narodnega sveta koroških Slovencev, da naj dežela prevzame del investicijskih stroškov za privatno dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu. Državni poslanec Zelene-alternative Karel Smolle pa je odločitev ustavnega sodišča ocenil kot „zamujeno božično darilo" in pri tem očitno pozabil, da pri tem ne gre za darilo, temveč za pravico, ki smo si jo koroški Slovenci morali priboriti po pravni poti na ustavnem sodišču, čeprav nam je zagotovljena v 7. členu Avstrijske državne pogodbe. Za pomemben premik sta razsodbo ocenili tudi Zveza visokošolcev na celovški univerzi in Koroška socialistična mladina. Koroška Zelena-alternativa pa je poudarila, da razsodba potrjuje, da je država koroškim Slovencem skozi desetletja kratila pravice Ivan Lukan Družina Messner-Ze/cben z odvefn/koma Brugge/yem /n Serajnikom Vsebina razsodbe ustavnega sodišča oz. njene pravne izpovedi: dr. FRANCI SERAJNIK 1) 7. člen Avstrijske državne pogodbe je neposredno izvršljiv tudi glede šolskih pravic manjšine. Vsak Slovenec ima tako neposredno ustavno zajamčeno pravico do pouka v slovenskem jeziku. 2) manjšinske pravice po 7. členu ADP: restriktivna raz- laga teh pravic je po smislu zaščitnih določil ADP nedopustna! 3) 7. člen, 2. odstavek, ki vsebuje šolske pravice, se nanaša na celotno ozemlje dežele Koroške in ne le na avtohtono naselitveno področje manjšine. 4) 7. člen ADP predvideva dve različni teritorialni rešitvi pravic: prvič, pravica do slovenskega oz. dvojezičnega pouka je zajamčena vsakemu otroku v vsaki občini dvojezičnega oz. avtohtonega naselitvenega območja; drugič, v ostalih občinah Koroške pa je odslej prav tako možnost za slovenski pouk, če je pri tem dana „trajna lokalna potreba". S tem je jasno izpovedano, da takozvane središčne šole. kot jih je npr. zahteval KHD, ne pridejo v poštev in to ne na dvojezičnem avtohtonem ozemlju in tudi ne zunaj tega ozemlja, ker gre pri zadnjem za vprašanje lokalne potrebe, ne pa za nekake kriterije za središčne šole. Zadnji stavek v razsodbi ustavnega sodišča se glasi, da v Celovcu taka lokalna potreba obstaja, zato je dežela obvezana, da ustanovi dvojezično ljudsko šolo. Prijava k dvojezičnemu pouku nikakor ne more biti vezana na priznavalni princip kot je to v prvi žolčni reakciji zahteval deželni glavar Haider, ker je ustavno sodišče že leta 1987 ugotovilo, da tak princip ne pride v poštev, tako da ne bodo mogli ne v Celovcu ne drugod na Koroškem preverjati, kdo je dejansko Slovenec in kdo ne. Kar zadeva avtohtono naselitveno področje je treba povedati, da gre pri tem za zgodovinsko področje slovenske manjšine, tako da je vsak poskus skrčevanja tega ozemlja obupen poskus razveljavljanja spoznanja ustavnega sodišča." EVROPSKA ODLOČITEV V časa, ko v Evropi padajo zidovi, ko so vzhodni komanistični sistemi propad/;, ko sc meje odpira/o in /c Evropa na pod k ma/tika/-tarnema in ma/tietničnema razvoja, je avstrijsko a.s/avno sodišče pozitivno od/oči/o o p rito z id dražine A/essaer-Zeicden iz Ceiovca g/ede možnosti dvojezičnega poaka v mesta samem in po potreid tadi izven njega, /zdodišči za pritožilo sta idia dva dejavnika. 7. 7niciadva staršev, ki se je že ieta doigo prizadevaia za to, da id v Ceiovca doidii dvojezično /judsko šoio. Ta iniciativa je zdraia okrog dvesto podpisov zainteresiran id (siovensko in nemško govorečidj, ki so to zadtevo podpri;'. /Va žaiost je ta zadteva pri mestnid in dežei-nid odiasted naieteia na popoino nerazamevanje. V spomina mi je še izjava tedanjega dežeinega g/avarja IVagnerja, da je Ceiovec „nemško mesto" in da ne do dovoijevai „siovenske ekspanzije proti severa". 2. Eo poioma v šoiskem vprašanja 6. jantja 7988, ko je posianec Ze/enid 8'moiie pristai na iočevoini zakon in s tem razdii enotno sioven-sko in tadi demokratično avstrijsko gidonje proti šoi-skema iočevanja, sta se Zveza siovenskid organizacij in demokratično avstrijsko gidanje v okvira komiteja za odramdo dvojezičnega šoistva znašia v težki situaciji. .Smoiie je svoj pristanek ateme/jeva/ s tezami o „novem dia/oga", s tem, da koroška in avstrijska podtika ne že/ita več asimi/acije in germanizacije koroškid ,S/o-vencev itd. -Smodejev koncept je še/ jasno v smer, da di s pomočjo avstrijskid odiasti izodro/ Zvezo siovenskid organizacij ter demokratično avstrijsko gidanje. Zato se je požvižga/ na enotnost v naj-osnovnejšid narodnostnid vprašanjid in za to pridodd tadi vodstvo Narodnega sveta koroškid -S/ovencev. Koketiranje s /Vnidcrjcm, o katerem so se razširja/e govorice, češ da do nekaj stori/ za s/ovensko narodno skapnost, je ime/o za pos/e-dico, da se je ta revanžira/ s tem, da je napada/ ZSO kot organizacijo koroškid .S/o-vencev, ki zagovarja „parti-zanske tradicije", in s katero se ne do pogovarja/. Torej podpora -Smodejevema koncepta monopo/izirnnjn narodnostnega gidanja. Zveza s/ovenskid organizacij in gidanje v okvira komiteja za odramdo dvojezičnega šo/stva sta se po sprejetja /očeva/nega zakona od/oči/a za pot do astavnega sodišča. Tritožda dražine Ašessner-Zeicden je dda skrdno priprav/jena, o neka-terid dragid pritoždad do astavno sodišče še od/oča/o. -Seveda do ditka za rea/iza-cijo te od/očitve še trda. -Sedanji sk/ep astavnega sodišča pa je pokaza/, da /adko pokončna in samozavestna doja odrodi sadove. dr. MARJAN STURM Z DASAKTUELLE!NTERV!EW Keiner wird den ^AhnenpaB ^ vorlegen mussen! SV: A/err Dr. Braggcr, EaaJe^Aaapfa:aaa Dr. A/a/-Jfr Aa; Jca Ea;.scAe:7/ Jej Vcr-/a^,saag.sger/č'A;,s'Ao/e.s' /a r/er LS'cAa//rage aE