Tretja Guča na Krasu se bo drevi pričela z Bregovicem in njegovim ansamblom /8 fOHVt Primorski PETEK, 15. JULIJA 2011 Št. 167 (20.182) leto LXVII. Komu koristi takšno početje? Dušan Udovič Danes sem prisiljen vzeti v pretres tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij, ki ga je dnevnik objavil včeraj in na svojevrsten način obravnava naš časopis. »Prisiljen« pa pravim zaradi tega, ker bi glede dnevnika pričakoval drugačno raven razprave, brez nepotrebnih osti in očitajočih tonov, pa tudi neresnic in neutemeljenih trditev, ki jih je v sporočilu SSO kar nekaj. Najprej o metodah. Forma je namreč pogosto pomemben del vsebine. Neizbežno je vprašanje, kaj je vodilo izvršni odbor SSO k javnemu navajanju seznama domnevnih »grehov« Primorskega dnevnika, ko za razpravo o teh v zadnjih mesecih, lahko rečemo tudi letih, gotovo ni manjkalo pravih priložnosti. Naj omenim le zadnjo, letošnji majski občni zbor Zadruge Primorski dnevnik, ko s strani SSO ni bilo slišati niti formalnega pozdrava, kaj šele kakšen vsebinski prispevek k razpravi, ki je, kot je dobro znano, odprta vsakomur. Tudi v številnih, kontaktih, ki jih imam zaradi funkcije z mnogimi predstavniki, vključno s predsednikom SSO, se problematika, ki je navedena v sporočilu, nikoli ni omenjala. Gre torej za neprijetno presenečenje, ki nekaj pove tudi o tem, koliko si želimo in znamo stvari povedati odkrito, takšne kot so. Izbira poti nepričakovanih polemičnih tiskovnih sporočil, ko se za našo skupnost tako pomembni ustanovi, kot je Primorski dnevnik, izstavlja neke vrste negativni skupni račun, ne kaže na veliko pripravljenost, da bi se morebitni problemi reševali sproti, kar bi bilo v normalni družbi edino smiselno. Vsi dobro vemo, da se prek polemičnih javnih sporočil še nikoli ni rešil noben problem, nasprotno, gre za postopek, ki je nedvoumno znamenje želje po zaostrovanju. Komu to koristi, v trenutku, ko se v zvezi s pomembnimi vprašanji naše skupnosti vendarle marsikaj premika, ko se ponovno sestaja skupno predstavništvo, ko se oblikuje komisija pri predsedstvu italijanske vlade in se krovni organizaciji intenzivneje dogovarjata o skupnem delu? Bomo še enkrat priče dogovarjanju s figo v žepu? O tem, kako je takšno početje za našo skupnost jalovo in škodljivo, bi se že morali kaj naučiti iz preteklosti. -► Nadaljevanje n 2. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Senatorji izglasovali varčevalni paket in ga poslali v zbornico Družine in podjetja ob vse davčne olajšave V štirih letih naj bi država prihranila 70 milijard evrov HRVAŠKA - Obisk italijanskega predsednika Napolitana »Tržaški duh« se širi v Zagreb Septembra v Pulju tudi Türk? Kmi ZAGREB - »Smo na poti velike sprave med Italijo, Slovenijo in Hrvaško na območju Jadrana, ki je doživelo strahotne krvave dogodke, ki so povzročili veliko bolečin in trpljenja,« je med včerajšnjim obiskom v Zagrebu poudaril italijanski pred- sednik Giorgio Napolitano. Izrecno je omenil "tržaški duh" in skupaj s hrvaškim predsednikom Ivom Josi-povicem (na sliki) poudaril zgodovinski pomen lanskega julijskega Koncerta prijateljstva v Trstu. Napolitano je potrdil, da bo 3. septem- bra obiskal Pulj in se tam srečal s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki ga je sicer v puljski Areni pričakovala danes. V začetka septembra bodo v Pulj povabili tudi slovenskega predsednika Danila Turka. Na 2. strani GORICA - Grad Spomeniško varstvo ustavilo TRST - Mestna uprava na Vzhodnem Krasu Tržaški občinski odbor gradnjo vzpenjače s tramvajem na Opčine GORICA - Spomeniško varstvo za arhitektonske in okoljske dobrine je odredilo prekinitev gradnje vzpenjače, ki bo povezala goriški Travnik z gradom. Za ta korak so se odločili, potem ko so med gradnjo odkopali ostanke zidu, ki bi lahko predstavljali del starega grajskega obzidja. Spomeniško varstvo je skupaj s prekinitvijo del tudi opozorilo, da bo po vsej verjetnosti treba projekt za gradnjo vzpenjače spremeniti, kar bo sicer jasno po nadaljnji analizi odkritih ostalin. Na 12. strani RIM - Senatna zbornica je včeraj izglasovala sveženj varčevalnih ukrepov, na katerega je vlada postavila zaupnico. Z amandmaji so bile postavke znatno povečane, saj bo proračunski prihranek namesto predvidenih 25 milijard dosegel 47 milijard evrov, če pa seštejemo učinke za vsako leto od 2011 do 2014, ko je predvidena proračunska izravnava, pridemo do več kot 70 milijard evrov prihranka, predvsem na davčnem področju. Danes bo varčevalni paket odobrila tudi poslanska zbornica, s čemer naj bi bila Italija v ponedeljek bolj varna pred špekulacijo finančnih trgov. Na 4. strani V varčevalnem paketu tudi združevanje šol Na 3. strani Srečanje med VZPI in vojaškim poveljstvom Na 6. strani Dobre perspektive za podjetje Sertubi Na 6. strani V Gorici se je začel 30. festival Amidei Na 13. strani »V goriški pokrajini zadostuje pet občin« Na 13. strani V hudi krizi tržiška tovarna zaklopk Na 14. strani MASE Obitiite rLTiifl trgovino v fMHTtodu GorHIte hrani Inke n* Norcu Verdi 100 v Gorki. Do 14.julija ifrll vam ponujamo-tudk mortadeIn po G.&S t HUÍ g skuta li ApuNje po 0,7Í t JflOO 91 jjršut Fri ul i po1,7S t 00 9 PMK pcn«l*l|*k t dO i 11. DC' UrU . iuIkiI» 9.0011.M - ti.ib14.lll 2 Četrtek, 14. julija 2011 ALPE-JADRAN / ZAGREB - Obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana »Italija, Hrvaška in Slovenija so na poti zgodovinske sprave« Ivo Josipovič in gost iz Rima, ki je govoril tudi v parlamentu, izpostavila »tržaški duh« ZAGREB -»Smo na poti velike sprave med Italijo, Hrvaško in Slovenijo na območju Jadrana, ki je doživelo strahotne krvave dogodke, ki so povzročili veliko bolečin in težke posledice,« je med včerajšnjim obiskom v Zagrebu dejal italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Obenem je izrazil zadovoljstvo ob zbliževanju med Italijo in njenimi južnoslovanskimi sosedami. Napolitano, ki ga je spremljal zunanji minister Franco Frattini, in hrvaški predsednik Ivo Josipovič sta večkrat omenila »tržaški duh« in lansko tržaško srečanje treh predsednikov ocenila kot mejnik v odnosih med državami. »Spomnila sva se tudi nekaterih težkih časov skupne zgodovine, sicer pa sem izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da je Italija sprejela izplačilo odškodnine na podlagi Osimskih sporazumov,« je izjavil Josipovič. Dodal je, da imajo vsi italijanski in drugi državljani, ki jih osimski sporazumi ne zajemajo, pravico do vrnitve premoženja, kar je potrdilo pred nekaj dnevi tudi hrvaško ustavno sodišče. Kot je še poudaril Josipo-vič, so politični odnosi med Italijo in Hrvaško odlični, medtem ko so gospodarski odnosi na zelo visoki ravni, glede na to, da je Italija ena izmed največjih trgovinskih partnerk Hrvaške. Sicer pa sta Josipovič in Napolitano večji del pogovora na štiri oči namenila prihodnjemu članstvu Hrvaške v EU in regionalni politiki. Strinjala sta se, da je pridružitev vseh držav Zahodnega Balkana EU pomembna za Unijo. »Hrvaška vstopa v EU v zelo težkih časih gospodarske in finančne krize, a odgovor na te težave je prav v nadaljevanju povezovanja in širjenja EU,» je dejal Napolitano. Posebej je pohvalil sodelovanje hrvaške vojske v mednarodni misiji Isaf v Afganistanu, ki jo je po njegovih besedah kljub žrtvam treba nadaljevati. Ob tem se je italijanski predsednik spomnil že 40. italijanskega vojaka, ki je od začetka mednarodnega vojaškega posredovanja umrl v Afganistanu. Po srečanju z Josipovičem in pred srečanjem s hrvaško premierko Jadranko Kosor je Napolitano v saboru nagovoril hrvaške poslance. Glavno pozornost je v parlamentu namenil odnosom med Rimom in Zagrebom ter pripravam Hrvaške za vstop v Evropsko unijo, do katerega naj bi prišlo leta 2013. Giorgio Napolitano in Ivo Josipovič sta včeraj v Zagrebu izpostavila pomen »tržaškega duha« Septembra v Pulju najbrž tudi Danilo Türk Italija zelo ceno skrb Hrvaške za italijansko narodno skupnost v Istri, je hrvaškim gostiteljem večkrat ponovil Napolitano. V saboru se je na kratko sestal s poslancem italijanske narodnosti in predsednikom Italijanske unije Ful-viom Radinom. Funkcionarji Kvirina-la so potrdili, da bo Napolitano 3. septembra obiskal Pulj in se tam srečal s pripadniki italijanske skupnosti in tudi z delegacijo istrskih beguncev. V Rimu in v Zagrebu računajo, da bo v Pulj takrat prišel tudi slovenski predsednik Danilo Türk. V Italijanski uniji, krovni zvezi Italijanov v Sloveniji in Hrvaški, vsekakor ne skrivajo razočaranja, da italijanskega predsednika danes ne bo v Pulju. Obisk so preložili na september zaradi znanih političnih razmer v Italiji. V puljski Areni so drevi pričakovali okoli pet tisoč Italijanov iz Istre in Reke ter številne goste iz Zagreba ter Furlanije-Julijske krajine. Italijanska unija je za priredbo tega dogodka vložila zelo veliko truda. Septembrski dogodek najbrž ne bo tako slavnostni, kot so ga načrtovali danes, Napolitano, Josipovič in najbrž tudi Türk pa bodo v Pulju gotovo zelo dobrodošli. (STA-S.T.) DEŽELNA VLADA Pravilnik za prispevke nemški skupnosti TRST - Deželni odbor je na včerajšnji seji odobril pravilnik za delitev deželnih prispevkov nemško govoreči skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za obvezo iz deželnega zakona za nemško manjšino iz leta 2009, sklep vlade pa bo za sedaj ostal na papirju, saj Dežela še ni odobrila sestave komisije, ki bo po zakonu delila prispevke Nemcem in njihovim kulturnim društvom. Odobritev pravilnika pozdravlja deželni svetnik Ljudstva svobode in nekdanji trbiški župan Franco Baritussio, ki je bil glavni predlagatelj zakona za nemško skupnost. Bari-tussio izraža pričakovanje, da bo posvetovalna komisija čimprej sestavljena in torej čimprej operativna. Zato se je zavzela tudi razširjena komisija deželnega sveta, ki obravnava proračunski rebalans. Baritussio tudi opozarja na še vedno nerešena vprašanja poučevanja nemščine na šolah, ki jih mora rešiti pristojno deželno odborništvo. GENOVA - Boris Pahor v dnevniku L'Unita »Otroci priseljencev živijo kot mi Slovenci pod fašizmom« GENOVA - Tržaški pisatelj Boris Pahor je sinoči v Genovi govoril o fašizmu, položaju narodnih in jezikovnih manjšin v Italiji in tudi o integraciji priseljencev v italijansko družbo. Pahor je nastopil na sklepni prireditvi odmevne pobude I Giusti (pravičneži), ki si jo je zamislil sociolog in dolgoletni poslanec v italijanskem parlamentu Nando Dalla Chiesa, izvedla pa Občina Genova. Pahor se je sinoči o zgoraj navedenih vprašanjih pogovarjal z Dalla Chieso in z univerzitetnim profesorjem Silviom Ferrarijem. Priletni pisatelj je temeljne misli z genovskega srečanja povzel v članku v včerajšnjem Unita. Pahor namenja začetno pozornost fašizmu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki do Slovencev in Hrvatov, ki jo italijansko javno mnenje še vedno premalo pozna. Tisti, ki se je takrat boril proti totalitarnim režimom, se ni boril le proti dotični dik- Boris Pahor kroma taturi, temveč je imel v srcu tudi hrepenenje po bolj pravični, svobodni in demokratični družbi, je prepričan Pahor. Zanimiva so njegova razmišljanja o sedanjih priseljencih in njihovem težavnem vključevanju v italijansko družbo. Otroci današnjih priseljencev se mu zdijo kot slovenski otroci pod fašizmom, ki je hotel izbrisati ne samo njihov jezik, temveč tudi njihova imena in priimke, dejansko njihovo identiteto. Pahorju se zdi prav, da se otroci priseljencev učijo italijanščino, koristno pa je, da ohranjajo tudi svoj jezik ter svoje kulturne običaje. V bistvu, da ohranijo korenine svojih staršev, babic in dedkov. V ta namen bi moral tem otrokom italijanski šolski sistem priznati pravico do t.i. jezikovnih posrednikov, ki morajo obvezno biti dvojezični. Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti in kot človek, ki je zaradi svoje pripadnosti veliko po-trpel, meni, da bi se morala v italijanski družbi uveljaviti filozofija sprejemanja in integracije. Pahor v dnevniku Unita omenja politiko Avstro-ogrske monarhije ter pisatelja Ivana Cankarja. Pravice manjšin in politiko integracije je treba izvajati v vsakdanjem življenju in s konkretnimi pobudami, je prepričan pisatelj, ki upa, da ne bomo ponavljali napak iz zgodovine. X'Primorski r dnevnik Nadaljevanje s 1. strani - Lastninskih vprašanj, ki so navedena v sporočilu SSO, ne bom obravnaval, ker so za to pristojni drugi. Zato se želim v tem zapisu omejiti le na nekatere aspekte, ki zadevajo uredniško politiko. Najprej pa gre zavrniti dve neresnični in zavajujoči trditvi, ki jih vsebuje sporočilo SSO. Prvič, uredniško tajništvo ne spada pod oglasno agencijo, kot piše v sporočilu, temveč je organsko vključeno v založniško podjetje in delo redakcije. Drugič, Primorski dnevnik ni član SKGZ, kot trdi SSO. Ni vključen v nobeno izmed dveh krovnih organizacij, ker je odraz zadruge bralcev in naročnikov. Zadruga Primorski dnevnik pa je bila po odločitvi tedanjega skupnega predstavništva ustanovljena prav zato, da se manjšinskemu časopisu zagotovi potrebno množično zaledje in lastninska struktura, ki bo čim bolj zavarovana pred političnimi pritiski raznih zainteresiranih krogov. Takšno zaledje v principu zagotavlja časopisu tudi potrebno neodvisnost, časnikarjem pa tudi avtonomijo, ki jo ta poklic neobhodno potrebuje. Vodstvo zadruge se obnavlja na demokratičnih volitvah, na katerih imajo pravico glasovati vsi njeni člani, včlani pa se lahko vsakdo, ki je pripravljen plačati članarino. To je struktura, ki ji pripada Primorski dnevnik, izvoljena na demokratičnih volitvah in posledično izločena iz ozkih delitev po zakulisnih dogovorih, strankokratskih in ideoloških merilih. Očitno je prav to tisto, kar najbolj moti SSO. Kot odgovorni urednik odločno odklanjam trditev, da ima »SKGZ Primorski dnevnik za nekakšno svoje glasilo«, kajti uredniška politika se ustvarja izključno v redakciji in je tako edino prav. Novinarji in uredniki se pod članki in komentarji podpisujejo z imeni in priimki in s tem prevzemajo odgovornost za napisano. Za to smo pogosto deležni tu- di kritik iz vseh političnih vetrov, saj je stara zgodba o ambiciji, da si politični dejavniki tudi v okviru manjšinskega dnevnika zagotovijo del svojega vpliva. To sicer ni nič nenavadnega, vendar naj pri tem poudarim, da v skoraj štirih letih, odkar opravljam funkcijo odgovornega urednika, nihče še zdaleč ni tako primitivno in brez obzira posegel v uredništvo, kot SSO z včerajšnjim sporočilom. SSO govori o potrebi po »pluralizaciji« dnevnika, ki da je »v zadnjih časih zabeležila celo nazadovanje«. Potrebna naj bi bila celo »resnična pluralizacija redakcije Primorskega dnevnika«. Naravnost žaljiva in ponižujoča do poklicnega profila časnikarjev pa je trditev, da je v sestavu uredništva »SSO-ju blizu morda osmina časnikarjev«. Nepoučen bralec bi lahko ob takšnih trditvah mislil, da v uredništvu vlada nekakšno enoumje, kar pa je v očitnem nasprotju z dejstvi, o čemer priča tudi pisanje dnevnika. Naj poudarim, da sta odločilni merili za zaposlovanje in nasploh angažiranje časnikarjev na Primorskem dnevniku njihova profesionalna zanesljivost in izkušnja sodelovanja s časopisom. Nihče nikogar ne vpraša, v kakšni krovni ali drugi organizaciji se prepoznava, to je njegova stvar. Žal mi je, da SSO glede tega ne zmore preseči starih metod vrti-čkanja in profiliranja, ki izgledajo izven sodobnega sveta. Naj mi bo nazadnje dovoljeno, da iz povsem neprimernega tiskovnega sporočila SSO zavrnem še izmišljeni očitek, da je v dnevniku videmska pokrajina zanemarjena. Primorski dnevnik se za dokaj izčrpno informacijo iz videm-ske pokrajine lahko zahvali Novemu Matajurju, kjer sem bil tudi sam več let zaposlen in dobro vem, koliko napora zahteva informacija iz tistih krajev. Zato tega nauka enostavno ne sprejemam, še posebej iz krogov, ki glede tega niso poskušali narediti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Odgovorni urednik Dušan Udovič Nikomur ne pripadamo Mi smo... Člani uredništva Primorskega dnevnika se kot novinarji vsak dan trudimo, da bi bili pri opravljanju svojega poklica čim bolj profesionalni. Seveda nismo nezmotljivi, želimo pa, da nas javnost ocenjuje po tem, kar napišemo. Ne pa, da nas skuša kdorkoli spraviti v take ali drugačne ideološke predalčke ali nam pripisovati pripadnost komurkoli. Zato zavračamo stališče Sveta slovenskih organizacij, da je mogoče sestavo našega uredništva deliti na osmine, ki so bolj ali manj »blizu« tej ali oni krovni organizaciji. Pri opravljanju svojega dela bomo še naprej zasledovali predvsem kakovost in novinarsko etiko. Novinarji Primorskega dnevnika PISMO UREDNIŠTVU Spoštovani, pišem v svojem osebnem imenu kot član manjšinske skupnosti. Zjutraj sem ob kavi prebral Tiskovno sporočilo o stališču SSO o skupni imovini in P. dnevniku. Lepo in pozitivno, ampak menim, da manjka 50% posega. Nikjer ni razbrati, kaj naj bi ta skupina ljudi delala, doprinesla k skupni imovini, njenemu upravljanju oz. isto Primorskemu dnevniku. Ekonomsko? Politično? Strokovno? S katerim programom in katerimi cilji? Zakaj in kako bo boljše? Ne- kaj konkretnega mora biti. Prosim, če nam, širši skupnosti, obrazložite in če je to vredno vam ne bo zmanjkalo podpore. Aleksander Semen / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 15. julija 2011 3 RIM - Z včerajšnjim izglasovanjem zaupnice v senatu Z varčevalnim paketom tudi sporni člen o šolstvu Resolucije Blažinove (DS) in popravka Peterlinija (SVP) niso sprejeli RIM - Italijanski senat je včeraj sprejel vladni odlok o varčevalnem paketu, ki ga bo danes po vsej verjetnosti sprejela še poslanska zbornica, v njem pa so tudi sporna določila o obveznem združevanju vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v večstopenjske zavode že z novim šolskim letom in novi kriteriji številčnosti za priznanje avtonomije posameznim šolam. Senat, ki je izglasoval zaupnico na omenjeni odlok, ni sprejel popravka predstavnika Južnoti-rolske ljudske stranke Oskarja Peterli-nija, v katerem je ta predlagal, naj se določila paketa ne upoštevajo v primeru slovenskih šol oz. dvojezične šole v Špe-tru. Prav tako ni bila sprejeta resolucija senatorke Tamare Blažina iz vrst Demokratske stranke, v kateri je vlado pozvala, naj izvzame slovenske in dvojezično šolo iz kriterijev številčnosti, upoštevajoč zaščitni zakon, mednarodne dogovore in druge italijanske zakone. Uresničila se ni niti možnost, da bi združevanje šol preložili za leto dni. Sen. Blažinova se je včeraj zjutraj sicer govorila tudi z ministrico za šolstvo Mariostello Gelmini in jo opozorila na specifično vprašanje slovenske šole, a se iz srečanja ni izcimilo veliko, saj ministrica ni dala specifičnih odgovorov. Edi- no, kar je zagotovila, je bilo to, da se lahko najde rešitev za vprašanje pomožnega osebja na šolah, za kar naj bi v prihodnjih dneh našli dogovor tudi z deželno šolsko ravnateljico za Furlanijo Julijsko krajino Danielo Beltrame. Blažinova je govorila tudi z deželnim odbornikom za šolstvo Robertom Molinarom: prav dežele so namreč tiste, ki imajo pristojnost, da konkretno pripravijo načrt racionalizacije šolske mreže. V tem smislu je bilo opozorjeno, da mora člen tudi skozi konferenco predstavnikov države in dežel in dokler se ta ne izreče, se člen ne izvaja. Poleg tega bi lahko bil 19. člen tudi protiustaven, saj če so dežele pristojne za racionalizacijo šolske mreže, je v tem primeru vlada šla preko svojih pristojnosti. Vsekakor, nam je zagotovila, ostaja sen. Blažinova na vezi tako z ministrico Gel-minijevo kot z odbornikom Molinarom, ki bo v bližnji prihodnosti sklical tudi sestanek s pokrajinskimi upravami iz FJK. Gabrovec (SSk): Kvarne posledice na kakovost šol Da bo varčevalni paket imel kvarne posledice na kakovost tako deželnega šolstva in še posebej šol s slovenskim učnim jezikom, pa je prepričan deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki se v sporočilu za javnost zahvaljuje senatorju SVP (s to stranko ima SSk dogovor o sodelovanju) Oskarju Peterliniju, s katerim je bil v teh dneh večkrat na neposredni vezi. Peterlini, piše Gabrovec, je vse do zadnjega vztrajal s popravkom, ki bi slovenske šole v FJK izvzel iz novega vala krčenja v italijanskem šolskem sistemu. Besedilo paketa, ki ga je predstavil gospodarski minister Giulio Tremonti, bo sicer potrebno podrobno preučiti in v tem smislu tudi preveriti, ali je sploh v skladu z obstoječimi zaščitnimi določili tudi mednarodnega značaja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji in ureditev šol s slovenskim učnim jezikom. Ob vsem tem pa Gabrovec v svojem sporočilu obžaluje, da v fazi usklajevanja zadnjih popravkov v senatu, pri čemer je bila soudeležena tudi politična opozicija, po njegovem mnenju ni bilo očitno zaznati zadostne občutljivosti za vprašanje, ki je bistvenega pomena za priznano in zaščiteno narodno skupnost. (iž) KOROŠKA - Po podpisu memoranduma Glasbena šola še ni rešena skrbi Denar iz memoranduma oz. »plebiscitnega daru« samo začasno rešuje probleme Učenci slovenske Glasbene šole na Koroškem: uspešni na deželnih in mednarodnih tekmovanjih SLOVENIJA - Premier Borut Pahor Po napovedi odhoda predsednika DZ »se iščejo alternative« LJUBLJANA - Premier Borut Pahor je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da ob napovedanem septembrskem odstopu Pavla Gantarja z mesta predsednika DZ že pripravljajo »alternative, ki bodo omogočale nemoten političen proces«. Sicer pa se premier še ni dokončno odločil, ali bo vezal zaupnico vladi na sprejem rebalansa proračuna. Pahor obžaluje Gantarjev napovedan odstop. Kot je dejal, se je osebno potrudil, da bi poslanec Zares ostal na mestu predsednika DZ. Vendar pa je Gantarjevo »odločitev treba vzeti na znanje«, zato tečejo posvetovanja o tem, kaj storiti, da bo delo v parlamentu potekalo nemoteno tudi po Gantarjevem odstopu, je dejal premier. Predsednik vlade se še ni dokončno odločil, ali bo vezal zaupnico vladi na sprejem rebalansa proračuna. Poudaril je, da je sprejem rebalansa proračuna njegova prioritetna naloga, vendar pa je izključno njegova odločitev, če bo vezal zaupnico na rebalans. To odločitev bo, kot pravi, sprejel po posvetih s kolegi. Pravniki že pripravili ustavni zakon za fiksni datum volitev Premier Borut Pahor je po seji vlade tudi povedal, da so na njegovo prošnjo pravni strokovnjaki že pripravili ustavni zakon, s katerim bi določili fiksni datum rednih parlamentarnih volitev. V večini poslanskih skupin se sicer strinjajo s takim zakonom, toda ne "pod krinko" skrajšanja mandata te vlade. Predsednik sveta LDS Anton Anderlič je v sredo po seji sveta stranke namreč povedal, da LDS podpira možnost spremembe zakonodaje, s katero bi določili točen datum rednih volitev, in sicer v spomladanskem času, s čemer bi tudi skrajšali mandat te vlade. Pahor je ocenil, da bi bil tak zakon najboljši način, da pridemo do predhodnih volitev, ne da bi imeli politično krizo v državi. Po njegovem mnenju je to najboljši način, »da ljudje izberejo politično vodstvo, za katerega presojajo, da jih lahko skozi izjemno zahtevno obdobje, ki nas čaka, ustrezno popelje«. Tako bodo o zakonu ob pravem času tudi diskutirali in ga, če bodo poslanke in poslanci za to, tudi sprejeli, je dejal premier. Ob tem je poudaril, da za sprejem ustavnega zakona potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu. V največji opozicijski stranki SDS so za STA navedli le, da se načeloma strinja- Predsednik DZ Pavel Gantar jo s »fiksiranjem datuma za državnozbor-ske volitve«, vendar šele za prihodnje mandate, saj so sedaj zanje edina sprejemljiva rešitev predčasne volitve v prvem možnem roku. Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri je za STA pojasnil, da se v Zares glede tega še niso opredelili. Po njegovih besedah niso apriori proti določitvi točnega datuma rednih volitev, vendar na sistemski ravni in ne s "trikom" za skrajšanje mandata te vlade. Odšli državni sekretarji nekdanjih ministric Zares Vlada je včeraj sprejela ugotovitvene sklepe, da državnim sekretarjem v resor-jih, ki so jih do začetka tega tedna vodile ministrice Zares, preneha funkcija. Vendar je bil dozdajšnji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burgar na to mesto imenovan vnovič, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Po ugotovitvenem sklepu vlade je državni sekretarki na ministrstvu za javno upravo Tini Teržan, drž. sekretarju na ministrstvu za kulturo Stojanu Pelku in drž. sekretarju na ministrstvu za gospodarstvo Burgarju z 11. julijem prenehala funkcija, slednji pa je bil ponovno imenovan. Vlada je včeraj z 20. julijem imenovala Stanka Baluha za vnovični petletni mandat na položaju direktorja urada vlade za narodnosti. Baluh je na uradu zaposlen od leta 2000, vodi pa ga od leta 2006. (STA) CELOVEC - Zagotovitev podpore v višini 500.000 evrov iz t.i. plebiscitnega daru, ki jo je avstrijska zvezna vlada namenila slovenski Glasbeni šoli na Koroškem, še dolgo ne pomeni, da je finančni problem te manjšinske ustanove sedaj rešen. Kot je ta teden poudaril Roman Verdel, direktor ustanove z nad 500 učenci, ostaja tudi po izplačilu plebiscitnega daru odprto vprašanje, kako sistemsko in s tem trajno zagotoviti financiranje te šole. Verdel je še pristavil, da obljubljenega denarja iz Dunaja še ni na žiro-računu in tudi kaj pisnega ravnatelj še nima v rokah. Po ustnih napovedih naj bi izplačali prvi del podpore še letos, drugi pa prihodnje leto. Govor pa je bilo tudi o tem, da bi se podpora izplačala v naslednjih petih letih v višini 100.000 evrov letno. Kot je znano, so državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Oster-mayer, koroški deželni glavar Gerhard Dorfler in predsedniki slovenskih političnih organizacij (Inzko, Sturm, Sadovnik) 26. aprila letos v Celovcu slovesno podpisali memorandum, s katerim so zapečatili ne samo ureditev vprašanja dvojezične topografije oz. tabel in slovenskega uradnega jezika na južnem Koroškem, temveč je v njem zapisan tudi razdelitveni ključ za tako imenovani plebiscitni dar, ki ga je avstrijska zvezna vlada namenila deželi Koroški ob lanskoletni 90. obletnici koroškega plebiscita leta 1920. V memorandum so mdr. zapisali, da pripada slovenski Glas- beni šoli »osrednja pozornost,« v bodočnosti pa jo bodo financirali z zveznimi, deželnimi in privatnimi prispevki. Tudi Republika Slovenija je povabljena, da sodeluje pri sistemskem financiranju in vzpostavljanju organizacijskih struktur Glasbene šole je še zapisano v memorandumu, nadalje, da bodo ustanovili posebno delovno skupino s predstavniki dežele in Glasbene šole. Medtem je parlament sprejel in potrdil razdelitev tako imenovanega plebiscitnega daru deželi Koroški v višini skupno štiri milijone evrov. Slovenski Glasbeni šoli je namenjenih dejansko 500.000 evrov - vendar kot enkratna podpora, ne pa kot sistemska, trajna rešitev. »To pomeni, da bo šel dober del prispevka najprej v kritje dolgov, ostanek pa bo šoli zagotovil finančno preživetje za največ dve leti,« je zaskrbljeno ugotovil ravnatelj Glasbene šole Roman Verdel. Kot pri zakonu o tablah in uradnem jeziku, ko so predstavnikom manjšine v memorandumu obljubili tesno vključitev pri pripravi besedila zakona, kar se nato ni zgodilo, se tudi pri Glasbeni šoli od podpisa memoranduma ni kaj premaknilo. „Nimamo v rokah niti pogodbo z deželo, prav tako o zagotovljeni delovni skupini ni kaj slišati,» je zaskrbljeno dejal Roman Ver-del, ki - kot mnoge druge manjšinske organizacije na Koroškem - pogreša politično voljo odgovornih v deželi. Ivan Lukan Državni sekretar J. Ostermayer o ozadju novega zakona Temelji za rešitev dvojezičnih tabel položeni dolgo pred pogajanji z manjšino CELOVEC - Vodja pogajanj o dogovoru o dvojezičnih tablah na južnem Koroškem, državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer (SPO) (na sliki), je v pogovoru za dunajski tednik »Falter« sedaj razkril, kar so nekateri predstavniki slovenske manjšine slutili že od vsega začetka. Pri dogovoru so igrali le stransko vlogo, kajti šlo je več ali manj za diktat večine manjšini. Ostermayer je namreč priznal, da je bila ključ do uspeha pogajanj o dvojezičnih napisih natančna priprava pogovorov predvsem z župani, pomembno pa da je bilo tudi ustvariti »klimo zaupanja« z deželnim glavarjem Dorflerjem. Rešitev je bila zasnovana in dogovorjena dolgo pred začetkom pogajanj s predstavniki koroških Slovencev in sicer v pogajanjih z župani dvojezičnih občin. Očitno pa tudi s t.i. domovinskimi organizacijami ter s svobodnjaki (FPK) na Koroškem, čeprav Ostermayer tega le posredno potrjuje. V teh pogajanjih, ki so se za kulisami začela že leta 2009, je bila več ali manj določena tudi zgornja meja 163 oz. 164 tabel. Ostermayer je v po- govoru za dunajski tednik tudi razkril, da je vedel za vse podrobnosti ljudskih štetij od leta 1961 naprej, vedel je za število Slovencev v vsaki vasi, prav tako, v katerih vaseh prihaja do napetosti. S tem je županom dal občutek, da pozna vse v detajlu, prav tako, da jih spoštuje. Pogajanja na Koroškem je Oster-mayer ocenil prej z »mediacijo ali s pre- magovanjem travm«. Še posebej pomembno pa da je bilo osebno razmerje, ki ga je razvil do deželnega glavarja, je še izpostavil Ostermayer. Ob tem je dejal, da je novembra 2010, ko je ljudska stranka zahtevala rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel do Velike noči 2011 v skrajnem primeru tudi brez svobodnjakov (FPK) na Koroškem, poklical Dörflerja ter mu zagotovil, da stoji dogovorjenemu postopanju, torej da skupaj razrešita vprašanje dvojezičnih tabel. Nato mi je Dörfler ponudil besedo »Ti«, je še pristavil Ostermayer. Čeprav je uspelo ustvariti zaupno vzdušje z deželnim glavarjem in uzakoniti dogovor o dvojezičnih tablah, na katerega so pristali tudi predstavniki manjšine, pa je Oster-mayer zanikal, da bi to bilo mogoče pojmovati kot polaganje temeljev za morebitno bodočo rdeče-modro vladno koalicijo na državni ravni: „Dogovor potrjuje, da sva skupno z Dörflerjem v stanju tako komplicirano zadevo rešiti. Pa pika. Ugotovitev 'nobene koalicije SPÖ z FPÖ' velja tudi še naprej,» je bil nedvoumen Ostermayer. Ivan Lukan 4 Petek, 15. julija 2011 ITALIJA JAVNE FINANCE - Senatorji odobrili varčevalne ukrepe z zaupnico vladi Senat znatno »podražil« predlagani sveženj ukrepov Slovo od davčnih olajšav - Davek na zlate pokojnine - Združevanje majhnih občin EVRO JAVNE FINANCE Politično premirje za nujen ukrep RIM - Pred včerajšnjim glasovanjem v zgornjem domu parlamenta je senatorje nagovoril gospodarski minister Giulio Tremonti, ki se je zahvalil opozicijskim silam, da so omogočile rekordno hitro obravnavo tega zakonskega ukrepa. »Smo različni, a nismo preveč razdeljeni. Zaradi tega sem ponosen, da sem tu z vami vsemi,« je dejal Tremonti, ki je opozoril, da je dolžniška kriza v Evropi resen izziv, s katerim se mora soočiti politika. »Smo kot na Titanicu. Če se bo potopil, se ne bodo rešili niti potniki prvega razreda,« je dejal. Kot rečeno, je opozicija omogočila pospešeno obravnavo vladnega odloka, vendar se z njegovo vsebino ne strinja. To so včeraj poudarili voditelji vseh opozicijskih sil. Sicer pa Demokratska stranka in Italija vrednot vztrajata, da mora vlada takoj po odobritvi stabilizacijskega odloka odstopiti. Tudi prvak sredincev UDC Pier Ferdinando Casini meni, da bi morali čim prej oblikovati vlado »nacionalne odgovornosti«. Te možnosti včeraj ni zavrnil niti vodja Severne lige Umberto Bossi, sicer član vladne koalicije. »Opozicija naj govori z mano,« je zagonetno dejal. Iz Zagreba, kjer se je mudil na uradnem obisku, je predsednik republike Giorgio Napolitano včeraj pohvalil hitro reakcijo parlamenta, za katero ima sicer tudi sam velike zasluge. »To je čudež,« je dejal in pristavil, da bodo v prihodnosti potrebni novi dokazi politične enotnosti. V resnici prve reakcije finančnih trgov niso bile najboljše. Indeks FTSE na milanski borzi je včeraj izgubil 1,07 odstotka. Medtem se množijo kritične reakcije na varčevalni paket. Posebno ostro noto za tisk je včeraj objavil predsednik stalne konference dežel Vasco Errani, po oceni katerega bodo dežele in krajevne uprave nosile kar polovico bremena varčevalnih ukrepov. »Priče smo sramotnemu odlaganju odgovornosti,« je poudaril. RIM - Po hitrem postopku so senatorji včeraj zgodaj popoldne izglasovali zaupnico, ki jo je vlada postavila na varčevalni paket, potem ko je bil v sredo pozno zvečer sprejet v proračunski komisiji. Za ukrep je glasovalo 161 senatorjev, 135 jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali. Sveženj varčevalnih ukrepov, vreden več kot 70 milijard milijard evrov - namesto prvotno predvidenih 47 milijard - se je že preselil v poslansko zbornico, kjer bi ga morali predvidoma odobriti do večera, torej pred ponedeljkom, ko se bodo znova odprli finančni trgi. Visoki prihranki državnega poračuna, ki naj bi bili doseženi do leta 2014, bodo namreč pomirili živčnost trgov in preprečiti špekulacijo, ki je tudi včeraj prevladovala na borzah, vključno z milansko (-1,07%), medtem ko se je razlika med donosnostjo italijanskih in nemških državnih obveznic spet povečala čez mejo 300 baznih točk. Iz senata je torej prišel znatno okrepljen paket varčevalnih ukrepov, na osnovi katerih bo proračunski primanjkljaj do leta 2014 predvidoma odpravljen, javna bilanca pa izravnana. Namesto začetnih 25,36 milijarde evrov je iz senata izšel popravek v vrednosti 47,97 milijarde evrov. Odobreni amandmaji zmanjšujejo proračunski primanjkljaj za 2,1 milijarde v letošnjem letu, za 5,42 milijarde v prihodnjem, za 6,53 milijarde v letu 2013 in za 22,6 milijarde v letu 2014. Skupaj naj bi proračunski popravki državni blagajni v štirih letih zagotovili okrog 79 milijard evrov prihranka, leta 2014 pa naj bi se Italija končno znebila primanjkljaja. Gospodarski minister Giulio Tremonti je prepričan, da bi bilo treba ravnovesje državnega proračuna ustavno uzakoniti. »V ustavo je treba zapisati zlato pravilo o izravnavi bilance,« je dejal včeraj v senatu, kjer se je parlamentarnim skupinam zahvalil za hitrost, s katero so omogočile sprejetje varčevalnih ukrepov. Ukinitev davčnih olajšav Večino prihrankov naj bi ustvarili v letih 2013 in 2014, novih 20 milijard evrov za izravnavanje proračuna pa naj bi zagotovila odprava vrste davčnih olajšav, kar bo prizadelo tako družine kot podjetja. Predvideno je tudi postopno usklajevanje pokojninske dobe z daljšanjem življenjske dobe, ki naj bi se začelo že z letom 2013, torej leto prej kot doslej, do leta 2050 pa naj bi se podaljšala za tri leta in deset mesecev. Vlada uvaja tudi solidarnostni davek na pokojnine upokojencev, ki letno preje- Minister Giulio Tremonti včeraj v senatu ansa majo več kot 90.000 evrov pokojnine. Gre za tako imenovane zlate pokojnine, katerim naj bi do leta 2014 trgali pet odstotkov za del, ki presega 90.000 evrov in 10 odstotkov za del, ki presega 150.000 evrov. Avtomatično se bodo usklajevale le pokojnine, ki so nižje od 2380 evrov mesečno. V okviru varčevanja v zdravstvu naj bi že s ponedeljkom, namesto z letom 2012, uvedli ticket za ne nujne zdravstvene preglede in za specialistične preglede, v višini 25 oz. 10 evrov. Ob tem vlada obljublja, da bodo šibki sloji zaščiteni. Varčevanje predvideva tudi precejšnje krčenje v okviru notranjega pakta stabilnosti, torej pri deželnih proračunih, in zamrznitev plač in zaposlovanja v javnem sektorju. Napoveduje se tudi liberalizacija storitev (odpravo poklicnih zbornic je vlada umaknila) in nov krog privatizacij, ki naj bi stekle leta 2013. Med ostalimi varčevalnimi ukrepi naj omenimo stalno zvišanje doslej začasnih podražitev trošarin na motorna goriva, zvišanje davka na bančne račune, ki bo odslej proporcionalen glede na višino depozita (34,2 evra letno na zneske do 50 tisoč evrov, 70 evrov za zneske od 50 do 150 tisoč, 240 evrov za zneske od 150 do 500 tisoč evrov in 680 evrov za zneske, ki presegajo 500 tisoč evrov). Med ostalimi ukrepi izstopa obvezno združevanje majhnih občin, kar se bo moralo začeti že letos z združitvijo vsaj dveh temeljnih funkcij, ki jim jih nalaga sedanji zakon. GIBANJA - Dokončni podatek Italijanska inflacija junija zaradi bencina in hrane dosegla 2,7% RIM - Inflacija se že sama po sebi segreva, z napovedanimi varčevalnimi ukrepi pa se gotovo ne bo ohladila. Nasprotno. Če so naftni derivati oz. motorna goriva že sedaj eden glavnih krivcev za rast življenjskih stroškov, bo z zvišanjem trošarin, ki bo od sedanjega začasnega postalo stalno, bencin postal prava dragocenost. Z nepredvidljivimi učinki za nadaljnje gibanje inflacijske krivulje in posledično evrskih obresti. Po podatkih zavoda Istat je junija inflacijska stopnja v Italiji znašala 2,7 odstotka, desetinko več kot maja, k čemur je v medletni primerjavi prispeval bencin 11,9 odstotka, dizelsko gorivo 14 odstotkov, živila pa tri odstotke. Prehranski izdelki so sicer junija dosegli najvišjo raven cen v zadnjih dveh letih in vse kaže, da se bo trend rasti nadaljeval. Pri Istatu so tudi izračunali, da se je nakup vsakdanjih potrebščin (košarica najbolj pogosto kupovanih izdelkov) v medletni primerjavi podražil za 3,5 odstotka, medtem ko se je inflacijska rast ustavila pri 2,7 odstotka. Med ostalimi podražitvami naj omenimo zvišanje cen vozovnic v letalskem, pomorskem in železniškem potniškem prometu, podražitev obveznega avtomobilskega zavarovanja (+0,3% v mesečni in +5,3% v medle-tni primerjavi) in stanovanjskih storitev (+3,9% v primerjavi z lanskim junijem). 'NDRANGHETA - Mamila V mednarodni policijski akciji več kot 40 aretiranih REGGIO CALABRIA - Sile javne varnosti so zabeležile nov uspeh proti mafijski združbi 'ndrangheta. V obsežni policijski akciji, ki je med drugim potekala tudi v Španiji, na Nizozemskem in v ZDA, so prijeli več kot 40 oseb, osumljenih trgovine z drogami. Akcijo je vodilo javno tožilstvo iz Reggia Calabrie ob sodelovanju z državnim tožilstvom proti mafiji in s centralno direkcijo služb proti drogi. Policija 'ndrangheto sumi organizirane trgovine z drogami. Te so v sodelovanju z mamilarskimi karteli v Kolumbiji in Mehiki tihotapili v Italijo in drugod po Evropi. Droga je večinoma prihajala v pristanišče v kraju Gioia Tauro, ki ga v veliki meri nadzoruje organizirani kriminal. V akciji so zasegli tudi več sto kilogramov kokaina, ki so si ga klani v Italiji nameravali razdeliti med seboj in nato prodati na trgu. Tožilec Nicola Gratteri je potrdil, da je šlo za obsežno operacijo, ki je obsegala šest držav, vanjo pa je bila vključena tudi španska, nizozemska in ameriška policija. Večino aretacij so izvedli v Kalabriji, na Siciliji in v Lombardiji, policija pa je tudi izdala pet evropskih nalogov za prijetje za osumljene na Nizozemskem in v Španiji, tri vpletene v trgovino z drogami pa iščejo tudi v Kolumbiji, ZDA in Venezueli. 'Ndrangheta velja za eno najvplivnejših mafijskih združb v Italiji in za eno največjih kriminalnih skupin na svetu v trgovini s kokainom. Imunitetni odbor se še vedno ni izrekel o Papi RIM - Poročevalec večine Paolo Sisto je na včerajšnji seji imunitetnega odbora poslanske zbornice zadnji hip umaknil predlog proti aretaciji poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa, ki jo zahteva neapeljsko preiskovalno sodišče zaradi Papove vpletenosti v afero P4. K temu ga je prisililo kolebanje nekaterih predstavnikov Severne lige. Ljudstvo svobode zdaj hoče, da bi se o zadevi neposredno izrekla poslanska zbornica na plenarnem zasedanju, toda predsednik imunitetnega odbora, demokrat Luigi Ca-stagnetti, je napovedal, da bo danes dal na glasovanje predlog Italije vrednot, naj se Papo aretira. Zahteva po nezaupnici ministru Romanu RIM - Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je napovedal, da bo njegova stranka vložila predlog za izglasovanje nezaupnice ministru za kmetijstvo Sa-veriu Romanu, za katerega pa-lermsko tožilstvo zahteva sojenje zaradi sodelovanja z mafijo. Di Pietro je tudi zagrozil, da predstavniki njegove stranke se od prihodnjega tedna dalje ne bodo udeleževali sej parlamenta, dokler se le-ta ne bo izrekel o nezaupnici. Načelnik demokratov v poslanski zbornici Dario Franceschini je izrazil pripravljenost, da podpre vložitev zahteve po nezaupnici, Romano pa je zahteval od parlamentarne komisije za boj proti mafiji, naj ga zasliši, češ da ga krivijo po nedolžnem. Raketa na hitri železnici Rim-Neapelj RIM - Agenti politične policije Digos so v noči na četrtek pri tirih hitre železnice Rim-Neapelj našli raketo zemlja-zrak. Nahajala se je pod železniškim viaduktom med krajema Ceccano in Castro dei Volsci v pokrajini Frosinone. Po nekaterih virih naj bi bila raketa pripravljena za izstrelitev, drugi viri pa navajajo, da so našli le prazno rampo za izstrelitev rakete. Vsekakor gre za hudo zadevo. Po vsem sodeč se v ozadju skriva teroristična skupina. 1,4202 $ +0,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. julija 2011 evro (povprečni tečaj) valute 14.7. 13.7. ameriški dolar 1,4202 1,4073 japonski jen 112,24 91788 111,65 9 1026 kitajski juan ruski rubel inHnckn niniia 39,8605 63 2130 39,7275 62,6500 MlUlJjlVa 1 upila danska krona rvritancKi ti int" 7,4571 0,88095 UijUJW 7,4571 0,88230 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,1975 7,8380 9,2264 7,8355 1 1UI VCjKa M Ul la češka krona 24,435 1,1575 24,366 1,1695 jVILoIjKI Malih. estonska krona tnrint 15,6466 269,60 15,6466 269,88 1 1 ICtULO I3M ll_>l II 1 L poljski zlot 4,0310 1 3600 4,0445 1,3527 Kol IGUJM uuial avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3202 1,9558 1,3188 1 9558 ai JM ICV romunski lev II1Y\\/CK i ifac 4,2743 3,4528 4,2955 3,4528 IILUVJM 11 LOO latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7092 2,2339 0,7091 2 2181 Ul a ¿.lilo IVI 1 Cal islandska krona ti lira 290,00 2,3376 290,00 2,3250 luijno lila hrvaška kuna 7,4380 7,4340 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. julija 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,18650 0,24900 0,40975 0,12583 0,17500 0,23833 1,442 1,599 1,818 ZLATO (999,99 %%) za kg 36.026,31 € +68,16 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. julija 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,25 initediii idr»da 1 qa +0,54 KRKA I I IKA KOPER 60,30 12 50 +2,80 +0,50 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 161,05 -0,79 -0,65 TELEKOM SLOVENIJE 220,00 74,30 +0,00 +0,41 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 32,00 ACDnnDnh/i i n IBI IAMA KM -1,84 DELO PRODAJA ETOL 21,00 -- ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 65,00 16,30 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,00 6,50 -9,09 +0,84 KOMPAS MTS NIKA 4,44 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS ! J |B! IANA 13,00 7,400 20,79 -8,45 +6,47 SALUS, L_JUBL__JANA SAVA TERME ČATFŽ 295,00 43,75 179 00 -1,69 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 113,00 13,62 +0,44 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 14. julija 2011 -1,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,00 89,9 1316 -0,30 -1,15 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,408 -0,08 -0,28 -2 12 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,508 1,49 -2,23 -1 25 EDISON ENEL ENI 0,83 4,096 15 58 -1,35 FIAT FINMECCANICA 7,12 -0,57 +0,21 FINMECCANICA GENERALI IFIL 7,72 13,29 -1,15 -2,42 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,607 12 64 -2,13 -1 56 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,47 +0,94 -1 69 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,02 6,21 -1,51 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,22 7,435 13 74 -5,29 -1,33 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,5 -0,87 -0,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,966 6,515 -0,55 -1,88 TENARIS TERNA 0,87 15,81 +0,06 -1,31 -1 36 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,05 0,06 3 51 -1,53 UNICREDIT 1,236 -2,71 -0,32 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 95,75 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. julija 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 742,15 +0,13 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb - - bidc nqq 1 "7/1 FIRS, Banjaluka 1.948,80 7tö AQ +0,32 n -)o lisica i j, utuy i au / \ j SRX, Beograd - - bicy c^^i^wz-v 1 7q1 q-3 _i_n 1 1 un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.503,05 -0,67 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.437,12 2.325,06 -0,44 -1,16 S&P 500, New York 1.308,87 -0,67 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.320,34 7.214,74 5.846,95 +1,00 -0,73 -1,01 CAC 40, Pariz 3.751,23 -1,11 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.650,00 1.201,2 2.715,05 -1,23 -0,32 +0,80 Nikkei, Tokio 9.936,12 -0,27 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.088,70 21.940,20 2.180,59 +0,01 +0,06 Sensex, Mubaj 18.618,20 +0,12 Petek, 15. julija 2011 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu VZHODNI KRAS - Tržaški občinski odbor se je sestal na Opčinah • A V« I «v v Cosolini na Opcinah: nic vec nepravičnega davka na ohišnice Najprej seja z rajonskim svetom, nato javno srečanje s krajani in domačimi organizacijami Nič več nepravičnega davka na ohišnice. Tako je dejansko zagotovil tržaški župan Roberto Cosolini med včerajšnjim srečanjem njegovega odbora s predstavniki društev, organizacij in ustanov z Vzhodnega Krasa v dvorani Zadružne kraške banke. Ko ga je Pavel Milič opozoril na žgoče vprašanje plačevanja davka na ohiš-nice, ki ga je uvedla prejšnja Dipiazzova uprava, in na posledice, ki ga je le-to imelo za številne Opence in prebivalce drugih kraških vasi (morali so plačati več tisoč evrov ...), je Cosolini odgovoril, da je z zadevo dobro obveščen. Pokazal je na prisotnega občinskega svetnika Demokratske stranke Stefana Ukmarja in spomnil, da se je prav on v prejšnji mandatni dobi zavzel, da bi takratni odbornik za proračun Giovanni Battista Ravida omilil davek, a je naletel na gluha ušesa desnosredinskega upravitelja. »Ukmar je sedaj v večini, in večina osvaja njegova stališča,« je pojasnil Cosolini, s čemer je dal jasno vedeti, da njegova uprava ne bo nepravično davčno pritisnila na lastnike ohišnic. Cosolini in njegovi odborniki so prišli na občine, da bi se pobliže seznanili z realnostjo in problemi Vzhodnega Krasa. Med volilno kampanjo je obljubil, da bo nadaljeval tesen stik, ki ga je tedaj vzpostavil s tržaškimi mestnimi in krajevnimi stvarnostmi. Držal je obljubo, včerajšnji obisk Opčin je bil prvi v vrsti sestankov, ki jih bo v prihodnje opravil po drugih rajonih. Občinski upravitelji so se na Opčine pripeljali z openskim tramvajem. Prva etapa obiska je bil sedež rajonskega sveta, kjer se je občinski odbor sestal z rajonskimi svetniki. Rajonski predsednik Marko Milkovič je predstavil županu in odbornikom cel kup nerešenih vprašanj. Tista, na katera so vsa zadnja leta opozarjali prejšnjo desnosre-dinsko upravo, a niso bila rešena. Milkovič je prioritetna vprašanja ponovil na poznejšem javnem srečanju v dvorani Zadružne kraške banke: popravilo poslopja nižje srednje šole Srečka Kosovela, izpopolnitev kanalizacije in ureditev kro-žišča sredi Opčin. Številni udeleženci - bilo jih je čez sto - so izpostavili celo vrsto drugih problemov. Od prekomernih gradenj na Opčinah do ovrednotenja trgovskih in drugih proizvodnih dejavnosti; od prenove poslopja nekdanje kinodvorane Belvedere do ureditve številnih predelov na Opčinah; od vpraša- Desno pozdrav županu Cosoliniju ob prihodu na Opčine; spodaj številna prisotnost na javnem srečanju v dvorani Zadružne kraške banke kroma nja športnih igrišč do kopice problemov v Trebčah (ureditev štirne, nova menza za šolska kosila, dvojezične table na avtocesti ...); od pomanjkanja trgovin v manjših vaseh (Bani, Trebče, gropada, Padriče) do ureditve openskega tramvaja; od uvedbe integrirane šolske službe do ustanovitve občinskih jasli na Krasu. In še bi lahko naštevali. Cosolini je bil realist. Z zadevami se bodo »spoprijeli« pristojni odborniki. Vsega ne bo mogoče storiti. Za to bi potrebovali polovico občinskega proračuna za dobo treh let, je izračunal. Zagotovil pa je, da se bo s svojo upravo vrnil na Opčine čez nekaj mesecev, da bi preveril, kaj je bi- lo storjeno in kaj bo treba še prioritetno storiti. Skratka: Cosolini je načel že na začetku svojega županovanja resen dialog s kraškim okoljem, z ljudmi, ki tu živijo in organizacijami, ki tu delujejo. Začetek dober ... M.K. APrimorski ~ dnevnik BOJ PROTI DROGI Finančni v • zasegli 170 kg hašiša Portorož 2011: tako se je imenovala operacija tržaškega poveljstva finančne straže, ki je privedla do zasega približno 170 kilogramov hašiša in aretacije dveh maroških razpečevalcev, ki sta svojo bazo imela v Lombar-diji. Preiskava, ki sta jo koordinirala namestnik tožilca Pietro Montrone in okrožna direkcija za boj proti mafiji v sodelovanju s slovensko kriminalistično policijo in oddelki finančne straže, kot sta npr. osrednja služba za preiskovanje organiziranega kriminala in osrednja direkcija za boj proti drogi, v sklepni fazi pa je akcijo koordiniralo tožilstvo iz Monze, je trajala več mesecev, na koncu pa je privedla do razkritja dvojice, ki sta iz Lombardije nameravala vtihotapiti drogo v Fur-lanijo Julijsko krajino in tudi v Slovenijo s posebnim ozirom na obmorske letoviščarske kraje. Oba maroška državljana sta se v Italiji nahajala na podlagi veljavnega dovoljenja za bivanje, imela sta italijansko osebno izkaznico, za enega pa so finančni stražniki ugotovili, da je tudi v Maroku znan po trgovanju z mamili. Moška so agenti zasledovali že nekaj mesecev, potem ko so ju v Sesljanu opazili, kako iščeta kupce, pri tem pa so se po-služili tudi telefonskih prisluškovanj in sodobne tehnologije. Tako so ugotovili, da sta moška imela svojo bazo v Lombardiji, kjer so agenti odkrili omenjeno količino hašiša med krajema Se-regno in Varedo v pokrajini Mon-za. Del droge, približno devetdeset kilogramov, se je nahajal v avtomobilu, saj sta bila Maroča-na na tem, da tovor peljeta v FJK, preostalih osemdeset kilogramov pa so odkrili v nekem skladišču oz. garaži. S prodajo droge bi maroška razpečevalca lahko zaslužila približno milijon evrov, so prepričani preiskovalci, ki so po aretaciji odvedli moška v zapor v Monzo. TRŽAŠKA OBČINA - Tržaški občinski svetnik Prihodnosti in svobode Lobianco ne ve, kaj je delal ... Lobianco Kot občinski odbornik Dipiazzove uprave podprl sklep o zvišanju najemnin številnim občanom, sedaj, kot predsednik komisije za prozornost pa je za njihovo znižanje Tržaški občinski svetnik Prihodnosti in svobode Michele Lobianco je pa res čuden tič. Čim je postal predsednik občinske komisije za prozornost, je sklical sejo, da bi na njej vzeli v pretres nepravično zvišanje najemnin občinskih površin občanom, ki so jih več kot deset let pridno obdelovali. Na seji pa je prišlo na dan, da je zvišanje požegna-la prejšnja, desnosredinska uprava, katere član je - med drugimi - bil tudi takratni odbornik za osebje... Michele Lobianco. Občinske površine se nahajajo na območju Ul. Brigata Casale. Zemljišča so bila neobdelana, po opustitvi kmetijskih dejavnosti na tistem koncu zapisana robidi in plevelu. Pa se je Uly jeva uprava leta 1997 odločila, da jih da v najem starejšim občanom, ki bi bili pripravljeni skrbeti zanje, jih čistiti in po možnosti tudi obdelati za lastno rabo. V najem je bilo oddanih 64 zemljišč, vsako obsežno kakih 500 kvadratnih metrov. Najemniki so občini pla- čevali 137 tisoč takratnih lir letne najemnine, kar je bila zanje povsem sprejemljiva cena. Učinek je bil večplasten. Občina je z najemninami nekaj dobila v občinsko blagajno (denarni učinek); zemljišča niso bila prepuščena sama sebi (okoljevarstveni učinek); starejši občani so se lotili vrtnarjenja in imeli s tem mnogo osebnih zadoščenj (socialni učinek); poleg tega pa so z delom lastnih rok, s pridelano povrtnino in zelenjavo (beri: nekaj radiča, solate, paradižnikov, korenja) marsikaj prihranili (gospodarski učinek). Trinajst let se je to sodelovanje med občino in občani obnavljalo v obojestransko korist. Vse do lanskega leta, ko je najemnike zemljišč čakalo neprijetno presenečenje. Občina se je odločila za zvišanje najemnin. Občinski odbornik za proračun Giovanni Battista Ravida je - v iskanju novega priliva v občinsko blagajno - pripravil nov pravilnik za oddajo občinskih površin v najem. Z znatno višjimi najemninami. Le- Michele Lobianco kroma te so poskočile od 0,20 evra na 1,20 evra na kvadratni meter. Šest krat toliko! Odbor je zvišanje odobril, njegov član je takrat bil tudi odbornik za osebje Michele Lobianco. Zvišanje najemnin je razjezilo najemnike, večinoma starejše občane. V preteklem desetletju so sami preuredi- li zapuščena zemljišča v lepo negovane vrtove. Sami so morali na zemljišča do-važati vodo za zalivanje; sami so skrbeli za urejenost tamkajšnjega območja. Namesto da bi Dipiazzova občinska uprava njihovo delo primerno cenila, jim je »v zahvalo« zvišala najemnine. Najemniki so začeli negodovati, protestirali so, naposled je njihov protest odjeknil na seji občinske komisije za prozornost. Politična usoda (beri: poraz desne sredine in zmaga leve sredine na majskih občinskih volitvah) pa se je poigrala s protagonistom te žalostne zgodbe. Michele Lobianco je bil na prvi seji komisije za prozornost izvoljen za njenega predsednika. In tako je pred dnevi prav on vodil sejo, na kateri je bil govor o zadevi, ki jo je bil, kot član prejšnje uprave, zakuhal številnim tržaškim občanom. Na seji je prišla do izraza neupravičenost sklepa prejšnje uprave. Poudarjeno je bilo, da opravljajo najemniki na zemljiščih pomembno okolje- varstveno delo in s tem delajo uslugo občini, ker bi morala sicer sama skrbeti za opuščene površine. Izpostavljen je bil tudi socialni pomen pobude: namesto da bi starejši občani životarili doma, uživajo ob vrtnarjenju. Člani komisije za prozornost so bili mnenja, da bi morali pravilnik Di-piazzove uprave o najemninah občinskih zemljišč spremeniti. Tako ni preostalo predsedniku Lobiancu drugega, kot da dejansko zataji sklep »svoje« uprave. Odločeno je bilo, naj vzame zadevo v pretres občinska komisija za javna dela, premoženje in javno zelenje, da bi v spremenjenem pravilniku sicer prilagodili najemnine stopnji inflacije, a naj bi bile slednje za občane sprejemljive. Na seji komisije za prozornost je vodja Un'altra Trieste Franco Bandel-li takole pokomentiral zadevo: »Sedaj je jasno, zakaj je desna sredina izgubila volitve.« Ali z drugimi, italijanskimi besedami: Lobianco, che bianca! M.K. 6 Četrtek, 14. julija 2011 TRST / VZPI-ANPI - Pokrajinsko vodstvo se je sestalo s poveljnikom vojaških sil v FJK Giangravejem »Potrebna je ustrezna rešitev vprašanja openskega strelišča« Gen. Giangrave zagotovil podporo pri odpravljanju ovir glede spomeniške ureditve prostora Pokrajinsko vodstvo VZPI-AN-PI nadaljuje krog srečanj z raznimi predstavniki oblasti v zvezi s še vedno nerešenim vprašanjem openskega strelišča in ureditve spominskega parka miru. Po nedavnem obisku pri pre-fektu Alessandru Giacchettiju je predstavništvo borčevske organizacije, tudi v imenu sorodnih organizacij ANED in ANPPIA, obiskalo poveljnika vojaških sil v Furlaniji Julijski krajini gen. Sebastiana Giangraveja. Pokrajinska predsednica Stanka Hrova-tin, podpredsednik Edvin Švab in predsednik openske sekcije Dušan Kalc so visokemu predstavniku italijanske vojske v podrobnostih orisali dosedanja, žal neuspešna, prizadevanja, da bi kraj, kjer so pripadniki fašistične milice ustrelili obsojence drugega tržaškega procesa in ki je še vedno pod ključem, ker se na njem nadaljuje strelska dejavnost, primerno spomeniško uredili. Predsednica Hro-vatinova je generalu Giangraveju dostavila tudi obsežno dokumentacijo vseh dosedanjih postopkov za rešitev vprašanja ter izrazila upanje, da se bodo pred decembrsko spominsko svečanostjo, ki naj bi bila ob 70-letnici smrti Tomažiča in tovarišev še posebno slovesna, stvari vendarle premaknile z mrtve točke. Gen. Giangrave je že v svojih uvodnih pozdravnih besedah naglasil pomen preseganja zgodovinskih sporov, uveljavljanja sožitja in prijateljskih odnosov ter spoštovanja različnosti. Izpostavil je tudi dejstvo, da Italija in Slovenija tvorno sodelujeta celo na vojaškem področju. Takšne odnose prijateljstva in sožitja je treba še krepiti ter odpraviti vsakršno oviro, ki bi tako ali drugače ogrožala nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov med ljudmi. Ena od takšnih ovir so lahko prav nesporazumi (načrtni ali ne) okrog openskega strelišča in okrog spomeniške ureditve prostora, je dejal general, in prav zato je še toliko bolj potrebna ustrezna rešitev tega vprašanja, za kar je zagotovil svoje zanimanje. Srečanje med pokrajinskim vodstvom VZPI-ANPI in gen. Sebastianom Giangravejem kroma KMEČKA ZVEZA - Na Opčinah seja izvršnega odbora »Kmetijstvo še vedno hudo ■ •• V I v« bremenijo zaščitena območja« V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah se je v sredo sestal izvršni odbor Kmečke zveze. Po otvoritvenem pozdravu predsednika Franca Fabca sta se deželni tajnik Edi Bukavec in član odbora Alojz Debelis spomnila pred kratkem preminulega prof. Josipa Pečenka, ki je v težkih letih delovanja Kmečke zveze v obdobju 1954-1958 kot tajnik veliko pripomogel k rasti in uveljavitvi slovenske kmečke stanovske organizacije. Kmečka zveza se je s hvaležnostjo poklonila njegovemu spominu. Besedo je nato prevzel predsednik Fabec, ki je namenil uvodni del svojega poročanja uresničevanju sporazuma »Prosecco DOC«, ki zajema več točk. Najprej je s tem v zvezi omenil potrebo, da se izdela dolgoročni načrt za razvoj proseškega Brega, za kar je zadolžena Dežela, ki je sicer nakazala 800.000 evrov za ureditev infrastrukture, a temu morajo slediti drugi posegi. Ob tem je poudaril, da mora celotna slovenska narodna skupnost s svojimi organizacijami podpreti pobudo. Prav tako pomembna je uresničitev razvojnega načrta Masterplan za ureditev in okrepitev strukture tržaških kmetijskih gospodarstev. Le kmetijstvo z gospodarsko uspešnimi obrati lahko kljubuje izzivom sedanjega časa. Načrt, za pripravo katerega je bil izbran LAS Kras, je že v pripravi in bo zaključen predvidoma do konca leta. Fabec se je nato dotaknil drugih dveh problemov, ki so vezani na izvedbo sporazuma Prosecco DOC: uresničitev Centra za promocijo tega znameni- tega vina in prireditev promocijskega sejma »Prosecco« na Proseku. Mnenja prisotnih glede kronološkega zaporedja omenjenih pobud so bila deljena, saj so se nekateri izrazili za čimprejšnjo uresničitev novih trtnih nasadov glere in šele nato pridejo na vrsto ostale pobude. Vsekakor bo treba počakati na potek dogajanj, ki bodo usmerjala sprotne izbire, tudi v sodelovanju z vaškimi organizacijami, ki naj se kot nosilke potreb in pričakovanj domačinov izrazijo o omenjenih pobudah in prednostnih izbirah. Edi Bukavec je nato usmeril pozornost prisotnih na pereče vprašanje uporabe teritorija vsled naravovarstvenih ukrepov Nature 2000. Na zaščitenih območjih SIC in ZPS, ki zajemajo ves Kras, so možnosti uporabe teritorija močno okrnjene in postavljajo pod vprašaj gospodarnost kmetovanja. Brez te pa bodo slovenski kmetje opustili obdelovanje zemlje, kar bo imelo tako z narodnostnega kot krajinskega vidika zelo hude posledice. To ogromno breme za teritorij je treba čim bolj ublažiti, za kar se morajo zavzeti celotna slovenska narodna skupnost in krajevne uprave, ki upravljajo teritorij. Tajnikovo razmišljanje so prisotni enoglasno potrdili. Predsednik je nato seznanil prisotne s sodelovanjem zveze na okrogli mizi, ki jo bo priredilo ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije 25. avgusta na sejmu v Radgoni na temo Slovensko zamejsko kmetijstvo v skupnem prostoru. Na srečanju bo sodelovala tudi Kmečka zveza, ki bo s poročilom Seja izvršnega odbora Kmečke zveze v razstavni dvorani ZKB kroma predsednika prikazala svoje gledanje na omenjeno temo. Ob tej priložnosti naj bi se tudi sestala deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino in slovenski minister za kmetijstvo Dejan Zidan. Svoj poseg je predsednik zaključil z seznanitvijo odbora o srečanju vodstva zveze z novim pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo Igorjem Dolencem, ki je pokazal veliko zanimanje in istočasno poznavanje problemov tržaškega kmetijstva ter zagotovil ustvarjalno sodelovanje njegove uprave s Kmečko zvezo, kot sicer z ostalimi, ki jim je pri srcu tržaško kmetijstvo. Sejo je z razčlenjenim posegom zaključil pokrajinski tajnik zveze Erik Masten, ki se je najprej zaustavil pri tradicionalnem izletu v Radiše na avstrijsko Koroško, kjer bo potekalo 10. srečanje kmetov treh dežel. Številno prisotnost tržaških kmetov bo okrepilo godbeno društvo Nabrežina, ki bo s svojim nastopom obogatilo pester kulturni spored prireditve. Tajnik je nato spregovoril o zelo zahtevni normativi o varstvu pri delu, ki se mu morajo kmetijska podjetja prilagoditi, ker je zdravstveno podjetje najavilo stroge kontrole. Svoj poseg je Masten zakjučil z olajšavami, ki jih je Kmečka zveza dosegla za svoje člane pri upravljanju nevarnih odpadkov s tem, da je podpisala konvencijo s podjetjem, ki bo skrbelo za omenjeno zelo zahtevno upravljanje in razbremenilo posamezne kmetije sicer strogih obveznosti. UIL - Danes Izvolitev deželnega tajnika Deželni odbor sindikata Uil bo danes dopoldne izvolil novega deželnega tajnika za Furlani-jo-Julijsko krajino, ki bo nadomestil Luco Visentinija. Ta je bil pred nedavnim izvoljen na mesto zveznega evropskega tajnika in zastopa sindikate Cgil, Cisl in Uil v tajništvu Evropske zveze sindikatov v Bruslju. Novega deželnega generalnega tajnika bodo izvolili na srečanju, ki bo ob 11.30 na sedežu sindikata Uil v Ul. Polonio št. 5 v dvorani Fabricci. Na zasedanju bodo izvolili tudi novo deželno tajništvo, dodanega generalnega tajnika in blagaj-ničarja. Srečanja se bo udeležil tudi državni tajnik sindikata Uil Luigi Angeletti. SERTUBI Jindal: začetna naložba 6 milijonov Indijska grupacija Jindal, ki je prevzela v najem za pet let dejavnost podjetja Sertubi, bo vanj vložila šest milijonov evrov. To bo začetna naložba, prek katere namerava racionalizirati proizvodnjo cevi in jo prilagoditi povpraševanju, v roku štirih let pa namerava povečati proizvodnjo na 92 tisoč ton cevi (rekordni dosežek podjetja Sertubi je bil skoraj 75 tisoč ton). Naložba zadeva okvirno prvih 18 mesecev, v prihodnosti pa bi lahko skupina Jindal s prihodom v Evropo razmišljala o dodatnem razvijanju svojih dejavnosti na stari celini, pa tudi v Trstu. Kar zadeva podjetje Sertubi, naj bi se njegov preporod začel že 1. avgusta. To je izšlo s prvega srečanja med predsednikom družbe Sertubi Mauriziom Bergonzijem, pooblaščenim upraviteljem novega podjetja Jindal Saw Italia srl Newco Leonar-dom Montesijem in predstavniki panožnih sindikatov Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil, avtonomnega Failms-Cisal in Ugl, ki je bilo včeraj popoldne na sedežu tržaške Confindustrie. Sestanek je bil v okviru postopka, ki ga predvideva zakonodaja v zvezi z najemom dejavnosti. Drugo srečanje bo v torek. Dan prej bodo skupščine, na katerih bodo sindikalni predstavniki predočili delavcem izid včerajšnjega srečanja, ki je bilo po njihovih besedah »zanimivo«. Delodajalec bo v torek tudi odgovoril na zahteve, ki so jih iznesli sindikati. Montesi je na srečanju predstavil industrijski načrt in prvotno naložbo 6 milijonov, katere namen bo prilagoditev proizvodov kakovostnim standardom, ki jih zahteva trg. Skratka, manj izgube časa in več proizvodnje prek izboljšanja produktivnega procesa. Sindikati so nenazadnje postavili tri zahteve. Prva je bila uradna zagotovitev (beri: črno na belem), da bo družba Jindal pri povečanju proizvodnje zaposlila nove ljudi. Druga zahteva je bila nagrada za produktivnost konec tega leta. Tretja zahteva so jamstva za delavce v primeru, da se v zvezi z novimi naložbami produktivna linija ustavi za več mesecev. A.G. POKRAJINA - Delovno srečanje Skupna strategija za promocijo Krasa Izdelava skupne strategije za promocijo in razvoj Krasa je bila v ospredju na delovnem srečanju, na katerem je pokrajinski podpredsednik in odbornik za gospodarski razvoj in politike za Kras Igor Dolenc sprejel predstavnike javnih uprav, javnih institucij in stanovskih organizacij. Namen srečanja je bilo predstaviti načrte in zamisli pokrajinske uprave glede promocije in ovrednotenja Krasa, obenem pa sprožiti resen dialog z vsemi dejavniki z namenom uspešnega usklajevanja projektov, ki jih pripravljajo zasebni in javni subjekti v zvezi s promocijo Krasa. Kot je izjavil po srečanju sam Dolenc, je pokrajinska uprava predstavila dva projekta, ki sta v teku. Prvi, tradicionalen, je tisti o postavitvi ustreznih tabel na Krasu. Drugi, t.i. multi-medijski, se v bistvu prepleta s prvim in ga obogati oziroma nadgradi s pomočjo sodobnih tehnologij. Namen obeh projektov, je poudaril Dolenc, je izdelava sistema, ki bo ne glede na politično pripadnost omogočal gradnjo skupne vizije o ozemlju, ki bo prispevala k usklajevanju raznih projektov. S Igor Dolenc predlogom o usklajevanju že obstoječih načrtov so udeleženci včerajšnjega srečanja soglašali, je povedal Dolenc. Naslednja faza bo poglobitev najboljših poti za uspešno sodelovanje, je še dodal pokrajinski podpredsednik, da bo do izvajanja skupnih pobud lahko prišlo čim prej. / TRST Četrtek, 14. julija 2011 7 VREME - Nenavadna vročina Nasveti dr. Zerjala proti toploti Rekordna temperatura zraka in morja Vremenska postaja Osmer-Arpa v noči na četrtek zmerila 30 stopinj Celzija, temperatura vode pa je znašala 28 stopinj V noči na četrtek se je živo srebro v termometrih povzpelo do 30 stopinj Celzija, v poznem sredinem popoldnevu pa je bila temperatura za dve stopinji nižja. Podatke, čeprav zveni čudno, je zabeležila deželna vremenska postaja Osmer-Arpa. Ker mesto Trst in občino Milje obvaruje kraška planota, sta bila ta le v manjši meri prizadeta od južnega vetra, ki je v celotni deželi Furla-niji-Julijski krajini povzročil znižanje temperature in povišanje vlage. V Trstu pa se je zgodilo ravno obratno: temperatura se je povišala, vlaga pa znižala za 40%. Rekordne temperature so zabeležili tudi v morju, saj so v sredo zmerili 28 stopinj Celzija v »mestnem« morju. Vremenoslovci pravijo, da tako visoke temperature morja niso še zabeležili v tem obdobju. V prihodnjih dneh bo manj vroče in manj soparno v primerjavi s preteklimi dnevi. Temperatura bo nižja za 4 ali 5 stopinj, ponekod pa bo tudi deževalo. Čeprav bo v naslednjih dneh hladneje, bo temperatura še vedno dokaj visoka. Neznosna vročina prizadene predvsem starejše osebe in otroke. Zdravnik Danjel Žerjal nam je zato posredoval nekaj koristnih nasvetov za obrambo pred poletno vročino. Najvažnejše pa je vsekakor zaužiti veliko količino vode in se varovati pred najmočnejšim soncem. NASVETI ZDRAVNIKA: 1. Če se le da, so v vročih dneh primerna oblačila, ki z lahkoto prepuščajo znojenje. 2. Navadno naj bi vsakdo spil vsaj en liter vode dnevno. Količino vode je z vročino potrebno podvojiti: od 2 do 3 litrov dnevno ali vsaj 10 kozarcev na dan. 3. Da nadoknadimo izgubljeno sol z znojenjem, so najboljši sveže sadje, zelenjava in zelenjavne juhe, ki vsebujejo tudi veliko količino vode. Svetujejo pa vsekakor manjšo porabo soli v jedeh. 4. Starejši naj se izognejo najbolj vročim uram v dnevu. Po nakupe naj gredo raje v jutranjih ali večernih urah. 5. Kdor je podvržen boleznim ali drugim problemom, naj si privošči fizični počitek. 6. Potrebno je v veliki meri zmanjšati porabo alkoholnih pijač, ker povečajo potrebo po vodi. 7. Zelo majhni otroci potrebujejo veliko količino vode, drugače pride lahko tudi do hujših posledic. Potrebno jih je varovati pred vročino in sončnimi žarki. Otroci tja do približno osmih let naj se ne preveč izpostavljajo soncu. (and) V vročih dneh je pomembno zaužiti veliko količino vode arhiv STARO PRISTANIŠČE - Tržaški bienale Podaljšan nedeljski urnik Zadnje tri julijske nedelje bo razstavišče odprto do 23. ure ■H | i 'V. 9 ■ M j Tržaški bienale je doslej doživel veli uspeh. V skladišču 26 starega pristanišča razstavlja svoje umetnine 172 umetnikov. Zaradi velikega števila obiskovalcev bo zadnje tri nedelje julija (17., 24., in 31.) bienale odprt do 23. ure, v drugih dneh pa bo po običajnem urniku od 10. do 21. ure. Ob priložnosti bodo na razpolago brezplačni avtobusi, ki bodo vozili s trga Santos do skladišča 26 (za informacije: Ticket point, Corso italia 6/c, 040 3498276). V tretjem nadstropju skladišča 26 so razstavljene umetnine 127 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine, med katerimi tudi Giuseppe Zigaina in Nane Zavagno. Drugo nadstropje je namenjeno fotografom Itala Zanniera, kot sta Elio Ciol in Mauro Paviotti. V tretjem nadstropju pa si lahko ogledate dela umetnikov iz sedemnajstih držav članic CEI, ki so italijanskega rodu ali pa so zelo navezani na italijansko stvarnost. Filmi judovskih režiserjev V gledališču Franca Basaglie v parku bivše umobolnice bodo v naslednjih dneh predvajali serijo filmov judovskih režiserjev in produ-centov, ki so že med nacizmom ustvarjali v Hollywoodu. Danes bodo ob 20.30 predstavili knjigo Da Hitler a Casablanca via Hollywood-Cineasti ebrei in fuga dal nazismo, ki združuje nekatere zgodbe judovskih kinematografov. Sledil bo kratki film Tutti vanno da Rick in Cur-tizova uspešnica Casablanca. Filme bodo predvajali na prostem, v primeru slabega vremena pa v gledališču Basaglia. Pobuda se bo nadaljevala do 29. julija, skupno bodo zavrteli pet filmov, pred vsakim pa še kratkometražnega. Milje pod zvezdami: drevi koncert MVS Lipa V okviru poletne pobude Milje pod zvezdami oz. miljskega poletnega pusta bosta drevi dve prireditvi. V Ul. Pancera bo ob 19.30 koncert Moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice pod vodstvom Anastasie Purič, ki ga prireja Društvo Slovencev miljske občine, na Trgu Marconi pa bo ob 21. uri v okviru niza Gledališča v gledališču predstava gledališča Studio Giallo Le incredibili storie di un ven-ditore di lunari, v kateri nastopata Maurizio Solda in Christiana Viola. Osvaldo Supino nocoj v Ausonii Nocoj bo v prostorih kopališča Au-sonia nastopil umetnik Osvaldo Supino, ki se bo prvič predstavil tržaški publiki na večeru Jotassassina, ki bo predstavljal prvi nastop v okviru turneje Like this live tour 2011. Osvaldo Supino, ki je zaslovel predvsem na svetovnem spletu, je edini italijanski umetnik, ki je prejel kar tri zaporedne nominacije za nagrado Bt Digital Music Awards v Londonu. Video pesmi Like this je bil najbolj gledan na spletnih straneh Youtube in Vimeo. Mesečno obišče njegovo spletno stran 100.000 oseb. Začetek večera je ob 23. uri, Supinov nastop pa je napovedan za 1.30. Urnik državne knjižnice Tržaška državna knjižnica bo od 18. do 30. julija delno zaprta. Od ponedeljka do sobote bo od 9.30 do 12.30 delovala informativna služba, dalje bo mogoče vračati izposojene knjige ter si ogledati zbirke zakonov in dela, ki se nahajajo v prvem nadstropju, možna pa bo tudi med-knjižnična izposoja. POGOVORI Z ODLIČNJAKI - Tjaša Oblak (Licej Franceta Prešerna) Klasična - »šola za lenuhe« Maturitetni referat posvetila političnemu pomenu šaha v hladni vojni - Pri pouku je pogrešala navezovanje na sedanjost Druga odličnjakinja na letošnji maturi, s katero smo se pogovarjali, prav tako prihaja iz klasične smeri Liceja Franceta Prešerna. Gre za Tjašo Oblak, doma iz tržaškega mestnega središča, ki priznava, da je pričakovala visok rezultat. Tjaša se je na ustnem delu državnega izpita predstavila z referatom o političnem pomenu šaha v času hladne vojne, kjer je še posebej omenila svetovni šahovski dvoboj leta 1972 med Sovjetom Borisom Spaskijem in Američanom Bob-byjem Fischerjem. Zakaj pa je tržaška stotica pred petimi leti izbrala klasično? »Ker je družinska tradicija!,« se zasmeje Tjaša in nadaljuje: »Recimo, da nisem pretirano znanstven tip in po mojem mnenju je na humanističnem področju najboljša višja šola in se sploh ne kesam, da sem izbrala klasično.« Po njenih besedah je klasična »šola za lenuhe,« saj te prisili, da delaš, poleg tega te nauči razmišljati: »Potem ko prevajaš pet let stvari, ki so jih napisali pred dva tisoč leti in se "mar-traš," se jeziš, potem ti to ostane in ti da tudi notranje bogastvo. In potem predvsem, ker bereš stvari, ki so jih pisali v antičnem Tjaša Oblak kroma Rimu in govorijo iste stvari kot danes, kot propad civilizacije in ti da neko upanje, da bomo zdržali.« Kako pa Tjaša oblak ocenjuje način poučevanja, je zadovoljna ali ne? »Recimo, da sem imela tako odlične kot slabše profesorje in mislim, da je potrebna določena modernizacija oz. tudi določena povezava s se- danjostjo. Kar mi je najbolj manjkalo oz. kar je bilo prisotno le pri nekaterih predmetih, je bilo navezovanje na sedanjost. Mi smo v bistvu v šoli bili neko jedro, ločeno od zunanjega sveta. Naši programi so vedno isti že leta in leta in karkoli se je dogajalo zunaj, ni bilo sploh povezano s šolo in te torej morda ni pripravilo na zunanji svet, kot bi te moralo. Tudi na univerzah vse te priprave, odprta vrata idr. nimajo nobenega smisla, ker gre samo za idilično predstavo, zato tisto ni način, da se odpremo svetu,« pravi Tjaša. Drugače se odličnjakinja v prostem času ukvarja s šahom, ritmično gimnastiko in gledališko dejavnostjo pri Slovenskem kulturnem klubu. Potem ko se je udeležila nedavnega maturantskega izleta so na sporedu počitnice skupaj s starši, uživala pa bo tudi ob morju. Glede univerzitetnega študija pa je Tjaša še precej neodločena: »Izbiram med ekonomijo, medicino in arhitekturo, ker so tri popolnoma različne stvari, tako da mislim, da moram še malo raziskovati in ugotoviti, kaj je vse povezano s temi področji in izbrati tisto, ki je najbolj primerno zame.« (iž) NABREŽINA - Poletni večeri Za začetek z glasbo Z Dunaja do Broadwaya Na prvem nabrežinskem večeru sta v sredo pela Andrea Binetti in Enkeleida Kodra kroma 8 Sobota, 16. julija 2011 TRST NAŠ INTERVJU - Pred drevišnjim koncertom v Briščikih Bregovic: »Romi so vedno predstavljali naše bogastvo« Priljubljeni glasbenik o tržaškem koncertu, odnosu do »ciganske glasbe«in še marsičem V Briščikih se bo nocoj začel 3. festival balkanske glasbe in kulinarike Guča na Krasu, ki bo trajal do nedelje, med številnimi umetniki, ki bodo nastopili v teh treh dneh, pa bo danes tudi svetovno znani glasbenik Goran Bregovic (njegov nastop je predviden okrog 22. ure). Iz prijetnega pogovora lahko zaključimo, da so zabave v slogu Gu-če vroče in polne balkanskega patosa. Naš sogovornik je dejal, da je balkanski žur v Guči vedno zagotovljen, izvedeli pa smo tudi, da trobente in ciganska glasba Bregovi-ca že od nekdaj fascinirajo. Izredno ste priljubljeni in priznani tudi v Trstu in okolici. Kaj si lahko tokrat obetamo od vašega koncerta? Boste na festivalu Guča na Krasu pričarali pristno vzdušje »prave« Guče? Zamisel, da se vzdušje Guče pričara tudi v Trstu, se mi zdi dobra in lepa. Upam, da bo ljudem všeč. Na Krasu bodo nastopili tudi nekateri moji najljubši avtorji. S katerimi uspešnicami boste postregli? Boste morda kakšno izmed svojih starih uspešnic preoble-kli in jo predstavili kot najnovejši hit? Igral bom nekatere pesmi s svojega novega albuma Alkohol - Šljivovica, predstavil pa bom tudi komade z drugega dela tega albuma, ki se imenuje Champagne for Gypsies. Pri drugem delu albuma so z menoj sodelovali številni romski umetniki, ki so pustili viden pečat v svetovni folk glasb, nekateri pa ga šele bodo. Ta plošča oz. ta projekt je moj odgovor na trenutno stereotipno podobo Romov v kolektivni zavesti; ti so namreč v različnih evropskih državah stigmatizirani. V Franciji jih podijo iz države, diskriminirajo pa jih tudi v Italiji in na Madžarskem. Ni res, da so oni krivci za vse naše probleme. Romi so vedno predstavljali naše bogastvo, so talent tega sveta. Naj spomnim, da so številni skladatelji iskali navdih v ciganski glasbi ali pa so bili fascinirani nad cigansko glasbo. Romi so v kulturi pustili viden pečat. Zato sem v tej novi plošči želel izpostaviti, da je svet lep takšen kot je, in da so sestavni del te lepote tudi "cigani'. Vi nas vedno znate popeljati v čudoviti svet glasbe balkanskih narodov, predvsem pa jo znate »servi-rati« zelo različnemu občinstvu in s tem zagotovo vplivate na popularizacijo tovrstne glasbe po svetu. Kako vam to uspeva? Z glasbo je enostavno prenašati sporočila. Glasbeni jezik je univerzalen, razumejo ga prav vsi. Itali- Goran Bregovič ja je tudi dežela glasbe, v tej deželi je muzika zelo pomembna. Upam, da bomo s to kraško Gučo pri ljudeh vzbudili željo po zabavi, ki jo imajo ljudje z Balkana »v krvi«. Pravi protagonist Guče so trobila. Vam so ta glasbila zelo ljuba. Zakaj tako zelo? Trobila mi zbujajo zelo močna čustva in me spomnijo na začetke panka, in sicer na fazo, ko je pank predstavljal največje odkritje v glasbenem gibanju. Pri trobilih je tako kot pri panku, gre za slabšo uglaše-nost. Pank je umrl s komadom Sex Pistolsov »God save the queen«, besedilo za pesem je napisal veliki pro-ducent Chris Thomas, ki dela tudi za Eltona Johna. S tem komadom so bili Sex Pistolsi prvič popolnoma uglašeni, kar pa je pomenilo tudi konec panka. Številni trubači igrajo stara vojaška trobila in ker so mnogi trubači samouki, je ta glasbila zelo težko uglasiti in prav iz te slabe uglašenosti nastajajo norosti. Na Balkanu namreč glasba ni dovolj, potrebna je tudi norost. Med vsemi inštrumenti pa ste si vi izbrali kitaro. Kako to? Res je, da sem izbral kitaro, kar pa je tudi samoumevno. Dekletom je bila kitara vedno všeč in zato sem začel kot kitarist. Še danes rad vzamem v roke kitaro. Kot ste že rekli, črpate navdih pri Romih in v njihovi glasbeni tradiciji. Z romskimi bendi tudi redno sodelujete. Kako poteka to sodelovanje? Romska glasbena tradicija je bila zame vedno moderna glasba. Romi morajo preživeti z glasbo, ki jo ustvarjajo, zato že morajo biti moderni. Za njih je bil vedno značilen eklektičen slog; poleg arabskih ritmov bomo pri njih našli tudi španske in judovske elemente. To je tudi glavni razlog, da sem bil vedno očaran nad cigansko glasbo. In navsezadnje pri nas na poklic glasbenika gledajo kot na »ciganski« poklic. Oče mi je nekoč, ko sem domov prinesel prvi denar, ki sem ga zaslužil z glasbo, dejal: upam, da se ne boš ukvarjal s tem ciganskim poslom. Še danes opravljam ta ciganski poklic ... In zelo rad sodelujem z romskimi glasbeniki. Tako lahko tudi rušim predsodke. Rokovskim koreninam pa se tudi niste odrekli, kajne? Z rock glasbo sem se ukvarjal že takrat, ko je bil rock še pod vplivom tradicionalne glasbe. Danes počnem isto reč, le v drugačni preobleki. Delam sodobno glasbo, ki izhaja iz tradicije. Jaz sem del generacije, ko je rokenrol pomenil bolj religijo kot glasbo, v komunističnih časih je bil za nas rokenrol skoraj pomembnejši kot za zahodnjake. V naših krajih ste nastopili že večkrat, ob vstopu Slovenije v EU tudi na skupnem trgu med Gorico in Novo Gorico. Kakšne spomine imate na koncert, ki je bil del za nas zelo simbolične kulturne prireditve? Dobro se spominjam tega koncerta. Vzdušje je bilo posebno, vsi so bili vzhičeni in ponosni. V življenju so trenutki, ki bi jih raje pozabili, in tisti, ki bi si jih radi zapomnili. Ta dogodek vsekakor sodi med slednje. Sanela Čoralič KRAS - Tudi letos poletni centri v priredbi okoliških občin Otroci so spoznavali okolico Okrog štirideset otrok je v družbi animatork preživjalo počitnice na Colu in v Zgoniku - Danes zadnji dan Otroški poletni centri so prava stalnica vsakega poletja. Za hvalevredno pobudo, ki otrokom različnih starosti omogoči, da vsak dan preživijo nekaj ur v družbi vrstnikov in animatorjev, poskrbijo razne privatne in javne ustanove, kulturna in športna društva. Poletne centre so tudi letos priredile uprave okoliških občin. Danes ob 14. uri se na primer zaključujeta centra, ki sta ga občini Zgonik in Repentabor priredili v sodelovanju z zadrugo La Quercia. Prvi je potekal v prostorih in na dvorišču zgoniške osnovne šole, drugi pa v šoli in na vrtu na Colu. Dejavnosti na Colu je koordinirala Daša Bresciani, z njo in z animatorko Kristino Vidrih pa se je zabavalo okrog 20 otrok. Otroci so se igrali, risali in potovali z domišljijo, spoznali pa so tudi okolico: ogledali so si botanični vrt Carsiana, spoznali Znanstveni imaginarij v Grljanu in pekli piškote v družbi prijazne Bernarde na kmetiji Milič v Zagradcu. Iste izlete so opravili tudi obiskovalci zgoniškega centra, čigar delovanje je koordinirala Nataša Sedmak, ki je sicer odgovorna tudi za malčke, ki obiskujejo občinski poletni center v Ribiškem naselju (ta bo odprt do 12. avgusta). Za dobro počutje okrog petindvajsetih otrok sta tu skrbela Marco Ferru-glio in Jessica Štoka, ki sta otroke popeljala tudi na potovanje skozi prazgodovino. In jih glede na vroče poletne dneve seveda pozabavala tudi z marsikatero vodno igro ... Zgoraj levo udeleženci zgoniškega centra, zgoraj in spodaj desno pa malčki na Colu kroma Včeraj danes Danes, PETEK, 15. julija 2011 VLADIMIR Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 20.49 in zatone ob 5.37 Jutri, SOBOTA, 16. julija 2011 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 40-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj C. [TT! Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št. 040-229199. MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040 - 229439. OSMICO so odprli Batkovi na Rovni-ku, Repen 230. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PRI REPI NA KONTOVELU je odprta osmica. Slava Starc in Dušan Križman vabita k obisku. SALOMON je v Rupi odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št. 040-229293. Loterija 14. julija 2011 Bari 25 42 54 34 70 Cagliari 82 38 55 58 40 Firence 58 59 69 75 62 Genova 42 66 80 79 9 Milan 73 14 10 28 66 Neapelj 18 30 21 27 8 Palermo 66 6 23 65 69 Rim 25 56 85 72 89 Turin 63 60 84 77 47 Benetke 17 63 16 73 5 Nazionale 73 78 27 60 70 Super Enalotto Št. 84 21 35 51 68 81 90 jolly 13 Nagradni sklad 2.608.459,61 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.414.196,44 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 8 dobitnikov s 5 točkami 48.908,62 € 1.205 dobitnikov s 4 točkami 324,70 € 44.282 dobitnikov s 3 točkami 17,67 € Superstar 6 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 32.470,00 € 286 dobitnikov s 3 točkami 1.767,00 € 3.576 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 23.467 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 50.122 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ prej do novice www.primorski.eu TRST Petek, 15. julija 2011 9 H Čestitke Matjažu in Barbari čestitamo ob rojstvu malega LUKE in želimo vse najboljše SKD Lonjer - Katinara. Eden naših slavčkov, MOJCA BRIŠČEK, je z uspehom maturirala. Čestitamo ji in se z njo veselimo vsi pri društvu Igo Gruden. [IK Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - 18.15, 20.00 »Corpo celeste«. Poletna arena: 21.15 »Il gioielli-no«. CINECITY - 15.15, 16.00, 18.15, 19.00, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.30, 19.10, 20.30, 21.50 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; 18.30, 20.20, 22.10 »Per sfortuna che ci sei«; 16.00, 19.05 »Transformers 3 - 3D«; 15.45, 18.45, 21.45 »Transformers 3«; 22.15 »This is beat - Sfida di ballo«; 16.15 »Cars 3D«; 16.00, 18.15 »Cars 2D«; 22.10 »I guardiani del destino«. FELLINI - 18.00, 22.00 »13 assassini«; 20.15 »I guardiani del destino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il ven-taglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le donne del 6. piano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 19.00, 21.45 »Venere nera«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00 »Avtomobili 2 - 3D (podn.)«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 19.10, 21.20, 23.40 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 18.30 »Svet oceanov«; 16.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 - (sinh.)«; 20.30, 23.30 »Transfor-merji 3 - 3D«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.25 »Pingvini gospoda Pepperja«; 15.50, 18.20, 20.40, 23.00 »Cukrček 2«; 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 20.20, 22.20 »Hanna«; 17.10, 20.00, 22.50 »Harry Potter in svetinje smrti 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.15, 22.00 »Transformers 3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Cars 2«; Dvorana 3: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Per sfor-tuna che ci sei«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.20, 20.30 »Transformers 3 - 3D (dig.)«; 17.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.10 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.10 »Per sfortuna che ci sei«; 20.00, 22.00 »ESP -Fenomeni paranormali«; Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00, 22.00 »Le donne del 6. piano«. 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer od 16. julija, do vključno 27. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9.00 do 14.00. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto od 16. julija do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol vseh vrst in stopenj v tržaški pokrajini. Rok za predložitev ugovorov, ki morajo biti naslovljeni na Urad za slovenske šole, Ul. SS. Martiri, 3 - Trst, je do torka, 19. julija. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilme-tod@gmail.com. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 27. avgusta. Društvo Slovencev miljske občine K. Ferluga vabi danes, 15. julija ob 19.30 na oširku na calle Pancera v Miljah na koncert "Viva el mar" Oblikovala ga bosta MoVSLipa iz Bazovice ter Tamburaški ansambel SKD Prešeren iz Boljunca M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje na celodnevni izlet, ki se bo zaključil s tradicionalnim srečanjem na Mašunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice, v petek, 22. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. 040360072 . SPDT obvešča člane, ki so se prijavili na dvodnevni izlet v Dolomite 17. in 18. julija, da bo odhod v nedeljo, 17. julija, ob 8. uri izpred spomenika v Križu. Poleg pohodniške opreme za visokogorje morajo imeti izletniki s seboj še čelado in svetilko. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povratek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, 20. julija, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi: 040-2907151 ali 335-7611598 (Monica, ob delavnikih do 17.30). IZLET V BELO KRAJINO: v soboto, 23. julija, bomo šli na romarski izlet v Belo Krajino. V Starem trgu ob Kolpi bo sv. maša, nato bomo šli v Prelesje na kosilo. Po kosilu bomo imeli par ur na razpolago za čolnarjenje z raftin-gi po reki Kolpi. Za tiste, ki jih ne zanima vožnja po Kolpi bo možen sprehod v krasni naravi ob reki Kolpi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri; iz Sesljana ob 7.15; iz Nabre-žine ob 7.20; iz Sv. Križa ob 7.25; s Proseka ob 7.30 in z Opčin ob 7.45. Za vpis in vse ostale informacije pokličite (čim prej!): tel. št. 3479322123. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z Zadružno kraško banko na Opčinah organizira v nedeljo, 24. julija, enodnevni izlet na tradicionalni Kmečki praznik, ki ga letos Skupnost juž-nokoroških kmetov prireja v Radišah. Podrobne informacije dobite na uradih Kmečke zveze (040-362941). ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040225170 po 20. uri. KRD DOM BRIŠČIKI organizira štiridnevni izlet od 1. do 4. septembra v Dalmacijo z ogledom Kornatov in Dubrovnika. Informacije in vpisi na tel. št. 348-9876308 (Norma - Alenka) v večernih urah. Ü3 Obvestila KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na IV. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve Starosta mali princ. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah. Vse informacije in prijavnico dobite na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od 9. do 13. ure ali preko elektronske pošte: krut. ts@tiscali.it OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom in Alenko Deklic do danes, 15. julija, v jutranjih urah. Za informacije kličite: 040-774586 ali 333-4784293 ali 333-4784293. ŠAGRA NA PADRIČAH - Krožek »Luna puhna« vabi na šagro na Padriče v športnem centru Gaja. Danes, 15. julija: večer latinsko-ameriških plesov z orkestrom »Fito Gress«; v soboto, 16. julija: ples v maskah z nagradami in ansamblom »Happy Day«; v nedeljo, 17. julija: Ska - Rock večer s skupinami: »The Autehen- tics«, »Gang Band« in »Coloured sweat«. Dobro založeni kioski in specialitete na žaru. FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 16. julija, ples z ansamblom Oa-si; v nedeljo, 17. julija, koncert God-benega Društva Prosek, sledi ansambel Old Stars; v petek, 22. julija, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 23. julija, ansambel Old Stars; v nedeljo, 24. julija, ansambel Souvenir; v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 16. julija, ob 18.00 na obisk vinske kleti v Krajni vasi pri Dutovljah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tri vrste jadralnih tečajev za odrasle ob vikendih meseca junija in julija. Namenjeni so začetnikom in tistim, ki bi radi spoznali osnovne tehnike obalne navigacije (vezi in sidranja). Več na spletu www.yccupa.org. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico tipa FIV 555 ali kajuto, rešilni jopič, zavarovanje in vpis v FIV. Za vpisovanja in informacije: tajništvo, pon-sre-pet, 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00, na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, email info@yccupa.org. SK DEVIN - Planinski odsek, prireja v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Go-lak, najvišji vrh Golakov in Trnovskega gozda. Pohod je primeren za vse in tudi za otroke. Start iz Nabre-žine ob 8.30. Informacije in prijave na info@skdevin.it ali na tel. št. 3349772080 (Aljoša). LETNIKI 1961 pozor! Vsi 50-letniki od Milj do Devina se dobimo pod kostanji v Prosvetnem domu na Opči-nah v torek, 19. julija, ob 20. uri za organizacijo praznika. ANGLEŠČINA ZA POPOTNIKE: poletni 15-urni tečaj za osvežitev angleščine pri Skladu Mitja Čuk od 1. do 12. avgusta. Vpisi in informacije do 20. julija, na tel. št. 040-212289, email info@skladmc.org JUSARSKI ODBOR KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 20. julija, ob 20.30 v telovadnici na Kon-tovelu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure: 3. tečaj od 25. do 29. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org. JEZIKOVNI TEČAJI - Poletje za mlade (14 - 18 let): angleščina (A2, B1), nemščina (A1, A2). Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 12 do 16. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, ts@adformandum.eu. ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 25. do 30. julija ter od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. POMOČ PRI UČENJU - Poletje za mlade (14 - 18 let): latinščina in matematika, grščina in fizika. Termin: od 16. do 26. avgusta. Trajanje: 12 ur na modul. Število študentov: od 3 do 4. Informacije in vpisovanja do 25. julija: Ad formandum, Trst, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. S Poslovni oglasi ODDAM V NAJEM / PRODAM poslovne prostore v pritličju ali I. nadstropju - Obrtna cona Zgonik. Tel. 348-2812360 0 Mali oglasi PRODAM PEČ NA LES (caldaia a le-gna). Cena 800,00 evrov, možnost dogovora. Tel. 339-3326750 (do 18. ure). GOSPA nujno išče delo kot negovalka starejših oseb ali čistilka na domu. Tel. 366-7434492. KUHINJSKI ŠTEDILNIK NA DRVA s povezavo na centralno kurjavo prodam. Tel. št.: 040-327157. PO UGODNI CENI prodam otroško zibelko, vključno s posteljnino, komplet za kopanje in previjanje (podstavek za kopalno kad) ter jajček (ovetto). Tel. št.: 349-3114354. PRODAJAM KNJIGE za 4. in 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM bukova drva; tel. 335293409. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 15. julija, ob 19. uri v prostorih bara Nanos v Razdrtem, odprtje razstave nagrajenih fotografij z natečaja Gozdovi, pešpoti in vode v Sloveniji. Možno bo nabaviti Katalog razstave, v katerem je natisnjenih 70 najbolje ocenjenih sprejetih fotografij. Sledi predstavitev knjige Toneta Škarje Po svoji sledi Alpe-Kavkaz-Himalaja s kratko predstavitvijo diapozitivov; ob 21. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos izpred Bara Nanos, Razdrto. Izletniki na Poljsko (11. avgusta) bomo lahko spregovorili o izletu, če se bo pojavilo kakšno vprašanje. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga vabi danes, 15. julija, ob 19.30 na oširku na calle Pancera v Miljah na koncert »Viva el mar«, ki ga bosta oblikovala MoVS Lipa iz Bazovice ter Tamburaški ansambel SKD Prešeren iz Boljunca. Toplo vabljeni. GUČA NA KRASU v Briščikih: danes, 15. julija, Goran Bregovic Weddings and Funaral Orchestra, Balkan Boys: sobota, 16. julija, Shantel in Bucovina Club Orchestra, Orkestar Ekrema Mamutovica in Dej še'n litro; nedelja, 17. julija, Orkester Bobana Markovi-ca, Orkestar Dejana Lazarevica in tru-baška skupina Dej še'n litro. Delovali bodo dobro založeni kioski z balkanskimi specialitetami. KONCERTI MLADINSKEGA ORKESTRA »INTERCAMPUS« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v naslednjih dneh: v četrtek, 21. julija, ob 20. uri - Titov trg v Kopru; v petek, 22. julija, ob 21. uri - Trg Marconi v Miljah; v soboto, 23. julija, ob 20. uri - Tartinijev trg v Piranu in v nedeljo, 24. julija, ob 10.30 - park Pietro Coppo v Izoli in ob 19.30 uri Man-ziolijev trg. Vljudno vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah, ob četrtkih, ob 21.00: v četrtek, 21. julija, film Kraljev govor (Il discorso del re); 28. julija, Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. Prispevki V spomin na dragega Stanka Puriča daruje nečakinja Suzana z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob svojem 90. rojstnem dnevu daruje Marija Rodella Castellani 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 25,00 evrov za Društvo slovenskih upokojencev. 1 0 Petek, 15. julija 2011 KULTURA / TRŽAŠKI OPERETNI FESTIVAL - La chatte metamorphosee en femme Offenbachova enodejanka ni najbolj posrečena izbira Gre za malo znano delo, ki so ga vsebinsko priredili in tržaško začinili Johann Strauss mlajši in Jacques Offenbach sta skladatelja, ki sodita v sam vrh operetne umetnosti: imeni, ki jamčita kvalitetno zabavo, zato nič čudnega, da so ju organizatorji mednarodnega festivala izbrali z namenom, da bi si zagotovili najširši odziv občinstva. V pričakovanju Brechtove in Weillove Opere za Folkest v Kopru Z nastopom irske skupine At first light se je na koprskem Carpaccie-vem trgu sinoči začelo že 19. gostovanje največjega severnojadran-skega festivala etno glasbe Folkest. Drevi bo v sklopu Folkesta nastopila Esma Redžepova, v nedeljo pa gostje iz Italije Compagnia daltro-canto. Koncerti bodo potekali na koprskem Carpaccievem trgu ter na poletnem vrtu sedeža Skupnosti Italijanov v Hrvatinih. Drevi ob 21.30 bo na Carpaccievem trgu nastopila Esma Redžepova, spremljali jo bodo Zahir Ramadanov na trobenti, Simeon Atanasov na harmoniki, Zekiroski Sami na klarinetu, Elama Rasidov na dar-buki in Elvis Huna na klaviaturah. Koprsko tridnevno druženje s Fol-kestom se bo zaključilo v nedeljo, ko se bo na poletnem vrtu Skupnosti Italijanov v Hrvatinih ob 21.30predstavila Compagnia dal-trocanto iz Italije. tri groše, ki bo v gledališču Verdi zaživela od 20. julija dalje, sta dunajski in nemško-francoski mojster na odru z dvema operetama, ki ne sodita med najbolj popularna dela: največja neznanka je bila Offenbachova enodejanka La chatte metamorphosée en femme (Mačka, ki se je spremenila v žensko), partitura, ki je zaprašena in nedokončana dolgo ležala v pariškem gledališču. Avtor je v tistih letih pisal kot za stavo, zato produkcija ni mogla biti vedno na najvišjem nivoju: tudi takrat so bile gledališke blagajne praviloma prazne in varčevalna politika je omejevala tako število interpretov kot celotne zasedbe, občinstvu pa je bilo treba stalno servirati novitete. Kljub težkim pogojem se je Offenbach lahko zanašal na sodelavce, ki so mojstrsko obvladali gledališko umetnost: dejstvo, da je avtor libreta znameniti Eugène Scribe, potrjuje pomembnost žanra, ki ga mnogi smatrajo za manjvredno pastorko opere. Scribeju je pomagal zvesti sodelavec baron Anne-Honoré-Joseph Duveyrier de Mélésville in v naglici je dvojica priredila vaudeville, ki je nastal 1.1827, torej dobrih trideset let pred opereto. Metamorfoza, metempsihoza in še marsikateri namig na plemenito klasično tradicijo so se zmešali v zgodbici, katere krhkost bi svetovala drugačne izbire, toda skladatelj in filolog Domenico Carboni je menil, da velja enodejan-ko oživeti, zato je dolgo delal na rokopisu. S pomočjo Alberta Bassettija je tekst prikrojil tržaškim razmeram in protagonist, obubožani študent Guido, je ži- Duet Ilarie Del Prete in Mátéja Gála f. op. fest. vel v skoraj praznem stanovanju svoje nekoč premožne družine, njegova hišna Marianne pa se je trudila, da bi vsaj za silo obvladala tržaško narečje. Pier Paolo Bisleri je avtor preproste, a stilno dovršene scene in elegantnih kostumov, režiserka je Irene Noli, luči upravlja Nino Napolitano; Carboni je v predelano par-tituro vključil tudi zbor, ki ga je vestno pripravil Alberto Macri, dirigent je Giovanni Di Stefano, nekoliko površen in vse prej kot pretanjen mojster. Četverica protagonistov se je kar lepo odrezala: madžarski tenorist Máté Gál ni mogel svoje dikcije spremeniti v tipično tržaščino, pomanjkljivost pa je odtehtal z uglajenim petjem. Dokaj samozavestno in živahno je nastopila Sonia Dorigo v vlogi hišne Marianne, prav tako zanesljivo se je odrezal baritonist Federico Longhi v vlogi prevaranta Dig-Diga. Košata bela mačka Minette, razvajeni hišni ljubljenček, ki se spremeni v žensko, je zaživela z dokaj prožnim, čeprav mestoma zasenčenim glasom sopranistke Ilarie Del Prete. Pevci so se trudili, da bi upravičili izbiro partiture, ki se nam ne bo zapisala v trajen spomin: nekaj posrečenih duetov in tercetov v Rossinijevem slogu, obvezno mijavkanje, sicer pa bolj malo genialnih prebliskov, takih, ki jih je Offenbach znal vplesti v svoje mojstrovine. Tržako občinstvo ni pokazalo posebne radovednosti do filološke redkosti: gledališče je bilo slabo zasedeno, prisotni pa so vse poustvarjalce nagradili z radodarnimi aplavzi. Katja Kralj The Wombats Indie-rock, electro-pop 14th Floor Records, 2011 Z današnjo glasbeno rubriko se vračamo na angleški otok, točneje v Liverpool, kjer je doma mlada in perspektivna skupina The Wombats. Bend sestavljata dva Angleža, to sta pevec, kitarist in pianist Mattew Murphy ter bobnar Dan Haggies. Fanta sta na univerzi leta 2003 spoznala Norvežana Torda 0verlanda-Knudsena, ki je kmalu nato postal basist zasedbe. Skupina The Wombats se ukvarja z indie-rokom, v zadnji plošči pa so člani benda uvedli tudi sintetizatorje zvoke, tako da je njihova glasba neke vrste mešanica indie-ja in electro popa. Bend je potom univerze sprejel ponudbo, da nastopi na neki glasbeni reviji na Kitajskem. Murphy in ostali so tako leta 2005 nastopili pred 20.000 navdušenimi gledalci ter v bistvu zasloveli prej v tujini, kot doma ... Leto kasneje je na Japonskem izšel njihov prvi album Girls, Boys and Marsupials, na angleškem otoku pa so zasloveli komaj leto kasneje s ploščo A Guide to Love, Loss and Desperation. Radijski DJ-ji so takrat začeli z vrtenjem singlov Kill the Director in Let's Dance to Joy Division ter tako pripomogli k vzponu mlade zasedbe. Po dolgih štirih letih se je zasedba odločila, da posname novo ploščo z imenom This Modern Glitch. Album je izšel aprila letos, sestavlja pa ga deset komadov. Najprej je na vrsti Our Perfect Disease, ki najbolj spominja na prvenec ben-da, čeprav lahko že razberemo večjo količino klaviatur. Naslednji komad je single Tokyo (Vampires&Wolves), ki spominja na osemdeseta leta prejšnjega stoletja in tako nadaljuje angleški glasbeni trend zadnjih let. Last Night I Dreamt ... je prijetna balada, takoj za njo pa prisluhnemo poskočni, electro-pop pesmi Techno Fan. Proti koncu plošče sta še vesela Girls/Fast Cars in zaključna Schumacher The Champagne. This Modern Glitch je v glavnem zadovoljiva plošča, čeprav bi se lahko fantje v teh dolgih štirih letih malo bolj potrudili ... Rajko Dolhar KOROŠKA - Književnost Prestižne nagrade Maji Haderlap se veseli vsa manjšina Čestitke letošnji Bachmannovi nagrajenki Maji Haderlap se še naprej vrstijo. Še posebej pa so prestižne nagrade veseli pripadniki slovenske manjšine na Koroškem. Po vse drugo prej kot bleščečih predstavah manjšinskih politikov v zadnjih tednih pa je Maja Ha-derlap postala tudi pojem za uspešnost slovenske manjšine, njeno ime pa se bliskovito širi daleč preko koroških in avstrijskih meja v celoten nemško govoreči prostor. Seveda pa prestižna nagrada močno odmeva tudi v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Vrstijo se tudi njeni nastopi na televizijskih kanalih v Avstriji, Nemčiji, Švici in tudi v Sloveniji, v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, Hačku (na sliki) in Mohorjevi, pa so v nekaj minutah prodali blizu 150 izvodov njenega prvenca »Engel des Vergessens» (Angel pozabe). Roman je prišel na svetlo pri nemški založbi Wallstein. Slovenska prosvetna zveza (SPZ) v svoji čestitki Maji Haderlapovi meni, da nagrada "ni visoko priznanje le za avtorico, temveč tudi za koroško družbenopolitično angažirano literaturo«. Maja Haderlap je s svojim romanom »zamolčanemu, zavrženemu in deloma kriminaliziranemu antifašizmu na Koroškem podelila dostojno etično-hu-mano vlogo. V svojem angažiranem pisanju ne dopušča, da bi Koroški kdorkoli zmanjševal njeno zgodovinsko vlogo in vlogo antifašističnega boja koroških Slovencev v njej,« poudarja SPZ. Pri Slovenski prosvetni zvezi so tudi ponosni, da je ta vse prevečkrat pozabljena tematika vedno bolj v ospredju sodobne literarne ustvarjalnosti, pa tudi, da je vrednote antifašizma v nemško govoreči literarni svet z Bachman-novo nagrado vnesla prav Maja Haderlap. »Tako se bo zgodovinski spomin, na katerem slonijo tudi humanistične vizije slovenske kulture, laže zasidral tudi v širšem evropskem prostoru,« so še zapisali pri SPZ in Maji Haderlap obenem zaželeli še mnogo literarnih podvigov. Letošnji Bachmannovi nagrajenki so čestitali tudi ugledni kulturni in po- litični predstavniki slovenske manjšine na Koroškem, skupni tenor vseh pa je, da se nagrade veseli vsa narodna skupnost. Od koroških političnih strank pa so Maji Haderlap čestitali edinole Zeleni. Njihov deželni govornik Rolf Holub je izpostavil, da je koroška Slovenka osvojila to evropsko nagrado z besedilom v nemškem jeziku: »To ponovno kaže na jezikovno in literarno raznolikost na Koroškem.« Zeleni posebej opozarjajo tudi na dejstvo, da je z dosežkom Maje Ha-derlap postala priznan in enakovreden del koroške identitete tudi opisana tematika antifašističnega boja slovenske narodne skupnosti. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA) gre po besedah prevajalke Urške P. Černe, ki je prevajala odlomek iz romana, za pomembno delo za razvoj slovenskega naroda na obeh straneh Karavank. Čer-netova je v sodelovanju s Haderlapovo v slovenščino prevedla približno 13 strani dolg odlomek »Im Kessel« iz romana »Engel des Vergessens«, ki je kasneje prepričal žirijo, da ji je podelila nagrado Ingeborg Bachmann za najboljše delo. Roman sledi družinski zgodbi treh generacij ter osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski. »Avtorica piše premišljeno, z veliko natančnostjo in brez sovraštva,« je ocenila žirija. Roman »Engel des Vergessens« je Haderlapova začela pisati pred tremi, štirimi leti, ko je izgubila službo v celovškem gledališču in mislim, da smo vsi skupaj lahko veseli, da je to zmogla. Po odlomku, ki sem ga prevajala, gre za zelo kompleksno, aktualno, politično, čustveno in osebno pomembno delo za razvoj slovenskega naroda, tostran in onstran Karavank,« je za STA povedala Černetova. Černetova je bila med prevajalci za nagrado Ingeborg Bachmann in se je imela možnost seznaniti z devetimi od 14 besedil avtorjev in avtoric. »Čutila in vedela sem, da bo to velika reč, ker gre za veliko temo, ki je tudi slogovno odlično podana,« je presodila prevajalka. Ivan Lukan Danes na Mittelfestu Dva dogodka bosta zaznamovala današnji večer na Mittelfestu v Čedadu. Prvi bo tretji del srečanj na temo epohalnih sprememb v zadnjem dvajset-letju, katerega častni gost bo politolog in izvedenec na področju vojaških strategij Edward Luttwak. Ob 18.00 v cerkvi svetega Frančiška bo direktor časnika Messaggero Veneto Andrea Filippi vodil pogovor z njim na temo »Balkan: iz zgodovinskega poraza priložnost za novo Evropo«, ki bo izhajal iz političnih in moralnih vprašanj ter odgovornosti evropskih držav v odnosu do pokola bosanskih muslimanov. Sledil bo ob 21.30 plesni večer v gledališču Ristori, kjer bo madžarski ko-reograf Pal Frenak predstavil državno praizvedbo predstave In TimE. Šest plesalcev bo z mimiko in plesnimi gibi uprizorilo razmišljanje o iskrenosti človeških odnosov pod pritiskom kompromisov, hinavščine, samote in oblasti. Frenakov ansambel deluje med Parizom in Budimpešto in se zgleduje po klasičnih in sodobnih plesnih govoricah v slogu koreografa, ki govori o sebi kot o «umetniku-potniku na robu človeških zmožnosti». Predstava ni primerna za mladoletnike. (ROP) 17493139 / SVET GOSPODARSTVO - Potem ko je agencija Fitch v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije Evropske borze tudi včeraj sklenile s padcem Navzdol tudi evro in nafta - Oči investitorjev so bile včeraj uprte tudi v Italijo ^ i- 4 r i* FRANKFURT/LONDON/PA-RIZ - Evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile s padci tečajev delnic. Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni, ker je bonitetna agencija Fitch v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, z B+ na CCC. Na vrednosti je izgubil evro, znižale pa so se tudi cene nafte. Fitch se je v sredo tako pridružil drugima vodilnima bonitetnima hišama - Standard & Poor's in Moody's, ki sta Grčiji podobno nizko bonitetno oceno namenili že prejšnji mesec. Junija, ko je bonitetno oceno CCC Grčiji prisodil S&P, je Grčija postala država z najnižjo bonitetno oceno na svetu. Oči investitorjev so bile včeraj uprte tudi v Italijo, kjer je italijanski senat potrdil varčevalni paket. Namesto 47 milijard evrov, kolikor je bilo predvideno prvotno, paket predvideva skoraj 70 milijard evrov finančnih učinkov do leta 2014. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je izgubil 0,73 odstotka in je dan zaključil pri 2695,29 točkah. Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 izgubil 1,11 odstotka in se je oblikoval pri 3751,23 točke, frankfurtski DAX se je znižal za 0,73 odstotka in je končal pri 7214,74 točke, londonski FTSE 100 pa je dan za zaključil na ravni 5852,30 točke, kar je 0,92 odstotka manj kot v sredo. Kot že omenjeno, je vlagatelje skrbela tudi Italija, kar je milanski indeks FTSE Italia All-Share izgubil 1,05 odstotka in padel na 19.362,34 točke. Na Dunaju je indeks ATX izgubil 1,33 odstotka in se oblikoval pri 2647,20 točke, ziiriški SMI pa se je znižal za 0,73 odstotka na 5980,97 točke. V rdečem so sklenili tudi tečaji na borzah v Budimpešti in Zagrebu. Budimpeški indeks BUX je zdrsnil za 0,55 odstotka na 22.153,01 točke, zagrebški indeks Crobex je izgubil 0,19 odstotka in se oblikoval pri 2196,73 točke. Pridobil je le beograjski indeks Belex, ki se je povišal za 0,29 odstotka na 728,49 točke. Analitiki so zaskrbljeni, da bi lahko skrbi glede širjenja dolžniške krize držav območja evra znižale povpraševanje po nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta z avgustovskim dobavnim rokom se je na newyorški borzi pocenila za 2,11 dolarja na 95,94 dolarja za 159-li-trski sod, cena severnomorske nafte vrste brent pa je v Londonu zdrsnila za 1,39 dolarja na 116,46 dolarja za sod. V rdečem so se gibali tudi indeksi na Wall Streetu v New Yoku. TRIPOLI - Libijski premier Bag-dadi Mahmudi je včeraj sporočil, da Libija prekinja energetsko sodelovanje z Italijo. Napovedal je, da Libija v prihodnje ne bo več sklepala nobenih dogovorov z italijansko energetsko družbo Eni, ker Italija sodeluje v vojaški agresiji na Libijo. "Z Enijem je konec in to za vedno," je novinarjem dejal Mahmudi, ki je Italijo obtožil, da krši sporazum o nenapadanju z Libijo, sklenjen pred tremi leti. "Ne bomo več sodelovali z Enijem in Italija v prihodnje ne bo dobila nobenih naftnih pogodb v Libiji," je napovedal. Po njegovih ocenah je Eni v libijski naftni sektor vložil okoli 21 milijard evrov. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je med obiskom na Hrvaškem zavrnil izjave libijskega premiera. "Mi smo tisti, ki nočemo in ne smemo imeti stikov (s Tripolijem). Oni so pod embargom," je dejal Frattini. Na sedežu družbe Eni v Milanu niso želeli komentirati Mahmudijevih iz- Vlagatelji na Wall Streetu so razočarani, ker je predsednik centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben jav. Libija ima največje naftne rezerve med afriškimi državami, pred začetkom krize pred petimi meseci pa je kar 80 odstotkov vse nafte izvozila v EU. Italija je bila z nekaj več kot 30-odstotnim deležem njena največja odjemalka. Mahmudi je zatrdil, da se je Italija v skladu s sporazumom, podpisanim in potrjenim v parlamentu obeh držav, strinjala, da ne bo napadla Libije. "Na žalost italijanska vojaška letala od začetka agresije ubijajo naše otroke, uničujejo naše hiše in državno infrastrukturo," je dodal. (STA) Bernanke včeraj ameriške kongresni-ke opozoril, da bi dodatno nižanje javne porabe lahko ustavilo že tako počasno okrevanje ameriškega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vlagatelji so sicer veliko pozornosti namenili tudi padcu števila novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti v ZDA, ki je v začetku trgovanja nekoliko dvignil indekse. Število novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti se je minuli teden znižalo za 22.000 na 405.000, kar je bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali, da se bo število zahtevkov znižalo na 410.000. Zaradi finančnih pritiskov pa na vrednosti izgublja tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je bil včeraj popoldne vreden 1,4166 dolarja, kar je 0,52 odstotka manj od sredinega končnega tečaja. Evropska centralna banka je medtem referenčni tečaj evra včeraj postavila pri 1,4202 dolarja, v sredo pa pri 1,4073 dolarja. (STa) Sobota, 16. julija 2011 1 1 EU, ECB in IMF zadovoljni z napredkom Irske DUBLIN - Ekipa strokovnjakov iz Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po večdnevnem obisku v Dublinu sklenila, da Irska dobro izpolnjuje zastavljeni program. S takšnim izvajanjem bo morala tudi nadaljevati, so opozorili v sporočilu za javnost. V času obiska delegacije treh institucij v Dublinu so se sicer precej zamajali mednarodni finančni trgi, a je Irska uspela ublažiti vplive tega šoka na gospodarstvo in javne finance Britanski parlament izdal Murdochu poziv za pričanje LONDON - Britanski poslanci so sporočili, da je izvršna direktorica britanske založniške hiše News International Rebekah Brooks sama pristala na pričanje pred parlamentarnim odborom, ki raziskuje škandal z vdiranjem v telefone, medtem ko so morali za medijskega mogotca Ruperta Murdocha in njegovega sina včeraj izdati uraden poziv, na katerega sta naposled pristala. Odbor britanskega parlamenta za kulturo, medije in šport se bo na seji, posvečeni škandalu z vdiranjem v telefone na tisoče Britancev, ki je že vodil v ukinitev tabloida News of the World ter pokopal Murdochovo ponudbo za prevzem največje britanske plačljive satelitske televizije BSkyB, sestali prihodnji teden v torek. (STA) LIBIJA - Po besedah premierja Konec energetskega sodelovanja z Italijo AFRIKA - Pet dni po neodvisnosti Južni Sudan včeraj postal 193. član ZN NEW YORK - Južni Sudan je pet dni po osamosvojitvi včeraj postal 193. država članica Združenih narodov. "Razglašam, da je Južni Sudan član Združenih narodov," je povedal predsednik Generalne skupščine ZN Joseph Deiss, potem ko je generalna skupščina to potrdila z aklamacijo. Generalna skupščina je potrdila sprejem države v ZN z aklamacijo, potem ko je Varnostni svet ZN v sredo v resoluciji priporočil sprejem te 54. afriške države v svetovno organizacijo. Nazadnje je nova država članica ZN leta 2006 postala Črna gora, štiri leta pred tem pa Vzhodni Timor in Švica, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Dobrodošel Južni Sudan. Dobrodošel v Združene narode," je ob tem dejal generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Poudaril je, da v tem zgodovinskem trenutku živijo vsi tisti, ki so preživeli dolgo državljansko vojno, ki so izgubili ljubljene, ki so zapustili svoje domove in ki so ohranili upanje. Izpostavil je, da so pred državo velike naloge, da pa ima tudi velik potencial ter da ji bodo pomagali pri oblikovanju prihodnosti. Poudaril je še, da sta blaginja in gospodarski razcvet Sudana in Južnega Sudana medsebojno odvisna. "Sever in jug delita skupno usodo. Prihodnost morata načrtovati kot partnerja in ne kot tekmeca," je dodal. Južni Sudan je razglasil samostojnost v soboto na slovesnosti pred več deset tisoč ljudmi in številnimi tujimi voditelji v prestolnici Juba po skoraj petih desetletjih konfliktov s severom, ki so zahtevali milijone življenj. Samostojnost je razglasil na podlagi januarskega referenduma, na katerem so se prebivalci Južnega Sudana skoraj enoglasno odločili za odcepitev. Največja afriška država je tako razpadla na dva dela, med katerima pa ostajajo napeti odnosi kljub obljubam obeh strani, da bosta spore rešili z diplomacijo. (STA) INDIJA - 17 mrtvih in 131 ranjenih Oblasti še preiskujejo, kdo je za napadi v Mumbaiju MUMBAI - Indijske oblasti po eksplozijah, ki so v sredo pretresle finančno prestolnico Mumbai, nadaljujejo preiskavo o tem, kdo stoji za napadi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo 17 ljudi, 131 pa je bilo ranjenih. Minister za notranje zadeve P. Chidambaram je včeraj dejal, da imajo v vizirju vse skrajne skupine, ki bi bile lahko sovražne Indiji. Minister Chidambaram je na novinarski konferenci poudaril, da je še prezgodaj "uperiti prst v katero koli skupino", da pa oblasti vse skrajne skupine, "sovražne Indiji", obravnavajo kot možne osumljence napadov in da nobene ne izključujejo. Dodal je še, da doslej nobena skupina še ni prevzela odgovornosti za eksplozije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Oblasti so eksplozije, ki so skoraj sočasno odjeknile v Mumbaiju, v sredo označile kot usklajen teroristični napad. Minister, ki je v Mumbai prispel le nekaj ur po eksplozijah, je no- vinarjem včeraj še dejal, da so zdaj na delu forenzične ekipe, ki pregledujejo dokaze, da bi ugotovile natančen vzrok eksplozij. Minister je ob tem še zatrdil, da odgovornosti za eksplozije ni mogoče naprtiti napakam obveščevalne službe in da so po bombnih napadih v Mumbaiju leta 2008 poostrili varnostne ukrepe v tem mestu. Oblasti so medtem znižale število žrtev eksplozij. Chidambaram je potrdil smrt 17 ljudi, 131 pa je bilo ranjenih. Sprva so poročali o 21 mrtvih in 141 ranjenih. Eksplozije so v sredo odjeknile, ko so bile vse četrti polne ljudi, ki so se vračali z dela. Ena od eksplozij je po podatkih policije odjeknila v živahni soseski Dadar v središču mesta, drugi dve pa na jugu mesta, na znani tržnici z nakitom Zaveri in v poslovni četrti Opera House, ki so nekaj kilometrov oddaljene med sabo. (STA) IRSKA - Premier Enda Kenny Dublin: Vloga Katoliške cerkve pri zlorabah otrok sramotna DUBLIN - Irska je zaradi poročila o ravnanju Katoliške cerkve v primerih pedofilije med duhovniki na jugu Irske včeraj na pogovore poklicala veleposlanika Vatikana. Irski premier Enda Kenny pa je vlogo Katoliške cerkve v spolnih zlorabah otrok s strani duhovščine označil kot "popolnoma sramotno". Irski zunanji minister Eamon Gil-more je veleposlanika Vatikana, nadškofa Giuseppeja Leanzo pozval na pogovor, potem ko je v četrtek objavljeno vladno poročilo pokazalo, da je Vatikan irske škofe skrivoma odvračal od tega, da bi pedofilske duhovnike prijavili policiji. Dvoletna preiskava, ki jo je naročila vlada, je namreč pokazala, da je Vatikan leta 1997 vzpodbujal škofe, naj ne spoštujejo novih pravil o zaščiti otrok, ki jih je sprejela irska Cerkev. Zunanji minister Gilmore in premier Kenny sta obtožila Vatikan, da je kršil suverenost Irske, ko je irskim škofom leta 1997 v pismu naročil, naj postavijo zakone Cerkve nad državne zakone. V pismu je namreč škofe opozo- ril, da bo njihova politika iz leta 1996, v kateri so zahtevali, da vse domnevne pedofile med duhovniki prijavijo policiji, spodkopala cerkveno kanonsko pravo, ki določa obravnavo tovrstnih primerov znotraj Cerkve. Vsi, ki bi ravnali drugače, bi se znašli v "zelo neprijetnem" položaju, ko bi njihove odločitve v Rimu izničili. Irski premier Kenny je za radio RTE včeraj kot "popolnoma sramotno" označil to stališče Vatikana glede na to, da gre "za nekaj tako občutljivega in osebnega s tako dolgoročnimi težavami za vpletene osebe". Napovedal je tudi, da bodo kmalu sprejeli zakon, po katerem bo prikrivanje informacij o zlorabah otrok pred policijo kaznivo dejanje. To bo vključevalo tudi informacije, ki jih bo duhovnik dobil med spovedjo. "V tej državi velja en zakon. Vsi se bodo morali naučiti, da se mu bodo podredili. Vatikan mora ravnati v skladu z zakoni te države," pa je dejal Gilmore veleposlaniku Vatikana. V tem redkem dogodku za kakega diplomatskega pred- stavnika Vatikana nasploh, še posebej pa v pretežno katoliški Irski, je Gilmore poudaril, da tokrat ne bodo mirovali in da pričakujejo odgovor Vatikana. Kot je poudaril, Vatikanu ne bodo dovolili, da bi znova zanikal odgovornost. To se je namreč nazadnje zgodilo leta 2009 po objavi poročila o treh desetletjih prikrivanja spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov v dublinski nadškofiji in šestih desetletjih zlorab v šolah, ki jih je vodila Cerkev. Zaradi tovrstnih škandalov katoliških duhovnikov so irski davkoplačevalci doslej financirali že za milijardo evrov odškodnin 13.000 ljudem. Odkar je prvi pedofilski škandal med duhovniki na Irskem leta 1994 pri-vedel do padca irske vlade, je Vatikan vedno vztrajal, da gre za lokalni, irski problem. Vatikan ga je obžaloval, a trdil, da v njem ni imel nobene vloge. Papež Benedikt XVI. je enako ponovil v lanskem pastoralnem pismu irskim vernikom. Veleposlanik Leanza po pogovoru na zunanjem ministrstvu ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. (STA) 280 Četrtek, 14. julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Po najdbi ostankov starega zidu na grajskem griču Spomeniško varstvo prekinilo gradnjo vzpenjače Romoli: »Ne odstopamo od projekta - Prekinitev bo povzročila edino zakasnitev zaključka del« Spomeniško varstvo za arhitektonske in okoljske dobrine je odredilo prekinitev gradnje vzpenjače, ki bo povezala goriški Travnik z gradom in - po pričakovanjih mestne uprave - povečala turistično privlačnost grajskega naselja. Za ta korak so se odločili, potem ko so med gradnjo odkopali ostanke zidu, ki bi lahko predstavljali del starega grajskega obzidja. Spomeniško varstvo je skupaj s prekinitvijo del tudi opozorilo, da bo po vsej verjetnosti treba projekt za gradnjo vzpenjače spremeniti, kar bo sicer jasno po nadaljnji analizi odkritih ostalin. »Najdba je bila v bistvu pričakovana. Mesto se je nekoč razvijalo izključno na griču in pod njim, zato pa smo v pogodbene klavzule za uresničitev projekta vključili tudi prisotnost arheologa, ki bi nadzoroval vsa gradbena dela in še predvsem priprave temeljev za vzpenjačo,« pojasnjuje goriški župana Ettore Romoli in poudarja, da je arheolog goriške občine sledil vsem dosedanjim gradbenim delom. »Ogledal si je vsak kamen, ki je bil izkopan; ko je 17. junija opazil ostaline starega zidu, nam je to takoj sporočil. Mi smo zatem nemudoma prekinili dela, obvestili spomeniško varstvo in si konec junija skupaj z njegovimi predstavniki ogledali gradbišče,« razlaga župan Romo-li. Po njegovih besedah zaenkrat ni znano, v katerem obdobju je bil zid zgrajen, zato pa tudi ni jasno, ali je njegova najdba iz arheološkega vidika pomembna. »Zdaj bo spomeniško varstvo odredilo odkop dela starega zidu, ki je še prekrit z zemljo, hkrati pa bodo skušali ugotoviti obdobje, v katerem je bil zgrajen. Nato sta možni dve rešitvi: če bodo ugotovili, da zidek nima večje vrednosti, nam bodo dovolili nadaljevanje del. V primeru, da se bo zidek izkazal za izredno arheološko najdbo, pa bomo morali projekt za gradnjo vzpenjače spremeniti in jo zgraditi nekaj metrov stran,« pojasnjuje Romoli. Občina je gradbena dela prekinila takoj po odkritju zidka, gradbenemu podjetju pa ni dolžna nobene odškodnine, saj so bila gradbena dela prekinjena zaradi višje sile. »Na grajskem griču se zdaj nadaljuje edino utrjevanje pobočja z vkopom kolov, za nadaljevanje gradnje vzpenjače pa bo po vsej verjetnosti treba počakati nekaj mesecev. Da bo jasno: od projekta nikakor ne odstopamo, pač pa bomo poskrbeli za vse spremembe, ki bodo potrebne za njegovo uresničitev. Združenja in posamezniki, ki nasprotujejo gradnji vzpenjače, za zaustavitev del vsekakor nimajo nikakršne zasluge, saj smo mi obvestili spomeniško varstvo o najdbi zidu, kot določajo predpisi,« poudarja župan. Ostaline zidu se nahajajo na območju, kjer naj bi zgradili drugo vmesno postajo vzpenjače. Na tem mestu so porušili del obzidja, ki so ga zgradili po prvi svetovni vojni; predvidevali so, da je bil zgrajen na skali, v resnici pa so njegove temelje predstavljale ostaline starega zidu, po vsej verjetnosti dela grajskega obzidja. »Če bi ne našli zidka, bi se gradbena dela zaključila pred koncem junija. Tako pa bomo morali nekaj mesecev čakati na analizo ostalin, ki jo bo opravilo spomeniško varstvo, zaključek del pa zato lahko pričakujemo proti koncu prihodnjega leta,« pravi župan Ettore Romoli. (dr) GORICA - Ostanki starega zidu Obrambno obzidje ali navadna terasa? Forum: »Še naprej zahtevamo izvedbo postopka VIA« Kaj so našli gradbeni delavci med pripravo temeljev za gradnjo vzpenjače na goriški grad? Obrambno obzidje ali navadno teraso? Na ostanke starega zidu so naleteli med gradnjo prehoda za vzpenjačo, širokega nekaj več kot dva metra in visokega približno en meter, skozi prenovljeno grajsko obzidje, ki so ga zgradili kmalu po prvi svetovni vojni, med katero je bil goriški grad zelo poškodo- Zaradi odkritja ostalin starega zidu je bila prekinjena gradnja vzpenjače bumbaca van. Delavci so odstranili kamenje in omet po vojni zgrajenega obzidja, nato pa pod njim zagledali ostanke starejšega zidu. Takoj so prekinili delo, kmalu zatem pa so si najdbo ogledali predstavniki goriške občine in eksperti spomeniškega varstva iz Trsta. Kamni, iz katerih je zgrajen star zid, so klesani in postavljeni precej na grobo, kar daje misliti, da zid po vsej verjetnosti ni služil obrambnim namenom. Obrambna obzidja so bila v srednjem veku navadno izdelana tako, da so preprečevala morebitnim napadalcem dostop do gradov. Te značilnosti baje ostaline zidu nimajo, zato pa bi lahko šlo za ostanke kamnite terase, ki so jo na grajskem griču zgradili, da bi preprečevali izpodjeda-nje pobočja ob večjih nalivih. Če se bo izkazalo, da je zid dejansko ostanek terase, bo njegov pomen iz arheološkega vidika manjši, ravno obratno pa bo veljalo, če bo ugotovljeno, da gre za osta-line grajskega obzidja. Ne glede na ugotovitve, do katerih morajo izvedenci šele priti, so pri Forumu za Gorico zadovoljni, da je spomeniško varstvo prekinilo gradnjo sporne vzpenjače. Forumova občinska svetnica Anna Di Giannantonio poudarja, da občina ni poskrbela za predhodno preverjanje tal na pobočju, pod katerim so odkrili tudi več neeksplodiranih granat. Poleg tega Di Giannantonijeva napoveduje, da bodo vztrajali z zahtevo, naj se za projekt opravi preverjanje učinka na okolje VIA. »Projekt je bil ažuriran leta 2010, glede na leto 2005, ko postopek VIA ni bil obvezen, pa so se stroški povsem spremenili. Zato smo prepričali, da bi se moral župan Ettore Romoli odločiti za preverjanje VIA, vendar zaenkrat tega noče storiti,« poudarja Di Gian-nantonijeva in poudarja, da se bodo še naprej borili proti vzpenjači, saj so prepričani, da je njena gradnja nepotrebna zaradi dolge vrste razlogov. (dr) TRŽIČ - Občina Mesto ladjedelnic laboratorij večjezičnosti »Tržič je pravi laboratorij večje-zičnosti, saj v mestu ladjedelnic sobi-vajo italijanščina, slovenščina, furlan-ščina in bezjaško narečje.« Tako je včeraj poudaril Giuseppe Napoli, direktor deželnega urada za izseljence in manjšinske jezike, ki se je v Tržiču udeležil predstavitve obračuna dejavnosti občinskega okenca za furlansko narodno skupnost. Kot znano sta na tržiškem županstvu odprti dve jezikovni okenci, eno je posvečeno slovenski narodni skupnosti, drugo pa Furlanom, ki so v mestu množično prisotni zlasti od obdobja industrializacije v drugi polovici 19. stoletja naprej. Obračun dejavnosti furlanskega okenca sta včeraj predstavila tržiška županja Silvia Altran in Franco Braida, predsednik krajevnega odbora ustanove Fogolar Furlan. Med srečanjem je v imenu deželnega odbornika Elia De Anne prisotne nagovoril Giuseppe Napo-li, ki je opozoril, da je dežela od leta 2001 vseskozi podpirala prizadevanja tržiške občine za ovrednotenje tako furlanskega kot slovenskega jezika. Po besedah Napolija je Tržič pravi laboratorij več-jezičnosti, v razvoj katerega bo dežela še naprej vlagala. Med drugim je bilo nato obrazloženo, da je deželna vlada dala na razpolago tržiški občini 84.000 evrov za organizacijo jezikovnih tečajev, odprtje jezikovnih okenc in za prevajalsko službo. Napoli je pri tem poudaril, da je dežela z deželnim zakonom št. 5 iz leta 2010 opravila dodaten korak naprej v smeri ovrednotenje svojega jezikovnega bogastva. »Omenjeni zakon med drugim predvideva zaščito avtohtonih narečij beneškega izvora, ki jih govorijo v Laškem, Gradežu in Maranu, predstavljajo pa pomembne jezikovne otoke, v katerih se ohranja starodavno jezikovno bogastvo,« je poudaril Napo-li in pojasnil, da se deželni zakon št. 5 iz lanskega leta sklicuje na določila 9. člena italijanske ustave, ki daje krajevnim upravam pomembno vlogo pri promociji kulturnih dejavnosti. Napoli je nazadnje poudaril, da je ravno predvčerajšnjem predsednik deželne vlade Renzo Tondo podpisal odredbo, ki ustanavlja deželni odbor za ovrednotenje narečij beneškega izvora iz Furlani-je-Julijske krajine. GORICA - Raziskovanje Univerzitetni konzorcij in ISIG združujeta moči Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola in raziskovalni institut ISIG stopata na pot sodelovanja in razmišljata o združitvi moči. Povod za vzpostavitev sodelovanja so zlasti težave instituta ISIG, ki je zadnje leto zaključil z 80.000 evri izgube. Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola in institut ISIG zato razmišljata, da bi ustanovila holding z imenom »SI - Sapere isontino«. Konzorcij bi skrbel za upravljanje nove ustanove, ISIG pa bi naprej vodil svojo raziskovalno dejavnost. Ustanovi bi sicer še naprej ohranili svoj status samostojnih pravnih oseb, vzpostavitev sodelovanja pa bi obema koristilo, saj bi uspeli boljše izkoristiti svoje človeške vire in razpoložljiva sredstva. Člana holdinga bi začetno bila samo konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola in institut ISIG, v prihodnje pa ni izključeno, da bi se lahko navezi pridružila še druge ustanove. Denar za obnovo športnih objektov Deželna vlada je včeraj na predlog odbornika Elia De Anne porazdelila med 31 občinami 450.000 evrov prispevkov za obnovo športnih objektov. V goriški pokrajini je šlo 7.500 evrov za vzdrževanje teniškega igrišča na Rojcah, 9 tisoč evrov za obnovo igrišča Pastor Angelicus v Gorici in 14 tisoč evrov za obnovo igrišča za bejzbol v Ronkah. NOVA GORICA - Zahteva župana Mateja Arčona »Prvi Hitov nadzornik naj odstopi« Žena je bila direktorica konkurenta Novogoriški župan Matej Arčon je pisno pozval predsednika nadzornega sveta Hita, Gorazda Podbevška, k odstopu s te funkcije. Njegova soproga, Romana Podbe-všek, je namreč do 1. junija letos bila direktorica družbe Alea Iacta, ki se s svojim projektom na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba pojavlja kot potencialni neposredni konkurent družbe Hit. »Obstoji utemeljen sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabili notranje informacije zaupne narave o delu in poslovanju družbe Hit,« piše župan v pismu Podbevšku, v katerem ga še opozarja, da bi na to okoliščino moral sam opozoriti organ, ki ga je predlagal oziroma imenoval. Čeprav je v družbi Alea Iacta medtem prišlo do spremembe zakonitega zastopnika - družbo, ki sicer nima nobenega zaposlenega, od 1. junija vodi Urša Zupan - je župan prepričan, da gre za neposreden konflikt interesov. »Tako je vaša verodostojnost pod velikim vprašanjem,« piše Arčon in Podbevška poziva, da nemudoma odstopi s funkcije predsednika in člana nadzornega sveta v Hitu. »V na- sprotnem primeru bom kot predstavnik enega od lastnikov prisiljen predlagati vašo razrešitev na skupščini družbe. Prav tako sem predlagal, da zadevo preišče Komisija za preprečevanje korupcije,« zaključuje pismo Arčon. »Informacijo o tem smo dobili iz medijev. Meni se zdi, da je to ravnanje sum ko-ruptivnega dejanja, ker sta povezana. Informacije zaupne narave, ki so mu bile podane kot nadzorniku, so bile lahko uporabljene za omenjen projekt,« je medijem včeraj pojasnil Arčon razlog, zakaj je Podbev-ška pozval k odstopu. »Nisem vedel, da bo družba, v kateri je bila moja žena direktorica, na kakršenkoli način poskušala postati konkurenčna Hitu. Tega tudi moja žena ni vedela. Seveda imam mnoge podatke iz Hita, ampak mogoče v nasprotju z dosedanjo tradicijo in prakso jih nikoli na noben način nisem zlorabljal za karkoli razen za svoje delo in da vsa namigovanja o utemeljenem sumu kažejo samo na to, da gospod župan sploh ne ve, kaj to pomeni. Dejstvo, da je moja žena včasih bila direktorica v eni družbi, ki je sedaj lahko naš potencialni konkurent, ne podaja nobenega utemeljenega suma, da sem jaz naredil karkoli narobe. Če bodo delničarji ocenili, da moj položaj sedaj dejansko ni več tak, kot bi moral biti, bom z veseljem odstopil, ker nimam pri tem popolnoma nobenih zadržkov. Sem pa vedno delal tako, kot sem mislil, da je prav, in tako mislim ravnati tudi v prihodnosti,« je Podbevšek včeraj povedal za lokalno radijsko postajo. »Močno dvomim, da kot predsednik nadzornega sveta ne bi poznal podobnih projektov, ki jih ima Hit na bližnji lokaciji, in da se z ženo o tem doma nista pogovarjala,« je Podbevškove navedbe komentiral župan, ki na vprašanje, ali bo v primeru, da Podbevšek zavrne odstop, predlagal njegovo razrešitev, odgovarja: »Tu je v prvi vrsti pristojna Komisija za preprečevanje korupcije, od katere pričakujem, da poda mnenje, ali so podatki, ki jih je kot nadzornik imel, lahko uporabljeni tudi za projekt druge družbe, v kateri je bila njegova žena. Komisija je bila o tem obveščena včeraj, tako kot Pod-bevšek,« zaključuje novogoriški župan. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 15. julija 2011 13 GORICA - Giorgio Brandolin za znižanje stroškov politike »V goriški pokrajini zadostuje pet občin« Za ukinitev pokrajin je potreben ustavni zakon, za kar v parlamentu ni zanimanja »V goriški pokrajini bi zadostovalo pet občin - Tržič, Ronke, Krmin, Gradež in Gorica, ki bi ponujale boljše storitve z nižjimi stroški.« V to je prepričan deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki s svojim predlogom na daljavo odgovarja goriškemu županu Etto-reju Romoliju in deželnemu svetniku Fe-dericu Razziniju. Goriški prvi občan je namreč prepričan, da bi v Furlaniji-Julijski krajini in sploh tudi v vseh ostalih italijanskih deželah treba ukiniti pokrajine, tržiški ligaš po drugi strani pravi, da bi treba združiti goriško in tržaško pokrajino. Glede ukinitve pokrajin Brandolin opozarja, da dežela nima pristojnosti, da bi to lahko storila. »Za ukinitev pokrajin je potreben ustavni zakon; da bi do tega prišlo, pa smo izgubili lepo priložnost prejšnji teden, ko sta Ljudstvo svobode in Severna liga zavrnila zakonski osnutek o ukinitvi pokrajin, Demokratska stranka pa se je vprašljivo vzdržala,« pravi Brando-lin, ki je prepričan, da bi morali v Trstu ustanoviti veliko mestno občino, zato pa je vsako razmišljanje o združitvi dveh pokrajin iz trte izvito. »Kaj bi torej lahko storili? Dežela bi lahko predvidela združitev malih občin; najvišja meja sicer ne bi bila 18.000 prebivalcev, kot je predlagal predsednik republike Giorgio Napolitano, pač pa nekoliko nižja. V goriški pokrajini bi tako popolnoma zadostovalo pet občin,« pravi Brandolin in opozarja, da veliko malih občin nima denarja niti za plačevanje svojih uslužbencev. »V nekaterih občinah so že stopili na pot sodelovanja, saj so združili mestno policijo ali druge službe, kar je že zagotovilo precejšen prihranek denarja,« pravi Brandolin, ki je prepričan, da bi z ustanavljanjem večjih občin njihovim prebivalcem zagotovili manj preglavic z birokracijo. GORICA - Včeraj so jih namestili pred prefekturo Veriga zadnje dejanje Zdaj zgleda Travnik kot pred sto in več leti - V začetnem delu ceste, ki vodi proti Ulici Roma, zarisali pet parkirnih mest Včeraj so na Travniku zarisali črte parkirnih mest (levo); med stebriči pred prefekturo so namestili verige (spodaj) bumbaca Na goriškem Travniku so včeraj dopoldne namestili črne železne verige med kamnitimi stebriči pred palačo pre-fekture. To naj bi bilo zadnje dejanje v dolgotrajni obnovi osrednjega mestnega trga, ki je sedaj približno tak, kakršen je bil pred sto in več leti. To je bil sicer tudi namen načrtovalcev in naročnika načrta. Za postavitev stebričev in verig so se namreč zgledovali po starih fotografijah, tako da so trgu z obnovitvenimi deli skušali vrniti tedanjo podobo. Kot je včeraj pojasnil župan Etto-re Romoli, bodo na Travniku edino še označili z medeninastimi ploščami kraj, kjer je nekdaj stal Neptunov vodomet. Po drugi strani je že predvidenih tudi več vzdrževalnih del; zamenjati je treba nekaj poškodovanih kamnitih plošč, popravila pa je potrebna črpalka podolgovatega vodometa pred prefekturo. Na desnem robu začetnega dela ceste, ki vodi proti Ulici Roma, so včeraj zarisali pet parkirnih mest za avtomobile in sedem mest za motorna vozila. GORICA - Festival Sergio Amidei Množica ljudi v parku, danes tudi Truffaut SOLKAN - Čakajo na gradbeno dovoljenje V Livarni zmogljivejša in okolju prijaznejša peč Prebivalce skrbi prah na njihovih dvoriščih - Dali v ga bodo v analizo V solkanski Livarni se nadaljuje postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za že nameščeno zmogljivejšo in okolju prijaznejšo peč, ki bo nadomestila starejšo. Pogoja za izdajo dovoljenja sta okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje, kar so morali zaradi večje zmogljivosti peči dopolniti. Upravna enota Nova Gorica je v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja pozvala tudi no-vogoriško mestno občino, naj se opredeli ali jo zanima, da je stranka v postopku. Upravna enota je to glede na zakon o gradnji objektov tudi dolžna narediti, in sicer za vsako gradbeno dovoljenje, tudi individualno. Mestna občina oz. oddelek za okolje in prostor potem presodi, ali se v postopek vključi ali ne. »V tem postopku smo se priglasili za sodelovanje. Če smo stranka v postopku, dobimo gradbeno dovoljenje izročeno in imamo možnost pritožbe, sicer pa ne. Zaenkrat nismo presodili, da bi bila potrebna kakšna pritožba,« pojasnjuje Vanda Mezgec, vodja službe za okolje. Livarna bo po izdanem gradbenem dovoljenju v poskusnem delovanju morala dokazati, da z okoljskega vidika peč ni sporna, šele nato lahko pridobi uporabno dovoljenje. Prebivalce, ki stanujejo v okolici Livarne, pa skrbi prah na njihovih dvoriščih, za katerega sumijo, da prihaja z Livarne. Na občini so jim obljubili, da ga bodo dali v analizo in s tem ugotovili, če je sporen. »Trenutno še iščem ustrezno institucijo, ki bi naredila takšno analizo,« pra-Solkanska Livarna vi Vanda Mezgec. (km) Nereo Battello nagovarja publiko pred sinočnjo projekcijo bumbaca Sinoči se je v parku dvorca Coroni-ni dvignil zastor nad jubilejnim, tridesetim filmskim festivalom Sergio Amidei, ki podeljuje nagrado za najboljši scenarij. Poleg vrednosti festivala, ki širi filmsko kulturo, je to tudi najbolj odmeven in množičen julijski dogodek v Gorici, kar se je izkazalo tudi včeraj, saj so ljudje zasedli vse sedeže, posedali pa so tudi na travi. Kulturno va-lenco festivala, ki odmeva v širši italijanski javnosti, je sinoči pred občinstvom poudaril Nereo Battello, predsednik združenja Sergio Amidei, ki v navezi z rimsko žirijo filmskih delavcev polni festivalsko posodo z vsebinami. Župan Ettore Romoli in odbornik za kulturo Antonio Deveteg pa sta izpostavila vse večjo privlačnost mesta, ki je dobilo obnovljeno središče in ki veliko stavi ravno na kulturo. Solidno oporo ima v bogatem društvenem življenju, v katerem od nekdaj odigrava film pomembno vlogo. Kakovostni skok je omogočila zlasti Vi-demska univerza s svojo filmsko smerjo Dams, ki z občinsko upravo in združenjem Amidei stoji za festivalom. Ko so besede utihnile - dogajanje na odru je vodila Karolina Černic -, je svetlobni žarek iz projektorja začel zarisovati podobe prvega filma v tekmovalnem programu. To je bil »Kraljev govor« (»Discorso del re«), an-gleško-avstralski film, ki ga je Tom Hooper režiral po scenariju Davida Seidlerja. Festival stopa danes v živo. Dopoldan bo posvečen otrokom in mladini, za katere so pripravili program »Amidei Kids«. Dan pa bo zaznamoval poklon režiserju in scenaristu Lucianu Salceju; ob 15. oziroma 17. uri bodo v Kinemaxu vrteli filma »II federale« iz leta 1961 in »L'uomo dalla boc-ca storta« iz leta 2009, ob 18. uri bo sledilo srečanje z Emanuelejem Salcejem in An-dreo Pergolarijem, ki sta avtorja filma »L'uomo dalla bocca storta« in bosta oživila spomin na pokojnega režiserja. V popoldanskem času pa se bo v dvorani Kinemaxa začela retrospektiva »Vive-ment Truffaut«. Ob 14.30 bo vanjo uvedel docent Roy Menarini. Sledil bo ogled dveh kratkometražnih filmov Frangoisa Truf-fauta, in sicer »Les Mistons« (1957) in »Une histoire d'eau« (1958). Njegova sta tudi ce-lovečerca, ki ju bodo vrteli ob 16. uri in opolnoči, in sicer »I quattrocento colpi« (1959) in »Tirate sul pianista« (1960). Park Coroninijevega dvorca (v primeru slabega vremena pa velika dvorana Kinemaxa) se bo spet napolnil drevi ob 21. uri za projekcijo drugega filma v tekmovalnem izboru. Na vrsti je film »La solitudine dei numeri primi« režiserja Saveria Costanza, ki je s Paolom Giordanom, avtorjem istoimenske knjige, tudi avtor scenarija. (td, red) PEVMA - Parkirišče Prepletanje pristojnosti ovira odprtje Med jahališčem Remuda v Pevmi in tamkajšnjim otroškim vrtcem s slovenskim učnim jezikom so oktobra leta 2009 zgradili parkirišče, vendar ga do danes še vedno niso odprli zaradi birokratskih vozlov, vezanih na lastnino zemljišča. Da bi se zadeva premaknila z mrtve točke, je bilo storjenih več poskusov, zadeva je že večkrat odmevala tudi v goriškem občinskem svetu. Na zadnjem zasedanju je na nerešeno vprašanje opozorila občinska svetnica stranke Slovenske skupnosti Marilka Koršič, ki ni bila nikakor zadovoljna s pojasnili občinskih upraviteljev in tehnikov, o čemer smo poročali v prejšnjem tednu. Včeraj se je zato Koršičeva odpravila še do občinskega urada za urbanistiko, kjer je v pogovoru s pristojno funkcionarko izvedela nič kaj spodbudne vesti. »Zdi se, da se je celoten birokratski postopek popolnoma ustavil in da je predvsem s tehničnega vidika v tem trenutku težko nadaljevati z njim. Glavni problem je v prepletanju kompetenc med občino, deželo in zasebnikom, ki je od dežele Furlanije-Julijske krajine dobil koncesijo za uporabo tamkajšnjega zemljišča,« pojasnjuje slovenska svetnica, ki ji je občinska funkcionarka sporočila, da bo urad za urbanistiko čim prej poslal pisni odgovor na njeno svetniško vprašanje in da bodo v njem podrobno razloženi trenutno stanje in težave. V pričakovanju na pismeni odgovor mestne uprave je Korši-čeva vzela na znanje izjave pristojne funkcionarke. Ob tem pa javnost opozarja, da ne glede na birokratski postopek ostaja odprt problem varnosti ob vhodu in izhodu otrok in njihovih staršev iz slovenskega vrtca v Pevmi. Da že več kot poldrugo leto še vedno niso sposobni dogovora o odprtju parkirišča, je naravnost škandalozno. 14 Petek, 15. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Tecnoil Pet mesecev brez plače Dveurna stavka v Fincantieriju Potem ko so pred dnevi za pomoč zaprosili delavci podjetij Eurogroup, Comedil in Beraud, so se včeraj na tržiško županstvo odpravili zaposleni v tovarni Tecnoil Valve, ki je med petimi svetovnimi proizvajalci zaklopk za termoelektrarne. Podjetje Tecnoil Valve se je v zadnjim mesecih znašlo brez likvidnosti, zaradi česar ne more iskati in si zagotoviti novih naročil, od meseca marca pa ne plačuje svojih zaposlenih. Po petih mesecih brez plač so se včeraj delavci odločili za dvour-no stavko, skupaj s svojimi sindikalnimi predstavniki pa so se odpravili na tržiško županstvo, kjer so se srečali s podžupanom Omarjem Grecom. Pokrajinski tajnik sindikata UILM Luca Furlan in Fabio Baldassi iz sindikata CGIL sta opozorila, da podjetje Tecnoil Valve neredno plačuje tudi predvidene zneske v sklad za dopolnilno blagajno, sploh pa so delavci v vse večjih težavah, saj so nekaterih izmed njih že porabili svoje prihranke in brez plač ne bodo mogli dolgo shajati. Sindikalisti in delavci so pozvali podžupana, naj se trži-ška občina postavi v stik z lastništvom podjetja Tecnoil Valve, ki ima svoj sedež v kraju Trinitapoli in ni še razjasnilo svojih namenov glede tržiške tovarne. Sindikati so prepričani, da bi lahko k reševanju težav podjetja Tecnoil Valve prispevala tudi finančna delniška družba Friulia, zato so pozvali Greca, naj na težave tržiške tovarne opozori tudi deželno vlado Furlanije-Julijske krajine. Včeraj so dve uri stavkali tudi zaposleni v tržiški ladjedelnici Fincantieri, ki so protestirali, ker jim podjetje še ni odplačalo nagrade za produktivnost, za katero so se pred časom dogovorili. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino fi Razstave GORICA - Zeleni teden Mladinskega doma Daleč od »civilizacije« Udeleženci so bili nastanjeni v koči sv. Jožefa v Žabnicah, od koder so se podajali na odkrivanje krajevnih naravnih lepot Tudi letos se je prvi del Poletnosti 2011 sklenil z Zelenim tednom. Pri Mladinskem domu so se pognali v beg pred soparno mestno vročino in se zatekli v svežo kočo sv. Jožefa v Žabnicah. Zeleni teden se je začel v soboto, 25. junija, na dan dvajsete obletnice slovenske samostojnosti, s pohodom k Belopeškim jezerom in z igrami na prostem, ki so se po namestitvi v koči nadaljevale v neposredni bližini. Naslednjega dne so se po nedeljski maši preizkusili v kulinaričnih spretnostih in spekli vsak svojo pizzo. Popoldne so se odpravili v naravo in se spustili v svet pustolovščine. Ob sklepu jih je čakal nočni pohod v temi ob sicer šibkem luninem svitu. Koliko prividov je v temnem gozdu: vsaka senca, skala ali drevo so lahko merjasec, volk ali medved. Vse to so ugotavljali na glas, da bi tako ugnali strah, ki je lezel po kosteh celo starejšim fantom. V tišini so občudovali zvezdne utrinke, prisluhnili žuborenju potoka in šelestenju listov. Od časa do časa pa je nočno mono-tonijo prelomil sunek vetra, sumljiv šum v gozdu, bitje ure iz zvonika oddaljene vasi. V ponedeljek so se odpravili k Ra-beljskemu jezeru, kjer so se med igrami in počitkom nastavili sončnim žarkom. Ko so bili do dobrega pregreti, so se ohladili v vodi, katere temperatura ni presegla 9 stopinj Celzija. Popoldne so se ukvarjali s spretnostmi s področja orientacije in pionieri-stike ter s praktičnimi vprašanji iz vsakdanjega življenja; v poštev so prišle teoretske vsebine, ki so se jih učili v šoli, ne da bi kdaj razumeli, čemu služijo. Ob mraku so zakurili taborni ogenj, za katerega so dobili ustrezno dovoljenje na postaji gozdne uprave na Trbižu. Resnici na ljubo ni jim uspelo, da bi ga zanetili brez vžigalic (in drugih pripomočkov za vžiganje). Pred pra-sketajočimi plameni so preživeli prijeten večer. Zaradi poškodbe voditelja »posadke« pa je odpadel tradicionalni obisk Višarij; namesto njega so pustolovsko razpoloženi pod noge vzeli pot vzdolž doline Zajzere, najprej po stezi, nato po gozdu, nazadnje pa še po strugi potoka. Med igro in sončenjem ob bistri vodi so se okrepčali. Ko Udeleženci zelenega tedna na pohodu in ob osvežujočem jezeru foto m. d. je nekdo povlekel iz nahrbtnika pomečkan rogljiček in godrnjal, češ da ni dobil enake količine hrane kot ostali, je celi skupini ponudil priložnost, da se je ponovno »življenjsko« soočila s pojmom gostote, točneje s fizikalno formulo, ki ureja razmerje med maso in prostornino. Ob vrnitvi jih je Daniel, ki se nadeja, da bo postal svetovno znan »chef«, prese- netil z odlično čokoladno torto, s katero so si posladkali zadnji večer. In že se je čas zelenega tedna iztekel: kot da bi slutili, kakšna pasja vročina jih čaka v Gorici, so zadnji dan preživeli ob osvežujočem jezeru. Pred odhodom so se še pogovorili o občutkih in doživetjih na alternativnih počitnicah: odnosi med udeleženci so bili odlični, splošna ocena pa zelo dobra. (jag) ä Gledališče V AMFITEATRU GRADU KROMBERK pri Novi Gorici bo v petek, 29. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteg-hi di Carlo Goldoni« v izvedbi gledališke skupine Gianfranca Salette Grup-po Teatrale per il Dialetto; vstop prost. M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.20 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: nagrada Amidei. Dvorana 3: nagrada Amidei. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.20 - 20.30 »Transformers 3« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Per sfortuna che ci sei«. Dvorana 5: 17.30 »Cars 2«; 20.00 -22.00 »Le donne del 6. piano«. DRUŽBA ROGOS prireja danes, 15. julija, ob 21. uri v centru Gradina v Doberdobu koncert skupine Le Malegrazie trio; zaželjena je rezervacija mize, informacije in rezervacije po tel. 333-4056800, tel. 0481-784111 ali in-forogos@gmail.com. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: v soboto, 16. julija, ob 21. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Ca-vour 44 v Tržiču bo koncert skupine Jaxxophones ensemble jazz; vstop prost. NA TRAVNIKU v Gorici bo v ponedeljek, 18. julija, med 21. in 23. uro ob 96. obletnici bitke za Podgoro in v okviru obeleževanja 150-letnice združitve Italije koncert orkestra fanfar ka-rabinjerskega poveljstva iz Milana; za to priložnost bodo na trgu namestili sedeže, vstop bo prost. S Izleti KRUT vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na 4. skupinski razstavi ljubiteljske ustvarjalnosti v okviru prireditve »Starosta mali princ«. Naslov razstave »Cvetje v jeseni« želi simbolizirati motivacijo, nasmeh in aktivno umetniško izražanje v vseh življenjskih dobah; informacije na društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072 od 9. do 13. ure ali na krut.ts @tiscali.it. PRAZNIK CVETJA IN PIVA V LAŠKEM: KD Danica z Vrha obvešča, da je še nekaj prostih mest v avtobusu s prenočitvijo; informacije po tel. 3397484533 (Dolores). SPDG organizira 16. in 17. julija dvodnevni izlet v Kamniške Alpe. Zbirališče v soboto, 16. julija, na parkirišču Rdeče hiše v Gorici ob 6. uri. Obvezni sta čelada in plezalni pas; informacije po tel. 340-8247660 (Livio). PD RUPA-PEČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Berlin in Ko-benhavn od 22. do 28. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVOD- NJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Kor-zu Verdi 51, tel. 0481-531508, gori-ca@glasbenamatica.com. 0 Prireditve NA GORIŠKI PLAŽI na Bevkovem trgu v Novi Gorici: danes, 15. julija, ob 20. uri Jelen band, DJ Riki; v soboto, 16. julija, ob 19. uri Čuki - matineja za otroke in ob 21. uri Čuki. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja v soboto, 16. julija, ob 17. uri na sedežu v Ul. Cipriani 71 v Gorici kabaretno predstavo. Nastopata Sdrindule in Cogolo. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja glasbeno predavanje Igorja Baši-na z naslovom »Anekdote jahača plošč Bigorja in radijskega šou-mana Garbagemana o 7-inčnih, 10-inčnih in 12-inčnih vinilih« v torek, 19. julija, ob 21. uri v gradu Kromberk. V času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete ter ponudba goriških vin in dobrot. POLETNE PRIREDITVE V PALAČI CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici: do 23. julija nagrada Sergio Amidei; v torek, 26., in v sredo, 27. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteghi«; v petek, 12. avgusta, ob 20. uri koncert kvarteta Riccardo Chiarion in v petek, 9. septembra, ob 20. uri koncert irske glasbe s skupino Wooden Legs; pred koncerti bodo odprte stojnice z aperitivi, palača Coronini bo odprta med prireditvami (vstopnina 3 evri), potekali bodo brezplačni vodeni ogledi; informacije na spletni strani www.coronini.it. Ü3 Obvestila RAZMEJITEV NASELJA - Občina So-vodnje obvešča, da so v register tehničnega urada občine, v skladu s 4. členom zakonodajnega odloka 285/92 »Novi cestnoprometni predpisi« in odloka predsednika republike št. 495/92 »Pravilnik o izvedbi novih cestnoprometnih predpisov«, vpisani za trideset zaporednih dni: sklep občinskega odbora št. 59 z dne 04.07.2011; planimetrija razmejitve naselja. Vsakdo si lahko ogleda navedena dokumenta do 3. avgusta 2011. POLETJE V DANICI: danes, 15. julija, si bodo od 16. do 19. ure v prostorih SKC Danica na Vrhu udeleženci sami izdelovali sladoled (»Ice party«). Na razpolago je tudi bazen, zato so priporočene kopalke. Zaradi zavarovanja morajo postati vsi udeleženci delavnic člani kulturnega društva Danica (članarina in vpisnina 10 evrov). Prispevek za posamezno delavnico pa znaša 3 evre na udeleženca. URNIK BREZPLAČNIH STROKOVNIH VODSTEV PO ZBIRKAH GORIŠKEGA MUZEJA: 17. julija ob 15. uri vila Bartolomei in muzej na železniški postaji v Novi Gorici; 24. julija ob 15. uri grad Dobrovo. TABORNIKI RMV obveščajo, da bodo odpotovali na dvotedensko taborjenje v ponedeljek, 18. julija, iz Sežane ob 7.30, iz Rožne doline ob 8.15. Povra-tek v ponedeljek, 1. avgusta, ob 17.15 v Rožni dolini, ob 18.00 v Sežani. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Šmarjeških in Dolenjskih toplicah od 28. avgusta do 7. septembra. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od nedelje, 28. avgusta do nedelje, 4. septembra, na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927, v četrtek, 21. julija, med 9.30 in 11.30. Sladokusci pod polno luno Julijska polna luna je vsako leto v Gra-dežu priložnost za shod sladokuscev. Expo Mittelschool iz Trsta, središče za ovrednotenje agroživilske proizvodnje, prireja nocoj snidenje z naslovom FVG Full Moon Party, ki bo potekalo v laguni, na otoku Valle del Moro, od 20. ure dalje. Gre za tretjo izvedbo srečanja, na katerem ob glasbi, ob siju sveč in polne lune proizvajalci predstavljajo okusne proizvode bogate deželne ponudbe. Za predstavitev tipične jedi bosta poskrbeli restavraciji Androna in Alla Fortuna iz Gradeža, na voljo bodo testenine Barone iz Sežane in deli-katese podjetja Jolanda De Colo, klapavice iz Marana, pršuti iz San Danie-leja in kuhana šunka Mase, olje Ter-geste Dop in kava Illy. Prisotnih bo tudi približno dvajset vinarjev, med katerimi tudi posestva Gradis'ciutta, Pri-mosic, Škerk in Škerlj. Rezervacije sprejemajo na tel. 366-1555133. Na otok Valle del Moro bo vozila »taksiladja« s pomola na nabrežju Gregorio Zaccaria v Gradežu. (aw) Laternica za patriarha Danes bo ustanovitelja mednarodne mirovniške fundacije Beli golob, Gian-nija Rijavca, v Beogradu sprejel poglavar srbske pravoslavne cerkve, patriarh Irinej. Rijavec mu bo izročil laternico iz porcelana z Ognjem miru in ljubezni, ki gori na Trnovem pri Gorici. La-ternico je Rijavec že izročil papežu Benediktu XVI. in poglavarju armenske pravoslavne cerkve Gareginu II. Prejmejo jo posamezniki, ki so na visokih položajih in vplivajo na množice, la-ternica pa jih opozarja, da morajo delati za mir v svetu. Z istim namenom je Rijavec izročil porcelanastega belega goloba pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. v Vatikanu in vodji tibetanskih budistov Dalaj Lami v Indiji. Goriški šport v Rimu V Rimu bo 20. julija zasedanje združenja pokrajin UPI posvečeno športu. Organiziranost goriškega športa in pobude, ki jih na tem področju koordinira goriška pokrajina, bo predstavila pokrajinska odbornica Sara Vito, ki bo predstavljala tudi ostale tri pokrajine iz Furlanije-Julijske krajine. Razstava in laboratoriji V galeriji sodobne umetnosti Lojze Spazzapan v Gradišču bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Taccuini del Mediterraneo«, med katero bodo postavili na ogled risb in skic na morsko tematiko, ki so jih svojim dnevnikom zaupali razni avtorji. Od 21. julija bodo v galeriji priredili niz petih brezplačnih ustvarjalnih laboratorijev za otroke od 5. do 10. leta starosti. Informacije nudijo na telefonskih številkah 0481-960819 ali 348-2560991. Zanimanje za Rigoletta Takoj po začetku predprodaje so v Gorici prodali sto vstopnic za opero Ri-goletto, ki bo 25. julija z začetkom ob 21.15 na Travniku, sporočajo organizatorji, ki so sicer napovedali, da bo prireditev uspešna, če bo priklicala od 700 do tisoč ljudi. Vstopnice (20 evrov) so na voljo vsak dan od 17. do 19. ure pri blagajni gledališča Verdi v Gorici. 0 Mali oglasi PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V MOŠU: 11.00, Olivo Donato (ob 10.45 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 9.30, Paola Gal-liani vd. Carrara (ob 9.10 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. DANES V ŠPETRU OB SOČI: 18.00, Gervasio Fedel v kapeli pokopališča. DANES V ROMANSU: 14.30, Narciso Comuzzi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 15. julija 2011 15 ŽARIŠČE Poleg družin tudi duhovniki Julijan Cavdek I É V prejšnjem Žarišču sem svoje razmišljanje poskušal nastaviti na podlagi vprašanja: ali kot narodna skupnost lahko ostanemo brez slovenskih družin? Kot sem že razložil, me je k temu spodbudila raziskava Slovenskega raziskovalnega inštituta »Šola 2010«. Predvsem pa podatek, da se je v obdobju 1995-2010 drastično zmanjšalo število slovenskih družin oziroma število otrok, ki prihaja iz slovenskih družin. Na podlagi tega izhodišča sem svoje razmišljanje navezal na problematiko družine. Šola je sicer med temeljnimi dejavniki za ohranjanje in razvoj naše narodne skupnosti, ni pa edini. Pri tem pa sem se omejil le na vprašanje o posledicah za našo narodno skupnost, glede na tako občuten padec števila slovenskih družin. Razmišljanje je bilo deležno kakšne pohvale. Presenetilo pa me je vprašanje, ki se je glasilo nekako tako (upam, da sem prav razumel): kako si na podlagi svoje katoliške vere razlagam trditev, da se moramo Slovenci med sabo poročati? V resnici s svojim razmišljanjem tega sploh nisem mislil. Da je poroka med fantom in dekletom stvar osebne ljubezni, znotraj katere spoznata medsebojno pripadnost, ni potrebna katoliška vera. Slednja predstavlja osebno izkušnjo s Kristusom, po kateri je tudi ljubezen med moškim in žensko vključena v odrešenj-ski načrt Boga-Očeta. Zato je Kristus to ljubezen dvignil na raven zakramenta, po katerem je istovetena z božjo ljubeznijo in je zato večna. V tem smislu je narodnost relativna ali pa ne. Vse je odvisno od odkrivanja poklicanosti, po katerem vernik spozna svojo življenjsko pot, v določenem časovnem in zemljepisnem prostoru. Zaradi tega smatram, da je popolnoma normalno, če pri izbiri življenjskega partnerja neka verna oseba upošteva tudi narodnostni vidik. S tem upam, da je stvar dovolj jasno razložena. Če pa je še kakšna nejasnost, sem na razpolago za dodatna pojasnila. Že ker je v ospredje prišel duhovni vidik in tudi ker je v tem tednu, točneje v sredo, 13. julija, poteklo 131 let, od kar se je na Opčinah rodil msgr. Jakob Ukmar, smatram, da lahko pride v poštev tudi vprašanje o pomanjkanju slovenskih duhovnikov. O podobni tematiki je sicer že pisala Mirjam Bratina pred kakšnim tednom. Koroški tednik Nedelja, ki je izšel 20. marca letos, posveča liku msgr. Ukmarja precejšnjo pozornost. V prispevku, ki je nastal izpod peresa časnikarja Jurija Paljka, je predstavljeno življenje in delo tega tržaškega duhovnika. Osebno me je najbolj pritegnil naslov z vprašanjem: »Bomo dobili zavetnika narodnih manjšin?« To pa nazorno priča o pomenu, ki jo je skozi našo zgodovino odigrala prisotnost duhovnika med slovenskim ljudstvom. Za msgr. Ukmarja je že nekaj let v teku proces beatifikacije. Tržaški slovenski verniki so začeli zbirati gradivo zaradi Ukmarjevega zavzemanja za sožitje v duhu dialoga in enakopravnosti ter zaradi doslednega oznanjevanja pravovernega cerkvenega nauka. Trenutno je postopek v Rimu, pri Kon-gregaciji za zadeve svetnikov, ki je pristojen organ za nadzor nad procesom za razglasitev novih svetnikov. Zares upajmo, da bo ta proces prispel čimprej do uspešnega zaključka. To bi pomenilo velik dogodek tako z verskega kot tudi z narodnega vidika. Kdo ve, če ne bi to pomenilo tudi nov trend, ki zadeva vstop v duhovniški poklic v naših krajih? Zgodilo se je ob drugih slučajih, zakaj ne bi veljalo tudi za nas? Po drugi strani pa je tudi res, da velja to, kar redno slišim pri pridigah v župnijski cerkvi. Duhovniki namreč ne padejo z neba kot sadež z drevesa. Duhovnik se rodi med ljudmi, če si ga ti znajo izmoliti. Gre pa pri tem še dodati, da odigrava družina prav tako pomembno vlogo. Pri msgr. Ukmarju gre seveda upoštevati, da gre za zares izredno osebnost. Poleg tega pa lahko v njegovi osebi, skozi njegovo zgodovino, vidimo lik in vlogo vsakega našega duhovnika, ki zvesto služi svojemu ljudstvu v dobrih in hudih časih. Mogoče se danes tega res vse manj zavedamo. Toda kako bi nam bilo, če bi se peljali ali sprehajali ob zaprtih cerkvah in župniščih? Kar se verjetno tudi kje že dogaja. Kljub temu, da nam v marsičem obzorje ne kaže najboljših obrisov, je potrebno imeti veliko upanja. Večkrat se je namreč zgodilo, da so se stvari obrnile na boljše. Zakaj se ne bi tudi v tem primeru? Pa ne me sedaj razumet, da moramo Slovenci v duhovništvo! SLAVOJ ŽIŽEK - Levica in »Titove jame« Bolj kot migranti Evropo ogrožajo novi populisti Slavoj Žižek arhiv pd LJUBLJANA - Videti je, kot bi se levica bala razčistiti »vse te Titove jame«, je v pogovoru s predsednikom Zares Gregorjem Golobičem izpostavil filozof Sla-voj Žižek. Golobič pa je med drugim poudaril, da ga v današnjem političnem prostoru posebej motijo navidezni zavezniki - lepe duše, ki s svoje pozicije artikulirajo »neko vseenost«. Žižek je na dogodku stranke Zares z naslovom »Koliko je ura 20 let pozneje?« o današnjem stanju v Evropi pove- LJUBLJANA - Obravnava v Državnem zboru V slovenskem parlamentu različna mnenja o novem zakonu, ki bo urejeval medijski prostor LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor je začel splošno razpravo o novem zakonu o medijih, ki jo bo opravil v okviru prve obravnave zakona. Iz prestavitev stališč poslanskih skupin je mogoče sklepati, da je usoda zakona negotova. Kot kaže, bodo poslanci zakon v prvi obravnavi potrdili, bo pa njihova nadaljnja podpora zakonu odvisna predvsem od sprememb spornih določil. Boštjan Žekš, ki po novem vodi ministrstvo za kulturo, je uvodoma povedal, da gre pri predlogu za pomemben zakon. Del zakona izvira iz zahtev EU iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, del zakona pa ureja državno pomoč medijem, omejitev lastništva medijev, pravico do popravka in odgovora ter vprašanje zaščite slovenskega jezika. »Zakon prinaša mnogo novosti, o katerih lahko ima človek različne poglede. Tudi jaz imam svoje,« je dejal, ob tem pa izrazil upanje, da zakona ne bodo uporabljali za nadaljnje delitve. Majda Potrata (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin zakon podprla, saj da povečuje svobodo in avtonomijo medijev. Zakon je po njeni oceni potreben, zato ne razume nekaterih napovedi, da bo pristal na referendumu. Nasprotno je Aleksander Zorn (SDS) podvomil, da je mogoče številne določbe, na katere so bile podane kritike javnosti, popraviti zgolj z dopolnili. Spomnil je, da sta imeli obe novinarski organizaciji na predlog ogromne pripombe, predvsem v delu, ki govori o svetu za medije in pridobivanju statusa samostojnega novinarja. Majda Širca, v času katere so na ministrstvu za kulturo pripravili omenjeni zakon, je v imenu poslanske skupine Zares povedala, da je zakon potreben. 99 odstotkov zakona je bilo usklajenih s stroko, prostora za partikularne interese pa pri pripravi ni bilo, je dejala. Zakon po njenih besedah ustrezno ureja vprašanje koncentracije lastništva v medijih, ocene novinarskih združenj o neprimernosti sveta za medije pa je ocenila kot rokohitrske. (STA) SLOVENIJA - Društvo novinarjev »Svet za medije je nepotreben« LJUBLJANA - V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so razočarani nad nizko ravnjo razprave o novem medijskem zakonu in pomanjkanju strokovnih argumentov v njej. Ugotavljajo, da se na novinarskih plečih lomijo kopja političnih strank, posameznih lobijev in določenih združenj. Osnutek pomembnega zakona tako postaja le izgovor za nov krog političnih obračunov. Upravni odbor DNS opozarja, da je obstoječi medijski zakon slab in zastarel, zato so spremembe nujne. Obstoječa ureditev ne ščiti uredniške avtonomije, omogoča ekskluzivni dostop politično in ekonomsko privilegiranim do medijev skozi pravico do popravka, omogoča netransparentno prekupčevanje z mediji. Slovenija je že zdaj zadnja med državami EU, ki vpeljuje medijsko direktivo. Je pa tudi ena prvih, ki je že izkusila »orbanizacijo« medijskega prostora. »Ne zanimajo nas ne politični ne založniški in ne interesi najrazličnejših lobijev. Želimo zakon, ki pri rešitvah za izboljšanje razmer v slovenskem medijskem prostoru ne bo obstal na pol poti. Zato opozarjamo, da kljub nekaterim pozitivnim premikom novi zakon o medijih, žal, ne odgovarja na pomembne in ključne izzive za novinarstvo in medije. Da bi v DNS nove zakonske rešitve lahko podprli, so potrebne celovite in kakovostne rešitve, ki bodo ščitile svobodo medijev in novinarsko avtonomijo.« Zato DNS še enkrat izpostavlja svoje ključne zahteve: Snovalci zakona o medijih so doslej prezrli predloge DNS o dodatnih varovalkah, ki bi medije ščitili pred netransparentnimi in špekula-tivnimi nakupi. Prav ti so skupaj z mehanizmi, ki omogočajo izčrpavanje medijskih hiš, in navezami, ki jih medijski lastniki sklepajo s politiko, največja nevarnost dolgoročnemu obstoju kakovostnega novinarstva. Predlog zakona pri zagotavljanju uredniške avtonomije uvaja nekaj pomembnih zaščitnih mehanizmov (uredniški statut, poravnalni odbor, pravno varstvo za uveljavljanje ugovora vesti), a še vedno ne zagotavlja po našem mnenju najustreznejšega instituta za zaščito avtonomije - soglasja ob imenovanju odgovornih urednikov. Novi zakon gre v pravo smer pri redefiniranju pravice do popravka, saj jo reducira na zanikanje napačnih in neresničnih navedb. Politični preobrati, ki bi pripeljali do odstopanja od tega, so za nas nesprejemljivi. Predlagani svet za medije, ki mu je namenjena tolikšna javna pozornost, je popolnoma nepotreben, saj politika ne sme imeti odprtih nobenih vrat v medije. Predlagamo, da namesto sveta test javnega interesa in presojo primernosti (bodočega) lastnika, ker mediji pač niso običajne gospodarske družbe, opravlja "ad hoc" komisija, imenovana po vzoru britanskega Of-coma, pri čemer mora predlagatelj v zakonu natančno določiti strokovne pogoje za članstvo v taki komisiji, odlo-čevalce v posameznih primerih pa vsakič določi žreb, piše v stališču DNS. Konectedna tradicionalna žetev sivke na Krasu BRJE PRI KOPRIVI - Društvo go-jiteljev dišavnic na Krasu prireja 16. in 17. julija tradicionalno žetev sivke na Krasu v vasi Brje pri Koprivi. Jutri se bo ob 8. uri pričela celodnevna žetev in destilacija sivke (udeleženci naj srpe in škarje prinesejo s seboj), od 9.30 do 19. ure se bodo vrstile različne delavnice (udeležba na vsaki delavnici stane 15 evrov) po sledečem vrstnem redu: ob 9.30 delavnica o izdelavi mila, ob 10. uri delavnica o aroma terapiji, ob 10.30 delavnica smolar-jenja na Krasu, od 14. ure dalje bo na sporedu vodena izdelava venč-kov in šopkov, ob 15. uri bodo delavnice sivkinega medu in čebelarstva, delavnica o izdelavi mila in prikaz destilacije z vodno paro, frakcionirane destilacije sivkinih cvetov in borove smole, ob 16. uri sledi delavnica smolarjev na Krasu. Ob 19. uri bo otvoritev razstave slik foto natečaja 2010. Ob 20. uri sledi kulturno zabavni program. V nedeljo, bo s pričetkom ob 8. uri celodnevna žetev in destilacija sivke, od 8. do 10. ure bo možen ogled in fotografiranje nasada sivke iz ptičje perspektive, ob 10. uri sledi delavnica o izdelavi mila, ob 14. uri pa kulturno zabavni program. Oba dneva bo možen ogled tržnice s siv-kinimi izdelki in sladki sivkin kotiček. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Možno bo tudi kampiranje in prenočitev v domačih kmečkih turizmih na Krasu ter kolesarjenje in pohodi po okoliških poteh. Za več informacij obiščite spletno stran www.lavanda.si. dal, da je res v krizi, ki je ne gre podcenjevati. Kot je pojasnil, je Evropa preveč verjela neoliberalnim floskulam. Prav tako je Evropa v nevarnosti, ne zaradi mi-grantov, pač pa zaradi novih populistov, je pojasnil. Filozof je bil med drugim kritičen do ravnanja nekdanjega predsednika vlade in republike Janeza Drnovška, ki je po besedah Žižka uvedel »brezidejni oportu-nizem«. Obenem je Drnovšek po besedah filozofa zelo zanemarjal stranko. Pri današnji levici pa je po njegovih besedah videti, kot da bi se bala razčistiti »vse te Titove jame«. Žižek se zavzema za veliko strožji prelom in opozarja, da je »tragedija, da še sploh nimamo nekega spodobnega obračuna s stalinizmom«. Po njegovih besedah je težava stalinizma v tem, da »so dobri ljudje, ki so mislili, da delajo dobre stvari, delali grozne stvari«. Vse posledice stalinizma je treba priznati, saj s tem »ne škodimo sebi«, je poudaril Žižek in dodal, da ima v tem smislu »problem« tudi s Tomažem Ertlom, nekdanjem republiškem sekretarjem za notranje zadeve. Kot je dejal, ne more kupiti razlage, da je dobil nagrado za eno dejanje, ne pa za drugo. To je po besedah filozofa nekaj podobnega, kot bi Hitlerja nagradili za to, da je gradil avtoceste. Na drugi strani pa je Žižka strah paradigme Janeza Janše o »več domovine«. »Ne domovine, več države rabimo,« je poudaril. Pozval je tudi, naj se ljudje ne pustijo umestiti v nasprotje Pahor - Janša, saj je to po njegovih besedah »lažno nasprotje«. Predsednik Zares Gregor Golobič je med drugim ocenil, da se je po 20 letih oblikoval nek mit o osamosvojitvi oziroma o 25. juniju 1991. Sama osamosvojitev se je po njegovem mnenju namreč zgodila že ob koncu 80. let. Golobič je govoril tudi o političnih nasprotnikih oz. sovražnikih. Kot je dejal, ga še posebej motijo navidezni zavezniki - tako imenovane »lepe duše«, ki iz svoje pozicije »artikulirajo neko vseenost«. Stranka Zares je sicer po njegovih besedah edina stranka v Sloveniji, ki ni kupljiva. Glede Žižkove ocene Drnovška je predsednik Zares dejal, da je bil nekdanji premier »najbolj normalen« za me-nedžiranje tranzicije. Stranko pa je Drnovšek razumel kot orodje, v čemer sta se ujemala, je še pojasnil Golobič. Žižek je še pojasnil, da je danes tu, da brani svojega prijatelja, o katerem velja kliše, da je sicer brihten, vendar pa pokvarjen, da laže. Kot pravi filozof, je njegovo izkustvo z Golobičem drugačno. »V osnovi je pošten, je pa včasih malo 'tup', neumen,« je dejal. (STA) prej do novice www.primorski.eu1 1 2 Četrtek, 14. julija 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Tržaški župan Cosolini o skupini, ki se zanima za prevzem kluba »Letošnjo sezono bo najbrž še izpeljal Fantinel« Javni denar ne pride v poštev - Morda bi se moral Trst opredeliti le za eno panogo V taboru Triestine vlada že drugo poletje zapored popolna nejasnost. Če je bila pred letom dni velika zmeda posledica tega, da v tržaškem klubu niso točno vedeli, v kateri ligi bodo nastopali - šele konec julija in po stečajnem postopku An-cone so Triestino ponovno vključili v B-ligo, iz katere je po eni sezoni znova izpadla - je letos nejasna situacija vezana na to, kdo bo društvo vodil v prihodnjih letih. Predsednik Stefano Fantinel je namreč že lani napovedoval, da želi prodati večinski delež kluba, ki je trenutno v njegovi lasti, a več mesecev ni bilo na ta apel nikakršnega odziva. V zadnjih tednih se tudi s tega vidika nekaj premika. Številni podjetniki, ki jih vodi Vittorio Pedicchio, podpredsednik tržaške trgovinske zbornice - za katerim pa stoji cela truma podjetnikov, skupno okrog štirideset, se zanima za prevzem tržaškega kluba. Vendar zadeva ne poteka brez zapetljajev in pogovori med sedanjim predsednikom Fantinelom ter možnimi kupci so še na začetni ravni. Pedicchio in ostali želijo najprej imeti točen vpogled v vse račune Triestine, da bi bili popolnoma osveščeni o realnem ekonomskem stanju kluba, ki je po izpadu iz druge v tretjo ligo tudi izgubil na vrednosti. Ostajajo pa pogodbe nekaterih igralcev, ki so za klub tretje lige previsoki. Ob tem so še v teku pre- NOGOMET Copa America: znani so vsi četrtfinalisti BUENOS AIRES - S tekmama v skupini B se je končalo pred-tekmovanje južnoameriškega nogometnega prvenstva Cope Ame-rice. Brazilija je premagala Ekvador s 4:2, Paragvaj in Venezuela pa sta igrala neodločeno 3:3. V če-trtfinale so se uvrstili Brazilija, Venezuela in Paragvaj, slednji kot ena od dveh najboljših tretjeu-vrščenih ekip. Brazilci doslej na prvenstvu niso blesteli, vseeno pa niso dovolili presenečenja. V tretji tekmi predtekmovanja so dosegli prvo zmago in se zanesljivo uvrstili v četrtfinale, kjer bodo njihovi tekmeci Paragvajci. Dva gola je dosegel Pato (na sliki). V četrtfinalu, tekme bodo v soboto in nedeljo ponoči po srednjeevropskem času, se ljubiteljem nogometa obeta posladek, obračun med Argentino in Urugvajem. Drugi pari so Kolumbija -Peru, Brazilija - Paragvaj in Čile -Venezuela. ŽENSKO SP - Na ženskem nogometnem mundialu sta se v finale uvrstile igralke ZDA in Japonske. Obe polfinalni tekmi sta se končali s 3:1. ZDA je premagala Francijo, Japonska pa Švedsko. iskave v zvezi z afero »zadnja stava« ter zasliševanji vseh vpletenih oseb. Športno sodstvo mora seveda ukrepati veliko hitreje in najkasneje do konca meseca bodo morale biti sodbe dokončne; takrat bo torej jasno, če bo prišlo do izpada klubov, ki so najbolj vpleteni v zadevo, in posledično do ponovne vključitve v višjo ligo nekaterih klubov, ki so na koncu sezone izpadli. Možnosti, da bi prišlo do ponovne vključitve Triestine v B-ligo pa so minimalne. Vendar, vse dokler ne pride do dokončne odločitve tudi na tem področju, je težko določiti, koliko bi morali investirati možni kupci za prevzem kluba. Med tistimi, ki imajo povezovalno vlogo med Stefanom Fantinelom in skupino povečini tržaških podjetnikov, ki se zanimajo za prevzem Triestine, je tudi tržaški župan Roberto Cosolini: »Srečal sem se s skupino podjetnikov, katerim na-čeljuje Pedicchio. Pogovoril sem se z njimi, razumel, katere so bile ekonomske zmogljivosti te skupine, in spoznal tudi načrte, ki jih ta skupina ima. Mislim, da gre za načrt v dveh fazah. V prvi fazi bi sepostavili ob bok Fantinelu, šele v drugi fazi pa bi lahko prevzeli celoten delež Triestine. Povabil sem jih, da bi se neposredno obrnili do sedanjega predsednika Triestine in dodal, da lahko občina, če si sami to želijo, sodeluje pri teh srečanjih in »otipavanjih«. Srečanja se nadaljujejo, a moj vtis je, da ne bo prišlo do takojšnjega prevzema, ki bi lahko kratkoročno vplival na bodočnost Triestine. Drugače povedano, za kupoprodajno borzo za sezono 2011/2012 bo moral poskrbeti še Fantinel.« Se torej zmeren optimist glede prevzema večinskega deleža, a nekoliko manj optimist glede trenutka, kdaj bi do tega prevzema lahko prišlo? Predpostavljam, da sam nisem tako drastičen kot Amilcare Berti (nekdanji predsednik Triestine, op.ur.), čeprav se z njim strinjam, da so preštevilni »gospodarji« lahko problem pri upravljanju kluba. Je pa res, da je v Trstu težko dobiti enega samega podjetnika, ki bi si prevzel tako breme, ki bi investiral za profe- Roberto Cosolini (zgoraj) seznanjem s pogovori za spremembo lastništva Triestine kroma sionalni klub. Množični prevzem lahko torej predstavlja alternativno rešitev, a mora biti od samega začetka jasno, katera so pravila, ki teh 20, 30, 40 ali 50 oseb vodijo pri upravljanju kluba. Res je, da obstajajo v Evropi uspešna društva, ki jih vodijo na ta način, a citiramo vedno ena in ista društva, kar pomeni, da ta sistem upravljanja le ni tako razširjen. Pred leti je občinska uprava Trie-stini dodelila 200.000 € za mladinski sektor. Bi sedanja uprava znova lahko razmišljala o taki vrsti pomoči? Triestina je delniška družba, torej govorimo o profesionalnem klubu, tako da direktni prispevki s strani javnih uprav niso ustrezen sistemi pomoči tem društvom. Na splošno je stanje vrhunskega športa v Trstu dokaj slabo. Kako si to razlagate in katera je možna pot iz krize? Nedvomno je prvi problem ekonomskega značaja. V Trstu primanjkuje podjetnikov, ki bi lahko sami prevzeli v breme profesionalni klub. Malo je tudi sponzorjev, ki bi zagotovili mirno življenje teh klubov, ki so stalno v nekem prekernem stanju, iz katerega ni videti izhoda. Težave se povsod ciklično ponavljajo. Ob tem bi dodal, da smo v Trstu bili vedno prepričani, da lahko naše mesto premore vrhunske profesionalne klube v nogometu, košarki, odbojki, rokometu. Druga mesta naše velikosti so se odločila, da se usmerijo v le eno športno panogo in v tej panogi so va državnem ali celo evropskem vrhu. Morda bi morali tudi s tega vidika narediti določene izbire, ki bi vsekakor bile boleče, saj se nihče noče ničemur odpovedati. (I.F.) Vidoz še ne razmišlja o upokojitvi Goriški bokser Paolo Vidoz pri 41 letih še ne razmišlja o športni upokojitvi, zato pa se bo danes na Trgu Republike v Tržiču udeležil boksarskega četveroboja z atleti iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Prvi dvoboji se bodo pričeli ob 20.30, Vi-doz pa naj bi se z Madžarom Gabor-jem Farkasom spopadel okrog 21. ure. Današnji nastop Vidozu služi v vidiku dvoboja, med katerim bo oktobra ali novembra branil naslov italijanskega prvaka v težki kategoriji, ki mu pripada že več let. Ogled današnjih dvobojev bo brezplačen. Carraro se je vrnil RIM - Nepdanji predsednik CONI Franco Carraro je novi komisar državne smučarske zveze, potem ko je olimpijski komite razveljavil njene volitve. Carraro se na športni stolček vrača po letu 2006, ko je bil prisiljen k odstopu zaradi afere calciopoli. Takrat je bil predsednik nogometne zveze. Prvenstvo bo rekordno ŠANGHAJ - Pred začetkom svetovnega prvenstva v plavanju na Kitajskem je Mednarodna plavalna zveza tekmovanje v Šanghaju predstavila s številkami. Ugotovili so bo prvenstvo z 2200 aktivnimi udeleženci in 181 udeleženimi državami doseglo rekord vseh dosedanjih prvenstev. Izolan Žbogar 6. na EP HELSINKI - Izolan Vasilij Žbogar je na evropskem prvenstvu v jadranju v Helsinkih v razredu finn zasedel končno šesto mesto (95 točk). V regati najboljše deseterice za medalje je bil prav tako šesti. Zmagal je Britanec Giles Scott (34) pred branilcem naslova Hrvatom Ivanom Kljakovičem Gašpi-čem (34), tretji pa je bil drugi Britanec Andrew Mills (67). Žbogar je dosegel dober končni izkupiček v razredu, v katerem po prestopu iz laserja, v katerem je bil med drugim drugi in tretji na OI, nastopa šele dobro leto dni. Vieira končal kariero MANCHESTER - Nekdanji francoski nogometni reprezentant Patrick Vieira (35 let) je dejal, da ne bo več igral nogometa, odslej bo v Manchester City-ju opravljal vlogo enega od direktorjev. KOLESARSTVO - Prvo pirenejsko etapo osvojil Sanchez Basso zdaj med favoriti Italijan se je odlično odrezal in osvojil 4. mesto - V formi tudi Cunego, Contador spet nekoliko zaostal LUZ-ARDIDEN - Kralj Pirenejev je na dirki po Franciji postal Bask Samuel Sanchez, toda v 12. etapi so se končno izkazali tudi italijanski kolesarji. Z osvo-jitivjo 4. mesta v eni najbolj zahtevnih etap francoske pentlje se je polnopravno vključil v krog favoritov za končno zmago, za sabo je pustil tudi slovitega Alberta Contadorja, ki je v zadnjih kilometrih vnovič popustil in pokazal, da ni v takšni formi, kot v začetku sezone. Na svoj račun je s 6. mestom prišel tudi Damiano Cunego. Tudi on je v cilj privozil pred Contadorjem in tudi on je zdaj med kandidati za končno zmago. Francoz Thomas Voeckler pa je na dan nacionalnega praznika v Franciji obdržal rumeno majico, čeprav je v sredo in še pred startom razlagal, da »ve«, da jo bo v zanj prezahtevni etapi izgubil. Skratka, včerajšnja etapa je pokazala, da Tour nima pravega favorita in da Contador, sodeč po tem, kar je pokazal doslej, to ni več. Trideset sekund je izgubil tudi pred zelo iniciativnim Frankom Schleckom, ki je dosegel etapno tretje mesto za Belgijecem Va-nendertom. Schleck je bil od boljših kolesarjev daleč najbolj aktiven in je kar nekajkrat skušal zaznamovati etapo, na koncu pa je pobegnil vsem glavnim tek- Basso med zadnjim vzponom mecem in skoraj dohitel vodilno dvojico, zdaj pa na skupnem vrstnem redu za Voecklerjem zaostaja za minuto 49 sekunnd. »Noge niso bile prave, povedal kolesar iz Varesejabil sem previden, v prihodnjih dneh bo boljše,« si je lizal rane Contador, Basso pa svari pred Špancem. »Imel je veliko težav, a ne smete misliti, da je zanj končano,« je povedal kolesar iz Vareseja. ansa Izjemno zahtevan, 221 km dolga etapa, je prve žrtve zahtevala na znamenitem Tourmaletu. Tam so dokončno pokleknili Robert Gesink in Nemca Andreas Kloeden in Tony Martin. Med zadnjim vzponom je vse tekmece prelisičil olimpijski prvak iz Pekinga 2008 Sanchez. Za njim se je bil oster boj, v katerem je bil Basso absolutni protagonist. Zelo zahtevna bo tudi današnja etapa s ciljem v Lourdesu. Kolesarje čaka predvsem 16,7 kilometrov dolg vzpon na vrh hriba Aubisque Izidi 12. etape (Cugnaux - Luz Ardiden, 211 km): 1. Sanchez (Špa/Eu-skatel) 6:01:15 ure; 2. Vanendert (Bel/Omega-Lotto) + 0:07; 3. F. Schleck (Luks/Leopard Trek) 0:10; 4. Ivan Basso (Ita/Liquigas) 0:30; 5. Evans (Avs/BMC) 0:30; 6. A. Schleck (Luks/Leopard Trek) 0:30; 7. Cunego (Ita/Lampre) 0:35; 8. Contador (Špa/Sa-xo Bank) 0:43; 9. Voeckler (Fra/Europ-car) 0:50; 10. Rolland (Fra/Europcar) 0:50; 101. Bole (Slo/Lampre) 33:05; 108. Koren (Slo/Liquigas); 175. Božič (Slo/Vacansoleil). Skupno (po 12. etapi): 1. Voec-kler (Fra/Europcar) 51:54:44; 2. F. Schleck (Luks/Leopard Trek) + 1:49; 3. Evans (Avs/BMC) 2:06; 4. A. Schleck (Luks/Leopard Trek) 2:17; 5. Basso (Ita/Liquigas) 3:16; 6. Cunego (Ita/Lam-pre) 3:22; 7. Contador (Špa/Saxo Bank) 4:00; 8. Sanchez (Špa/Euskatel) 4:11; 9. Danielson (ZDA/Garmin) 4:35; 10. Roche (Irs/AG2R) 4:57; 81. Koren (Slo/Liquigas) 54:17; 133. Božič (Slo/Vacansoleil) 1:22:39; 139. Bole (Slo/Lampre) 1:25:09. / ŠPORT Petek, 15. julija 2011 17 KOŠARKA - Boban Popovič o pripravah na EP 2013 v Kopru »V Kopru bi lahko igrala Slovenija« Če bo nova dvorana nared, bo z 8.000 sedeži največja med tistimi, ki bodo gostile predtekmovalne skupine KOPER - »Če se bo vse izšlo, bomo leta 2013 gostili evropsko košarkarsko prvenstvo v novi večnamenski dvorani, sicer pa bodo tekme v Bonifiki, treningi pa v dvorani osnovne šole Koper.« Tako nam je pojasnil Boban Popovič, koordinator za šport v občinski upravi Mestne občine Koper, sicer pa vodja lokalnega odbora EP 2013 v Kopru. Čeprav so v obalnem mestu sprva napovedali, da bodo (le) povečali število sedežev v okviru obstoječe Bo-nifike, je župan Boris Popovič že maja na sestanku s Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS) napovedal, da bo Koper do konca marca 2013 dobil novo dvorano z 8.000 sedeži. Dvorana je bila že v načrtu za prihodnja leta, vendar bodo zdaj pohiteli z njeno izgradnjo, tako da bo končana v roku pred EP 2013. »Nova dvorana pa ni osnova za dogovor s KZS glede evropskega prvenstva. Vsi pogovori z zvezo temeljijo še na Bonifiki in na dvorani OŠ Koper, kjer naj bi košarkarji trenirali, torej nova dvorana ni pogoj za gostovanje ene od tekmovalnih skupin. Pripravljamo načrte, ki bodo pokazali, kakšne so možne rešitve znotraj Bonifike, torej v kolikšni meri lahko povečamo število sedežev (Mednarodna košarkarska zveza FIBA določa namreč, da morajo dvorane, ki bodo gostovale predtekmovanje, nuditi 5.000 mest, število sedežev v Bonifiki pa bi lahko raz- Levo: Boban Popovič, vodja lokalnega odbora v Kopru za EP 2013; desno: lokacija nove dvorane, ki bo zgrajena za olimpijskim bazenom in dvorano Bonifika kroma, v. sossa širili največ do 4.200 op.a.). Če bo nova dvorana končana, pa bodo seveda tekme v njej,« je potrdil Boban Popovič in nam včeraj tudi pokazal kraj, kjer naj bi veliko dvorano zgradili. Za dvorano Bonifiko in novim olimpijskim bazenom, torej med avtocesto in športnim parkom, naj bi zgradili večnamensko dvorano, ki bo »namenjena tekmam, večjim tekmovanjem, prireditvam in koncertom. Naročnik, ki je v tem primeru Mestna občina Koper, pripravlja programsko nalogo, ki bo opredelila, kaj mora vključevati idejna zasnova. Konec meseca bomo namreč objavili arhitekturni natečaj. Do konca septembra bodo morali predložiti idejne rešitve, izbirali pa bomo v oktobru,« je povedal Popovič in dodal, da bo konec meseca na ogled tudi razstava idejnih rešitev. Kar je že določeno, je (samo) število sedežev: nova večnamenska dvorana bo imela 8.000 sedežev in bo tako med dvoranami, ki bodo gostili prvi del EP, največja. V drugih mestih, na Ptuju, v Novem mestu in na Jesenicah, bodo dvorane zagotavljale 5.000 sedežev. »Zaradi tega menimo, da bi lahko Slovenija prvo fazo igrala pri nas, čeprav tega ni še nihče potrdil,« pravi Popovič, ki v lokalnem odboru tesno sodeluje s Tamaro Kozlovič, vodjo turistične organizacije. Ali Koper res potrebuje tako veliko dvorano? »No, če je ne bi, se za to ne bi odločili. Tudi normative mednarodnih zvez se vseskozi spreminjajo. Mednarodna košarkarska zveza FIBA je na primer pred nekaj leti zahtevala manjše kapacitete, nato pa je pogoje spremenila,« je povedal Popovič in nadaljeval: »Če govorimo, da smo oziroma želimo biti športno mesto, moramo v okviru tega imeti ustrezno infrastrukturo.« Nova dvorana bi torej dopolnila športni park Bonifika, ki je v zadnjem letu pridobil še prenovljen nogometni stadion, atletski stadion, obkro- NAMIZNI TENIS Tri Slovenke med prvih 20 na lestvici Na najnovejši jakostni lestvici državne namiznoteniške zveze je med slovenskimi igralkami na prvem mestu še vedno 22-letna Lisa Ridolfi, ki pa je s 5. zdkrnila na 6. mesto. Druga Slovenka je Ana Bržan na 15. mestu. Od igralk ŠK Kras je še naprej najboljša Martina Mi-lič, ki je obdržala 20. mesto. Eva Carli je nazadovala za dve mesti in je zdaj 30., Mateja Crismancich pa je 48. Tudi ona je v primerjavi s prejšnjo lestvico nazadovala za dve mesti. Med tujakmi je dosedanja Krasova Kitajka, 30-letna Yuan Yuan na 6. mestu. Med moškimi je Bojan Simoneta, ki je v minuli sezoni branil barve društva US Settimo v državni B2-ligi, na 200. mestu. Nazadoval je za 12. mest, nastopil pa je le v ligaškem tekmovanju, ne pa tudi na turnirjih. □ Obvestila ža ga 900 metrov dolga trim steza, dopolnjujejo pa ga še malo in veliko nogometno igrišče z umetno travo, več teniških igrišč, kmalu pa bosta dokončna olimpijski bazen in hotel. Skratka, obširen športni center, ki bi lahko postal - kot si želijo tudi na Občini - center za priprave slovenskih olimpijcev. Naslednji teden se bodo na Ptuju sestali vsi vodje lokalnih odborov EP, nato pa bodo odpotovali tudi v Litvo, kjer se bodo nekateri slovenski predstavniki soočili tudi z organizacijskimi zadevami in zakulisjem letošnjega EP, ki ga bo gostila ta baltska država. Organizacijski stroj EP 2013 je torej že v pogonu, prebivalci obalnega mesta pa velikega dogodka še niso čisto ponotranjili. Nekateri ga sicer že nestrpno pričakujejo, drugi pa sploh ne vedo, da bo tudi Koper gostitelj ene izmed skupin kot smo lahko preverili v pogovoru s kopalci na mestni plaži. Veronika Sossa ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16.08. do 20.08.2011 v jutranjih urah od 9.00 do 12.30 ure. Prijavnina znaša 40,00 EUR ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje majico z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1997 do l.2006. Ti bodo razdeljeni v ustrezne starostne skupine za vadbo. Prijave in informacije: po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 00393283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 0039-3280680499 (Simon Feri). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA prirejata v nedeljo, 17. julija, pohod na Mali Golak. Pohod je primeren za vse. Informacije in prijave na tel. št. 334-9772080. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom od 8.00 do 14.00. ŠZ BOR in ZSSDI obveščata, da še danes sprejemata prijave za Športi teden, ki bo od 22. do 26. avgusta in od 29.avgusta do 2.septembra Prijave sprejemamo na tel. št. 040.51377. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »Nogometni kamp« v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. š.: 339-3853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. OBČNI ZBOR - ŠD Sovodnje Mladinski projekt do leta 2015 JADRANJE - Sirenin jadralec Jaro Furlani na Ceerefu »RC44 je najmočnejša flota one design na svetu« Na rednem občnem zboru ŠD So-vodnje je imel odbor, ki ga vodi predsednik Zdravko Custrin, marsikaj pokazati. Po odprtju novega športnega igrišča je namreč delovanje društva polno zaživelo. V njem se je ob prvenstvenih tekmah dogajalo marsikaj, saj so organizirali celo vrsto turnirjev in prireditev. Kra zadeva članske ekipe velja povedati, da je ob dobri uvrstitvi na 5. mesto osvojil tudi disciplinski pokal, kar ni zanemarljivo. Ekipo postopno popolnjujejo s slovenskimi igralci, ki jih je že skoraj za polovico, pri Sovodnjah pa deluje tudi ekipa ljubiteljev, ki jo skoraj v celoti sestavljajo slovenski igralci. Posebno skrb namenjajo v društvu mladinskemu sektorju, ki šteje 45 otrok. Dejavnost je bila zelo pestra, žal pa je popolnoma zamrlo čezmejno sodelovanje med Sovodnjami, Mladostjo in Mirnom. V svojem poročilu je Custrin poseben poudarek namenil februarski odločitvi društva, da sestavi celovit petletni načrt za razvoj mladinskega sektorja. Načrt je pripravil športni svetovalec Luka Cijan iz Mirna in ga predstavil na torkovi skupščini. Cijan bo odslej tudi koordinator celotnega mladinskega pogona društva in bo pri ŠD Sovodnje tudi trener. »Projekt temelji na pridobivanju in strokovnemu vzgajajnju čimvečjega števila otrok z ustanovitvijo "krožkov" v vrtcih in osnovnih šolah na celotnem slovenskem teritoriju na goriškem, t.j. od Krmina, preko Brd in Gorice tja do Romjana. Z lastnimi močmi, bomo sicer težko pokrivali tako obsežno področje, zato smo predlagali možnost vključitve v projekt tudi do- berdobskemu društvu Mladost, a zaenkrat nismo še prejeli pozitivnega odziva. Projekt smo že predstavili obema didaktičnima ravnateljstvoma in v Gorici tudi izvedli predstavitev celotnemu učiteljskemu zboru. V danih razmerah se bomo v prvi fazi vsekakor omejili samo na goriško področje. Za uresničitev nastavljenega projekta potrebujemo seveda tudi nekaj novih odbornikov in pa ustrezna finančna sredstva,« je v svojem poročilu zapisal predsednik sovodenjskega društva. Novi odbor: Ivan Batistič, Ljubica Butkovič, Zdravko Custrin, Rudi Devetak, Branko Ferfolja, Mauro Ferfolja, Andrea Kogoj, Claudko Kovic, Joško Krašček, Morena Krašček, Pierino Krašček, Gianni Marson, Daniele Mauri, Edi Pavletic, Edvard Peteani, Vasja Peteani, Igor Petejan, Vesna Primožič, Edi Sambo, Aleksij Soban, Claudio Terpin, Davorin Tomšič, Milan Tomšič, Robi Uršič. Nadzorni odbor: Ladi Tomšič, Marjan Tomšič, Marjan Devetak. Zarja bo plačala vpisnino Pri ŠD Zarja do včeraj iz Rima še niso prejeli nobenega odgovora na prošnjo po spremembi naziva društva iz NK Zarja Gaja v ŠD Zarja in posledičen vpis v 2. amatersko ligo. »Vsekakor smo se odločili, da bomo jutri (danes, op.ur.), kot to zahteva pravilnik, plačali ustrezno pristojbino za vpis v 2. amatersko ligo,« je povedal športni vodja Robert Kalc. Rok za vpis v amaterske lige zapade namreč jutri (v soboto). Med slovenskimi jadralci, ki nastopajo na večjih jadrnicah, je že več sezon tudi Sirenin jadralec Jaro Fur-lani. Tudi letos je član slovenske ekipe Ceeref podjetnika Igorja Laha, s katero nastopa na prvenstvu RC44. Tekmovanje monotipnih jadrnic vključuje letos šest regat, ki vključujejo flotne preizkušnje in tudi jadralne dvoboje (mach raceje). Pravkar se je vrnil iz Cagliarija, kjer je stekla tretja regata. S posadko je dosegel 5. me- sto v flotni regati in 3. mesto v mach racejih: »Z rezultati smo bili zadovoljni. Letos nastopa kar 15 posadk, tako da je razred RC44 najmočnejša flota one design na svetu. Tu so zbrani vsi najboljši jadralci, ki so že nastopali na pokalu Amerike, obenem pa tekmuje tu največ jadrnic. V razredu TP52, ki je bil nekoč zelo popularen, jih je zdaj samo devet, v Farr 40 pa prav tako zelo malo,« je pojasnil 25-letnik, ki se letos skoraj iz- ključno posveča samo regatam RC44, le februarja je nastopil na svetovnem prvenstvu Farr 40 v Sydneyju. »Ekonomska kriza je občutena v jadralnem svetu. Zato sem se odločil, da se bom letos posvetil dokončanju študija.« Z ekipo Cereef, ki po treh preizkušnjah zaseda skupno četrto mesto, bo zdaj nastopil na Švedskem, nato pa ga čakata še regati v Rovinju in na kanarskem otoku Lanzarote. ifisny !fuep>|su a ¡ues \\e zoa |>|S|ujod iu>|od |odeu ¡|e i||pewoN qi^sfize ud J ojos = VX1I9IX * b>||bj6! e>|suu|ij B>|SÍ!ZS|BUU = 9NI>II • ;uaiu3|3 |>|sf!UJ9>| uaA|i>|eo!pe.i = 1V1SV ■ >|Ojo U|>jJ!>| = vrv - »35UVA01S A0H3J N01NV swvav iinwvs NIJVHOfl ixsammz -0A0N VNiusva vxsdom VNflOaOd IAV9V VAisn;iroAS 3rna3AOdind I» HlNS3d vinosa ZTO1V V105 VNAONSO I11VNIN NVAI QSINVUIS IAV19VN X31SVUZI aiNA3Nfl ÍOA1 'HINA3NQ ixsaowiad isvziud VNQNOXO VfMVZ HiD (IV) 1N3W313 N3901VH IKSflHJ» NSAIlXVOiaVH 31NUVDVN lomiuv ONDVd 331VU9I 'WV rariadonAS ZIVNXV1A CAOIS) njijtii ladrean nnsjiad 01S3W VAVzaova; -oiovnsrizv uÑIrosaovz joaaoiNim ZVWVN i*§ouio mjow avdsaa HVlIJOd ianvrNV90d 3?vrid 3N0VS vzvAvadiad XINS3dNI JOZOlId 'HA01S0A vavNixswia CnvNiQva) SfNVWlNSOd (simisor) aiimad MSNVdS saaix niNAoav; noio 3nW3Z usorNvaioN AV10N9 VN1ÍN90 IN31SA VNliUddO / iruozoiij INJIISVIOHS Alia jnaar hud rauaoa '330 ivua NIH31VWIW A01330 XINA3NG msaowiad IH3S anvN IMSJOZOIIJ IHSU90UV1S (dfjUdAO/SD)¡DO}DUDjJSUn}) VMNVZIHM VNAOMI1S REŠITVE. Slikovna križanka (naš duhovnik), vodoravno: kapok, arara, risar, tet, aloja, raj, Dušan, Jerala, Alabama, abc, manikira, A.I., V.T., O.Ž., Nina, Paramount, Ita Rina, ask, kokon,Tilka, Iron, Puskas, ciza, omleta, Aja, Rae, Er; na sliki: Dušan Jakomin. Slikovna križanka (turistična točka Slovenije), vodoravno: ep, sofistika, sokovnik, stric, A. B., rodnik, I. M., C .J., garota, ens, Laško, silak, A. R., okno, magma, las, Aja, svila, Zapatero, emulacija, Kar, tekač; na sliki: Postojnska jama. Mala križanka, vodoravno: 1. sla, 4. bog, 7. Carnera, 9. interim, 10. Rios, 11. Ob, 12. ee, 13. Luna, 15. Arkan, 17. Udine, 20. maneken, 22. Adakale, 23. Kar, 24. tal. (o>¡di) 'uB^N e>|AO|aqou e>|suef!|Bi! ~iz iuua>|s -uog eu OAjsnjp o>|SJBU!|Bq aseu -qz io>|[Ji>|a|s ez eqzn|s e>|s -uBf!|Bi! "61 .'(ouB!iseqa5) sejauioBou j^suefjieij jfuep^au -gi iuiouzj)] uijusDoBejp z usaz 3>|i!A D3ao| -gi ^¡ujjAZ! 'B|3p e6a>|B>j poAZ| mips >1. í(ousn) uednz ¡>|sf|juj '8 'e|33U0|0¡A >|!upoi|p3jd 'juauunjjsu! ]U|epo6 -g isog afu¡6oq D9uajjqn(j u¡ 33AO| 'ue>|j|3A jUAO|S3feq |>{sj6 -5 'esed eljaqaj -p ipmAas ud fej>| '£ i(X9up!5) plisad i^susiue "z .'(ouejaeQ) juejuazajdaj !>|sübÍ!|bi! uj sbjsuuo6ou AosniuaAnp ¡fuBp^au 'i ¡ON^IdAVN •B|SDjed ipnj 'Z3|3p '|3p 'pZ ->|!US3d UyOZOiy 'D8A0|S0ABJBU !>|SLU|J :s|ej}u330jp¡i| a>|sdepj3zp ¡fupejBzj qo uajjdoiod '¡abuoo eu >|0i0 •zz -'L|Bqzo|Z! a e>|in| BU3D9|qo -qz -'wapiA bz 9u-M ou -|eu¡Bjjo '¿l íBpiAOjeuzBy e^fis^ >|8A8pzA -sl -l!|3ies ¡uabjbu ujfiujsz 'afjiuaz ||0>|0 |zoj>| !>| 'o 1 ai ousaqau íao>üusb|6os Z3jq Z3U33JS •Zl Í>|018|SA ¡>)SJ!qiS "U ;(0|3DJB|/\|) D9|Bj6| !>)S| 13 jfUBp>|3U *0L ÍSfpB|ApauU 'SÍqopZBJ OUSSUUA 'afUBIS 0USB3BZ *6 ;(OLuud) jes>joq j>|suB|jn^ mqBzodau ¡_ 'isas o|UBA}sn af ¡>1 '3fnq ouABJBupBu > UsBJis 'afu3|3zod 'i ¡ONAVaOOOA VXNVZmX V1VIAI »Z ■ EZ ZZ IZ OZ 61 8L ¿1 ■ ■ ■ ■ 91 SI »L CL ■ ZL LL ■ OL 6 8 L 9 S » ■ £ Z l s)|uozeLuv)|0)ud |A3| '^¡jaiuv ¡uznf a e>|3j = viAiniVD • llJBds a fuazns = igi- !peue>| AOjazaf= gvy • aosed l|3sa Aasejauu -o6ou L]|>|SJBzpBUj i|!s[|oq[eu psiuz; usps = svXSHd * nusog ud teiy\ = VUO * ifpuejj a e)|3j = g"|SI * i_ij>|J!» = vrv - »3JHVA01S iravnsa irNavzirsiA 'v)iNwan vajmsvN -lVA33;3AaO vxjiaswv CN03W) laod; iNivsaa riaasvz «VNZ MSflW3X moioiod NiN3dva3ad VNlOAUd OAipiaGNV irDNvajA vasa 3INS0U101 advzv)Q3aA HiAia wivasrwv SfNVNZ 0N13JVZ IHIU3WV iNjnrAnisa NVNOa A3ravaNn 3Hnrvz 13Z VHN3TVN ■0NISlS3A0d IGVNVXA 01S3NNI 0«3Z3f V1S31 v93Njrvrzi VKNIJVIVd ON3a3J) 1NV1 -N3Z3ad3a IN13W090N -;avw'a>3N aiNA3NQ roAi 'MINA3NQ msaowiad 3aoi99vwna ■3Z3raorvaa JDNVdnZ N010 OAINVa 3WIOXSN3Z 0NivA0xann asjnvi 0N3A 3aaix 3)INA0aV) H010 (°aVN)X3S3S ■M3JIZ0A INZ310WVS N3aiVW°" aNva 1V13WAAV3H lasNvuaa HdjadVZ NiarsadOiiAS vrNVAvan vaivnnvan \msN3Aons Aowiuor ■DnaiaisiaNi orNaoAzioad vzva;naa'wv aiNA3Na lasaowiad mis AOlHONHOa 3fNVA093N VAVJUa VNZ3AZ vajiaswv (yuAoqnppu) V>INVZm>l VNAOIIIS ^ " :oief|ABJd!Jd ubjjs j 1 ■ fioi n I.ll ■ 1 noa uia woov ia / RADIO IN TV SPORED Petek, 15. julija 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Brinjevka 2010 - Lana Andolšek 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze in Florida (pust., Nem., '09, i. S. Rauch) 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Il commis-sario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Glasb.: Festival di Castrocaro Terme 201123.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamen-to 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon flake 9.55 Nan.: American Dreams 10.35 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 7.20 Nan.: Vita da strega 7.50 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Giu-dice Amy 10.50 Aktualno: Ricette di fami-glia 11.20 Aktualno: Benessere 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Piu forte ragazzi 13.00 Nan: Distretto di polizia 2 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 15.55 Film: Assassinio sul Nilo (polic., V.B., '78, r. J. Guillermin, i. P. Ustinov) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Dok.: Lo spettacolo della natura 23.15 Film: We shall Overcome -Una lezione di vita (dram., V.B.'05, r. N.A. Opley, i. J. Dissing) 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: Una casa per mamma e papa (kom., Avs., '09, r. A. Zvir-bulis, i. Z. Leimane) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Un colpo di fortuna (kom., Nem. '07, r. C. Kabisch, i. M. Kracht) 16.35 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Nan.: L'onore e il rispetto 2 23.30 Film: La mia vera idenita (triler, ZDA'09, r. P. Buittenhuis, i. J. London) 1.30 Dnevnik O Italia 1 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.45 Dnevnik -kratke vesti 17.50 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Senza traccia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Serata per la liberta (v. L. Bianchetti) 1.00 Dnevnik - Parlament 1.10 Rainotte Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.10 Film: Diciottenni al sole (kom., It., '62, r. C. Mastrocinque, i. C. Spaak) 10.50 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.45 Aktualno: Figu 14.55 Dnevnik - kratke vesti 15.00 Kolesarstvo: 98° Tour de France, 13. etapa 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 OFiANPI 21.05 Dok.: La grande storia - All'ombra del Fuhrer 23.15 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte Estate in vremenska napoved La 7 tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.15 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 6.40 Nan.: Baywatch 7.50 Film: Le avven-ture di Brer - Un coniglietto tutto pepe (ris.) 9.30 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Detective Conan 14.10 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nan.: The Mentalist 21.10 Film: 2 Fast 2 Furious (akc., ZDA, '03, r. J. Singleton, i. P. Walker) 23.15 Film: Le colline hanno gli occhi (horor, ZDA, '06, r. A. Aja, i. A. Stanford) 1.30 Motociklizem: VN Nemčije: vaje 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Italia magica 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Dok.: Agrisapori 12.45 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Itinerario di culto 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Zoom Estate 2011 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 16.00 Aktualno: Fmi magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Taccuino - Estate 201119.30 Večerni dnevnik, športne vesti in prometne informacije 20.05 Aktualno: Antiche ville del FVG 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Uomini di successo 21.30 Dok.: Tethys 22.00 Aktualno: Cosi casa 22.40 Aktualno: Incontri ravvicinati 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Gli incontri al caffe' de la Versilliana 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Tai -Pan (pust., ZDA, '86, r. D. Duke, i. B. Brown) 16.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.50 Nan.: Nan.: Chiamata d'emergenza 18.25 Variete: Cuochi e fiam-me 19.35 2.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.301.45 Aktualno: In Onda 21.10 Variete: Fratelli e sorelle d'Italia (v. V. Pivetti) (t Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Telebajski (lutk. nan.) 8.20 Žogarija (pon.) 8.50 Igr. nan.: Kako sem videl svet izpod mize (pon.) 9.10 Polžjegrajske zgodbe (ris.) 9.20 15.45, 18.20 Risanke 9.35 Lutk. nan.: Vesela hišica 9.50 Martina in ptičje strašilo 10.00 Dok. film: Moje sanje 10.15 Profesor pustolovec (pon.) 10.35 Enajsta šola (pon.) 11.00 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.25 Sprehodi v naravo 11.45 Pogovor z opozicijo (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Dok. serija: Zdravje v Evropi (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Habib 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Posebna ponudba 18.00 0.35 Duhovni utrip 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Eko utrinki (pon.) 20.00 Nad.: Čokoladne sanje (pon.) 20.30 Števerjan 2011, 1. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Polnočni klub 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.25 Zabavni infokanal 12.05 Evropski magazin 12.40 Črno-beli časi 14.25 Minute za... (pon.) 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji 17.40 Migaj raje z nami 18.05 Na lepše (pon.) 18.30 Podoba Slovenije 19.00 Dan D, posnetek koncerta 2005 20.00 Prava ideja! 20.30 Film: Vojni film 21.30 Nad.: Lovec 22.25 Dok. serija: Obredja 23.15 Film: Po-bij svoje najdražje (t Slovenija 3 6.00 7.00, 9.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.30 Izbor 10.00 Redna seja DZ 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Ples v temi 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je 16.50 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Zlatko Zaladko 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.30 Folkest 2010 21.40 Avtomobilizem 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Glasb. odd.: SMS 0.00 Back stage live 0.25 0.35 Primorska kronika 0.40 Čezmejna TV pop Pop TV 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak- 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (ris.) 8.15 14.25 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.15, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.45 17.20 Ko se zaljubim (dram. serija) 12.05 15.20 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 20.00 Film: Kralj škorpijonov 22.20 24UR zvečer, Novice 22.45 Film: V kot vroče maščevanje 0.40 Družinski pes (anim. serija) A Kanal A 8.25 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Shaggy in Scooby-Doo (ris.) 9.45 Super heroji (ris.) 10.10 Požeruh (ris.) 11.35 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.15 Film: Ameriška pita 15.05 23.45 Pa me ustreli! (hum. serija) 15.35 Moja super sestra (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, Promet 20.00 Film: Krokodil Dundee 21.40 Film: Štirje dnevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Gre-benšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Psihološka obzorja (pogovori z dr. Martino Flego); 12.15 Ku-hajmo z Emilijo; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; Odprta knjiga, Erika Johnson Debe-njak: Prepovedani kruh - 27. nad; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Kulturni utrip poletja; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Od glave do repa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euro-regione news; 8.40, 13.15 Tedenska pesem; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 L'argomento; 12.00 Kratke vesti; 13.00-14.00 Playlist; 14.00 Summer Beach; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00 E...state freschi; 17.33 Eu-roregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.000.00 Večer z RC; 21.30 Proza; 22.00 Radio disco; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Prenos koncerta; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 15. julija 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES Ponoči bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem v severni polovici Slovenije se bodo pojavljale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem do okoli 20, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj, na Primorskem do 30 stopinj C. Nad srednjo Evropo se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska. Danes se bo hladna fronta spusčala proti Trivenetu. Konec tedna bodo začeli dotekati jugozahodni tokovi, ki bodo naznanjali prihod novenizrazitejše hladne fronte, ki nas bo ^dosegla v ponedeljek. Nad severnim Sredozemljem je šibko ciklonsko območje z vremensko fronto. Z jugozahodnikom k nam priteka precej topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.49 in zatone ob 5.37 BIOPROGNOZA Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala velika toplotna obremenitev, postopno se bodo krepile tudi druge vremensko pogojene težave in nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 27,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.22 najnižje -72 cm, ob 12.24 najvišje 42 cm, ob 17.47 najnižje -10 cm, ob 23.02 najvišje 41 cm. Jutri: ob 5.50 najnižje -67 cm, ob 12.59 najvišje 43 cm, ob 18.30 najnižje -10 cm, ob 23.33 najvišje 33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........32 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9,5, v gorah 10,5. CELOVEC O 13/23 TOLMEČ O 11/23 TRBIŽ O 10/22 O 10/18 KRANJSKA G. O GRADEC 15/25 O 14/22 S. GRADEC cri b VIDEM O 18/29 O PORDENON 19/28 ČEDAD O 19/28,, O TRŽIČ 15/23 O KRANJ CELJE 16/24 O MARIBOR 016/25 PTUJ O M. SOBOTA O 16/26 82S-? O LJUBLJANA fiORira n O N. GORICA 16/25 N. MESTO 16/27 w>o 0 18/27 POSTOJNA O ^^ 20/29 ^ 18/27 Ol3/24 /"^-T ^^ trst ,_, KOČEVJE 23/29" ^s ip^N