»GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Naročite »GLAS«, da boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Do danes 750 novih naročnikov! LETO XVIII. — Številka 15 UstanovUeljL občinski odbori SZDL Jesenice, Krtu), Radovljica, Skofja Loka ta Tržič. — Izdaja Časopisno podjetja »Gorenjski tisk« — Glavni in sdgovonri urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 19. 2. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januaija 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO S SEJE SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Brezvladje v gozdovih Odlok o oddaji gospodarjenja z gozdovi že drugič zavrnjen Z 21 glasovi »za«, 15 »proti« in s 14 vzdržanimi glasovi je skupščina radovljiške občine v torek (15. februarja) že drugič zavrnila sprejem odloka o oddaji gospodarjenja z zasebnimi gozdovi gozdno gospodarski organizaciji (GGBled). Po dolgi in skoraj dramatični razpravi in po dvakratnem neuspešnem javnem glasovanju so z individualnim glasovanjem ugotovili, da vsa prizadevanja in prepričevanja o nujnosti skupnega in racionalnejšega gospodarjenja z gozdovi odbornikov niso prepričala, da je tako prav, saj se jih je dobra polovica glasovanja vzdržala ali pa so glasovali proti, ker menijo, da je nov zakon krivičen do kmetov, da je z njim kršeno določilo ustave o zajamčeni lastninski pravici, zlasti pa, da bo z novim načinom gospodarjenja z gozdovi bistveno zmanjšan njihov dohodek iz gozdov, da so kmetje s tem hudo prizadeti, da z njim odpiramo nove socialne probleme aa kmetih zraven tistih, ki jih* je že sicer povzročil ves naš povojni razvoj. Trojčki v Kranju Ker sta srečna zakonca pripravila imeni le za fantka in punčko, je druga punčka za sedaj še brez imena V torek so se rodili v kranjski porodnišnici trojčki. Dve deklici in fantka je od 17.52 do 18. ure rodila tridesetletna Milena Fajfar iz Kranja, Smledniška cesta 11, zaposlena v podjetju Iskra. Prvorojena deklica je tehtala 2575 gramov, fantek Je bil težak 2800 gramov in druga deklica 2100 gramov. Mati in novorojenčki so zdravi. Medtem ko smo čestitali Fajfarjevi k srečnemu dogodku nam je povedala, da Velika izbira • OBLOG ZA POD iz plastike in preproge • ZAVES iz diolena, trevira in brokata • TAPET vseh vrst in • ŽALUZIJ iz blaga, plastike in kovine \ NEDELKO t Celovec * 8. Maistrasse 11 tel. 38-87 Ob razprodaji 50% popusta! 20— Se priporočamo! se dobro počuti in sta z možem, kljub temu, da še pred mesecem dni nista pričakovala, da se bo družina povečala kar za tri člane, zdaj zadovoljna s svojimi malčki in želita le to, da ostanejo zdravi. Mož Fajfarjeve je zaposlen v Takstilindusu, doslej pa se jima je v zakonu rodil pred Štirimi leti sin. Kako bo ime novorojenčkom nam maiti še ni mogla povedati za vse tri, saj se mora prej še posvetovati z očetom. Verjetno bo sin Tomaž, ena hčerkica pa Irena. Med lepimi šopki nageljnov, ki jih je dobila mamica je bila tudi čestitka in darilo Slaščičarne-ka-varne Kranj, zvedeli pa smo, da tudi kolektiva Iskre in Tekstilindusa pripravljata lepo darilo. Prav tako je Gorenjska kreditna banka že darovala vsakemu novorojenčku hranilno knjižico z deset tisoč starimi dinarji. S. Š. V začetku razprave je predsednik sveta za gospodarstvo Pavel Tolar pojasnil, naj se iz predloga novega odloka črtata 8. in 9. člen, ki določata, naj se iz sredstev, ki jih GG Bled ustvari z gospodarjenjem v zasebnih gozdovih, izloča najmanj 700 din od neto kubičnega metra lesa v po- seben sklad za pospeševanje kmetijstva v občini; to določilo namreč ni v skladu z zakonom. Ob tem velja poudariti, da kaže blejsko gozdno gospodarstvo veliko pripravljenost tako ali drugače pomagati kmetijstvu v občini, ni pa seveda pripravljeno na (Nadaljevanje na 2. strani) Orden dela z zlatim vencem predsedniku SD Radovljica Francu Jeretu republike Josip Na začetku zadnje ;eje skupščine občine Radovljica, ki je bila v torek (15. februarja), je podpredsednik skupščine Franci Cuznar izročil predsedniku Francu Jeretu orden dela z zlatim vencem, s katerim ga je za dvajsetletno delo na družbeno-poli-tičnem področju odlikoval Prvi so dali kri Med prvimi, ki so letos priskočili na pomoč Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani so bili prostovoljci iz Cerkljanskega. Skupaj jih je bilo tri avtobuse. Od 86 prostovoljcev samo petim niso odvzeli krvi. predsednik Broz Tito. Uspeh kranjskih ginekologov Te dni je kranjska Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo zabeležila pomemben, uspeh pri svojem delu. Kranjski gine-klogi so s pravilno postavljeno diagnozo in hitro intervencijo ter s pomočjo specialista za srčna obolenja dr. Košaka iz Ljubljane opravili zahtevno operacijo po embuliji pljučne arterije (odstranitev krvnega strdka iz srca). To je drugi primer uspešno opravljene tovrstne operacije v Jugoslaviji in devetnajsti na svetu. Uspela prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku V času slovenskega kulturnega praznika, v Prešernovem tednu, je bila v telovadnici osnovne šole v Škof j i Loki že tradicionalna prireditev ob dnevu prosvetnih delavcev, ki je lepo uspela. Na začetku in na koncu je nastopal orkester glasbene šole iz Loke pod vodstvom Oskarja Škulja, kratek govor je imel ravnatelj gimnazije # Rado Jan, recitator j i gim-#) nazije pa,, so nastopili z % izbranimi točkami; med # drugim so recitirali tudi f) nekaj pesmi Cvetka Go- # larja in Antona Vodnika f) ter tako počastili spomin # dveh, lani umrlih pesni-f) kov, rojakov iz loške oko- # lice; ostali program ja f) izvajala še pianistka, dva # pevca solista in vokalni # kvartet Pleško. J. E. Milena Fajfar, delavka iz Iskr klici in fantka e je v torek rodila v kranjski porodnišnici trojčke — dve oe- Z OBČNEGA ZBORA ORGANIZACIJE ZB ZA ŽIROVNIŠKO OBMOČJE Pod Karavankami sonce sije... Preteklo soboto je bila redna letna konferenca organizacije Zveze borcev za območje Žirovnica (deset vasi), ki šteje okoli 800 članov. O notranjih problemih organizacije je bilo rečeno zelo malo. Pod Karavankami kaže, da sonce sije na Zvezo borcev. Nihče se ni pritože-vaf zaradi priznavalnin, nihče ni omenil "stanovanjskega problema za borce, priznanje posebne delovne dobe, zdravstveno stanje borcev, probleme vzgoje mlade generacije v duhu /tradicij NOB, vprašanje šolanja ali zaposlitve otrok padlih ali umrlih članov te organizacije. O tem na sestanku ni bilo niti besede. Kako lepo bi bilo, če bi bila v resnici vsa ta vprašanja že zadovoljivo rešena. Točno je, da ta organizacija nima veliko teh problemov, da pa so posamezna nerešena vprašanja pa vemo vsi člani te organizacije. Največ so govorili o pastirski koči na Žirovnišiki planini. Ta koča je bila od kmetijske zadruge dodeljena organizaciji ZB, da isto preuredi kot planinsko postojanko, kamor bi člani Zveze borcev lahko odhajali na počitnice. Koča propada, denarja za popravilo pa ni. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo proučila razne možnosti, da kočo rešijo pred razpadam. Sestanka se je udeležilo veliko število članov ter predstavnika občinskega od- bora ZB Jesenice, ki so po konferenci na družabnem večeru prijetno kramljali in obujali spomine na težke, toda slavne dni naše zgodovine. JESENIŠKA MLADINA NA NEDELJSKI KONFERENCI Težnja po samoupravi V nedeljo dopoldne je bila na Jesenicah občinska mladinska konferenca, na kateri je sodelovalo okrog 100 delegatov in gostov. Konferenca je dobro uspela. Načela je stvari, katerim so V četrtek je predsednik skupščine občine škofja Loka Milan posameznim občanom za uspešno delo v vsakodnevnem in jih je odlikoval predsednik republike Jopis Broz Tito — Na mojster iz Gorenjske predilnice prejema odlikovanje Osovnikar izročil 21 odlikovanj družbenem življenju, s katerimi sliki Avgust Starman, predilski doslej posvečali premalo skrbi, predvsem stalnemu delu mladine v šolah I. in II. stopnje, delu in vključevanju mladine v samoupravne organe, ne le v delavske svete gospodarskih organizacij, ampak v samoupravo nasploh, o nadaljnji demokratizaciji znotraj mladinske organizacije in o podobnih vprašanjih. V prihodnje naj bi bila osnovna naloga, kako kar najbolj aktivizirati mladino. Verjetno se bodo morali poslužiti novih oblik dela, ki bodo za mladino bolj privlačne. Osebna skrb naj bi veljala mladini v vseh tistih organizacijah in društvih, v katere se vključujejo zlasti mladi ljudje, bodisi iz osebi nih ali družbenih interesov. Drugo je vprašanje mladinske aktivnosti na osnovnih šolah, kako jo razviti in ali jo sploh razviti. O tem bo morala dati ustrezne zaključke tudi bližnja, II. konferenca ZMS v Ljubljani, ki bo prve dni marca. S SEJE SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Brezvladje v gozdovih (Nadaljevanje s 1. strani) fizično združitev s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami, kar predlagajo predstavniki blejske in radovljiške zadruge. S tem, ko so iz predloga odloka črtali omenjena člena, ni v odloku nič več občinskega, ampak samo obvezna določila iz republiškega zakona o gozdovih, ki med drugim tudi določa, da občinske skupščine morajo s posebnim odlokom oddati gospodarjenje v privatnih gozdovih gospodarski organizaciji, ki se je že doslej ukvarjala z gospodarjenjem v gozdovih v družbeni lasti. Dokler tak akt ni sprejet, ne sme nihče gospodariti v za-srbnih gozdovih; ne sme se odkazovati les ne za drva in ne za predelavo, čeprav bi kmetic zdaj, ko je lepo vreme, lahko kaj naredili. Predsednik občinskega odbora SZDL Stane Kajdiž je nato povedal, da komisija, izvoljena na prejšnji seji, ni našla skupnega jezika. Poudaril je še, da je sprejetje odloka formalna zadeva, vse ostale 6tvari, na katere je največ prigovorov, pa bo treba urediti v statutu GG Bled, ki pa je — v predloženi obliki — potreben temeljitih sprememb in dopolnil. Vse to pa ni zadržalo članov skupščine in nekaterih kmetov, ki so jim izglasovali pravico razpravljanja, da se ne bi ponovno znašali pred novim načinom gospodarjenja, zlasti nad ceno lesa na panju, ki da je izredno nizka, pa nad režjjo podjetja, ki da je previsoka. Celo odkritih groženj ni manjkalo. Bohinjci so se trmasto borili za svoje interese in dokazovali, da bo njihova zadruga poslovala z izgubo, če jim odvzamejo odkup lesa. Tudi drugi so v razpravi poudarjali zares pereče vprašanje kmetijstva v tem delu Gorenjske in se spraševali, ali naj v Bohinju res odpremo enak problem, kot je radovljiška zadruga-; kjer je treba iz leta v leto pokrivati izgubo. Vprašanje financiranja kmetijstva iz gozdov ni rešeno in predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Vidic je povedal, da bo v statutu GG obvezno treba določiti, kolikšen del sredstev iz gozdov in kako naj se oddvoji za kmetijstvo. Seveda pa do razprave o statutu sploh ni prišlo, ker odlok ni bil sprejet. Sekretar občinskega komiteja ZK in poslanec Ferdo Bern je s statističnimi podatki za bohinjski predel dokazoval, da gozd za prave kmete ni najvažnejši, ampak le dodatni dohodek, prizadeti pa bodo zdaj tisti, ki so špekulirali. Socialni problem, ki v vseh razpravah okrog gozda zdaj najbolj izbija na dan, je globlji, ne bo ga v tolikšni meri povzročilo novo gospodarjenje, kot ga je ves povojni razvoj z ne vedno najbolj pravilno politiko v kmetijstvu in z ne vedno najbolje vloženimi investicijami v kmetijstvo. Osnovni problem pa so majhne in razdrobljene kmetije, ki ne omogočajo intenzivnejšega gospodarjenja. 0 V skupščini radovljiške 0 občine so v razpravah o 9 gozdovih prišli na dan 0 grehi, ki smo jih v dvaj-9 setih letih zagrešili v kme-0 tijstvu in ki so povzročili tudi načelen odpor proti O vsakršnemu novemu eks-9 perimentiranju, ki se je 0 preneslo iz kmetijstva v 0 gozdarstvo, pa bojazen % pred novimi socialnimi £ problemi na vasi, do kate-£ rih bi utegnilo priti za-% radi nizkih cen lesa na % panju. Vse to pa poraja 0 tudi političen problem. % Prav je, da je do teh raz-% prav prišlo, čeprav se vsi-£ ljuje misel, da je vse sku-% paj le pravda za oslovo 0 senco, kajti vse je pred 0 tem točno določil že repu-£ bliski zakon, skupščine je 0 postavil le pred dejstvo, f) da formalno sprejmejo od-# lok o prenosu gospodarje-0 nja. Tega pa v Radovljici % niso sprejeli in — dokler % ga nc bodo — kmetje v £ gozdovih pač ne bodo % smeli sekati niti za drva. A. Triler Tudi ljubno neon Prav gotovo je krajem* skupnost Ljubno med tistimi v radovl.iški_občini, ki nenehno, z opravljanjem tU nih nalog na svojem območju, skrbi za napredek kraja. Posebej vetja omeniti njeno delo v preteklem Wo. S sredstvi, ki jih je dobil* od občinske skupščine s pomočjo tovarne Iskra t ©točah je uredila javno razsvetljavo (12 neonskih svetilk) i" to v vaseh Otoče, Ljubno in Posavec. Del sredstev je porabila za nabavo novega pluga z železno konstrukcijo & pluženje krajevnih cest. K«r so ga izdelali domačini sam' so zanj potrošili skoraj polovico manj denarja kot bi ga sicer. Tudi na redno vzdrževanje cest. plačilo cestarja in druga manjša dela predstavniki krajevne skupne*11 ne pozabijo. Za lep napredek prijeli"' vasice Ljubno pa ima vsekakor veliko zaslug rf»n Langus, dolgoletni predsednik njihove krajevne skopno-s«. S. $• ZA DOGRADITEV PREŠERNOVE KOCE NA STOt1 Pni in zadnji dinar bo zbrala mladin1 Pred tremi leti je mlad** gorenjskih nižjih, srednji in strokovnih šol prevrš* pobudo in začela nabirat*' akcijo za zbiranje denarja •* ponovno postavitev požg*11' Prešernove koče »a vft* Stola. S to akcijo je mladin3 zbrala okoli milijon staT'; dinarjev. To je bil začeti" kapital gradbenemu odbori da je leta 1964 lahko začel 1 delom. Mladina z Gorenjsl'' Ljubljane, Trbovelj in ta* gih krajev pa je tudi pa*? gala pri prenosu gradbene!'1 materiala na vrh Karava** Za 20-let.nico osvobodit''' je bila koča pod streho P odkrita plošča v spomin borbo Cankarjeve čete 2* februarja 1942. leta na Stofo Letos pa ima odbor za P-v stavitev te koče v program-da kočo dogradi. Ker pa -*: nastale manjše financ zave, se je odbor ponoffl1' obrnil na šolsko mladino & renjske. Ta akcija nas spominja P* predvojna leta, ko se Je P°" ko j ni pisatelj Franc S. Fi»)' gar obrnil na mladino, Id • začela zbirati sredstva ** preureditev Prešernove bi*1 v muzej. Za PresVrnovo hišo v Vrb'' in za Prešernovo kočo Stolu je mladina prispeva)* prvi dinar. Za sedanjo akd'1' pa kaže, da bo prispevala W dl zadnji dinar. Predvide**' jo, da bo za Dan vstaje g vesna otvoritev koče prijatelji planin se tega W godka že sedaj zelo veseRK KAKO PRITI DO DENARJA ZA UREJANJE PRIVATNIH GOZDOV »Jelovica« ■ prva lastovka Pred dnevi je bila v Kranju skupna seja centralnega delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Kranj s samoupravnimi organi vseh obratov in z lastniki zasebnih gozdov. Pretresali so zaključni račun lanskega leta in razpravljali o letošnjem načrtu. Kot je bilo pričakovati, so prav zasebni lastniki dali posebno obeležje celotni razpravi, kajti večina pogovorov 6e je vrtela okrog sedanjih, novih prijemov skupnega upravljanja z gozdovi, ne glede na lastništvo. Pri tem pa je presenetila večina govornikov, da namreč niso več pogrevali že dostikrat pre-mletih vprašanj okrog lastništva, marveč so resno govorili in spraševali o tem, kako zagotoviti skladno obnovo in nego teh gozdov, kakšne bodo sedaj možnosti in podobno. In prav v tem pogledu je celotna razprava dosegla svoj ramen. Ze lani je GG skupno z občinskimi skladi vložilo v te gozdove okroglo 135 milijonov dinarjev. Seveda se navzoči niso zadovoljili kar s 6kupnim seštevkom, marveč so želeli slišati podrobna pojasnila, kako in koliko je šlo za vzdrževanje v Selški dolini, koliko za cesto nad Kokro, za odpravo lubadarja v Jelendolu, za pogozdovanje'v Poljanski dolini itd. Letošnje potrebe v zasebnih gozdovih so še večje, kajti ti gozdovi so razmeroma bolj izčrpani in manj urejeni kot gozdovi v družbeni lasti, kar je za dosedanje gospodarjenje razumljivo. Kmet ni imel možnosti za načrtno obnovo gozdov. Celotni prispevki zasebnih kmetovalcev (biološka amortizacija) naj bi sedaj šla brez izjeme zgolj v njihove gozdove za te potrebe. Toda tudi teh sredstev v predvideni višini okrog 125 milijonov starih dinarjev ne bo zadosti. V načrtu so namreč razne ceste in poti (Pruh, Ratni vrh, Lom, Fojska grapa, Du-le, Leskovca, Grebovnica itd.), uničevanje gozdnih zajedal-cev, pogozdovanje in čiščenje in podobno, kar je nujno. Težave pa so zlasti letos, ker bodo prispevki zasebnih kmetovalcev manjši — les posekan pred novim letom, za katerega je bila že vplačana gozdna taksa, ni več podvržen sedanji biološki amortizaciji. V teh težavah je GG zaprosilo za sodelovanje kolektiv »Jelovica« v Skofji Loki. Tam so že odobrili 20 milijonov dinarjev za te namene in jih bodo porabili namensko za nekatere ceste v zasebnih gozdovih na območju tržiške, kranjske in škofjeloške občine. Na seji so ocenjevali ta primer kot »prvo lastovko« v sodelovanju med lesnoindustrijskimi podjetji in gozd-no-proizvodnimi organizacijami, ki lahko veliko prispeva k skupnim ciljem — splošni skrbi za negovanje in obnovo gozdov. K. M. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE V RADOVLJICI Brez težav pri zaposlovanju 7 milijonov za strokovno usposabljanje »Vsakdo, ki je voljan delati, pri nas lahko dobi zaposlitev«, nam je dejal direktor Zavoda za zaposlovanje v Radovljici Jože Kejžar, ko smo ga vprašali, kako je z zaposlovanjem v njihovi občini. Radovljiški zavod kljub reformi nima težav pri zaposlovanju, število zaposlenih konec leta 1965 je v primerjavi z letom 1964 padlo le za približno 100 oseb, in to predvsem na račun avtomatizacije v delovnih organizaci- KAKO »JO BO IZVOZIL« AVTOPROMET GORENJSKA KARAMBOLA NI BILO Le zakaj smo se svoj čas »ženili« in potem ločevali — Zakaj smo zamudili priložnost, da bi se vključili v enotno sodelovanje gorenjskih podjetij — Notranjih »ribarij« je že dosti — Resno se moramo oprijeti dela in načrtnega razvoja podjetja. Take so bile glavne pripombe na delavskem svetu Avtoprometa Gorenjske Kranj v ponedeljek. Na dnevnem redu so jim predlagali potrditev bilanskoletne bilance in razno. Toda navzoči so zahtevali, da znova preštejejo notranje probleme. Tako so dodali še — pregled zadnjih sklepov in poročila o njihovem izvajanju ter delitev dohodka. Kot je že znano, so v tem kolektivu prišle na dan razne težave v notranji organizaciji in dali so nezaupnico štirim vodilnim ljudem. Toda ponedeljkova razprava ni bila več »-dramatična« kot prej. Vse kaže, da je kolektiv dovolj enoten in bodo »izvozili« trezno, brez karambolov oziroma zaletavosti. Res je, da j»-ta kolektiv v zadnjih letih precej prestal. V dobi politične akcije za in-tergracijo, so se pod čudnimi okoliščinami, kar še danes ne razumejo, združili z SAP. Kmalu pa so se spet ločili. Ta »ženitev«, kot je nekdo dejal v ponedeljek, jih je precej veljala. Ko so se ločili so imeli polnih 317 milijonov dolga, kar je pomenilo tretjino vrednosti hudo istrošene-ga voznega parka. C Kljub temu pa so že lani # dosegli nad milijardo in # 300 milijonov dinarjev pro- # meta. Toda za hitrejši # razvoj, kot ugotavljajo # zadnje čase je potrebno # tudi sposobnejše vodstvo. Vse kaže, da bosta mostova v Lancovcm in Podnartu res narejena do roka. Dela na obeh mostovih lepo napredujejo (na sliki most v Lancovem). V Podnartu so v četrtek most zaprli zaradi odstranitve zasilne brvi, kar povzroča med domačini upravičeno negodovanje, saj so sedaj vezani izključno na vlak. Graditelji zagotavljajo, da bodo v najkrajšem času postavili novo zasilno brv Zato so v ponedeljek znova potrdili nezaupnice, se pogovorili o razpisih in podobno z eno samo željo — čimprej usmeriti kolektiv k delu m enotnosti, urediti delitev dohodka, ker še zdaj nimajo pravilnika in krepko zastaviti z delom. K. Makuc jah, le delno pa zaradi usta* vitve investicijskih del v gradbeništvu in končanih del pri elektrifikaciji železniške proge Jesenice — Ljubljana. In kako so v Radovljici uspeli rešiti problem mladine, ki je zaključila obvezno šolanje v lanskem letu? Od 511 učencev jih je vključenih v uk 134, srednje šole obiskuje 155, osmi razred pa nadaljuje 54 učencev. Od ostalih 168 jih je zavod že do konca leta zaposlil 111, ostalim 57 pa omogočil strokovno usposabljanje za izdelovanje čipk, rokavic in vezenin na Bledu. Vzporedno s tem so rešili tudi problem zaposlitve žena — predvsem v bohinjskem kotu. Računajo, da bodo lahko vse strokovno usposobljene tudi v prvi polovici letošnjesa leta zaposlili. Seveda pa je zavod porabil za strokovno usposn^'a-nje že precejšnja sredstva —• približno 7 milijonov dinarjev — kar pa se mu sedaj lepo obrestuje. ' -sš ODNOS NAŠE TRGOVINE S SADJEM IN . ZELENJAVO DO POTROŠNIKA Zakaj mačka v žakliu? V uradnem listu SFRJ št. 27 iz 1964. leta je objavljen pravilnik o deklariranju in kakovosti pri prodaji sadja, zelenjave, sadnih in zelenjavnih izdelkov itd. Določila tega pravilnika so uradno začela veljati L avgusta 1964 na področju vse Jugoslavije. Inšpekcijske službe bi morale dosledno izvajati ta pravilnik ter kazensko preganjati kršilce predpisov v blagovnem prometu. Tako je tudi prav in nujno! Deklariranje kakovosti, vrste in sorte blaga, je jamstvo za higieno in neoporečnost pridelkov v prodaji. Skratka, s tem predpisom se ščiti kupca, potrošnika, človeka od slabega, neužitnega in zdravju škodljivega blaga. Hkrati kupec iz deklaracije takoj lahko vidi, kdo je proizvajalec (domač ali inozemski) pa od kod je kakšna sorta in vrsta blaga, morda celo tudi kaliber (debelost sadeža). Na primer: pomaranče Izrael — vrsta II, sorta Jaffa, uvoznik ta in ta iz Ljubljane ali oni iz Beograda, prodajalec —- Agraria ali nekdo drugi itd. Po kvaliteti se jabolka deklarirajo kot jabolka ekstra kvalitete, jabolka I. vrste in jabolka II. vrste. Prav tako cvetača itd. Ti podatki morajo biti navedeni tudi na sadju, ki se prodaja na drobno potrošnikom; razumljivo, da še posebno cena. Tako se dela vsepovsod. Toda v Kranju in kranjski Agrarii ni tako. Prvič kaže, da pristojna inšpekcijska služba ne dela kot bi bilo treba. Mogoče bo zapoznelo in zamrznjeno dolžnost iz spanja pravičnega le prebudila in odtajala prebujajoča se pomlad in tale skromni časopisni prispevek. Drugič si pač dovoljujem javno povedati vodilnim delavcem pri podjetju Agraria, da je predpis v Uradnem listu izšel že v sredo, 1. julija 1964 v slovenskem jeziku. Zato ni opravičila in opravičevanja. Svoj čas sem se slučajno pomenkoval s tovarišem iz Akvarije ter ga spomnil na deklariranje pri prodaji blaga. Kar se da neprizadeto mi je dejal, da imajo deklaracij za blago natiskanih dovolj, toda k blagu v prodaji jih ne dajejo, ker v Kranju prav nobeden nič ne reče. Sicer mu na to res nisem vedel kaj pripomniti, če je vse v tako lepem redu. Končno: če ne prej, ob začetku svetovnega hokejskega prvenstva bodo prav tuji turisti (mislim, da prav zagotovo) vprašali za te vrste trgovinsko pismenost in blagoznanslvo ■ Anton Grašič 4 — KULTURA IN PROSVETA GLAS * 19. FEBRUAR DOMŽALE: Razveseljivi dramski obeti Po nekaj letih stagnacije v dramatiki se nam v tej sezoni obeta, da bomo na odrih i/ domžalski občini videli vrsto dramskih del. Tako se trenutno pripravljajo na pre-miero kar v osmih krajih, med drugim tudi v Domžalah, Moravčah, Ihanu in na Viru. V Domžalah že nekaj let nismo videli domače dramske predstave, te dni pa pripravlja mladi režiser Matjaž Brojan uprizoritev Marodiče-ve vohunske drame v priredbi Herberta Griina »Operacija Altmark«. Ti oboli so nedvomno zelo razveseljivi in dokazujejo, da ljudje le niso tako zaverovani v televizijo. Drugo vprašanje je seveda izbor del in kvaliteta predstav. Tudi letos prevladujejo dela iz klasičnega »podeželskega« repertoarja (Divji lovec itd.) in komedije. Manjka tudi režiserjev, scenografov, amater-jev in kostumografov. Njiho-hovi sistematični vzgoji in usmerjanju glede izbora del je občinski svet Zveze kul-turnoprosvetnih organizacij doslej posvečal premalo pozornosti. Prvi korak na tem področju bo seminar za režiserje in drugo odrsko osebje, ki ga bo priredila komisija za dramatiko pri občinskem svetu skupaj z občinskim svetom ZKPO Kamnik. Te dni bo ta komisija razpisala tudi natečaj za občin- sko dramsko revijo. Člani komisije si bodo ogledali vse dramske predstave v občini in jih ocenili na osnovi kriterijev, ki jih bo sprejel občinski svet. štiri najboljše dramske skupine bodo sodelovale na zaključni dramski reviji v Mengšu ali Radomljah, na katero^bodo povabi- li tudi predstavnike izbirne komisije za sodelovanje na republiški reviji amaterskih odrov. Nedvomno bi bil velik uspeh že uvrstitev ene izmed skupin v republiški finale, zlasti še, ker je večina gledaliških skupin začela delati šele v tej sezoni po večletnem premoru. —F. G. Jubilejna razstava jeseniškega DOLIKA 16. februarja 1946 so na Jesenicah ustanovili likovno društvo in mu dali ime DO-LIK (domači likovniki). Poteklo je 20 let in jeseniški dolikovci so pripravili za 20-letnico svojega uspešnega delovanja jubilejno razstavo. V soboto zvečer so se zbrali v mali dvorani delavskega do Posvetovanje o kulturi in turizmu Pretekli ponedeljek so priredili v Radovljici posvet o kulturi in turizmu. Obravnavali so najbolj značilna vprašanja, ki povezujejo turizem s kulturno dejavnostjo. Zavzeli so se za bolj smotrno delo v spomeniškem varstvu in pri restavriranju pomembnih zgodovinskih arheoloških in narodopisnih spomenikov in objektov. Poudarjali so potrebo, da bi morali ohranjali domačo arhitekturo kmečkih naselij, hiš in gostiln in bolj intenzivno oživljati stare običaje, navade, slovenski način življenja. Le na tak način bo mogoče ustvarjati intimen kulturni ambient, v katerem se bo tuji gost ali domači turist počutil bolj prijetno. Kulturne prireditve domačega žanra pa bo nujno obogatiti, bolje aranžirati in poskrbeti za nekakšen stil pri oblikovanju programske kul- Mestna hiša v Kranju. Novo odkrita ste ».iščna dvorana iz prve pol. 16. stoletja med restavriranjem turne politike v turističnem času. Posvetovanje je bilo zelo zanimivo in plodno. Udeležila sta se ga zvezni in republiški sekretar v zvezi kulturnih organizacij. Med drugim so sprejeli sklep, da bodo v kratkem sklicali podobno srečanje o isti temi, s tem da bodo že obravnavali konkretna vprašanja. Gradivo pa bodo uporabili na zveznem posvetovanju, ki ga bodo sklicali marca meseca v Mo-starju. »Mladina pred mikrofonom« Na drugem srečanju »Mladina pred mikrofonom« so -se v soboto (12. februarja) srečali v Kropi mladi iz Tržiča, Kranja in Krope. To javno oddajo je priredil aktiv ZMS Plamen Kropa. Nastopili so pevci popevk, recitatorji, in-stromentalisti in ansambli. Na vprašanje »Kropa in-okolica med NOV"« so odgovarjale ekipe tovarn: BPT Tržič, IBI Kranj, Sava Kranj in Plamen Kropa. Prvo mesto je zasedla ekipa IBI Kranj pred Plamenom Kropa, Savo Kranj in BPT Tržič. Pred strokovno komisijo so se pomerili recitatorji, popevkarji, in ansambli. Med recitatorji je prvo mesto osvojila Polona Ažman iz Krope. Zmaga med popevkarji je pripadla Francu Bobiču iz Tržiča. Ansambel 5 B iz Krope pa je zmagal v konkurenci ansamblov. Vokalne soliste je spremljal ansambel Radia Tržič. To oddajo pa sta popestrila njena člana-humorista Tone Mokorel (Cvek) in Karel Kon-čina (Smira). D. Humer ZAČETNI PLESNI TEČAJ Mladina Kranja in okolice, ki še ne zna plesati, lahko izkoristi ugodno priložnost in se vpiše v ponedeljkov plesni tečaj za začetnike. Tečaj je vsak ponedeljek od 18.30 do 21.30 ure. Zveze z avtobusi ugodne. Vpisovanje v Delavskem domu, vhod 4, vsak dan od 18. ure dalje. Pohitite z vpisom! ma na Jesenicah števil^ y bitelji likovne umetnosti^ uvodnem "koncertu, ki ^ priredili solisti je*e^T glasbene šole, je orvoHj stvo glavni direktor železarne inž. Matevž ki je prevzel pokrovitelj nad jubilejno in nad razstavami, ki jih bo p»^-v tem letu. Otvoritven« de je pokrovitelj zakiju^T kole: »Mislim, da svojl^ . Ijam in čestitkam lahlc^ družim želje vsega naše^vj lektiva, ki je bil na del^JT svojega DOLTTKA vedno ponosen kot na svoje vodne in gospodarske ^ he« Na delovnem sestanku ^ je sledil otvoritvi kole^^j razstave, so čestitali dr^^ k 20-letnici predst^^ mnogih organizacij in ^ nov. Sledila je obdarit^ zaslužnejših članov, koncert komornega zbo^ seniške Svobode in Prhe. kulturni večer. DOLIK J J jubilejni razstavi p niče (v okviru katere že skoraj leto dni stoji nov štedilnik na milost in nemilost vremenu. Se vedno je originalno zapakiran, vendar je precej poškodovan. Ko smo Tinco vprašali, kaj to pomeni, je dejala, da »ne paše« v hišo. Na njenih njivah je še krompir in zelje, kupuje ga pa pri sosedih. Na zapuščenem drevju je še vse polno neobranega, posušenega sadja. Sosedje pra/vijo, da ga že 20 let ni nihče obral. Govorili smo z Marjanom Bcnuličem, veterinarskim inšpektorjem iz Radovljice, ki je prišel na »domačijo« -na pokop živali. Pravi, da v svoji 30-letni službi še ni naletel na kaj podobnega, pa čeprav je služboval tudi v zelo zaostalih predelih. Poglejmo njegovo strokovno mnenje: »Živali so poginile od lakote. Ljudje so včasih surovi, a vedno se njihova navidezno kruta narava izneveri pri živalih. Povsod dajejo živalim dovolj hrane. Ne vem, kaj naj si mislim!« Živali so poginile od lakote! Sli smo na senik in videli, da ima Tinca zelo veliko sena. Domačini pravijo, da bi ga bilo dovolj za pet krav. »Iz hleva smo odpeljali sestradano ovco,« je nadaljeval veterinarski inšpektor, »dali smo jo v rejo. Bila je vsa omotična in se je kar opotekala, ko je prišla na zrak.« Vailentina Brejc — Tinca je pripovedovala o vsem tem precej mirno: »Vsa sem živčna. Prva krava je poginila oktobra, druga novembra, zadnja pa januarja. Nisem si znala pomagati. Ovce sploh nisem spuščala ven. Nimam denarja in si ne morem pomagali.« Čeprav ji to, glede denarja, ne moremo verjeti — neobrani pridelki na polju in sadju, rjaveč štedilnik prod hišnimi vrati, če bi krave prodala bi zanje prejela najmanj 000.000 dinarjev — smo vprašali sosede, zakaj ji niso pomagali. Odgovor je bil povsod isti: »Sploh nismo vedeli kaj počne. Nismo vedeli niti to, da ima živino. Ce se je kdo približal, je takoj začela govoriti o tatovih in podobnem. Domačijo bi marsikdo kupil. Na Bledu ima tudi hišico, ki bi jo lahko dobro prodala.« Tinca je odhajala velikokrat z doma in jc ni bilo nazaj po nekaj dni. Imela je kokoši, ki so se zadnje me- sece pasle tudi po razpadajoči drobovini. Prodajala je jajca in pomagala pri raznih opravilih na Bledu in Brej-jah. Zanimivo je, da pravijo vsi, pri katerih je delala, da je izredno pridna delavka. Zakaj? Zakaj? Kako je te mogoče? Tinca sama ni znala povedati ničesar. Ponavljala in ponavljala je, da je živčna, a sosedje so zagotavljali, da ni večjega »advokata« od nje. Oproščena je bila davkov... pa pustimo to. Kaj sedaj? Jasno je. da i govora, da bi lahko še naprej trpeli to zapuščenost. Prebi* valci se bojijo, da bi hiša lahko postala leglo pajrar ličnejših bolezni. Nekateri S se takoj ponudili, da jo odkupilo. Tako bi prišla Tinca do denarja, saj ima kar precej kmetijskih strojev in tudi poslopij (hiša in gospodarski poslonje) sta še nekaj vredni. Za žensko je potrebni poskrbeti. Že dolgo živi sama in jo le družba lahko ozdravi kompleksov, saj smo prepričani, da tega ni naredila it hudobije. Lahko bi jo dali v dom a onemogle ali ji kako drugače pomagali. Nekdo ji mora pomagati, da bo ponovno zaii* vela in nekdo bo moral odstraniti in pravilno urediti »sramoto vse Gorenjske.« Prepričani smo, da bo svet za socialno -varstvo pri občinski skupščini nekaj ukrenil. Skoda, da že prej ni! P. Čolnar »HOKEJSKA« ANKETA MED GORENJSKIMI HOTELI Hokej pa mimo gre %.. V sredo in četrtek, ko je manjkalo do pričetka svetovnega prvenstva v hokeju na ledu še 14 dni, smo naredili v desetih gorenjskih hotelih majhno anketo. Zanimalo nas je, koliko rezervacij imajo za čas prvenstva. Rezultat ankete je več kot nenavaden. Hotel Podvin — Pravijo da so imeli skoraj za ves mesec rezerviran hotel za Švede. Pred kratkim pa so dobili odpoved in tako seoaj nimajo niti ene rezervacije ... Hotel šmarietna gora — Pred nekaj dnevi so bili pri njih zastopniki, ki so se dogovarjali o namestitvi skupine Nemcev, vendar pogodbe niso sklenili in tako hotel nima nobene rezervacije . .. Hotel Jelovica Bled — Imeli so rezervacijo za 200 Švedov, vendar pa je bila stor- nirana in tako v sredo še niso mogli računati na niti enega gosta ... Hotel Krim Bled — Pravijo, da »nimajo niti ene rezervacije zaradi tega, ker imajo pokvarjeno peč pri centralni kurjavi. Prepričani so, da bodo okvaro kmalu popravili in bodo potem prišli do gostov, število trenutnih rezervacij: nič ... Hotel Evropa Kranj — Imeli so že 75 % zaseden ho- tel, vendar so bile vse rezervacije odpovedane in so tudi oni brez rezervacije ... Ali ni vse to le malo preveč? Lansko leto so naše agencije organizirale ogled drsalne revije v Celovcu. V Avstrijo je potovalo 15.000 naših državljanov, v letošnjem letu računajo, da bo to število poraslo na 40.000 (od tega 30.000 Slovencev). Čeprav kaže, da bodo hoteli v Ljubljani le zasedeni, pa moramo vedeti, da je svetovno prvenstvo In ne bi smel biti problem, kje dobiti goste. Ne bi smel biti — če bi bilo vse normalno. Ni naš namen razglabljati, zakaj ni tako. Površno poglejmo, kako so se stvari razvijale. Za primer bomo vzeli kar kranjski hotel Evropo. 30., junija 1965 je na sestanku na Bledu* organizacijski odbor Hokej 66 zahtevat od vseh hotelov, da sklenejo za 70% vseh zmogljivosti pogodbe s turistično agencijo Kompas. Rečeno je bilo, da jim za ostale goste ne morejo zagotoviti vstopnic za prvenstvo. Pravijo, da sO se tu priče« le pomanjkljivosti. Ne razpolagamo s točnimi podatki, t govori se, da je komite ponujal tujim agencijam najprej postelje v internatih, da so vzeli goste nekaterim ho:c'offl in jih dali v internate, da H f Ljudje in dogodki Navzkrižno zasliševanje že precej časa je znano, da stališča vodilnih ameriških politikov glede vojne v Vietnamu niso enotna. To dokazuje tudi potek sedanje razprave v zunanjepolitičnem odboru ameriškega senata, kjer so zaslišali nekatere vidne politične in vojaške osebnosti. Ocene, ki so jih možje izrekli na govorice ameriškega senata pričajo, da se pod strehe- ameriškega senata postopoma oblikuje resna opozicija načrtom bele hiše. Zadržki, ki so jfli v senatu naštevali nekateri vplivni politični delavci do ameriške politike v Vietnamu, so imeli globok vpliv tudi na ameriško javnost, ki se je po zgledu političnih strank razdelila v dve stru-' ji: v »mehke«, ki so proti sedanjim ukrepom in uradno ameriško politiko grajajo in v »trdne«, ki vojaško angažiranje v Vietnamu o-dobravajo. Odnosi med strankami so se v oceni sedanje vietnamske politike bistveno spremenili, tako da le težko govorimo o razlikah med republikanci in demokrati. Johnson ima največje nasprotnike v svoji lastni stranki, po drugi strani pa je njegova po- litika deležna pohavale pri nekaterih republikancih, ki sedijo na opozicijskih klopeh. Ilustracij za takšno stanje je v Ameriki veliko. Pa tudi potek razprave v sa-natu je pokazal, da precej ljudi v Ameriki v razširitvi vojne ne vidi "dobrega konca. Na splošno pa se utrjuje prepričanje o defenzivnih vojaških nalogah Amerike v Vietnamu, sicer se bodo ZDA znašle z eno nogo v vojni s Kitajsko. Zelo poučna je po svojem tudi vsebina izjav, ki smo jih do sedaj slišali v ameriškem senatu. Wiliiam Ful-bright, nekoč steber John-sonove demokratske stranke v predsedniškem domu dvomi o legalnosti ameri- škega vojnega posega v Vi; etnamu. Senator VVavne Morse je predlagal resolucijo, ki obsoja Johnsonovo »nepojasnjeno in ilegalno vojno v Vietnamu«. Ful-briglit je od bele hiše zahteval, da v bodoče vpraša za nasvet kongres, preden se loti tako odgovorne naloge, kot je obnovitev letalskih napadov na ozemlje severnega Vietnama. Ker ni dobil potrebne podpore v vrstah demokratov, so Johnsona s pohvalami nagradili nekateri republikanci. Republikanec Dirksen je ob sedanjem zapletu v Vietnamu izjavil, da bo »na slepo podpiral Johnsona, dokler bo njegova politika takšna kot je«. Temu se je pridružil tudi sfenator Russcl, ki vidi odločilno dajanje v vietnaai-ski vojni v popolnem porušen ju največjega mesta na ozemlju severnega Vietnama Haiphonga, ki je obenem tudi glavna luka. Tem glasovom so se pridružili še generali, ki predlagajo napade na sevemovietnatn-sko industrijo, na poruše-nje električne centrale in druge važne gospodarske objekte. Generalom porušanje tistih petsto mostov, ki vežejo deželo z jugom ne zadostuje. Glavno oviro za ureditev vietnamskega spora vidijo vojaške osebnosti v tem, da predsednik Vietnama še ni izročil njim v roke. Te dni /»O SVVtti V zunanjepolitičnem odboru ameriškega senata še kar razpravljajo o vietnamski vojni. Po prvotnih glaso-rih, naj bi vojno razširili, se zadnje dni čedalje bolj poudarja defenzivni značaj vojaških akcij. Baje se za tak način vojskovanja ogreva tudi ameriška javnost. Zariimrvo, da o vietnamski vojni v ZDA razpravljajo kot o svojem problemu, ne pa kot o problemu vietnamskega ljudstva. Po podatkih iz državnega sekretariata za zunanje zadeve bo predsednik izvršnega sveta Petar Stambolič marca obiskal Indijo. V Italiji vladna kriza še traja. Aldo Moro, dosedanji predsednik vlade, si prizadeva, da bi znova sestavil vlado levega centra. Spodnjo Avstrijo je zajela epidemija gripe, ki je doslej zahtevala dve smrtni žrtvi. Za sedanjo epidemijo gripe je značilno splošna izčrpanost organizma, bolnik je brez temperature, moten je krmi obtok, kažejo pa se tudi znaki hudega bronhitisa. Nereformirančlii (Piše V. N., doktor potrošnih ved) Včasih so reformirali otroke, danes reformiramo šolstvo. Otroke so reformirali z brezovo šibo, šolstvo reformiramo z milijonom besedi in polčetrtim odstotkom samoprispevka. Katera reforma je boljša, ni da bi pravil. Raje vas povabim v najbližji lokal in vam na lastna, od socialnega zavarovanja pričakana očala pokažem, kakšni so dandanašnji nereformirani iz reformirane šole. Pravite, da vam cigaretni dim hudo stori? Boste že potrpeli, je pač tako: tile petnajstletniki in petnajstletnice še ne znajo inhalirati in puhajo kot lokomotive, da je več dima v zraku, kot bi ga bilo treba. Koga koljejo? O, nikogar, to je le popevka iz juke-boxa. Kaj bova naročila? Ja, to kar pijeta tištale fantiča iz prvega razreda gimnazije — dvojni konjak in eno turško. Tako, zdaj pa pri-sluhniva, dragi tovariš, kako teče beseda najini rosni soseščini. Da ne razumeš njihove govorice? Nič hudega, bom pa prevajal, tudi za Glasov papir bo tako bolje, da ne bi postal prehudo rdeč od zadrege. Vidiš, tista deklica z modrimi očmi čeblja skozi našminkana usta: »Joj, kako smo^ včeraj pri sošolki Fany opravljali veliko potrebo! Naj imam spolni odnos z bogom, če mi ni danes med slovensko šolsko nalogo postalo slabo, tako smo se napili whiskyja...« Lepo delo, tale prevod, lahko verjameš. Niti ene nespodobne besede ni ostalo od poldrugega koša zarobljenih govedarskih in konjederskih prispodob. No, da ne bi dekletcu delali krivice s pretiravanjem, priznajmo, da vse besede le niso bile obarvane Z govnom. In, če, se, ni, smo kako — še bi lahko našteli nekaj podobnih spodobnih besed, ki jih je uporabila! Mladina torej le ni do sredice pokvarjena, kakor trdijo nekateri. . * Bi še prevajal? No, če pravite, da vam je bolje, če ne razumete, kar govorijo, pa nič! Plačat! Uf, kako se je že stemnilo! Pazite, da vas tisti fantek ne pobruha! Slabo mu je, revežu, štipendije so za reformirane čase in nadreformirane cene - sramotno nizke, pa se mora hraniti v najslabši menzi in mu želodec zato ne drži pijače. Kje sem parkiral svojega fička? Aha, tamle! Na, nekdo mi je prereza! gume ... Oprostite, moram na postajo Ljudske milice, da sestavimo zapisnik zastran DOZ. Pa na svidenje, dragi tovariš, se bova še kdaj drugič pomenila o staroverski brezovi šibi in napredni reformirani vzgoji. še na pustni torek človek ne more pozabiti na vsakdanjost! Poglejte, tovariš kapitan, tale možicelj predstavlja naš standard! tako več zaslužili. Govori se, ne vemo za gotovo! Vemo samo to, da so kmalu pričele slediti odpovedi rezervacij. Poglejmo del odpovedi, ki jo je prejel hotel Evropa 31. januarja od Putnika: »Prosimo, da upoštevate objektivne razloge, zaradi katerih smo primorani naše rezervacije pri vašem podjetju stornirati. V bodoče se priporočamo za sodelovanje, seveda upamo, da bo bolj uspešno, ker ne bo odvisno od slabega in nelojalnega po-. ania komisije za razmejitve pri Hokeju 66«. Naša anketa se je tako »prevrgla v iskanje vsaj ene-ja gosta. Hotel Grad Preddvor — Rezervirano je bilo 54 % zmogljivosti, ki pa so bile stornirane in tako nimajo niti ene rezervacije ... Hotel Triglav Bled — Imeli so rezervacijo švedskih turistov, vendar je bila odpovedana — so brez rezervacij .. . Hotel Park Bled — Našli smo belo vrano! Od 120 postelj imajo rezerviranih 114. To so v glavnem turisti iz Švedske.- Hotel Jelen Kranj — Predvidena je bila manjša skupina tujih gostov, ki pa so prav tako kot drugod rezervacijo odpovedali. Hotel Toplice Bled — Rezerviranih je 20 mest, vendar so to tekmovalci C skupine — reprezentanca Francije. Razen tekmovalcev nimajo nobenega mesta rezerviranega ... Računajo, da bo v Ljubljani okoli 15.000 gostov. To ni malo — za Ljubljano — vendar pa se moramo zamisliti. Ali ne pričakujemo od prireditve tudi turistične afirmacije naše države? Ali jo lahko še pričakujemo? Morda se lahko še varamo — kje je še prvenstvo? Nekaj pri vsem tem ni v redu. Kaj? Morda to, da ni bilo pravočasno | točnega razporeda tekem, j morda to, da je bila pre- ' majhna reklama prvenstva v inozemstvu, morda to, da so bile vstopnice v prodaji prekasno, morda, morda? Trenutna slika kaže, da bomo padli na zrelostnem izpitu iz gospodarstva. Ne morenvo reči, če bomo stvari še toliko popravili, da bomo dobili zadostno oceno iz turizma, morda se bodo stvari same popravile? V ponedeljek sem bral članek o prvenstvu pod naslovom »Ljubljana gre samo enkrat na led«. Seveda je mišljeno v "članku to, kako se Ljubljana pripravlja za edinstveno prireditev. Ljubljana | gre res samo enkrat na led • in se dobro pripravlja, vendar ta ugotovitev, kot kaže, velja le, če govorimo o Ljubljani kot mestu, če pa govorimo o njej kot glavnem mestu republike, se nam vsiljuje misel, da naj bi šla Ljubljana res le samo enkrat na led, kajti če se izrazimo v ljudskem izrazoslovju, smo dobili občutek, da bo vse skupaj podobno pesmici: » ... fantič pa mimo gre in jo zbudi.« Zamenjali bomo besedo »fantič« s »hokej«, zadnje . tri besede pa bomo morali verjetno pozabiti. Upamo, d j smo se zmotilL P. Čolnar 0068070728768428023468 HČI PANORAMA » PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA « PANORAMA O PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA GO RENJ^AJ I IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE © GORENJSKI KRAJI IN Meje* polju in v gozdu Meje med * ^imi parcelami gorenjske kmetije so bile pogost« * dolga tožarjenja med sosedi. V posameznih knČ ^Je precej različne; ponekod vozijo po njih, drug.* * čisto ozke, le toliko so široke, da razmejujejo Poglejmo, kaj so mi o mejah leta 1962 pripotf^ičurjani. Anton Ti sarju): Me« sosedova; 30 cm in ni vozili. V tisti, ki so eno kravo * šali so se. kosil, dar.* noče, ker tovarnah. V Seno vozimo. mM celi; po ntfO^je že na Prin^kcf0 me~ je tam SitfJ***"162'" nimi parce'iT* konceh parcel ima?!*1' 50 Si~ roke pribbfcf^U0 Pa za obratuj}«*0*" V gozdu (kamne); iu gozdu --k^ v Vogljah jem zemliJ me, v sreč je, okrog t mah kosi za steljo, ga pokosi tudi po tej meji, do drugega grabna. V gozdu pride zaradi mej tudi do sporov tedaj, če ravno na meji zrastejo lepe smreke; tudi kamne nekateri prestavijo. V zadnjem času gozd po meji kar posekamo, da se skozi vidi, da se ni treba kregati. Jože Kadivec (pri Bolčarju): Za meje v gozdovih imamo ali v vrsti zasajene smrekice (jaz sem jih zasadil že pred več kot 40 leti) ali skopane grabne ali pa kamne v zemlji- Po meji se ne sme nikoli copati, ampak vedno zraven meJe, na svojem svetu. Tisti, ki koplje mejo, mora odko-pano zemljo zmetati na svoje zemljišče, koplje torej na svojem do meje. Drugače povedano, če je zemlja zmetana na moj svet, je graben še moj in jaz kosim steljo v njem. So tudi taki primeri, da skop- ljeta graben oba mejaša in oba zmečeta zemljo na svojo stran; v takem primeru ima graben dvojno širino, meja pa gre po sredi. Na polju je meja ozka, le kakih 30 cm ruše, mejniki pa so redki. Ce je kdo zelo si-ven, malo odorje; to se da, če ima en mejaš travnik, drugi pa njivo in potem leze v travnik, vsako leto malo. Tisti mejaš, ki ima travnik ali njivo z deteljo, mejo tudi pokosi. Ce sta na obeh straneh njivi, mejo danes navadno nihče ne pokosi, včasih pa so jo želi (s srpi) bajtarji. Janez Sajovec (pri Polovcu): Meja med njivami je široka približno dobro ped, na njej so bili včasih mejniki (na obeh konceh in eden na sredini), ponekod pa so še danes. Ce je nekdo mejnik ven vrgel, je še dobro spoved težko opravil, gospod so mu le neradi dali odvezo, le pod pogojem, če je mejnik nazaj postavil. Za označitev meje v gozdu imamo tudi mejnike, ponekod pa tudi grabna (skopano po vsej dolžini meje) ali jame (skopane na meji v določenih razdaljah). Ce je nekdo pozneje sadil smrekice, jih ni smel posaditi v graben, ampak zraven njega. Seveda so bile last tistega, ki jih je posadil, saj so bile tudi na njegovem svetu, meja je bila za njimi. Franc Sleme (pri Brezarju): Graben v gozdu je vedno od tistega, ki ga je kopal; zemljo mora metati na svojo stran. Ce je zemlja nametana na obe strani, gre meja po sredini grabna. Včasih so morali pod mejnik (kamen) zakopati črepinje (od starih loncev ali stekla), da se je vedelo, da je bil mejnik sporazumno postavljen. Črepinje so tudi ostale v zemlji, če je nekdo mejnik prekopal in po njih je bilo lahko ugotoviti, kje je bil prej. To je verjetno tudi funkcionalna osnova te navade. Ce je nekdo mejnik prestavil in potem po krivem prisegel, da je bil mejnik že prej tam, kamor ga je prestavil, so ljudje rekli, da ni več dolgo živel. Določila glede meja odkrivajo ljudske pravne navade, ki so bile trdno zakoreninjene med našimi predniki. Kršitev so kaznovali tako ali drugače, pogosto s kaznijo na onem svetu, kar jc razumljivo za tiste čase, saj kaj prida možnosti za drugačne sankcije v prejšnjih stoletjih niso imeli. Zelo zanimivo bi bilo še iz drugih krajev Gorenjske zvedeti za te običaje« zato vabimo bralec, naj nam o tem pišejo. A. Triler »Na ploh« sprahana njiva z razorom na sredi — Foto Triler Maščevanje po telefonu Tožba zaradi žalitve časti zavrnjena Dolgo so v podjetju zaman ugibah, kdo bi bil ta nadležni telefonski žvižgavec. Po več sto napadih na ušesne bobniče so v podjetju naposled izgubili potrpljenje $er naprosili policijo in poštno upravo, naj nadzorujeta telefonske zveze. Akcija je uspela in podjetje je vložilo pro- GlAS v vsako ti dekletu tožbo zaradi žalitve časti. Z žvižganjem v telefonsko slušalko se Je neko 22-letno dekle maščevalo uslužbencem podjetja, od koder Je bilo zaradi malomarnosti odpuščeno. Pol leta je mlada dama žagala živce svojim bivšim kolegom. Nikoli ni povedala svojega imena, ampak je vedno le ostro zažvižgala v slušalko. Neprostovoljni poslušalci so izjavili, da jim je ob teh žvižgih kar brnelo po ušesih. Kljub ogorčenim protestom firme pa dokle ni bilo kaznovano. Sodnik je razsodil, da so žvižgi v telefonsko slušalko sicer riepVijetni, žalitev pa le niso. Pomilostitev zverinske matere Joan Becker, soproga narednika ameriških letalskih enot je bila te dni pomilošče-na in po petih letih izpuščena iz zapora v Atenah. Bila je obsojena na 16 let zapora, ker je zadavila dvoletno hčer Katty, petletno Suzano in osemletnega sina Joela v svojem stanovanju v Atenah. Sedaj je bila s kraljevim dekretom pomiloščena. Joana Becker je na sojenju izjavila, da je svoje otroke zadavila s padalsko vrvico, potem ko je zvedela, da ima njen mož Yoel ljubezenske odnose z eno izmed atenskih telefonistk. Predstavnik ameriške ambasade v Atenah je sporočil novinarjem, da bo Joel Becker kmalu odpotoval v ZDA. Japonski hotel v Berlinu O V Bonnu so te dni spo- • ročili, da bo grupa finan-9 čnikov iz Tokia začela v 0 Zahodnem Berlinu graditi • hotel z 900 posteljami. • Imel bo 23 nadstropij in • bo druga najvišja stavba • v mestu. Pričakujejo, da • bo izgradnja hotela velja- • la okoli 12,5 milijona do- • larjev. Večina sob bo • opremljenih v japonskem • stilu, med hotelskim oseb- • jem pa bodo tudi Japonci • in Japonke. Nesreča pri Splitu Zaletela sta se dva vlaka —- 29 ljudi mrtvih, 20 pa ranjenih i yiJ,HC-°'cl6A,febru*rja zJutraj' sta med Postajama Kaštel I fl nedaleč 4x1 Sp,ita' trčila tvorni vlak in 1 SS"mlf Kn"1 tem,Je 29 IjUdi 126110110 *MJenJe, 20 pot- • mkov pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko soto- • vornemu vlaAU popustile zavore In je po napeti progi zdr- • vel nazaj proti Splitu. V zadnjih petih letih Je bilo pri • nas še 15 večjih žeVznišklh nesreč, ki so terjale 139 živ- • ljenj, 482 ljudi pa je bilo pri tem težje ranjenih. Zemlji grozi nevarnost? O Po izračunih portugalskega astronoma Farija Be-0 tancourta bo asteroid Ikar, zaznamovan s številko # 1566, 15. junija 1968 zadel v Zemljo, če bi se ta # napoved uresničila, bi bile posledice za naš planet # katastrofalne, saj meri Ikar v premeru okrog 1500 # kilometrov, težak pa je več kot 2 milijardi ton. # Sovjetski astronom Stanjukovič je upošteval mož- # nost, da pade Ikar na Zemljo, in izračunal more- # bitne posledice. Dvakrat več možnosti je, da bo # Ikar padel v ocean kot pa na kopno. V prvem pri- # meru bi njegov padec ne povzročil samo velikega # potresa, ampak tudi ogromno plimo, če pa bi padel # na kopno, bi bile posledice podobne posledicam # eksplozije atomske bombe. 200 kilometrov naokrog O bi bile vse zgradbe popolnoma uničene. Toda kljub temu danes človeštvu ni treba čakati na ta dogodek s prekrižanimi rokami. Z močnimi # nuklearnimi bombami v kozmičnih raketah bi lahko asteroid Ikar uničili, še preden bi pričel padati na Zemljo. m v%v>> V1IHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJJ moški, ko čez dobro »•Tako bi bilo treba z iivir uro vlak vendarle odpelje nap k -Večji užitek kakor salzbur«'1-« £aaj so postali ljudje tako nečloveški? 7am„i V°Ziv2 2am"dami. ftJfc avrtrijsko-nemške meje vS? fnaraSfca- Sk°™ na sleh^P čaka. Mimo vozijo dolgi vojaški transporti. Nihče ne 2te,i diviziJ> * J& preme-^djo z zahodne fronte na vrh^ vojaki ne, samo to vedo . -----iiuiuc na da se vozijo kakor živina zt :* * kele ob sedmih zjutraj je ^nzbergu. Franca ni na postaji. Zato C?* prtljago v skladišču, onzbcrgs se ji zdi tuj. w^J«n«ijen. Misli, da ne bo nasia ruse, moževega doma. ^fjfvela prve dni po poroki. We ve> če gre prav, zato \TJra*>VJe stoPi!a iz pekarne. Da> Prav gre, odgovori gctfki!1 ponudi, da jo pospremi. Mimogrede se ji predstavi. L^hJ™«5 Je £lse Stambergcr. f?1--!azna gospa. Govori sprt&eP'L?. M*» sproščeno se počuti Meti, čeprav se nista še nikoli >.• $ 'iudic' k' se že ob prvem srečanju pogovarjajo, kakor da W^ poznajo, so si sorodni stelji. Stefi bi se še rada Else povabi naj jo kdaj ala. d leti je bil tast še ves kna, ki ga vprašuje po in navdno kmalu postanejo na; srečala in pogovarjala z njo. In obišče. Bo, seveda bo! Z veseljem: Potem potrka na vrata mo Ne pozna moževega očeta, i mladosten, sedaj pa je popolni Tudi starec ne ve, kdo Federlovih. »Mama, mamica!-« k Ne tast ne ona nista opazili- * ljubil je, da mu bo 320 ti>A starih dinarjev vrnil v eafic letu, oziroma bo vrnila tjfr gova žena. Škrjanc se je pra« nedavnim ponovno zapot'.-Sto tisoč dinarjev je Pacapc vrnila že Škrjančeva »ena. Sodišče ga je spoznalo fl krivega zaradi tega ga je t*J* dilo na eno leta in ^ mesecev strogega zajKinu tu zen je zaradi tega tak« v«s>v ka, ker je nameraval še «-k p ga drugega na podobe nr.čin ©ral.iulirti in sicer u 700 tisoč starih dinarja Škrjanc se U-hko v določnem h'« n-rroži na vrhov-.' soJiiČJ Sr.3. - Jože Jart KINO Kranj »CENTER« 19. februarja jug. zap. Iiem. ban'. CS film KRALJ PETROLEJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma KLIC TROBENTE ob 22. uri 20. februarja amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 12.30 uri, jug. zap. nem. barv. CS film KRALJ PETROLEJA ob 15, 17. in 19. uri premiera ital. barv. CS filma INVAZIJA VIKINGOV ob 21. uri 21. februarja ital.vbarv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 16, 18. in 20. uri 22. februarja ital. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 16, 18. in 20. uri 23. februarja amer. barv. CS film KLIC TROBENTE ob 15.30, 18. in 20.30 uri Kranj »STORŽ IČ« 19. februarja amer. film KRITIČNA TOČKA ob 18. uri, nem. film BERAšKA OPERA ob 20. uri, premiera amer. barv. CS filma KLIC TROBENTE ob 22.30 uri 20. februarja romunski CS film TUDOR ob 14. uri, jug. zap. nem. barv. CS film KRALJ PETROLEJA ob 16. uri, ameriški film KRITIČ- NA TOČKA ob 18. in 20. uri 21. februarrja angl. barv. CS film BECKET ob 16. in 19. uri 22. februarja angl. barv. CS film BECKET ob 16. in 19. uri . 23. februarja angl. barv. CS film BECKET ob 16. in 19. uri Stražišče »SVOBODA« 20. februarja amer. film KRITIČNA TOČKA ob 16. uri, jug. zap. nem. barv. CS film KRALJ PETROLEJA ob 18. uri, nemški film BERA-B K A OPERA ob 20. tiri 23. februarja ital. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« M9. ferbuarja amer. film OPERACIJA TEROR ob 19. uri . 20. februarja ital. barv. CS film MARATONSKA BITKA ob 15. in 19. uri, amer. film OPERACIJA TEROR ob 17. uri Kropa 19. februarja amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 20. uri 20. februarja amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 15. in lq 30 uri ital. barv. CS film OSVAJALEC MA- RACAIBO ob 17.30 uri Naklo 19. februarja amer. barv. barv. CS film INVAZIJA VIKINGOV ob 19. uri Jesenice »RADIO« 19. do 20. februarja šnan. barv. CS'film SAMBA 21. februarja amer. ban', film DVA JEZEDCA 22. do 23. 'februarja amer. film VROČA ULICA 24. februarja slov. barv. film SREČNO KEKEC 25. febrnarra češki CS film 1000 KLARINETOV Jesenice »PLAVŽ« 19. do 20. februarja amer. film VROČA ULICA 21. do 22. februaria špan. barv. CS film SAMBA 23. februarja slov. barv. film SREČNO KEKEC 24. do 25. febmaria ruski ban- film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV Žirovnica 19. februaria amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOžJE 20. februarja češki CS film ATENTAT 23. februaria šapn. barv. CS film SAMBA Dovle - Mojstrana 19. februarja češki CS film ATENTAT 20. februaria amer barv CS film ONA IN NJEMU MOŽJE 24. februaria šoan. ban. CS film SAMBA Koroška Bela 19. februaria ruski ban*, film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV 20. februarja amer. ban-. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA 21. februarja amer. film VROČA ULICA Kranjska gora 19. februaria amer. barv. CS film RAZPAD RIMSKEGA CESARSTVA 20. februarja ruski ban', film SENCE POZABLJENIH PREDNIKOV 24. februaria amer. film VROČA ULICA 25. februaria špan. ban*. CS film SAMBA Duplica - Kamnik 19. februarja angl. barv. fUm TOM YONES MED POSTELJO IN VEŠALI ob 19. uri 20. februarja angl. banv. film TOM YONES MED POSTELJO IN VEŠALI ob 15, 17. in 19. uri 22. februarja sovj. CS film ZAČARANA VAS ob 10. uri 23. febnrarHi 90*^ tor*. > t ni PRED mSM LETI c:'i It. uri 24. feb'.'-'ar:a seri ban fi'm P?. O TRISTO LET', ob 13. uri 25. februaria fr3^e. avanf I film 100.000 DOL4JLIEV .VI SONCU ob 19. uri Sovodenj 19. do 20. februarja ital-film OSEM IN POL GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU NEDELJA, 20. febnuri ob 10. uri URA PRAVU a' — otroška maškeraca. afc!'»> tna za dijake šole Si.rrwM Jenka Vl ČETRTEK — 24. febnc" 3a za IZVEN ob 19.38 *►* OH OČKA, UBOGI gostuje drama iz Ljubi*" PETEK — 25. febrv* 1 ob 19.30 za red KOLEK™! Schaffer: ANGLEŠKI TRIKOTNIK gostuje ttc**3 gledališče liubliansko KOVINSKO OBRTNO PODJETJE KRANJ JEZERSKA C. 40, KRANJ, razpisuje licitacijo in prodajo POLTOVORNEGA AVTOMOBILA FIAT 615 D Licitacija bo dne 22. II. 1966 od 8. do 12. ure za družbeni sektor in od 12. do 14. ure za zasebnike. Vse informacije dobite v upravi podjetja. NATEČAJ Na podlagi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 3^609 — člen 5) je Gorenjska kreditna banka Kranj — podružnica Radovljica pooblastila Stanovanjsko podjetje Radovljica, da razpiše NATEČAJ ZA PRODAJO STANOVANJ Predmet natečaja so stanovanja: h v Radovljici v dveh 20-stanovanjskih stolpičih v Cankarjevi ulici, ki bodo vseljiva v avgustu 1966: 18 trosobnih stanovanj — površina 68 m2 2 dvosobni s kabinetom — površina 62 m2 20 dvosobnih stanovanj — površir-a 52 m2. Stanovanja so ogrevana s skucno centralno kurjavo. Opremljena je kopalnica in WC, kuhinje so brez opreme, oziroma jih bo podjetje opremilo na željo kupca po ločenem takojšnjem pličilu. Orientacijska cena je 1.300 novih dinarjev, m3. 2. na Bledu Koritenska cesta, v dveh stanovanjskih blokih. Stanovanja bodo vseljiva julija 1966: 8 trosobnih stanovanj — površina 60 m2. Stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo v vsakem bloku posebej. Opremljena je kopalnica in WC. Oprema kuhinje je možna pod istimi pogoji kot pod 1. Orientacijska cena je 1.300 novih dinarjev/m2. 3. v Zg. Gorjah 6-stanovanjski blok: 2 trosobni stanovanji — površina 64 m2 2 dvosobni stanovanji — površina 48 m2 2 dvosobni stanovanji — površina 49 m2. Opremljena je kopalnica in WC, oprema kuhinje je možna kot pod tč. 1. po naročilu stranke. Stanovanja bodo vseljiva julija 1966. Orientacijska cena je prav tako 1.300 novih dinarjev/m2. POGOJI NAKUPA SO: — Kupec mora položiti ob sklenitvi pogodbe 30 % udeležbe, dodatnih 30% pa pred vselitvijo, ostalih 40% kreditira barka z 1,5—2% obresti in najdaljšo plačilno dobo 30 let. — Natečaja se lahko udeležijo fizične in družbeno-pravne osebe. Fizične osebe lahko vplačajo manjši odstotek udeležbe le, če razliko do 60 % zanje vplačajo družbeno-pravne osebe. — Prednost pri nakupu imajo tisti, ki ponudijo boljše pogoje in ki so dosedaj vplačevali stanovanjski prispevek na tuk. teritoriju. V ponudbi je treba navesti: a) naslov ponudnika b) vrsto in število stanovanj, navedenih v razpisu c) plačilne pogoje d) dokazilo o lastnih razpoložljivih finančnih sredstvih in sklep samoupravnih organov. Ponudbe z vso dokumentacijo pošljite v zaprti ovojnici z oznako »NATEČAJ« na naslov: Stanovanjsko podjetje Radovljica, Gorenjska cesta 26, najkasneje do 15. marca 1966. Pri Stanovanjskem podjetju Radovljica lahko interesenti dobijo vse potrebne informacije. Stanovanjsko podjetje Radovljica Prosta delovna mesta: 1. 3 servirke 2. 2 dekleti za pomč v kuhinji 3. Več mesarskih pomočnikov Pogoji: Pod 1. pasivno znanje nemškega jezika, pod 2. nekaj prakse v restavracijskih kuhinjah, pod 3. kvalificiran mesar. Osebni dohodki po dogovoru. Nastop službe 1. maja 1966. Pismene ponudbe lahko pošljete v slovenskem jeziku na naslov: RUDOLF FRIERSS FLEISCHINIKJSTRIE BELJAK, VILLACH Klagenfurterstrasse, telefon '10-15 Trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom »Lesnina« Ljubljana poslovna enota Kranj, Titov trg 5 razglaša prosto del. mesto DELAVCA ZA SKLADIŠČNA IN TRANSPORTNA DELA Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov z navedbo dosedanje zaposlitve v obliki prepisa iz delovne knjižice. Razglas velja do zasedbe del. mesta. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v Kranju oz. bližnji okolici, ker podjetje ne razpolaga s stanovanji. Posredujemo prodajo karamboliranega vojila OPEL REKORD leto izdelave 1965 s prevoženimi 10.000 km Začetna cena N Din 18.500.00. Ogled vozila je možen vsak dan od 10.—12. ure v garažah Zavarovalnice Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do 22. 2. 1966 do 12. ure. V dneh po pustu od srede 23. dalje v okviru ribjega tedna pripravi za Vas RESTAVRACIJA PARK razne ribje specialitete, pridite in poskusite. Vabi vas kolektiv! Obveščamo cenjeDc bralce, da PREVZEMAMO v urejanje in vzdrževanje stare in nove nasade ter otroška igrišča pri upravnih poslopjih, tovarnah, v stanovanjskih naseljih, turističnih krajih in podobno. Izdelujemo rud.' hortikularne načrte za ureditev vrtov in parkov ter ^nudimo vse potrebne nasvete v zvezi z ureditvijo vrtov. Po želji dobavljamo in dostavljamo tudi na dom: okrasno in sadno drevje, grmovje, vzpenjalke, trajnice, enoletnice ir travno mešanico. Vse potrebne informacije dobite na delovišču Vrtnarija, Zlato polje, številka telefona 2.1 529. Kmct;jsko ž;vihki kombinat Kranj HOTEL EVROPA KRANJ vabi v pustnih dneh NA PUSTNE JEDI Na podlagi 10. člena zakerta o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SR Slovenije, št. 36-367/ 65) objavlja Skupščina občine Kranj naslednji RAZGLAS VSE LASTNIKE SADNEGA DREVJA OBVEŠČAMO, DA JE SADNO DREVJE NA OBMOČJU OBČINE OKUŽENO S KARANTENSKIMI IN GOSPODARSKO ŠKODLJIVIMI BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI (ameriški kapar, češpljev kapar, listne uši, jabolčni zavijač, škrlup in sadna monilija). Vsi lastniki sadnega drevja so na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, št. 13-259,65) DOLŽNI PREPREČEVATI pojav rastlinskih bolezni in škodljivcev, oziroma so jih tam, kjer so se ti že razširili DOLŽNI ZATIRATI LASTNIKI SADNEGA DREVJA SO DOLŽNI POSEKATI VSA SUHA IN POLSUHA DREVESA, KER SO LE TA LEGLO ŠKODLJIVCEV. OSTALA SADNA DREVESA PA OČISTITI IN POŠKROPITI. Čiščenje in posek suhih sadnih dreves mora biti opravljeno do 1. MARCA, zimsko škropljenje pa do 15. MARCA oziroma do pričetka brstenja sadnega drevja. Lastniki lahke navedene ukrepe izvršijo sami, v kolikor pa tega ne bodo opravili do določenih rokov sami, bb to storila območna kmetijska zadruga na stroške lastnikov sadovnjakov. Opozarjamo vse lastnike sadovnjakov, da bodo komisije kmetijskih zadrug pričele s pregledom sadovnjakov v ponedeljek, dne 21. 2. 1966 in z zimskim škropljenjem sadnega drevja po vaseh takoj, ko ne bo več nevarnosti pozeb. Lastniki, ki imajo sami sadne škropilnic* lahko nabavijo zaščitna sredstva v KZ Sloga — na Primskovem, KZ Naklo — v Naklu in KZ Cerklje — v Cerkljah. LASTNIKE SADNEGA DREVJA OPOZARJAMO, DA UPOŠTEVAJO RAZGLAS, ker bo občinska kmetijska inšpekcija nadzorovala izvajanje zgoraj zahtevanih ukrepov in proti kršiteljem predlagala kaznovanje po 56. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, štv 13-259/65). Kazen za kršilci tega zakona je do 3.000 N din. Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo T COT-.AST — OBTAVB GLAS * 19. FEBRUAR 1«* Prodam skoraj nov pralni stroj »Riber« s centrifugo. Golmajer, Ljubno Podnart — 645 Prodam mizarski rezkalni stroj »Frezer« z motorjem in mizarsko skobelno mizo, čer-nivec Janko Strahinj 23, Naklo — 661 Prodam .semensko grahoro. Remic Pšenična polica 10 Cerklje — 682 Prodamo 12 kom novih eno-tarifnih — trofaznih števcev 3 X 380/220 V 10 Amp. po ceni N 100 din. — Hišni svet Begunjska 14, Kranj — 683 Prodam fiat 600. Nasl. v ogl. oddelku — 684 Prodam 300 kg jabolk. Mavčiče 70, Smlednik — 685 Prodam dobro ohranjen štedilnik goran. Bajd Niko, Jenkova 4/1 Kranj — 686 Prodam krmilno repo. Zg. Brnik 50, Cerklje — 686 Prodam superavtomatic pralni stroj »Castor« 5 kg z garancijo — lahko ček. Dolenc, St. Loka 88/a Škofja Loka — 687 Prodam kravo s teletom ali brez. Kropa 78 — 688 Plemensko kravo dobro mlekarico prodam radi pomanjkanja krme. šuštaršič, Medno 3, Šentvid nad Ljubljano — 689 Ugodno prodam samsko spalnico. Ogled v nedeljo od 10-11 ure. Kavčič, Staneta Rozmana 7 Kranj — 690 Ugodno prodam'osebni avto fiat 600, Visoko 88, Šenčur — 691 Prodam dobro ohranjene obleke za fante od 12-15 let starosti. Nasov v oglasnem oddelku. — 692 Prodam fiat 1100/A 1000 km po generalni. Kranjc, Kaju-hova 3 Kranj — 693 Prodam krmilno peso in repo (2000 kg) Luže 20, Šenčur — 694 Prodam dva prašička 7 tednov stara. Prebačevo 41, Kranj — 695 Prodam novo kosilnico BCS na 4 brzine. Žagar Albin, c. Talcev 21 Kranj — 696 Prodam monta opeko. Sr. vas 36, Šenčur — 697 Prodam 100 kg težko svinjo. Sp. Brnik 11, Cerklje — 698 Prodam moped in kravo. Naslov v oglasnem oddelku — 699 Prodam malo mlatilnico s Čistilnikom. Sp. Brnik 63, Cerklje — 700 Prodam moped T 12 prevoženih 4000 km. Šmartno 11 Cerklje — 701 Prodam dobro ohranjeno kulhinjsko opravo — Kovač, Gosposvetska 11 — 702 Prodam 9 pujskov 6 tednov starih. Voglje 86, Šenčur 703 Prodam vzidljiv štedilnik s ploščicami. Tomšičeva 9, Kranj _ 704 Zaradi vojaščine nujno prodam novo primo 150 ccm, moped T 12, moped HMV in fotoaparat »Praktika IV« s svetlomerom. Ocepek, Breg 9 Komenda — 705 Prodam par.ket. šivic Franjo, Dobro polje, Brezje 706 Prodam kravo, ki bo v začetku marca p^tič teletila in^ j 5 m smrekovih desk 50 mm ter nekaj hrastovih 50 in 40 mm. Sr. vas 50, Šenčur 707 Prodam 1 m borovih plohov. Voglje 53, Šenčur — 708 Prodam desni štedilnik to-bi in dva tranzistorja. Puhar, Breg pri Preddvoru 23. Ogled ob nedeljah. — 709 Prodam zazidljive parcele v Šenčurju. Nasl. v ogl. odd. — 710 Prodam vzmetne posteljne vložke (federmodroc), štra-gulo, kopalne zračnice in ležalni stol. Trontelj M., Va-Ijavčeva 13, Kranj — 711 Prodam motorno kolo »Pa-nonija» 250 ccm, usnjeno obleko in čelado. Lužar Alojz, Zaloše 15, Podnart — 712 Prodam motorno slamo-reznico Zg. Brnik 100, Cerklje — 713 Prodam 2000 kom cementne strešne opeke in ročni vrtalni stroj EVS. Gmajnica 30 /c, Komenda — 714 Prodam ekscentrično stiskalnico 15 t. in kompresor 100 lit. Podgornik, Lesce 154 — 715 Prodam bikca eno leto starega, škofic Ciril, Brezje 716 Prodam šivalni stroj »Sin-ger« z okroglim čolničkom, kuhinjsko mizo in dva stola. Nasl. v ogl. odd. — 717 Prodam tri krave, ki bodo v kratkem teletile in eno s teletom. Zigana vas 29, Križe Prodam 6 tednov stare prašičke. Zalog 30, Cerklje 719 Prodam skoraj novo stoječo zeleno kmečko peč. Naslov v ogl. oddelku. — 720 Prodam kravo, ki bo konec meseca teletila. Drulovka 10 Kranj — 721 Prodam 21 mesecev staro kobilico. Voglje 72, Šenčur — 722 Prodam 13 tednov brejo svinjo. Sp. Zalog 52 Cerklje — 723 Prodam 7 m3 suhih bukovih drva. Cena N 80.— Ko-krica 24, Kranj — 724 Prodam 6 prašičkov. Zg. Brnik 15, Cerklje — 725 Kuhinjsko opravo in o-tomano, dobro ohranjeno ugodno prodam. Kranj, Ža-nova 22 (Klane) — 726 Prodam nova desna vhodna vrata (macesen). Ogled popoldan ob 15. uri. Krma-ver, Ljubljanska 4, Kranj — 727 Prodam lepo dvosobno konfortno stanovanje s sadnim vrtom na sončnem kraju, od postaje Slov. Javor-nik pol ure. Izključeno ni cela hiša. Naslov v ogl. odd. podruž. Jesenice — 728 Prodam traktor s hidravliko, kosilnico in pluge. Šala-mon, Kleče 10, Ljubljana 729 Prodam motorno kosilnico in 12 mi bukovih drva. škrjanc Jože, Stiska vas 1, Cerklje — 730 Prodam zazidljive parcele (vrstne hiše) v Čirčah. Nasl. v ogl. odd. — 731 Prodam moped za 70.000.— in štedilnik tobi. Tenetiše 12 Golnik _ 753 Prodam_6 prašičkov 6 tednov starih. Velesovo 35, Cer kije — 754 Zastava 750 1962, 50.000 km, prodam za 9.500 novih din. Ogled v nedeljo. Dr. Košir, Kranj, M. Pijade 4 — 763 Kupim hišo v Kranju, Bledu, Radovljici ali zamenjam za novo z garažo 4 X 9 v Mariboru. Draksler B. Gundu-ličeva 5 Maribor — 732 Kupim staro poslopje za preureditev v stanovanje v bližini Radovljice ali Bleda. Ponudbe poslati pod »Poslopje« — 733 Kupim mladega psa čuvaja. Kranj, Partizanska 30 — 734 Kupim dobro ročno slamo-reznico. Hvasti Franc, Jama 35, Kranj. — 735 Kupim elektro motor 4—6 KM ali zamenjam za 2 KM razliko doplačam. Zg. Bitnje 139, Zabnica — 736 Kupim starejšo hišo ali stavbo za preureditev v stanovanje. Ponudbe poslati pod »Hiša« — 737 Kupim suh^ rezan orehov les. Pogačar, mizarstvo Radovljica — 764 Ugodno prodam otroški športni voziček »Jadran«. Ha-in, Valjavčeva 7, Kranj 765 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 7848, Planika— Kranj na ime Furlan Angela -738 Sprejmem veščega mizar-' skega ali lesno galanterijskega delavca, ali upokojenca. Žitnik Slavka, Visoko 71, Šenčur — 739 Lepo nagrado dam. kdor mi preskrbi manjše stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod »enosobno« — 740 Fant z lastnim domom, želi spoznati dekle staro 25 — 30 let. Resne ponudbe poslati pod»Srečna pomlad« — 741 Iščem starejšo žensko za varstvo hiše in nekaj gotovine za dograditev stanovanja. Ponudbe poslati pod »-Center Kranja« — 742 Dekletu za pomoč na mali kmetiji nudim hrano in stanovanje. Nasl. v oglasnem oddelku. — 743 Oddam opremljeno sobo, centralno ogrevano mirnemu moškemu. Nasl. v oglasnom oddelku. — 744 Iščem starejšo upokojenko, ki bi oskrbovala starejšega upokojenca. Nudim stanovanje. Naisl. v ogl. odd. — 745 Moški srednjih let s stanovanjem želi spoznati sebi primerno deklo. Ponudbe podati pod "Pomlad« — 746 Slovenski fant star 28 let. ki je v Nemciii želi spoznati dekle staro od 18 — 25 let. Pogačar Miha, 5431 Lantzen-griichn W\v ub Nesterburc Deuf.schland — 747 Iščem inštruktorja matematike za TSS. Nasl. v ogl. odd. — 748 Terenske organizacije -PRE-DOSLJE priredi v nedeljo 20. 2. 1966 ob 15. uri PUSTO-VANJE z burko Lažni zdravnik« v kulturnem domu. Iera ansambel JLA. Maske zaželena. Vabljeni! — 749 Opremljeno ali neopremljeno cobo iščem v Kranju. Ponudbe. poslati pod »Mirna« — 750 Iščem dekle za pomoč na mali kmetiji. Stanovanje in hrana v hiši. Zaletel Matevž, Sutna 32, Zabnica — 751 Šivilja išče neopremljeno sobo v Kranju ali okolici. Nasl. v ogl. odd. — 752 Tov. delavki nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu pri odraslih osebah. Nasl. v ogl. odd. — 755 Za varstvo dve letne deklice nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Strgar, Sr. Bitnje 32, Zabnica — 756 ŠOFERSKI TEČAJ V CERKLJAH AVTO MOTO DRUŠTVO CERKLJE obvešča, da bo pričelo z novim tečajem za šoferje amaterje 1. marca letos. Kandidati naj se prijavijo do 25. februarja v trafiki v Cerkljah. Sprejmem otroka v varsW* v Kranju. Nasl. v ogl. o*}-— ffl Izgubila sem zložljiv T& dežnik od ZD do vdke* hriba. Najditelja prosim, d* vrne proti nagradi. Gr* Gradnikova 3 Kranj - £ Dobrega mizarskega poroo*" nika sprejme takoj mizarstv* Pogačar, Radovljica -"™ Opremljeno samsko soli« išče mlad elektromehani* (Celjan) na Jesenicah ali * okolici. Plačam dobro. I8* štruiram tudi matematik* Ponudbe poslati na P0^ Glasa Jesenice »-23« ' Podpisani Bitenc J°*e : Britofa 59 preklicujem. * sem neutemeljeno obdolk Zibct Stanka iz Suhe 24 tatvine kokoši. BITENC 30": Avlomobilisti. motorist Prevleke za sedeže avtorno**' la in motorja dobite pri B°* horič Kranj, na dvorišču^ prodajalno »Sava« *" * Za 5,5 N din v London NA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO • dnevnik VEČER Maribor pripravlja bralcem prijetno presenčenje. Za vsega 5,5 N din bodo v juliju lahko obiskali svetovno prvenstvo v nogometu v Angliji ali pa v začetku septembra svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu. KAKŠEN JE POGOJ! • Večer bo izdajal v času svetovnega prvenstva v hokeju na leuv posebno prilogo HOKEJSKI VEČER v kateri bo poseben kupon. 11 takih kuponov je pog°i za udeležbo pri žrebanju desetih nagrad: 3 nagrade potovanje na svetovno prvenstvo v London 7 nagrad obisk svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu 0 še opozorilo: prvi kupon bo v 1. š. vilki hokejskega Večera, ki bo izšel dan pred pričetkom svetovnega prvenstva,, torej 2. marca. » 9 šE NEKAJ: priloga bo izhajala ves čas prven*tv* do dne 14. marca na štirih polovičnih straneh Večera in bo objavljala vse aktualne dogodke iz skupin A, B in C. Poročali bodo posebni poročevalci. • NE POZABITE: od 2. marca vsak dan hokejski Večer s kuponom! 9 Večer s prilogo v prodaji v vseh trafikah! VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ \ POTREBUJE za prodajalne, na Jesenicah 1. visokokvalificiranega trgovskega delavca tekstilno galanterijske stroke 2. kvalificiranega trgovskega delavca manufakturno-galanterij ske stroke. Zaželena je nekajletna praksa v stroki. Nastop ^e'3 je lahko takoj. Prošnje z dokazili o izobrazbi se vlagajo na t3Jnl" štvu podjetja. QO 9198 RADIJSKI SPORED Poročfla poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10.; 12., 13., B., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15.. 17., 22., 23. In 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 19. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z ansamblom Weekend — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.85 Opoldansko srečanje s skladateljem Antonom Lajo-vicem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Zadovoljni Kranjci in ansambel Miška Hočevarja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prizori iz slovenskih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.no Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.00 Aktualnosti doma in no svetu — 18.20 Iz np.ših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 G'asbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe — 20.30 Pokaži, kaj znaš —21.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Billv Vaughn — 22.10 Oddana za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 20. februarja 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.45 Iz albuma skladb za otroke — 9JJ5 Naši poslušalci čcsti- SOBOTA — 19. februarja Evrovizija 13.10 Smučarski skoki na mali skakalnici — Oslo RTV Beograd 17.35 Poročila 17.40 Kje je, kaj je RTV Skopje 17.55 Srečno pot Zoki RTV Ljubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik RTV Beograd 18.45 Mladinska igra 19.25 Ko sem bil še majhen RTV Ljubljana 19.40 Cvk cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Trenutek jazza RTV Ljubljana 20.40 Življenje, cel vek RTV Beograd 21.10 Čm sneg — humoreska RTV Ljubljana 22.00 Serijski film 22.50 Zadnja poročila "~ NEDELJA — 20. februarja ' RTV Ljubljaina 8.40 Poročila 8.45 Oddaja narodne glasbe RTV Beograd 9.15 Kmetijska oddaja Intervizija 10.00 Igre pod vodo — prenos iz Brna RTV Zagreb 10.30 Serijski film za otroke Evrovizija tajo in pozdravljajo —I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za našo vas — 13.45 Veseli hribovci in ansambel Pavla Kosca — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 18.48 Med igra s skladbami Marijana Lipovška — 19.05 Glasbene razglcdnicq — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Glasba pripoveduje — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Pri mlajših slovenskih skladateljih in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zborov-ke skladbe in priredbe Oskarja Deva — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križa>nka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.05 Glasbene razglednice — 20.09 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 22*50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza PONEDELJEK — 21. febru-• arja 8.05 Glasbena matineja — 8.55- Za mlade radovedneže — 9.10 Ortošia igra s petjem — 9.25 Naš juke box — 10.15 Tatarska suita — 10.35 Naš podlistek — 10.5$ Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Baletna .suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Skladatelja Karel Pahor in Blaž Arnič — 14.35 Naši poslušalci čestitajo TOREK — 22. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Sne-guročka — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Slavni virtuozi igrajo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Mihe Dovžana in trio Dorka Škoberneta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 V torek na svidenie — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert zbora »France Prešeren« iz Celja — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem gedal — 21.30 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 22.10 Iz domače simfonične glasbe — 23.05 Popevke za lahko noč _SREDA~^-~ 23?februarja zgodb — 9.10 Pojo naši mladinski ; pori — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Poje mezzosopranisika Dana Roč-nikova — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — H.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper starih mojstrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalnega orkestra holandskih kraljevskih letalskih sil — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Nacionalne smeri v glasbi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonolekc radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Faust — opera — 22.50 Literarni^" nokturno. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in ČETRTEK — 24. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 .Sneguljčica — pravljica — 9.35 Stari in novi znanci — 10.15 Popularen operni spored z našimi solisti — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —t 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Plesi na raznovrstne zasedbe —' 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pol ure z godali — 14.35 Lirika za otroke — 15.20 Zabavni intermezzo. —' 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17j05 Turistična oddajav — 18.00 TELEVIZIJA 10.55 12.45 15.00 16.45 17.40 18.45 19.54 20.00 20.45 21.45 22.10 Svetovno smučarsko prvenstvo RTV Zagreb Združenje radovednežev Prenos športnega dogodka RTV Ljubljana Pokaži, kaj znaš Dante Alighieri —II. nadaljevanje Pustni karneval v Viareggiu Intermezzo RTV Beograd TV dnevnik Mladinska olimpiada RTV Ljubljana Zgodbe za vas Poročila 19.15 19 A0 20.00 20.30 21.30 21.45 22.00 22.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana Rezerviran čas RTV Beograd TV dnevnik TV drama Biseri glasbene literature RTV Skopje Reportaža RTV Ljubljana Pogovori o slovenščini Zadnja poročiia PONEDELJEK arja 21. febru- RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli RTV Beograd 17.40 Tečaj angleškega jezika 18.10 Risanke RTV Ljubi i a na 18.25 TV obzornik '18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse RTV Beograd TOREK — 22. februarja 18.20 18.45 19.00 19.50 20.00 21.00 21.30 2r".40 RTV Ljubljana Film za otroke Torkov večer Svet na zaslonu TV obzornik Kurentovanje Kriminalistični laboratorij Za lahko noč Zadnja poročila SREDA — 23. februarja RTV Zagreb 10.CO Televizija v šoli • Evrovizija 14.00 Svetovno smučarsko- prvenstvo v Oslu RTV Zagreb 16.35 Poročila 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 17.40 Tik tak 17.55 Pionirski TV studio 18.25 T V obzornik 18.45 Opera skozi stoletja 19.15 Filmski pregled 19.40 TV prospekt 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Vrag na vasi — predstava mariborske opere 21.50 Kulturna panorama 22.30 Zadnja poročila _ ČETRTEK — 24. februarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika RTV Ljubljana 14.30 Poročila 14.35 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — Davos RTV Sarajevo 17.10 Rezerviran čas RTV Beograd 17.40 Tisočkrat zaikaj RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik« RTV Beograd Aktualnosti doma in po sve« tu — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.90 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 2?.10 Komorna dela Johannesa Brahmsa — 23.05 Plesna glasba. ~" PETEK — 27». februarja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minul za novo pesmico — 10.15 Iz drugega zvezka albuma kratkih klavirskih skladb — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Tz oper laika Golovca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne in ponarodele — 13,30 Priporočajo vam — 14.05 Radiiska šola za nižjo stopnjo — l^.^S Poje zbor »Gusla« iz Bolcari-je — 15.20 Napotki za turiste — 15.75 Zabavni intermc?zo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 1" 00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana —■ 18.45 Kulturne diagonale — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Ted-nski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz sodobne slovenske zborovske ustvarjalnosti — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz opusa Bele Barloka 18.45 Po Jugoslaviji RTV Ljubljana 19.10 Ljubljanski jazz ansambel vam predstavlja 19.40 Brez parol RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.20 AktuaJni razgovori RTV Zagreb 21.10 Oddaja narodne glasbe RTV Ljubljana 21.20 Pevka Catarina Valente 22.20 Opolnoči in še pozneje 22.30 Zadnja poročila PETEK — 25. februarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli RTV Ljubljama 13.45 Poročila 13.50 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — Davos RTV Zagreb 16.40 Tečaj ruskega jezika 17.30 Televizija v šoli 18.00 Mali svet RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Ljudje med seboj 19.15 S pesmijo in plesom po Sloveniji 19.40 TV akcija RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Celovečerni film 22.15 Mednarodna ura — Japonska 23.15 Zadnja poročila . GLAS * 19. FEBRUAR M MLADINA OBČINE RADOVLJICA PRED II. REPUBLIŠKO KONFERENCO Zaposlovanje mladih strokovnjakov Občinski komite ZMS Radovljica je na svoji plenarni seji v ponedeljek, dne 14. februarja, obširno obravnaval teze za II. republiško konferenco ZMS. V razpravi so člani komiteja precej kritično ocenili zaposlovanje mladih strokovnjakov v delovnih organizacijah in s tem v zvezi emigracijo mlade inteligence v tujino. Močno je bila poudarjena vloga mladine pri uresničevanju reforme, ugotovili so, da je treba mladini nuditi še več splošnega izobraževanja, ker se pojavljajo med mladino še vedno napačna gledanja na izvajanje reforme in njen končni namen. in Kmetijska šola Poljče, v četrtek, 24. februarja v MA Aktiv gostincev Bled, Sukno Zapuže, Plamen Kropa, Iskra Lipnica, Kemična tovarna Podnart, Savica Polje, Lan-covo, Kamna gorica, Osnovna šola Lipnica in Osnovna šola Bled, v petek, 25. februarja, v MA osnovna šola Bohinjska Bistrica, Osnovna šola Gorje, Stara Fužina, Srednja vas in Rečica Bled in v soboto, 26. februarja v MA Nomenj. - K. A. Teze bodo obravnavali po mladinskih aktivih v občini v prihodnjem tednu. Vseh teh sestankov se bodo udeležili člani občinskega komiteja. Sestanki bodo v ponedeljek, 21. februarja v MA Gorenjka Lesce, Almira Radovljica in TIO Lesce, v sredo, 23. februarja v MA Veriga Lesce, Elan Begunje, Iskra Otoče. Modna oblačila j Bohinjska Bistrica, Srednja Dobrava, Osnovna šola Ra- j dovljica, Osnovna šola Lesce 1 USPEH KRVODAJALCEV LOŠKE OBČINE Nad200priznanj zakrvodajalce krvi 17 zlatih in 183 srebrni Občinski odbor RK v Škof-ji Loki je izvedel poleg rednih vsakoletnih krvodajalskih akcij tudi izredne, ki so zelo dobro uspele. V začetku februarja so dobili samo v LTH in v Jelovici ter v Poljanah in Virmašah 211 krvodajalcev. Tudi v vseh dosedanjih akcijah so biji v teh štirih krajih najboljši. Zaradi tega se tudi občinski odbor RK v izrednih akcijah največkrat nanje obrača. Zaradi velike potrebe po krvi predvideva odbor še eno izredno krvodajalsko akcijo pred avgustom, ko bo redna. Krvodajalcem na svojem področju je občinski odbor RK konec lanskega leta podelil za večkratno darovanje značk ter dve diplomi V. F. NI URADNIH UR Ne vemo, kakšen je točen postopek za dovoljenje za od-važanje proda, iz rečnih strug. O tem bodo vsakega lahko poučili na vodni skupnosti. To niti ni pomembno, kajti mi bi radi napisali nekaj besed o odvažanju proda — brez dovoljenja. Slep je, kdor ne vidi, koliko voz naloženih s peskom speljejo vozniki iz naših reč- Nič več samo 12 Na jeseniški gimnaziji je velika javna ura že leta in leta kazala 12. uro. Marsikdo se je spotaknil ob to, pa tudi Glasov Bodičar je ni prezrl. Ravnateljstvo gimnazije je ponovno zaprosilo skupščino občine Jesenice za pomoč, vendar zaman, ker primanjkuje sredstev. Ce bi ravnateljstvo gimnazi- i/ i i i ° § ■ v ■ a Kdo bo hitrejši? V torek je bila v Kranju propagandna akcija TT. Na Titovem trgu se je trlo ljudi. Avtomobil so kar zasuli z živim grozdom teles. Nagrado TT je prejel Cedo Stojanovič, ki je ta dan baje, po končani tekstilni šoli, prejel tudi prvo plačo. Za nagrado je prejel glasbeni avtomat v vrednosti'200.000 din. je ne ubralo še druge poti in ne dobilo razumevanja ter strokovnjaka, ki je uro popravil, bi kazala še danes 12. Vendar ura zopet teče in bije, kar je v veliko zadovoljstvo Jeseničanov in številnih, ki pridejo na Jesenice. Vsekakor priznanje ravnatelju gimnazije in tistemu, ki ravnateljeve prošnje ni odbil. UP nih strug. Kdo ve, kdaj z voljenjem in kdaj brez njep Največ voznikov vidimo l* kole popoldne in ob (dri**-nih) praznikih. Pravijo, • pač zato, ker tedaj ni urinih ur, pa so brez skrbi. Tako ljudje šušljajo. Morda ni vse res kar govoric Prav gotovo ne, saj je opravljanje naša folklora. Vend*r brez dima ni ognja. Zato N radi zaključili tole ra*mi*' 1 janje takole: • Zagotovo So neka meriU © Po katerih strokovnja'1* • določajo koliko proda * • lahko zvozi iz struge, P • prekoračimo zgornjo n5" • jo, se nam to lahko • no maščuje. Zato je nuj<" • določen red in strok«**1 • nadzor. Toda, kaj ponu*! • ko je nadzor omejen - • na redni delovni čas! ?J • ščita velja torej le v tff ' • času, posledice pa na?'s © jajo tudi in predvsem f • njem. NA JESENICAH SO ZGLASOVALI Enotni zavod Gorenjske čedo Stojanovič V ponedeljek je bita na Jesenicah skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja občin Jesenice in Radovljica. Razpravljali in sklepali so o poslovnem poročilu in zaključnem računu za leto 1965 in o spojitvi komunalnih skupnosti in zavodov socialnega zavarovanja delavcev Jesenice—Kranj. Na i skupščini so potrdili zaključni račun za leto 1965, ki iz- Množica se je zgrnila okrog avtomobila, še malo pa... Zakai lake cene? Kranj, 18. februarja — Na današnji XVI. redni skupščini komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Kranj, škofja Loka in Tržič, ki je bila v Kranju, so veliko govorili o visokih in še posebno različnih cenah zdravstvenih storitev raznih zavodov na tem območju. Povod za te razprave je bi-i lo poročilo o zaključnem računu za lansko leto, ki izkazuje kroglo 160 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Po posebni razpravi so izglasovali sklep o združitvi obeh skupnosti socialnega* zavarovanja v Kranju in na Jesenicah. K. N. kazuje 13,251.690 din P manjikljaja, ki ga bodo ^: iz rezerve. Po daljši razpravi so ?!•*■" skupščine sprejeli sklep 1 združitvi komunalnih skup**0" nosti socialnega zavarovan.-1 delavcev občin Kranj iQ ^ niče v eno komunalno skup" nost socialnega zavarovani* delavcev Gorenjske. C.R- ! IN URADNI VBSTNIK' GORENJSKE Izdaja in tiska Č? renjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in upravi Kranj, Koroška c*sta i Tekoči račun pri NB J Kranju 515-1 1135. telefoni redakcije 21-835, 221« uprava in tiskarna 21-190 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih din^jev (n. d.) ali 2.000 starih j narjev (s. d.), mesečno 1" n. d. ali J70 s. d. C«na pfr sameznih številk 0.*°n d ali 40. s. d. Mali oglas« *•» naročnike 0.40 n. d. a" * s. d, za nenaročnil^e • ™ n. d. aH 50 s. d. beseda v plačanih oglasov n« javljamo