GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
...—;• ^
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
^ -------------------^
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 27. junija (June) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 26.
Divide et impera*).
Ako čitamo članke v nekaterih slovenskih ameriških časnikih, se kaj hitro prepričamo, da prihajamo iz Avstrije, da smo Jugoslovani in da so nekateri naših tovarišev prav pridni učenci dunajske kamarile.
Dunajska kamarila se zaveda, da bi bilo njeni vladi nad narodi v Avstriji konec, ako bi se narodi združili. Dokler dunajska kamarila lahko hujska narod proti narodu in se narodi za prvenstvo, prepirajo med seboj, dotlej ji je igračiča držati vse narode k tlom, vladati jih in jim piti njih življen-sko moč, da se'v gospodar, ne morejo razviti do one višine, do katere bi se lahko razvili, ker imajo najugodnejše zveze z morjem. Pa še drugi vzroki odločajo, da dunajska kamarila razdvojuje narode v Avstriji. Združeni narodi bi kmalu spoznali, da lahko žive brez kronanih jerobov na Dunaju. Kakor hitro se pride do takega spoznanja, nastane nevarnost, da Avstrija postane federativna republika, v kateri bi postali vsi kronanci od cesarja pa do zadnjega novopečenega viteza, ne glede na to, koliko rogljev je na kroni, navadni državljani. To je vzrok, da avstrijska kamarila z najbolj umazanimi sredstvi ščuva narod proti narodu. Kamarila hoče vladati. zato razdvojuje.
Še bolj dosledno so razdeljeni Jugoslovani. Živijo v petih državah, delijo se po veri in celo po pisavi. Tudi ta delitev je delo tistih, ki si domišljajo, da žive ljudje radi tega, na veJu, da jih vladajo. Ko je pričela balkanska vojna, je marsikdo mislil, ki ne pozna dela kamaril na vladarskih dvorih, da je napočila velika doba za Jugoslovane^, da se združijo v močni jugoslov. državi. Bile so le sanje idealno(navdaih nenih) ljudi. Že tekom vojne se je pokazalo, da med balkanskimi zavezniki ni tiste sloge, ki mora biti, ako se hoče doseči velik cilj. Komaj je bila vojna končana, se je pa delo vladarskih kamaril pokazalo odprto. Le majhnega sunka je bilo treba in Bolgari in Srbi bi bili drug druzega klali in streljali v bratom ornem boju. Posebno! avstrijska kamarila je napela vse svoje sile, ker je njena diplomacija bila poražena na celi črti, da zaneti bratomorno vojno in ob času ugodne prilike podjarmi Jugoslovane na Balkanu. Držala se je trdno načela, deli in zopet deli, ščuvaj jugoslovanski narod proti jugoslovanskemu narodu, ker le tako mi je mogoče izvesti moje temne načrte.
Greh, ki ga je zvršila avstrijska kamarila nad narodi v Avstriji, greh, ki ga je zvršila nad Jugoslovani, hočejo sedaj poedinci izvršiti nad ameriškimi Slovenci, ker smo pred združitvijo vseh slovenskih svobodomiselnih jednot in zvez, in ker je misel združitve našla globok odmev v srcih vseh članov in članic svobodomiselnih organizacij. Z ustanovitvijo novih jednot\ in zvez z delokrogom za vse Zdr. države ne gre in izmislili so si nov načrt, da bi nas še nadalje delili. Razdeliti nas hočejo sedaj v ilinojske, ohijske, pensil-van jske Slovence itd. Z eno besedo: Razdeliti nas hočejo po državah, kakor da bi Slovenci imeli druge potrebe v Illinoisu — kakor Slovenci, ki žive v Pennsyl-vaniji ali drugi državi. Zakaj vse to? Razdeliti nas hočejo, da bi zopet vladali neomejeno, kakor so nas vladali pred leti. Kd<? bi imel od take delitve koristi? Slovenski delavec, mali obrtnik ali mali trgovec bi imel od take delitve le škodo. Slovenski narod v Ameriki — delavec, mali obrtnik ali mali trgovec — gre tudi v A-
*) Deli in vladaj.
meriki s trebuhom za kruhom, kakor je prišel iz domovine v Ameriko le zavoljo kruha. Dokler so življenske razmere ugodne v naselbini, ostane tam in ne gre iskat kruha drugam. Kadar se pa življenske razmere toliko poslabšajo, da ogrožajo njegov obstanek, pa 'odpotuje drugam in si drugje vstanovi svoj dom. Marsikdo biva v eni naselbini 10 do 15 let. Na-krat poidejo industriji v dotični naselbini naročila. Podjetniki za-pro tovarne, rudnike ali plavže in delavci, mali. obrtniki in mali trgovci so ■ prisilieni seliti se drugam, kjer se dela in zasluži. V takem slučaju bi delavca kakor malega trgovca zadela huda nesreča. 10 do 15 let je plačeval prispevke v jednoto, ki ima svoj delo-, krog omejen le na eno državo. Prisiljen je 'bil 'vsled slabih živ-1 jenskih razmer izseliti se v drugo državo. Zdaj je zgubil vse, kar .ie vplačal in če je prestar, se ne more pridružiti drugi jednoti, da bi se zavaroval za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Kdor priporoča, da naj se v podpornih organizacijah združimo1 po državah, hoče vedoma ali nevedoma zvršiti največji zločin nad ameriškimi Slovenci. Noben narod v Ameriki se druži po državah, temveč povsod lahko vidimo, da se naredi dražijo po načelih in ciljih.
Že ustanovitelji vseh sedanjih zvez in jednot, izvzemši ene, so bili toliko dalekovidni, da -so vedeli, da se ne more in ne sme ustano-vi.iati podpornih organizacij, katerih delokrog bi bil omejcu le na eno državo. Ako bi bili ustanovitelji obstoječih jednot in zvez ustanovljali jednote in zveze z omejenim delokrogom na eno državo, tedaj bi se ne bile nikdar podporne zadruge razvile do te višine in velik del ameriških Slovencev bi se sploh ne mogel organizirati v podporni organizaciji, ker bi v marsikateri državi ne bilo pogojev zaustano, vit e v podporne organizacije.
Zmagujoča demokracija v naših svobodomiselnih podpornih organizacijah, je provzročila, da člani in članice svobodomiselnih jednot in zvez vedno bolj glasno zahtevajo, da se svobodomiselne jednote in zveze združijo v eni podporni organizaciji, v kateri so vsi člani in članice enakopravni in ne vlada nekaj oseb absolutno Slane in članice. D^ocuanje svobodomiselne jednote in zveze imajo že danes to obliko organizacije. Članstvo teh organizacij je torej že v lastnih organizacijah spoznalo veliko agitato-rično silo, ki jo vsebuje ljudska misel. V teh organizacijah vlada in upravlja organizacije članstvo na podlagi ustave in pravil, ki so jih sprejeli njega -zastopniki na konvencijah ali jih je na samo sprejelo ali zavrglo potom splošnega glasovanja. Zvrševalno oblast pa izvršujejo od konvencije do konvencije njih zaupniki, takozvani glavni odbori, izvoljeni izmed zaupnikov, ki so bili poslani na konvencijo kot delegatje, na podlagi ustave, pravil in sprejetih zaključkov potom splošnega glasovanja. V vseh teh organizacijah se strogo pazi na to-, da glavni odbori izvršijo točno in vestno, kar iim ie naročila konvencija, in je zapisano v ustavi in pravilih. Popolnoma nekaj naravnega je, da so člani, ki imajo- tako urejene podporne organizacije, pričeli agitariti za združitev vseh svobodomiselnih jednot in zvez v eni podporni organizaciji z ljudsko upravo. Zavedajo se, da lahko privabijo v svojo sredo ameriške Slovence, ki sto' bili dose daj brezbrižni napram podporni organizaciji. Tako ne ojačijo organizacije le po članstvu, ampak ji dajo tudi močno gospodarsko!; podlago, ki je prvi in najpomembnejši živi jenski pogoj za vsako podporno organizacijo,
Kdor je za svobodo, za ljudsko upravo v podpornih organizacijah. mora biti za združitev vseh svobodomiselnih, jednot in zvez. ker je le taka organizacija blagor za vse člane in ne poedince. Odločno' pa mora odklanjati vsako razdružitev po državah, ker to vodi do malikovanja in blagra posameznih oseb, škodi pa občutno vsemu, članstvu.
Bodimo za združenje vseiPsvo-bodomiselnih jednot in zvez, pa proti razdruženiu članstva po državah, ker je taka razdružitev po-gubonosna za članstvo.
Napre.i za združitev!
Inozemstvo.
Letnega zborovanja, nemških tehnikov na. Lipskem se je udeležilo 300 ameriških inženirjevi. Amerikanec dr. W. P. Goss, predsednik ameriške zveze je govoril o razvoju moderne tehnike in napredku človeštva. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje.
V Bremenu je v katoliški šoli; provzro-čil neki Schmidt, mlad učitelj, strašno krvolitje.
Zjutraj je prišel 'v šolski hodnik 'in pričel streljati, kakor da bi bil obseden. Prva žrtev je bila učiteljica. Potem je stopil v šolsko šoibo in -pričel streljati na šolarice. V vsaki reki je imel samokres. Nastala je panika. Neka šolane» je padla po stopnjicah in sii zlomila tillnik. Zatem je Schmidt pričel streljati na učence, ki so bili na dvorišču. Končne so ugnali morilca-, katerega delo je bilo strašno. Trije otroci in u-ičteljica so bili mrtvi, 14 otrok in dva odraščena pa težko ranjeni.
Morilca so oddali v blaznico, ker so zdravniki dognali, - da je umobolen.
— V Milanu je splošna stavka. Gosposka — poslušna dekla kapitalistov, -si prizadeva na v-so moč, da bi ugnala štrajkujoee delavce in jih prisilila, da bi -se vrnili na delo, ne da bi kaj' dosegli. V mestu- je osredotočila velike čete vojaštva in orožnikov. Najeti izzi-vači in vohuni izzivajo delavce. Konec minole-ga tedna so 'vojaki, policaji in orožniki na povelje od zgoraj naskočili delavce z orožjem. Prišlo je do rabuke, pri kateri sta imeli Obe stranki — uni-formira*a vladna sodrga in po-šteni štrajku-joči delavci — ranjence.
— Iz Londona prihaja vest, dia se je predsednik Wilson odločno izjavil, da ne ponovi pogodbe z Rusijo, dokler ne prizna Rusija ameriškim državljanom židovskega v er oi z.p o v ed o van j a enake pravice z drugimi državljani.
— Ko je francoski predsednik Poincare stopil na angleška tla, so ga pozdravili z običajnimi streli iz topa. Pri -pozdravnem streljan ju se je dogodila eksplozija, ki je uničila življenje dveh vojakov in štiri pa težko ranila.
— M. Jaures, vodja socialistične frakcije v francoski zbornici, je končal svoj -govor proti triletni vojaški službi s zahtevo, da naj se regularna stalna armada spremeni v narodno milico.
Na prave barbarske kazni je obsodilo vojno sodišče francoske: vojake, ki so v Rodezu demonstrirali proti triletni Vojaški sltuž-bi. Demonstracija proti francoski vladi, ki si je dovolila obdržati; vojake eno leto dlje v vojaški službi, kot je imela pravico pol zakonu, so bile v Rodezu- obširnejše kakor drugod. Trije vojaki so bili obsojeni na petletno ječo, eden na 4. leta, eden na 2 leta;, sdva, ne 1 leto, eden na šest meser cev in dva sta dobila po 4. mesece.
— Senat na Portugalskem je sklenil, da se odpravi poslaništvo v Rimu, konzulate v Berlinu, Madridu in, Rimu.
Naobratno bode pa poslaništvo ustanovljeno v Rio de Janeiru in' republiki Panama-.
— Iz Dunaja poročajo, da tri brigade črnogorske pehote prodirajo skozi Macedonijo, da se zdra žijo s srbsko armado.
Bolgari so- utaborjeni na desnem bregu reke Bardar, ki teče preko Macedonije in se izliva v Solunski zaliv. ¡Srbi 'in Grki pa taborijo na levem bregu iste reke.
— Danska je dobila novo ministrstvo. Sestavil ga je E. T. Zah-le, nekdanji ministrski predsednik in sedanji vodja radikalne stranke;.
Edtiard Brandes je prevzel finance, M. Rode pa notranje zadeve.
— Španski vladi se godi slabo v Maroku. Položaj je zelo kritičen.
V Cerlbern je ljudstvo protestiralo proti nadialjne-mu odpošiljanju vojaštva v Maroko. Da se vla-dia ovenča z. lavtorikami in iz voj lije zmage, khterih ne more izvoje-vati v Maroku, je dala ukaz, da naj vojaštvo strelja na ljudstvo. Vojaštvo je ubogalo in izvojeva-lo zmago zelo po ceni.
— Po kratki obravnavi pred sodiščem 'vi Carigradu, je bilo dvajset oseb obsojenih na smrt, ki so bile osumljene, da1 so sodelovale pri umoru velikega vezirja.
— časniki v Tokio poročajo, da je prišel na Japonsko J. Aqui-naldo, sin E. Aquinalda, nekdanjega voditelja vstašev na Filipinih. Baje hoče izkoristiti spor med Japonsko- in Zdr. državami za svoje namene.
— Norveški parlament je odobril načrt za brezžično brzojavno zvezo med Norveško in Zdr. državami.
— Mehikanska Vlada je v hudi denarni stiski. Po izjavi finančnega ministra bo trajalo šest mesecev, predno bo dobila posojilo v znesku 50. miljonov dolarjev.
Ameriške vesti.
— Državni pravdnik Hovne v Chicagi se še vedno obotavlja, da bi stavkokaze in morilce Ed. Bar-reta, Ch.-Barreta in A. Fri e dinami. postavil pred porotnike.
Pridaniči so 15. junija 1912 u-streliili cestnoželezniškega sprevodnika F. Witta, dne 8. avgusta pa voznika G. Hehra. Leto dni so bili nekdanji kaznenci kot spe-cielni policaji v službi trustjan-skega časopisja; morili in uganjali so hudodelstva, pod zaščito moralnega kapitalističnega časo-pisja.
Na večkratno zahtevo organiziranega delavstva je gospod držav ni pravdnik obljubil, da bo pridaniče postavil pred porotnike. Najmanj dvanajstkrat so dosedaij preložili termin za obravnavo. Hovne je obljubil, da prične obravnava v septembru, zdaj pa trdi, da je -preobložen z delom. -
Sodnik Petit se silno jezi radi tega in pravi, da je to skrajna nesramnost.
Zagovornik morilcev je p-rejšni državni pravdnik ITeelv. Izmislil si je krasno pripovedko, da bi morilce rešil zaslužene kazni. On trdi, da so se zarotniki dogovorili, da razdraži j oi nedolžne mladeniče, da bi storili komu zlio.
Iz življenja treh -nedolžnih mladeničev je znano naslednje:
Ch. B-arret je bil obsojen na deset let ječe, ker je zločinsko napadel nekega dekleta.
E. Barret (njegov b-rat) je bil obsojen, ker je oropal pošto v Chicagi.
A. Friedman sedi zdaj v ječi radi cestnega rope.
— Chicago je prvo mesto, ki ni ob morj-u in bo imelo naselni-ški urad. Kongres je dovolil sto tisoč dolarjev v ta namen. Nasel-niški urad v Chicagi bo skrbel, da bodo- naseljenci varni pred raznimi lopovi, ki preže na njih žepe.
Najeli bodo veliko hišo, nasel-niški nadzorniki in tolmači bodo pričakovali naseljence pri vlakih. Izročili jih bodo Vodnikom, ki bodo odgovorni-, da so naseljenci varno došli na mesto, kamor so bili namenjeni.
Namen te na-selniške postaje je, da ne bodo posredov-albice za delo izkoriščale delavcev, ki ne znajo angleškega jezika in da obvarujejo dekleta pred brezvestnimi trgovci z belimi sužnjicami.
Marsikatera punica je izginila na. potu, predno je dosegla svojce. Prišla je v pest trgovcem s človeškim mesom, ki so jo prodali kakor žival v hišo sramote, kjer je živela žalostno življenje bele sužnjice, dokler jo ni smrt rešila iz krempljev brezvestnih lopovov.
—	Draginja. Po poročilu iz Wasbingtona so se zopet podražila vsa najvažnejša živila, ki tvlo-rijo skoraj dve tretjini izdatkov za delavsko družino. Ptodražil se ni sladkor, vse drugo se je pa podražilo v trgovini na -drobno. Statistični urad je vzel -cene iz 30. najvažnejših in-dbstrielbib m-est.
—	V Ameriki1 je n navadi, da postavijo na zatožno klo-p strojevodja,, ali katerega drugega železniškega nastavljenea, kedar se zgodi železniška nesreča. Seved'ai bi bilo pravilno, da bi obtožili u-,pravni svet železnice, ki je zakrivil nezgodo, ker je železniškemu osebju naložil toliko dela, da ga ni moglo zvrševati, ali pa ni skrbel za varnostne naprave, ki so potrebne za varnost človeškega življenja.
Vsled nezgode,, ki se je dogodila na Delaware, Lakawana & Western železnici in pri kateri je izgubilo 40 -oseb življenje, so po stari metodi zopet postavili -pred porotnike kot grešnega kozla strojevodja Schroederja, čieš, daj je on zakrivil nezgodo pri Corning«. Porotniki so rekli ne! S tem so izrekli, da pravi grešniki sede v upravnem Svetu;.
— 181etni K. M. Stewart je v sodni dvorani sodniku 'Sb-affordU v Washingtonu napravil veliki strah. Obtožen je bil roparsikegai napada. Ker se je sodnik branil, -da bi ga izpustil na častno besedo, je nakrat potegnil samokres in pričel streljati. Izstrelil je tri strele, predno -se je posrečilo navzočim beričem izviti mu samokres. K sreči ni nobenega zadel, le kr oglje so žvižgale sodniku tik njegove glavie.
— Telefonistka M. L. Forresto-Vla je tožila '‘Southwestern Telegraph & Telephone” družbo in delovodja F. O. Liudlowa za $10,-500, ker -so jo šiloma odstranili iz centrale. Posebno Ludlow je zelo sirovo ravnal z njo. Brez naj manjšega vzroka jo je pritisnil k ograji in jo skušal udariti v obraz.
—	Pomorščaki s pomorskega orjaka “Imperator” so obdržava-li velik shod v New Torku. “Imperator” je največji parnik in je ravnokar dovršil! svojo deviško vožnjo. Govorniki so izvajali, da se s pomorščaki ravna kakor s prešiči. 'Spalnice so prenapolnjene, jed je pa taka, da bi jo niti pes ne -povohal.
—	Minoli teden so nekateri veliki stavbinski podjetniki širo-koustn-o zatrjevali, da 'bodo do so-
bote vsi stavbinski delavci v Chicagi izprti. Napovedano izprtje je zanje kaj klavrno končalo. Do sobote je bilo izprtih izmed 40—45 tisoč delavcev le nekaj nad trii tisoč. V pondeljek se je število! znižalo že na dva tisoč. Kapitalistični listi, ki so krepko podpirali delodajalce, so utihnili.
Organizirani stavbinski delavci so napram nameravanemu iz-prtju zavzeli dobro taktiko. Z či-kaškimi delavci so se takoj izjavili solidarnim stavbinski delavci v drnzih velikih mestih in izrekli, da takoj zastavkajo, ko podjetniki izvrše svojo grožnjo. To je po-.magalo.
Nekateri podjetniki so ostali vzlic temu še trmoglavi. Ako V) nekaj dneh ne odnehajo, potem bodo delavci v drnzih mestih za-stavkali.
— Najvišje sodišče je odklonilo, da bi T. Cappo in J. Marcelli-ja sodili tuji porotniki. Obtoženca sta, lastnika “Telovadske dvorane” v ¡Patersonu, v kateri sol štrajkujoči delavci obdrž-avali svoje shode. Obtožili so ju, da stal oddala štrajkujočim delavcem dvorano v najem, v kateri so govorniki I. W. W. “hujskali”, da naj se uniči nepremična lastnina in napade ljudi. (Navadna laž. Op. uredništva.)
Prihodnji torek pride 100 štraj-kujočih delavcev pred znamenitega. sodnika Klenerta,, da jih sodi. Delavce so aretirali v bližini tivornic kot stavkovne straže.
V Patersonu še vedn-o- vlada grozovlada	policaj,sike,ga	kol»,
podjetnikov in njih gol ega orodja — najetih profesionekiih pretepačev, izzivalcev in vbijal-cev.
— V Salernu, Dl. «o porotniki
Sipczmali krivim Frank Bullonsa in E. Harrison-a, da sta odvedla; Dorotejo Holtovo. Državni pravdnik je predlagal za oba smrtno kazen, porotniki so- se pa zedinili na 25 let ječe.
Degeneriranca sta zgrabila Hol tov o , ko se je vračala domotvi Sul-1'ens je izpovedali, da je dekleta ugrabil in -ga odvedel v samoten rudnik. Harrison mu je za to delo obljubil pet dolarjev.
Dekleta sta zvezala; v rudnik« in zvršila zločin. Kasnejše so našli dekleta, v zelo kritičnem položaju. Da niso takoj sklicali milico pod orožje, hi bila množica linčala oba malopridneža. ____________
— Potniki vlaka “Iran Moun-tain”, ki vozi med Kansas City-jem in Hot Sprinlgsem, se imajo zahvaliti 14 letni Berti Keyjevi„ da še žive.
Popoldne je šla Berta s svojo mlajšo sestro ob železniški progi. Nakrat je opazila, da je železniški most, v plamenu in d-a so tračnice vsled -vročine zvite. Berta je vedela, da bo vlak v nekaj1 minutah vozil mimo. Poslala je mlajšo sestro domov, potem je pa tekla vlaku nasproti. Ko se je približal vlak, je pričela mah ati s klobukom. Strojevodja je opazil znamenja in vstavil vlak komaj osem čevljev od mosta. Potniki, spo-znavši nevarnost in rešilno delo mladega dekleta, sol nabrali med! seboj sto dolarjev. Berta je odklonila dar.
— Sodnik Sayward v Ipsiwi-
chu, M as s. je vstavil obtožbo proti C. L. Pingreeju, njegovi soprogi Emi in N. Hermann, organizatorju I. W. W„ katere so obdolžili, da so pri zadnjih stavkovnih izgredih, o katerih smo poročali v zadnji izdaji, zakrivili smrt neke Grkinje. Državni pravdnik je rekel, da se ne more dognati, kd,p je sprožil osodepolhi strel. Po njegovem mnenj« je kroglja prifrča-la iz policajsikega samdklresa. Tega mnenja je bil tudi' sodnik im ustavil je obtožbo.
Kapitalisti -se silno jeze, ker so jim iztrgali tri žrtve.
DOPISI.
Sunnyside, Utah.
Lepo in poetično ime je Sunny-side, (Soilnčna stran), ampak pri-majkokoš”, d'a dotičn-a kampa tega imena ne zasluži. Jaz res ne vem, kako se more imenovati ‘‘Solnčna stran” dolga umazana soteska, med visokimi, divje raztrganimi pečinami, kjer se vliaiči večna megla, pai oblaki tako temni in grozotni, kakor da' imajol kuištraste čarovnice v vsakem pol-sameznem tvomico in refrigerator za točo tripalčnega kalibra. Toda ti oblaki niso vlažni ali mokri kot drugod, na tej pregrešni zemeljski oibli, ampak so suhi in dušljivi, kot zaprisežen tempe-renčnik v državi Arkansas, kajti porodijo se deloma v prahu sun-nysidskih cest in ulic, delltoma v brezštevilnih pečeh za takozvani “kok”. —
Delavske razmere so “dobre” za tiste, ki radi delajo za malo plačo, v' kteri lastnosti sio posebno dobro podkovani Grki in Italijani, zato jih je pa tudi večina ta.mkajšnega prebivalstva. Je tam1 tudi še precej Slovencev in Hrvatov, vendar pa dosti manj, kot pred par leti. Dela se tam neprestano, za žive in mrtve, namreč tako, da dela en tov po diievi, drug pa po noči, ker je pred kratkem ena takozvana “dumpa” pogorela, ter gre ves clbrat sedaj po eni. Pri omenjenem požaru so baje nekteri Grki jokalli tako pretresljivo, kot pogubljeni v peklen skem brezdnu, ko jih je Mr. Belcebub na žareče gnojne vile nasaja!. Nisem pa. mogel zvedeti, ali so jokali iz usmiljenja do “uboi-ge” kompanije, ali pa vsled krive vere, da bodo morali naravnost v sveto Grčijo nazaj, ako sunnysid-ski premogov rov1 vrag vzame. (Jemlje ga baje že doflgo, pa ga. ne more odnesti). — Delilo se lahko- dobi, talko v rovu klakor pri, pečeh za “kok”, a rojaki so se v splošnem tako ne ugodno- izrazili o njem, da nikomur ne svetujem hoditi sem za delom.
Kot sem -že omenil, Slovencev tam ni več prav mnogo, vendair imajo več podpornih društev, in med temi tudi. društvo “Mangart”, S. N. P. J. Popolnoma nepričakovano naletel sem tam na rojaka J. Medveda, s kterim sva se bila seznanila na peti redlni konvenciji S. N. P. J., dalje roja-kla J. Jamnika, ki je zapustil “«lati” Golden naše srebrne Colora-de in šel delat pofcclro za nestor-jene grebe v te Skalnate puščave. (Saj sem ga dobro ozmerjal, če mn kaj zaleže!)
Moj stari znanec in prijatelj M. Kokalj, pa me je seveda sprejel in “trital” kar najboljše je mogel, kakor je že njegova navada. Hvala vsem, ki so mi s prijaznost joi in naklonjenostjo krajšali milijone milj dolgo dolgočasje; sredi oblakov dima in prahu!
Pozabiti tudi ne smem rojakia J. Vukšiniča, ki je bil pahnjen iz “Rajske Doline” (v Calif orni ji), da je moral potem v potu svojega obraza jesti kruli v Sunnyside, kjer zemlja ne rodi ni trnja in osata, ampak samo kamenje in premog. Ko smo se v avtomobilu vozili po skrajno nerodnih potili proti Price, povedal nam je ne-broj znamenitosti o prosluli “Rajski Dolini”. Jaz sem poslušal fear z odprtimi usti tako, da mi je prali letel naravnost v predpekel, hočem reči, v tisto vežo, ki vodil do želodca. Najbolj mi je dopadl-o opisovanje kako so kopali srebro in zlato, pa kako so, laični, žive prešiče skalpirali, kar s sekiro. Previdnosti mojih sopotnikov bilo se je zahvaliti, da smo imeli se boj v “motovilil” nekaj steklenic “papeževih kapljic” (Pahst Beer) s kterimi sm-o se najprej očistili naših notranjih prašnih grehov, potem pa pili naj prvo na naše zdravje, nato v spomin skalpira-nih ščetincev in končno na zdravje vseh tistih, ki so prišli v “Raj-skio Dolino” dobro oblečeni, a zapuščali so jo raztrgani in bosi.
A. J. Terbovce.
Chisholm, Minn.
Tz rudarskega okrožja se je poročalo v- “Glasilu” o dškodninskem zakonu, ki ga je ravnokar, potrdila zbornica v Minnesoti.
ITpam, dia mi- dbtični elan in dopisovalec ne bo štel za zlloi, ako kritiziram njegovo poročilo o odškodninskem zakonu in drugih. Lahko trdim, da so delavci z o-menjenim zakonom tako zvezani,
da upam, da se bodo industrielni delavci zbudili iz “spanja pravič-negi” in spregledali, da novi zakon odvzame popolnoma moč izkoriščevalcem, kakor naglašanim advokatom in njih agentom.
Ako pa zakon bol j podrobno o-gledamo in njegovo vsebino, se prepričamo, da je zakon mnogo slabejši za delavce. Znano nam je, da kdor dela za koimipanijo, mora tako delati, kakor hočejo delodajalci. Nikdo ne more utajiti, da morajo delavci -delati talko, kakor jim naročajo bosi. V nolvem zakonu so točke, ki jih bo družbai izrabila ob- vsaki priliki, ki se ji bo zdela ugodna, da delavec ne bo upravičen do nobene odškodnine, posebno če bodo dvomili, dia je kedaj stremi! po organizaciji, ker je organizacija sulica v srce jeklarskemu hrustu, kli je naj.kru-tejši izkoriščevalec delavnega; ljudstva.
Delavci in rudarji, posebno de-fevci pri nolvem “peklu”, ki ga sedaj gradijo pri Dnluthu, naj vzamejo na znanje, da je vsakdo pod starim zakonom ložjie dobil večjo odškodnino brez advokatskih stroškov in da boi po novem zakonu sploh velik! del delavcev zgubil odškodnino, ker se ne bo mogel -ravnati po zahtevah zakona. in tudi delavno ljudstvo ne ho razumelo zakona. Bo starem z&<-konnr so se advokati trudili -zase in so tudi pohabljencem nekaj preskrbeli. Glede Golikove afere pa omenim, da im-am-o precejšne število brezvestnih lj.uidi med nami, ki bi delavca slekli po metodi B. — iz 'kože.
Tudi v naši jednoti imamo- mogoče člane, ki niso prišli pod njeno okrilje, da. bi delali v splošno dbbro, marveč so za razkol in izkoriščanje delavstva. Marsikdo se je pridružil jednoti-, ker plačuje jednota en dolar bolniške podpore dnevno, ne pa radi tega., ker je svobodomiselna. Ako obsojamo izkoriščevalce, moramo obsoditi vse : s prakso in brez prakse.
Ako bi delavec, ki pride dotmov od dela vzel v roke podučijiv častnik mesto kart, bi kmalu odzvonilo vsem izkoriščevalcem. Imamo člane, katerim ni nič za “Glasilo” in se ne brigajo, kaj poročajo delavski in kapitalistični listi. Moj namen ni kritizirati posameznika, ampak hočem le opozoriti delavce na vse škodljive značaje v človeški družbi, pa naj prihajajo iz delavskih ali kapitalističnih vrst.
Smelo pa trdim, d'a dokler bodo med -delavci značaji, ki hočejo postati bogati na račun druizih -delavcev, bo v edln-o večina odvisna od manjšine; manjšina bo izkoriščala večino.
Delavstvu priporočam, dia naj razmišlja o svojem položaju, paz-no čita- vse, kar se tiče delavstva, pa. bo- prišlo do zaključka, da je edin branitelj delavskih koristi j le delavski list. Pa brez zamere! Ostanem za preobrat človeške družbe za blagor vseh, vaš
Anton Mahne.
Springfield, 111.
Vsem clamoim (icaim1) društva “Illinois”, štev. 47 naznanjam tem potom, da je bilo- n-a zadnji seji sklenjeno, da .plača vsak na veselici dne 4. julija nenavlzoči člia-n (ie-a) dva -dolarja v društveno blagajno. Da bo mogoče natančno kontrolirati, kdo je bili navzoč na veselici in kdo ne, se je-nadalje sklenilo, da se mora vsaki navzoči član javiti osebno pri tajniku v prostorih, Ikijer se vrši veselica.
Razlogi, ki so društvo prisilili do tega sklepa so sledeči:
Kakor povsod, imamo tudi tukaj člane, ki se ogibljejo sej, kolikor le morejo. Mislijo si, da ako le plačajo asesment pravočasno, potem so svojo dolžnost izpolnili. Ravno tako je, ako se napravi veselica. Tudi te bi se ne udeležili. ko bi ne bilo treba plačati posebnega prispevka 'vi društveno blagajno. Ne sprevidijo pa taki, da je potrebno od časa do časa nekaj ukreniti v kori-st društva, oziroma blagajne. Pridejo kolekte za onemogle -člane. Ko bi -se za v svrh-o pobiralo prostovoljne prispevke, bi člani, ki se redno udeležujejo sej, samo dajali in zopet da jali. Zopet bi člani, ki iz navade asesment pošljejo po drugih, bili prosti vsake naklade-. Tako se daje iz blagajne. Ali svota. vi blagajni se tudi izčrpa, še se samo jemlje iz -nje in nič ne uloži v njo. Če se naloži izvanireden asesment — toliko in toliko na mesec — pa
zopet ni prav. Ker ne pridejo na sejo, potem vprašajo: Kam neki je šel denar?
Ko bi se redno udeleževali mesečnih sej, bi ne bilo treba nobene kritike.
Na svidenje dne 4. julija v dvorani Silvestra Repo viša..
John Podlesnik, tajnik.
Brereton, 111.
Po dollgi in mučni bolezni je tukaj umrla. Frančiška Mravlje v 54 letu sivioje starosti. Pokapali sm-o jo dne 21. junija v Cantonu 111. Bila je že mnogo leta tukaj. Kot dobra gospodinja je bila ob-čepoznaina in je prav rada pomagala vsakemu, ki je 'bil v pomanjkanju. Bila je občespoštovana in priljubljena. Zato smo ji oskrbeli prav krasen pogreb. S solzami v očeh smo stali ob njeni rakvi in s potrtim srcem smo zapustili pokopališče.
-Pokojnica je posebno dobro znana vsem delavcem v Idriji, ker je bila Vedno delavna za delavsko organizacijo in probujenje proletariata.
Bodi ji lahka zemljica v tujini.
Thom Felz.
Razprava o jednoti.
Staunton, 111.
Z ozirom na to, da bi se združile napredne nodporne organizacije, je društvo “Bodočnost” štev. 17. S. D. P. & P. Družbe, sporazumno z društvom štev. 11 S-. S. P. Zveze in člani S. N. P. Jednote v Staunton-u Til., dne 15. t. m. sklicalo shod, n-a katerem se je razpravljalo glede zdr-ulžitve naprednih podpornih organizacij.
Po vsestranski razpravi je bila soglasno sprejeta, naslednja resolucija.
Sklenjeno: — Da se popolnoma strinjamo s sedajnim gibanjem zai združenje vse NAPREDNIH podpornih organizacij.
Nadalje svetujemo, da bi cenj. društva vzela na razmotrivanje sledeče nasvete:
Najnižja bolniška podpora naj bi bila en dolar in pol, in to raidi tega, ker en dolar podpore je premalo za dvojno zavarovalnino, ali dva -dolarja podpore, je pa asesment previsok, toraj naj bi se a-sesment za en dolar -in pol naredil v primeri s sedanjim asesmen-tom.
Tudi naj bi se ukrenilo, za take onemogle člane, ki s-u že prejeli enoletno podporo, toda so še ozdravljivi, naj- bi se uvrstila za iste primerna -penzija.
Naj bi se razpisala nekakla nagrada, za najboljši načrt za združenje, s tern bi razprava, o združenju postala bolj resna, obenem bi se pa tudi delo na konvenciji olajšalo.
Nadalje apeliramo na glav. odbore raznih podpornih organizacij. naj hi se bolj' odločno- izrazili, kako stališče zavzemajo, -glede načina združenja.
Sklenjeno, da se resolucija priobči v “Glasilu” S, N. P. J., v “Proletarcu” in “Glas Svobode” Jakob Komchina, preds. sheda,
Jos Mostar in Ang. Lioošek
r	zapisnikarja.
Rock Springs, Wyo.
Dandanes se malo epohalnega naredi brez kritike, in to je- pravilno, ker vsafeoi stvar je treba dobro, premisliti poprej, predno se določi o njej, o vsem se je treba matematično prepričati.
Na moj zadnji dopis je odgovorilo več kritikov, med temi tudi iz Clevelanda., 'ki trdi, da sem čisto na napačni poti; vsega ga pa. še razumel nisem . . . (ker nisem bil za strežnika pri nobenem tajni oštru. ne razumem takih latinskih popevk). (Opomba uredništva. Omenjeni brat je rabil latinski rek v splošnem in ni bil namenjen nobeni osebi. Zato je nepotrebno razburjati se). M-oje mnenje ni bilo, in ni. pričenjati s polemiko, ker ista nikdar ne obrodi dobrih sadov, najmanj pa še pri organizacijah. Meni je le za principe bratstva v organizaciji
Združenje jednot in zvez, je za nas Slovence v Ameriki najvažnejše vprašanje -sedanjega Časa., in do danes ni še noben idejallist tega vprašanja ugodno rešil, zato vladajo različna mnenia o združitvi. Priznavam, če pride do zdtru žitne, da, boi treba več razredov, in ti razredi bodo piri združitvi sami prišli na ta način.: koliklor jednot in zvez se bi združilo v eno organizacijo, toliko razredov naj
bi potem tista organizacija, imela.
Vzemimo, ako se združijo štiri jednote ali zveze, vsaka sedaj obstoječa jednota ali zveza ima en razred za izplačevanje podpore, ki je navadno $1.00 na dan do gotovega časa, vsak tak razred bi moral ostati 'veljaven pri združitvi. Zato mi bode marsikdo pritrdil, da bi bilo kmašui dovelj razredov, če pomislimo koliko društev more en posamezen delavec vzdrževati dandanašnji. Sicer ni predlog društva “Francisco Fer-rer” nasproten združitvi, pač pa je v sluča ju -združitve nepotreben, ker če se več jednot in zvez združi, bi bilo kmalu dovelj razredov, in vsak bi imel priliko zavarovan biti v več razredih, ako bi ugodno prestal -zdravniško preiskavo in zadostil vsem pogojem, ktere bi stavila taka .organizacija. V splošnem, ee mislimo na združitev, pa počakajmo s predlogom, če prav bo vsprejet, vsaj toliko čas-a,, da se bo pokazalo, kaj s-e bode ukrenilo na konferenci iza združenje jednot in zvez, kar se ima vršiti v Ohicagi 14. januarja 1914.
Ce pride do združitve, bomo imeli priliko zavarovati -se za dvojno ali trojno podporo, ali še več, pod nič težjimi pogoji kakor jih stavi predlog društva “Francisco Ferre-r” in počutili se bomo lahko, da smo tem boljše zavarovani.
Naše slovensko časopisje v Ameriki prav malo; deluje za zdru žitev naših jednot in zviez, ne-kte-ri gotovo radi osebnih koristi, ker nekteri zasebni listi so glasila ene ali druge jednote, izato imajo s tem mnogo koristi, da se- njih listi tembolj razširjajo. Skioro vsa k tak list se izkazuje, da je za koristi slovenskega naroda v Ameriki, da pa ne bode tako geslo samo za reklamo, se mora vsak tak list skaizatd, da je za napredek našega naroda, ne pa z«; -koristolovstvo.
“Glasilo” 'S. N. P. J. je last ljudstva, ne pa posameznikov, zatorej je tudi za koristi ljudstva, ne pa za koristi zasebnikov; in po mojem mnenju bi naše “Glasilo” lahko postalo glasilo vseh slovenskih jednot in zvez do združenja in v združitvi. Akoi ima naše “Glasilo” pravico sprejemati oglase različnih tvrdk, zakaj ne bi imelo pravice oglašati tudi naših bratskih jednot. im -zvez? In konvencije naj bi -dovollile namesto posameznikom —■ organizaciji, nekaj dohodkov.
Želel bi, da se še- kdo drugi kaj izrazi o tem, vsak eksperiment je dober, ako se ga previdno začne, in ker ne mislimo vedno sami jadrati naprej po- svoji poti, se moramo zj edin j e vati.
Joseph Pishler.
Naznanila in vabila.
Herminie, Pa.
Vsem, ki se bodo udeležili slavnostnega razvitja društvene z-asta ve društva “Prostornisleci” štev. 87 v Herminie, Pa., nazuanje.
Vsi se Zberemo dne četrtega julija iv “Slovenski dvorani” ob desetih dopoldan. Poltem odkorakamo n-a -določeni prostor, ki se nahaja pri postaji ulične železnice (street car line).
SPORED:
1.	“Pozdrav”, poje pevsko društvo “Sokol”.
2.	“Hej Slovenci”, polje pevsko društvo “Sokol”.
3.	“Pomlad in ljubezen”, poje pevsko društvo “Sokol”.
4.	Razvitje zastave.
5.	Govori gl. predsednik) S. N. P. J. br. Jakob Miklavčič.
6.	“Naša zastava”, polje pevsko društvo “Sokol”.
7.	“Mednarodna delavska”, poje pevsko društvo- “Sokol”.
8.	Skupni odhod v “Slovensko dvorano”. Zatem prične veselica in pevsko društvo “Sokol” nastopi večkrat z raznimi skladbami.
9.	Ob petih popoldne bo jagnje na javni dražbi.
10.	Konec veselice ob polnoči.
Prosimo vsa društva; da takoj naznanijo, koliko članov in katera društva se bodo udeležila slavnosti korporativno, da bo mm mogoče pripraviti 'Vse potrebno za. po-strežbo in sprejem.
V obilen poset se priporoča ODBOR.
Johnston City, 111.
članom društva Johnston City, štev. 91 naznanj-e !
V prihodnje se vrše mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Gazolin Hall. Prihodnja seja se
vrši dne trinajstega julija. Seja je trimesečna in zato poživljeni vse, elane, da se udeleže, ker se boi s tistimi, ki bodo odsotni, ravnalo po pravilih. Začetek točno ob pol devetih dopoldne.
Večkrat kdo zahteva prestopni list in ne pripomni h kateremu društvu hoče pristopiti. Da ne ho treba pisariti po nepotrebnem, naj vsakdo, ki zahteva prestopni list, navede -ime, številko in sedež društva.
Marsikdo se jezi, da je suspendiran za prvi mesec. To dokazuje, da tak elan ne polzna pravil ali jih pa nima. Kdor nima pravil naj vpraša zanje pri tajniku. Naše diruštvo ne plača asesmenta za nobenega člana. Vsakdo naj plača pravočasno, pa bo vse v redu. Dosti je časa za vplačevanje do 25. v mesecu. Nekatera društva res plačujejo že za prvi mesec. Vsakdo pa to lahko izve- pri tajniku društva, katerega, je član. V splošnem se priporoča, -dia naj se ¡paz-no čita jo pravila in prihaja redno k sejam, pa ne ho nepotrebnega dela.
Delajmo vsi -za združitev naših zvez in jednot po svoji moči!
Vin. Pugelj, tajniki 561 bx.
Delagua, Colo.
Društvo “Pivka”, štev. 201. priredi sv-oij piknik v nedeljo popoldne dne 2-9. junija pol milje nad Delaguo. Na piknik vabimo najulljudnejše vsa sosedna slovenska društva, sploh vse tulkajšno slovensko občinstvo. V slučaju, da bi deževalo ali snežilo, se- piknik preloži za nedoločen čas.
Na svidenje dne 29. junija na duh teči trati in pod košatim drevjem. Za izvrsten prigrizek in pijačo p-rve vrste b-o skrbel odbor.
John Paehak, tajnik.
Reliance, Wyo.
Opozarjam elane dr. “Mars”, štev. 177, -da se v 'bodoče bolj redno udeležujejo mesečnih sej, ker naim je le na ta način mogoče razpravljati vsp-ešno v korist društvu in jedhoti.
Oliani naj nikar ne zaostajajo z vplačevanjem asesmenta, kerj se mora v smislu pravil vsakega suspendirati, ki ne plača prispevka oh pravem času. Vsakdo se je-zi, ki je suspendiran. Zato je najboljše plačati ob pravem času, ker si tako vsakdo prihrani nepotrebna jezo.
Društvo je na -zadnji seji sklenilo, da se v prihodnje vrše redne mesečne s-eje vsako- drugo nedeljo v mesecu oh dveh popoldan. Vsak član, ki bo ostal brez vzroka od seje, bo plačal 25 c v društveno blagajno. Priporočam članom, da naj se redilo udeležujejo rednih ■sej, ker tako delamo v proevit in za napredek društva in jednote.
Joseph Kramar, tajnik.
Youngstown, O.
Vsem članom društva “Slovenski narod”, štev. 153 naznanjam, da se vrši prihodnja -mesečna seja dne trinajstega julija točno Ob eni popoldan (standard) v “Socialist Press” dvorani, 14. S-outb Champion St. Dvorana je blizu Princes in Park gledališča na. E. Federal ulici.
Prosim člane, da se seje udeležie v polnem številu. Na dnevnem redu so važne točke.
Math. Urbas. Granville, 111.
Tukajšne diruštvo “Jugoslovani”, štev. 186, priredi dne četrtega in petega julija veliko plesno veselico v tuk-ajš-nem Mark parku. Začetek ob desetih dopoldan.
Na veselico vabimo nljudno v-se tukajšne rojake in rojakinje, kakor tudi drugo občinstvo, posebno pa vsa tuk-ajšna sosedna društva, da bi se njih članstvo udeležilo naše prve veselice v najmno-gobroj-nejšem številu. Zagotavljamo vsem, da se bodemo tudi mi ob enakih prilikah odzvali v obilnem številu.
Slovenci in Slovenke- vsi na piano dne 4. in 5. julija, da bodemo skupaj preživeli par veselih uric v naravi — v senci pod košatim drevjem.
Za točno in uljudno postrežbo .bo skrbel
ODBOR.
Franklin, Pa.
Opozarjam članice -društva “Zorislava”, štev. 148, da se bolj polnoštevilno udeležujejo rednih mesečnih sej. Zlasti apeliram nanje, da se prihodnje seje dne trinajstega julija udeleže .polnoštevilno, ker 'bomoi volile novo pred-
sednieo, da v simislui pravil' spo-polnimo odbor.
Frances Vidrieh, tajnica.
Waukegan, 111.
Vsem članom društva “Sloga”, štev. 14. pripoočam, da naj se polnoštevilno udeleže seje, ki se vši dne 6. julija ob pol dveh popoldan v navadnih zborovalnih prostorih. Poleg druzih važnih točk imamo na dnevnem redu tudi volitev -dirušteveneiga tajnika. Raditega je dolžnost vsakega člana, dai se seje udeleži.
Jakob Podboj, tajnik.
Cleveland, O.
Društvo “ Jadranska vila”, štev 178, je sklenilo na izv-anredni seji dne 19. junija, da mora. vsak član plačati asesment do 25. 'vi mesecu,, kakor zahtevajo pravila. Kdor ne plača asesmenta do 25. v mesecu, bo brez izjeme suspendiran. Asesment se plača iz društvene blagajne le za tiiste elane, ki so v takih razmerah, da jim ni mogoče plačati. Plača pa, se za en mesec. Taki elani morajo naznaniti svoje razmere društvenemu tajniku pismeno -ali pa ustmeno do 25 v mesecu, drugače so ravno tako suspendirani. Prosi se vse člane našega društva, da ta sklep upoštevajo !
Prejšni blagajnik se je odpovedal, ker mu čas ne dopušča o-pra vlij ati blaga jniškiega posla. Njegovo- mesto je sprejel M. Klemen, 6013 Glass Ave.
K.	Barazon, tajnik.
Oglesby, 111.
Društvo “Lilija”, štev. 95 je sklenilo na redlni seji, da se poleg rednega asesmenta ,plaea vsaki mesec še deset centov v društveno blagajno. To velja za prihodnjih šest mesecev.
Anton Weber.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Zaradi razžalitve cesarja.
Anton Podboj, 621etni delavec iz Planine, se že od mladih let po svetu klati. Ko je neko popoldne prišel na- dvorišče žre-bčanslke vojašnice na Selu, je hotel iti vi kuhinjo, kar mu je pa četovodja za-brainijl. Obdolženec ga je prosil za milodar. Vojak je čutil, da diši po žganju in mu- je odvrnil, da nima denarja odveč, nakar je Podboj izustil' besede, ki vsebujejo žalitev cesarja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Zelo luknjičasta mara biti čast cesarja, ako ga lahko razžali sestradan in nesrečen “hobo”.
— Samomor. Skozi lokno svojega stanovanja je skočil 37 let stari posestnik Jakob Pristav v Bregu, okraj Radovlpica, osem metrov globoko, in obležal mrtev. Pristov zapušča, žen-oi in pet nepreskrbljenih otrok. Pristov je bil strasten alkoholik-
- Uboj. Iz Novega mesta poročajo. Stari Ovniček iz Malega Slatnika je vbil svojo ženo. Po storjenem zločinu se je sam ovadil sodišču.
— Skok skozi šipo. Neki uradnik deželne vlade se je po opravkih mudil pri puškarju Kaiserju v Šelenburgo-vi ulici s 9 Voj im psom. V trenutku, ko je uradnik odhajal, je skočil njegov pes, meneč, da so vrata 'odprta, s tako silo skozi šipo, da je,, razbili stekleno šipo v vratih in priletel na sredo ulice. Na splošno začudenje občinstva, ki -se ga je takoj mnogo nabraloi pred Kaiserjevo prodajalno, se pes pri svojem skoku skozi šipo ni nič ranil.
— Grozna nesreča. Iz Loškega potoka poročajo: Pred dnevi je sin tukajšnega občinske sluge, 15 letni Alojzij Bartol, pulil na sked nju s senenim ključem stlačeno seno s kupa. Ker mu ni šlo hitro od rok, je zlezel vrh kupa in metal z rokami seno na mesto, kjer je prej stal in kjer je pustil ključ. Ko je dovolj sena nametal, je z vrh kupa skočil na nameteno seno. Priletel pa je na isene-ni ldjuč, ki je bil z mrvo zakrit, tako nesrečno, da se mu je isti zadrl v spodnji del trebuha, in sicer tako globoko, da je bil ključ v njem z 'obema ostrinama, zataknjen. V sil nih bolečinah je klical na pomoč; pritekla je sestrica, ki je z vso silo mu vlekla ključ iz telesa, kar
\
je položaj še poslabšalo. Na ¡kričanje so prihiteli domači sosedje, ki so nesrečnika spravili v posteljo. Rešiti ga ni bilo mogoče, ker je bil kljnč z obema ostrinama zataknjen v telo; tako je revček v tem stanju moral čakati nad šest ur zdravnika. Bil je grozen prizor. Zdravnik je prepilil v njem del ostrine, da je spravil železni objekt iz telesa. Sreča v nesreči je bila,, da se je 'ključ zasadil, pokonci in ni ranil drobovja. Upati je, da se reši mlado življenje.
— Na brzovlaku ranjen strojevodja. Brzovlak štev. 607. ki vozi z Jesenic v Trst ob 4.23 minut, bi ■bila lahko zadela velikai nesreča. Med postajama Jesenice-Bled je nekdlo zagnal proti vlaku kamen, ki je zadeli strojevodja, s tako silo v čelo, da je padel strojevodja na Strojeva tla. Vlak je po zaslugi kurjača z običajno hitrostjo lete1! do Bleda, kjer so strojevodjo za silo obvezali, na kar je vodil vlak do Trsta.
— Odkrita ženska rokovnjaška družba na Dolenjskem. Pred približno enim letom se je izvršil pri Cužni vasi pri Mokrogongu predrzen rop. 62letna Katarina Faletič iz ČiTHbe vasi je plela na njivi korenje. Ko se je vračala z njive domov, sta jo naskočila nenadoma dva moška, ki ¡sta imela črno pobarvane obraze. Eden je pograbil Faletičev«' za vrat, jo vrgel na tla in ji zakril oči, drugi ji je pa odrezal žep, v kterem je ime la Faletičova 150 K denarja. Nato sta roparja pobegnila. Ko se je prestrašena žena, ki je imela že pred očmi smrt,, videla, da sta roparja pobegnila, je vstala in hitela v Mokronog na orožniško) po4 stajo, kjer je naznanila, kar se ji je pripetilo. Na podlagi te ovadbe sta uvedla orožnika Ivan Brolih in And. Celar takoj strogoi preiskavo. Šla sta od hiše do hiše, od koče do koče, preiskala in pregledala vse. Toda vse isikanje in izpraševanje je bilo zaman. Roparja. sta izginila brez sledu*. Poizvedovala sta tudi pri otrokih, ki hodijo 'po isti poti v Trebelno v ponavljano šolo, če so videli kakšne sumljive osebe, toda tudi to poizvedovanje je ostalo brezuspešno. Gez leto dni pa se je odkrila sled, ki jih je pripeljala nenadoma do pozitivnega uspeha. Ženski spor je pomagal. Sprli sta se dve ženski v Mirni vasi pri Trebelnem in med prerekanj&m so padle sumljiva besede, za katere sta; izvedela orožnika Brolib in Celar. Oba sta šla. takoj v Mirno, ter tamkaj nenadoma aretirala' posestnici 3)21et-no Alojzijo Skušekovo in 181etno Marijo Koprivšek. Aretacija je bila- tako nenadna, da sta bili obe ženski popolnoma prestrašeni in zmedeni. Odgnala sta višale enioi po različnih potili v Mokronog. Med potjo sta oba orožnika izpraševala svoji jetniei o zločinu in posrečilo se je obema, da sta obe aretiranki rop že po poti priznali. Obe sta izpovedali popolnoma konfor-muo vsaka svojemu orožniku sledeče : Namenili sva si «ropati Katarino Faletičevo, ker sva vedeli, da nosi s sabo* denar. Preoblekle sva se v moške obleke, namazali obraze z ogljem, in šli čakat starko, 'kidaj bo prišla z njive, kjer je plela korenje. Čakali nisva dolgo. Ko je prišla mimo naju, sva se vrgli nanjo, podrli sba jo na tla in zatisnili oči. Ena ji je odrezala žep, v katerem sva našli 150 kron. — Izdali sta tudi tri tovarišice, s katerimi sta si delili plen. Posledica tega je bila, da so spravili tudi te tri nevarne1 ženske pod varno streho. Ko sta orožnika še nadalje preiskavala celo zadevo*, sta razkrila, da je bila to nevarna ženska banda, (ki je izvrševala že več let nevarne tatvine, katerih! niso mogli odkriti.
KOROŠKO.
— Ponesrečen železničar. Na
celovškem kolodvoru je padel pod lokomotivo, ki je premikala! vozove, premenjevalee tirov, 41-letni Weinsehimmel. Stroj mu je odtrgal levo nogo. Smrtno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož je oženjen in ima pet nepreskrbljenih otrok.
— Zastrupila se je vlsa 'družina v železniških hišah v Be,lij alku s posušenimi gobami, katere so domači otroci lansko leto sami nabrali. Poklicani zdravnik jih je še pravočasno rešil iz smrtne nevarnosti.
ŠTAJERSKO.
— Nova žrtev trboveljske izko-riščevalne družbe. Smrtno je ponesrečil na zahodnem revirju V tretji etaži Jernej Klanšek, dolgo leten, zvest član rudarske organizacije. Klasek je žrtev večnega priganjanja trboveljske premo-gokopne družbe, M vedno zahteva od svojih delavcev, da izkiopljejo več kot mogoče, V sled priganjanja ni mogel nesrečni delavec dovolj zavarovati svojega delovnega prostora. Zasip, kjer je delal Klanšek, je bil nekaj nad štiri in pol metrov visok, nekaj čez štiri metre širok in približno 15 metrov dolg. Zasip se je podsul in za kopal Klanška pod seboj. PodJ remoigom je ležal od' devetih do-oldne do dveh popoldne. Nekaj* minut po nezgodi so slišali tovariši Klanslkove klice na pomoč, a kmalu je utihnil. Ko so ga izkopali, je imel glavo popolnoma zmečkano. Zasip ne bi smel biti po predpisih rudarskega policijskega reda nad štiri metre visok in ne nad štiri metre širok. Aid kaj se briga profitaželjna družba za predpise? Njej gre le za to, da spravijo rudarji čiru več premoga na dan; čeprav tvegajo svoje življenje. Žrtve padajo, a družba ostaja ml modusu a. Klanšek zapušča mlado ženo in štirinajst dni staro hčerko. Star je bil 44 let. Njegovega pogreba se je udeležilo na stotine njegovih tovarišev. V slovo so mu zapeli trboveljski pevci pod vodstvom soidruiga Ba-loga, dve žalostinki:	eno pred
mrtvašnico, drogo ob odprtem grobu. Tudi rudarska godba je spremila Klanška na zadnji poti. Ob grobu je v imenu rudarske organizacije govorila Sodražica Šte-bijeva iz Ljubljane. Vrlemu soborcu bodi blaig spomin!
— Tatvine na celjskem kolodvoru. Iz Celja poročajo: V traka jšnem skladišču južne 'železnice je bilo 13 vagonov nasilho odprtih. Iz enega je bilo ukradeno kolo. Vreče so bile prerezane. Tat se je hotel okrepčati tudi pri so-dlu špirita, a je bil najtbrže prepo-den. Stroga preiskava je dognala, da je bil* vlomilec in tat dninar Peter Bonejo, ki je dllje časa bil zaposlen pri skladanju lesa in so mu bile razmere znane.
GORIŠKO.
— Suspendiran sodnik. Sodnik ■pri ajdovski okrajni sodniji je bil suspendiran in je proti njemu u-vedena preiskava zaradi klicev “Živela Srbija”! in podobnega. Sodnika so baje klerikalen ovadili državnemu pravdništvu) trudi za radi bogokletstva.
Avstrija, smiliš se nam! Sodniki postajajo na ovadbo! klerikalcev veleizdajalci in bogokletnežl. Tvioji stebri se majajo! Mogoče boš kmalu sledila Turčiji!
TRST.
— Atentat na C. M. šolo v Trstu. Oib 8. zveečr sta prišla v Solo) “Ciril Metodove družbe” na Acquedottu dva mlada človeka. Govorila sta najprej z neko učenko, ki je ravno prižigala luči. Ko je učenka odšlla v svoj razred, sta mladeniča s katranom polila pod-nožnik plin o vega števca, prižgala in «dšla. Kmalu* potem je učiteljica Čmigojeva zapazila pri vratih plamen, ki ga je skupaj z učenkami in učiteljem Šemetom pogasila. Da se ni posrečilo ognja, pogasiti, bi bil provzročil eksplozijo števca, vsled katere bi bila lahlko nastala nesreča, ki bi zahtevala brezdvomno tudi človeške žrtve. “Edinost” pravi, da se je vršil pogovor onih dveh mladeničev z učenko 'v italijanskem jeziku. Pri pišu je ta atentat italijanskim na-cionalcem. Ako je to res, potem mora kamori res slabo iti; najhujše obsodbe vredno je dejstvo), da se nahaja med italijanskimi nación alici mladina, ki siploh pride do taikih naklepov in nam kaže v pravi luči vso propailost italijanskega kamorističnega nacionalizma.
— Ogrska vlada je razpustila občinski svet na Reki. Bečanska vlada je hotela z raznimi šikana-mi prebivalce na Reki šiloma spreobrniti v pristne Madžare, Temu se je občinski svet krepko vprl in posledica je bila, da so panamitje v Budimpešti razpustili občinski Svet.
Iz življenja rjavega hrošča.
Pravijo, da je prestopno leto hroščevo leto. Vedno in povsod seveda ne velja ta rek. V mrzlej-ših, severnih krajih traja hroščev razvoj štiri leta, ravnotako tudi pri nas, tako da se res v prestopnih letih pojavljajo cela krdela teh žuželk. V južnih deželah potrebuje rujavi hrošč samo tri leta za preobrazbo od jajčeca do hrošča.
Živahno življenje vlada ob solnčnih popoldnevih in v mraku med rujavimi hrošči. V gručah sede na mladem zelenju, pre-tepavajo in rujejo se kakor razposajeni fantiči na cesti. Eden čez drugega lezejo in se trgajo za sočne liste, ker njih želodci so menda brez dna, tako so požrešni. Dva zaljubljenca imata hud dvoboj. Iz vej padajo cele kepe hroščev, ki so se v divjem boju zagrizli drug v dragega. Tam zopet visi dvojica navidezno popolnoma mirna in apatična. Tudi posamezni hrošči letajo semter-tja, da si poiščejo novo izdatno pašo, ali pa, če so samci, da dobe družico. Vmes slišimo, kakor bi curljal droben dež skozi listje; to je zelenkastočrno govno, ki pokriva tla pod drevesom in razširja daleč naokolo neprijeten vonj. Največ hroščev počiva dopoldne od nočnih orgij in tako rahlo vise na vejah, da popadajo na tla. če se le malo potrese drevo. Ves maj žive'rujavi hrošči na ta način: potem izginejo.
Nekako osem dni po sparjenju zleze samica v zemljo in zleze 25 do 30 belih, okroglih jajčec, ki so primeroma tako velika kakor ko-nopna zrna. Samica poišče zalegi solnčen prostor, tako da že čez 4 do 6 tednov, od julija dalje, zlezejo iz jajčec ličinke. Ličinke so nekoliko kosmate in velike, žive družabno, hranijo* se s črno prstjo in s korenicami. Ko se prvič olevijo, nastopi zanje že doba zimskega spanja. Približno v maju prihodnjega leta ,se leve vdru-gič. Doslej je bilo delovanje ličink še brezpomembno, a kmalu zapazimo učinek njih dela. Svojega rojstnega kraja ne zapuste rade, zato pa požro vse korenine in koreninice v bližini. Ko postanejo večje,' preglodajo celo lesnate korenine, ki so debele kakor palec. Seveda le v skrajni sili. Bolje jim diše sočnati gomolji od krompirja, kolerab, korenja. Kadar se prekopava vrt ali orje njiva, pridejo te neokusne ličinke na površje. Velike so že, pravimo jim ogrci. Barve so umazano bele, zadnji del je močno zakrivljen in debel. Telo ima 12 obročev, prvih šest obročev ima 2 prečni gubi, tako da izgleda ta del tako, kadar bi imel 3 dele, zadnji obroči so gladki in porasli s kocinami. Zadnja dva obroča, ki sta tudi bolj debela, tvorita tafso-zvano vrečo, v kateri so čreva, s prozorno, črnovišnjevo vsebino. Glava je okroglasta in brez oči, zato pa ima močne, dletaste čeljusti. Na prvih treh obročih so primeroma dolge noge, ki se skončavajo v kremplje. Vsak obroč ima ob obeh straneh zračno luknjico, od katere so po vsem telesu napeljane zračne cevi. Rob zračnih luknjic, konci nog in glava so rumenorjave barve. Pozimi ogrci zopet spe. Ko se po tem spanju prebude, so še mnogo bolj požrešni kakor prejšnje poletje; do popolnega razvoja tako narašča ta požrešnost, da je brez primere. Povsod puščajo ti nenasitni požeruhi svoje sledove. Na njivah pojedo nežne korenine setve in poljskih sadežev, po vrtovih opustošujejo zelenjadne grede, v gozdnih nasadih se goste s koreninami sadik, *s hrasti, bukvami itd., na travnikih pričajo velike, rumene goljave, kako se pod rušo gospodarili ogrci.
Ko so se ogrci olevili vtretjič, se zarijejo v juniju ali juliju glo-bokeje v zemljo, si zdolbejo majhno votlino, v kateri se v četrtič in zadnjič olevijo. Sedaj se zabubijo. Ali že v avgustu, najkasneje v septembru se; izpreme-ni buba v hrošča, ki ostane v zemlji do prihodnjega maja, Ker je hrošč v zemlji že v septembru razvit, zato ni prav nič čudnega, če jih dobivajo spomladi pri zgodnjem oranju. To so takozva-ni “redakcjiski hrošči”, ki bren-če kot “prvi’ skozi papirnato
listje. Takoj, ko se okrasi drevje s prvim zelenjem, pridejo hrošči na plan. Na vsakem grmu in drevesu so. Ali vendar ljubi posebno nekatera drevesa: divji kostanj, javor, topol, vrbo, izmed sadnega drevja češpljo, v gozdu hrast, bukev, gaber, brezo, jesen. Kadar je posebno veliko hroščev in so oglodali že vsa drevesa, se lotijo vseh grmov in dreves, katerih se drugače ogibajo.
Ljudje porabijo mnogo časa in truda v to, da odvračajo te škodljivce. Znano je, da se jih nej-uspešnejše zatira zgodaj zjutraj, ko čepe vsi premrtvi na drevju. Drevo se potrese in hrošči popadajo na tla. Velik sovražnik ogrcev je krt, a tudi druge živali ga zasledujejo: kakor je »jazbec, kuna, Izmed ptičev jedo ogrce posebno poljske vrane, sove, škorci, vrabci, sokoli, žolne, race, pavi, kure itd.
Hej, oče Miklavž!
Oktav Mirbeau:
Dve dolgi uri sva hodila, kar vprek, v pripekajočem .solncu, ki j*e razsipalo svoje žarke kakor ognjeni dež dol z neba, Pot je curljal po* mojem telesu' in silna žeja me je žgala. Zaman sem iskal vir, ki pretaka* sveže kaplje med listjem, ali studenec, kakor jih je v teh krajih vse polno, studenec, ki počiva v svoji, z mahom porasli strugi kakor svetnik v kotičku. Končno sem obupal: jezik se je' bil posušil in grlo me ji» peklo.
“Pojdiva, do pristave, ki jo vidite ondi”, mi je dejal spremljevalec. “Oče Miklavž nama postreže z 'okusnim mlekom.”
Korakala sva čieiz široko ledino — grude so se pod najinimi stopinjami razsipale v rdeč prali — potem mimo «vsa, ki se je svetlikal v modri barvi. Končno sva dospela na vrt, kjer so v senci jablan počivale lisaste krav«'. Koncem vrta je stala, pristava. Na dvorišču, ki so ga na vseh štirih straneh obdajala siromašna poslopja, nisva, zalotila žive duše, razen nekaj kokoši na ognjišču, ki se je poleg ovčnjaka dvigalo iz umazane gnojnice. Ko sva brez uspešno poskusila odpreti zaklenjene duri, je dejal spremljevalec: “Ljudje so na polju”. Vendar je zaklical na vsi» grlo: “Oče Miklavž! Hej, oče Miklavž!” Nič odgovora,
“Hej, oče Miklavž!”
Tudi drugi klic je bil neuspešen, le kokoši so prestrašene z glasnim kokodakanjem se razgubile na vse strani.
“Oče Miklavž!”
V	svojem obupu sem se že prav resno napravljal, da sam pomolzem krave na* vrtu, v tern hipu se pokaže na vratih temačen, nagu-baneen in zardel obraz starke.
“Oh!” zakriči kmetica. “Vi ste tukaj, gospod Jožef, saj Vas nisem spoznala. Oprostite mi Vi in vaš gospod spremljevalec.”
V	tem je stopila iz, poda*. Pavol-nata avba s konci preko čela je odevala glavo. Del pleč in vrat, od solnca zarjavela kakor žgana opeka, sta molela vsa sesušena in in nagubaneena iz platnene srajce, ki se je na, kolenih spajala s črno in sivo pisanim spodnjim krilom. Gole noge, katerih koža je bila modrikasta in raztrgana kakor kos starega usnja, so tičale v težkih eokljah iz bukovine. Kmetica je zaprla* duri poda* in pristavila lestev, da spleza doli. Preden je stopila na prvi klin, je vprašala mojega spremljevalca:
“Ali niste klicali Miklavža*, mojega moža?”
“Tako je!”
“Kaj hočete očetu Miklavžu?” “Vroče je in žejna sva*; čašo mleka sva ga hotela prositi.” “Čakajte, gospod Jožef, takoj pridem.” Počasi je stopala v eokljah po lestvi navzdol.
“Ali ni očeta Miklavža doma?” vpraša moj spremi j evalec.
“Oprostite”, odgovori starka, “doma je, doma, sam Bog ve, da je doma; toda geniti se ne more, siromak. Danes za rana smo ga položili v krsto.”
Dospela je na tla in si otrla debele potne kaplje s čela, Potem je govorila:
“Da, gospod Jožef, oče Miklavž je mrtev. Snoči na večer ga je ujelo,”
Ko sva napravila otožen obraz, je dejala :
“Oh, nič ne de, nic ne de, kar vstopita, in sedita,, da se nekoliko
ohladita. Med tem prinesem, kar sta naročila.”
V kotu zakajene izbe, med obema posteljama, ki sta bili s katu-nino pokriti, je stala na dveh sto-leh bela krsta, na. pol zagrnjena s prtenino. Edini okrasek j;e bil bakren križ in vejica zelenike. K vznožju krste so postavili mizo, na kateri je lojeva sveča prav o-tožno gorela. Zraven je bila ilovnata posoda z blagoslovljeno vodo, v njej šop bodičevja. Prekrižala sva se, pokropila krsto z vodo in sedla nemo in osuplo za mizo.
Mati se je kmalu vrnila. Previdno je prinesla veliko latvico mleka, jo postavila na mizo in dejala,:
“Pijta, kolikor Vama drago. Ni ga. bolj svežega in okusnejšega mleka,”
Ko nama je prinesla manjše posodice in vzela iz košare črnega kruha, je vprašal moj spremljevalec :
“Ali je bil del j časa bolan, oče Miklavž ?”
“Pravzaprav ne, gospod Jožef”. odgovori starka. “Takole nekaj časa sem ni bil prav krepak. Pljuča so ga bolela, to dela vse slaba kri1. Barve je kar izpre-mirijal, zdaj je bil bled, potem sinji, nato črn in potem je bil ta-korekoč mrtev.”
“A niste klicali zdravnika?”
“O nie., gospod Jožef, zdravnika nisem klicala). Ker bolan, bolan pravzaprav ni bil. Prav lehko je hodil semintja kakor mladenič. Včeraj grem v trg, in ko se vrnem, sloni oče Miklavž z glavo na mizi, s pobeslkni rokami, nepremična kot kamen. ■— Hej, Miklavž, pravim. — Se ne gane. — Hej, očiel Miklavž! mu zakričim v ušesa. — Nič odgovora, prav nič. Potem ga potresem. Zaziblje se, pade na tla in obleži, ne da bi geuil z udom. In črn je bil, črn kot oglje. Za piet ran Kriščevih, pravim, oče Miklavž je mrtev. In v resnici je bil mrtev, gospod Jožef čisto mrtev . . . Zakaj pa ne pijete? Še imam mleka1,, gotovo! In za malo ga zdaj ne potrebujem.”
‘ ‘ Velifca nesreča ’ pravim.
“Kaj hočete”, odgovori kmetica, “božja volja.”
“Ali nihče mei čuva mrliča?” vpraša moj spremljevalec. “Vaši otroci ? ’ ’
“Oh, saj se nič ne bojimo, da zbeži odtod, .ubogi starec. Fantje vozijo seno. Dela vendar zaradi tega mei moremo* pustiti. To ga ne prebudi, zdaj ko je enkrat umrl.”
Izpila sva* mleko in zahvalivši sva se .poslovila. Dogodek naju je tako pretresel, da nisva vedela, ali naj občudujeva, ali preklinjava to kmečko brezčutnost napram smrti — napram smrti, ki izvablja celo psom cviljenje, če postane samotno v njih domu. ki iztisne otožne stoke pticam iz grla, če najdejo opustošena svoja gnezda.
Razne vesti.
— V Birminghamu, Ala, so ee-
stnoželeznišlki nastavljenci glasovali za štrajk za slučaj, da dražba odkloni njih zahteve. Vseh nastavljen,cev je nad pet sto.
— V kongresu so razpravljali! o denarni valuti. Razprava se je sukala o vprašan ju, kak o n a,j se preprečijo panike. Predsednik Wilson in njegovi privrženci ujpa-jo), da se bodeta obe 'zbornici zedinili glede tega vprašanja.
Tajniki Mc Adoo, senator Owen, kongresnik Glass in predsedniki so izdelali načrt, po katerem naiji bi se ustanovilo 12 rezervnih' bank, katerih delokrog naj bi ne bil omejen goografično, marveč naj 'bi se uravnal po trgovskem prometu.
V začetku so nameravali dati bankam zastopstvo v zvezni rezervi. Temu načrtu se je ugovarjalo, ker bi bila uprava zveznih rezervnih bank pod nadzorstvom privatnih hanik.
Denarno valuto se hoče reformirati, ker so paniki po sedanjem sistemu na široko odprta vratai.
— J. Kilpatrick, trgovec v Can-delariji, Tex. se je pritožil pri vojnem ministrstvu v Washingto-nu zavoljo izgredov, ki so jih povzročili ameriški vojaki ob me-bikanski meji. V svoji pritožbi navaja, da amerikauski vojaki niso nič boljši kakor, mehikanski četaši,-
— Iz San Francisca poročajo, da je advokat A. Harrington,
prejšni sodnik brzojavil predsedniku Wilsonu, da. naj takoj odstavi glavnega zveznega državnega, pravdnika Mc ReynoiM)a, ker je zakrivil, da nista bila kaznovana A. Cametti, komisar pri naselni-škem uiradu in neki W. Priggsi, ki sta ugrabila dve punici. Oba sta oženjena in bogata. Zadeva je o-budila splošno senzacijo.
Državni pravdnih Me Rab je podal ostavko, ker se mu je zalbra-nilo proti njima vložiti obtežbo.
Zopet dokaz, da jrastiea ni slepa dama, marveč da dobro vidi kdoi stoji pred' njo: siromak ali bogatin.
— Na konvenciji železničarjevi v Philadelphiji je Wilson, tajniki biroa. za déla, povdarjal v svojem govora, da se bo za železničarje kmalu uvedel osemurni delavnik.
—	Iz New Madrida, Mo. poročajo, da se je potopil zvezni parnik “Beawer” v hudem viharju!. Na parniku je bilo 14 oseb in dte-vet jih je utonilo.
Parnik se je potopil blizo Hot-clcisovega svetilnika, nekaJko sredi reke. Ko se je izvedelo za nezgodo, je takoj odplul parnik “Obiska”, ki je pa pripluli' prepozno na mesto nezgode. Le pet oseb se je rešilo.
—	V Washingtonu izdelujejo načrt za skupne vojaške vaje na suhem in na morju. Vaje mornaric in 'vojske na suhem se bodo vršile v avgustu na Long Island« in v Narragasett zalivu.
Od leta 1905 se bodo prvič zopet vršile enake vaje. W. Chiam-berline, major pri obrežnem topništvu, bo izdelal vse priprave.
— O odpustu rezervistov piše “Arbeiter Zeitung” med drugim: “Osemindvajsetletne, tridesetletne ljudi so držali več kot pol leta pod zastavami, da so v mirnem času prenašali 'Vse muke vojne službe, dozorele može, rodbinske očete so za dolgo mesecev postavili pod vojaško disciplino. Moštvo je to potrpežljivost prenašalo, dokler je res mislilo, da je domovina v nevarnosti. Ampak ko je bila po izročitvi Skadra: odstranjena sleherna nevarnost, ko so se rezervisti povsod drugod vračali, ko je celo Srbija svoje starejše letnike poslala domu in je icistaloi povišano stanje samo pri bosanskih armadnih zborih, se je rezervistov polastilo razburjenje in tudi komandam ni ostalo prikrito. Vojna uprava je spoznala, da bi pridrževanje razburjenih, ogorčenih, v svojih upih ogoljufanih ljudi postalo lahko nevarno vojaški disciplini. Dogodki na Fran coskem so to bojazen najbrž še povečali. Tako so se vdali in sklenili nekaj, kar bi bila pametnejša, dušo ljudi poznavajoča vojna uprava že davno sklenila”. —• Kakšno razpoloženje je v.lladalio| zadnje čase med' rezervnim moštvom, kaže pismo našega sodraiga rezervista, oddano 25 t. m. v Teo-do (Dalmacija). Omenjeni sodrng nam spoiroča, da so se celo kom-panije, celi bataljoni, na tisoče in tisoče mož dan za dnem oglašali k raportu in dan za dnem zahtevali, da jih odpuste domov. Pišimo navaja rezervno kompanijci, kjer je od vseh ostal en sam v vrsti. In značilno za dub, ki je preveval moštvo, je to, da so častniki % lepa mirili in tofflažali razburjene* moštvo in da so pozabili na strogost, ki je bila prve mesece mobilizacije običajna za demonstracije pri raportih.
— Dednost šolskih redov. Dr.
Peters je na podlagi raziskovanj dokazal, da 'otroci ne podedujejo ,po svojih prednikih le zunanje lastnosti, kakor postavo, poteze po obrazu, in tudi ne samo duševnih lastnosti kalklor n avade, nadarjenost, temveč tudi šolske rede. Ako je imel eden od staršev dobre rede, dragi slabe, tedaj o-stanejo otroci lepo v sredi. Akp sta imela oče in mati dobre rede v šoli, tedaj ima 76 procentov/ otrok tudi dobre rede. Samo 32 procentov onih otrok, katerih! starši so imeli slabe rede, napredujejo v šoli dobro. Za napredek v posameznih predmetih je prišel dr. Peters do naslednjih zaključkov :	napredek staršev in otrok
soglaša najbolj v pisanju in branju, v računstvu že manj, še manj pri učenju jezikov, a najmanj v krščanskem nauku. Tudi medi dedom, babico in vnuki je našel dr. Peters soglasje pri napredku v posameznih predmetih.
4
glasilo slovenske narodne podporne JEDNOTE
-------GLASILO----------
j siMonskt Narodne j Podporne Jednote
izAaia r,«aes»tL.
L AST N*. N A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JKDNOTK
OredniitTo in upravni&tvo;
2321 SOUTH 40th AVE., Chicago, Di.
nil« z* v«* leto 31.00
ohoan
W THK
SLOYENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chiaap-, Hi.
Subscription, 81.00 pe* year.
4 TRADECOUNCIL 2) 31
___________________________________
Proč s socialisti! Doli z njimi!
Ako miljo-nalrji in miljairderji y dražbi žensk 'dvomljivega značaja razsipajo denar in se vsled tega) ruši njih družinsko življenje, dokler ne konča popolnoma pred sodiščem, tedaj niso tega 'krivi socialisti.
Danes najhdllj vpijejo po marali tisti ljudje, ki žive najbolj nemlot-ralno. Policajslii škandali v New Yonku) in Ohicagi, kakor drugih velikih mestih govore jasno o tem. Naloga delavnega ljudstva je, da reši človeštvo iz tega močvirja.
Tudi 'v tem bo pomagal le socializem. Ako Ibo lastnina delavnega ljudstva obvarovana, ako ne bo treba nobenemu čffloveku živeti v bedi, ki dela, bo pri sklepanju zakonov odločala čista ljubezen in s sveta bioi izginilo belo sužestvo.
Tako izgleda z uničenjem lastnine, z uničenjem zakona in družine. Socialisti tako mislijo o tdh važnih vprašanjih. Predno se čita-telji izrečejo za ali proti socializmu; ali socialistom, je treba, da se na Ikratko dotaknemo še nekaterih točk.
Ako bi socialisti ne imeli za ljudstvo druzega kakor tolažbo-, da bo enkrat boljše, ko postanejo razmere neznosne, potem bi bila to zelo slaba tolažba. Ljudstvo ne zahteva besed, ker besed nihče ne more jesti, ampak 'hoče, da se razmere zboljšajo že v mejah današnje družbe. Zato je najljubša struna nasprotnikov socializma, ki jo ubirajo proti njim, da socialisti ne zastopajo dandanes ljudstva, temveč mu le nekaj obljubujejo, kar je še daleč, daleč v nedo-gledbi bodočnosti. V resnici je pa narobe! Sovi ali st i so edini, ki zastopajo vedtno in povsod ljudske koristi.
Naš namen ni, da bi v tem spisu na široko razkladali socialistični program, na temelju katerega agitirajo socialisti"za svoje ideje in cilje. Mi hočemo ovreči le nekatere predsodke napram njim.
Kadar je trg slabo založen z blagom in so tovarne in druga iridtut-strialna podjetja preobložena z na) ročilii, tedaj delavci izrabijo ugodno priliko in zahtevajo zvišanje mezde ali druge ugodnosti. Kedar pa delavci -stopijo v mezdno gibanje, tedaj nekateri mali obrtniki in trgovci mislijo, da jim tako gibanje škodi, dasiravno jih uničuje konkurenca velekapitalistov. Vsak mali obrtnik, ki sam dela, ali mali trgovec, ki ima za svoje odjemalce le delavce, bi moral u-videti, da 'le njemu koristi, akiq delavci izvojuijejo višje mezde, ker dobi delo višjo vrednost in delavci tudi 'več zaslužijo. Mali obrtniki večinoma sami delajo. Ako dobi delo- višjo vrednost, se je zboljšal tudi njih položaj. Kedar delavci slabo zaslužijo, tnpij-o tudi mali trgovci, ker delavci kupijo le najpotrebnejša življendkla sredstva. Kdor mora delati, dla se preživi, ima tudi interes, da se položaj delavcev izbol jša in pomaiga delavcem v boju z velekapitalisti.
Nihče pa ne more zameriti delavcem, da prodajo svoje blago (delovno silo) tako visoko, kaklor le morejo. Ako kapitalisti lahko izdelkom poljubno postavljajo cene, ima tudi delavec pravico, da zahteva poljubno ceno za svojo delovno silo. Delavec ne lastuj-e druzega kot svojo delovno silo, zato je pa sebi in svoji družini dolžan, da zanjo dolbi visoko ceno.
Interesi dejavnega ljudstva so
solidarni. To lahkio dostikrat opazimo, da majhni podjetniki, ki morajo sam idelati, simpatizirajo s
štraj kuj očimi delavci. Nizke plač-e niso ugodne za malega trgovca in farmarja. Y dobi nizkih mezd je boj za obstanek mnogo težji, kakor v normalnih razmerah. Velekapitalisti kaj hitro ninože spoje premoženje, mejtem ko mali podjetniki in trgovci propadajo. O tein govore jasno gospodarske krize, v katerih so delavske mezde zelo nizke in ogromno- število delavcev sploh ne deila.
Danes bi bilo popolnoma v redu, ako bi delavci v vseh industrijah delali le osem ur. vsaka, nova iznajdba v industrielnom. obratu vrže stotine, včasi tisoče delavcev na ulico. Ti delavci nimajo dela in ponujajo svojo delovno moč za vsako ceno na prodaj. Tako pritiskajo na mezde delavcev. Tovarnarji znižajo plače svojini delavcem in ako se nočejo delavci podvreči njih odredbam, tedaj najamejo druge, ki čakajo pred vrati, da bi -se jim dovolilo delati. Tudi zdravniki,pripo, roeajo da osem ur dela na dan popolnoma zadostuje, ker dolg delavni čas slabo vpliva na zdravje delavcev.
Marsikdo; bo rekel, da je pravično!, ako se uvede osemurni delavnik v industriji, nemogoče je na osem ur dela uvesti v polje-detetov, ker se mnogo delavnih moči rabi ob času žetve. Temu nasproti bi se lahko trdilo, da danes čaka velika brezposelna armada sploh na priliko, da bi smela delati. Statističarji so izračuni-li, da imamo v Zdfc. državah približno nad 4 mil. brezposelnih delavcev. Za poljedelstvo imamo danes skrajno dovršene stroje in če bi se delo dobro razdelilo, in najelo zadostno število delavcev ,ie nepotrebno, da se ob času žetve dela od zore do mraka. Sploli pa delavsko gibanje ni omejeno le na industrielne delavce, ampak obsega tudi poljske delavce. Ako hočejo delavci izvojevati boljše razmere, potem se marajo boriti vsi za boljšo bodočnost, ne glede na to, če delajo v tovarni, plavžu, rudniku, na morju, polju ali železnici.
Da boj prinese vspelie, se mora -ljudstvo predvsem organizirati. Ako je vsakdo odvisen le od svojih moči, ostane brezmočen; ako -se pa združijo vsi, Ki imajo skupne koristi, in delajo z združenimi močmi za eninisti cilj, potem postanejo sila.
Vse se dans organizira. Le 'de lavstvo se ne zanima toliko za organizacijo. kot to- zahtevajo interesi delavstva. Država nam daje v današnji človeški družbi najvišjo ob 'llko organizacije.Ako ljudje želijo- izobrazbe v petju, potem se organizirajo v pevskem društvu. V Ameriki se organiziramo v podpornih jednotah in zvezah, zavoljo gmotne in duševne podpore. Sploh se morajo ljudje organizirati, ako hočejo doseči svoj cilj in praktično izvesti svoja načela. To razumejo celo otroci. Ako hočejo svojega učitelja razveseliti s 'kakšnim darilo-m, potem se morajo organizirati. Zato pa tudi za delavce velja, da se morajo organizirati, ako hočejo zboljšati svoj položaj.
Vsaka organizacija vodi zapisnik o svojih razpravah. Da je vsaka orgahizaeija poučena o -delu drugih organizacij, imajo organizacije svoj list, ali več listov. Kapitalistične organizacije, >ki -so dol-bro izvršene, imajo svoje liste, s katerimi prikrivajo grehe bogatinov in tiranijo odprto njih interese. S pomočjo listov delajo reklamo zase in slepe delavce, da jih tem ložje izkoriščajo. Zato se naj tudi delavec zaveda, da čita v prvi vrsti tiste liste, ki branijo njegove koristi. Vsak kapitalist sovraži delavske liste, ker se zaveda, da ne zagovarjajo njegovih interesov, marveč da branijo delavce.
Kapitalist se ne bo naročil na delavske časnike, kakor se tudi ne briga za delavske koristi. Zakaj naj bi bilo potem potrebno, da bi delavec podpiral liste kapitalistov, ki so za delavce škodljivi. Delavcu gotovo nič ne koristi, afklo- pri zajuterku- izve, kam je šel kapitalist na počitnice za denar delavstva. Ali ima delavčeva družina kaj več za jesti, ako izve. da je v hiši kakega “kronanega” postopača novorojenček1 zagledal beli dan. Dosti o tem!
Vsak delavec se lahko po kon-
čani razpravi odloči. Ako se je delavec prepričal, da socialisti nočejo nič slabega, marveč se bojujejo za svitlo bodočnost cele človeške družbe, za srečo, blago-st-an in izobrazbo ljudstva, potem se naj strinja z njihovimi načeli in cilji. Kdor ne more delati javno za uresničenje * socialističnih idej, naj dela -tajno. Kedar napoči dan volilne bitke, tedaj naj voli socialistično. Pazi naj na to, ako se je pri volitvi goljufalo in kupovalo glasove. Kedar pa nasprotniki socializma obre-ku jejo socialiste,, tedaj naj gre obrekovanju do dna in kmalu st? 00 prepričal, da -so nasprotniki socialistov navadni obrekovalci.
Delavci zapomnite si, da je socialistična stranka delavska stranka. da ie edina stranka, ki zagovarja koristi ljudstva, in se odprto bori zanj. Vsakdo se lahko zmoti, med socialisti ni nezmotljivih ljudi. Ali med socialisti ni lumpov. ker socialisti vržejo take ljudi iz svojih vrst. Vsalk socialistični kandidat mora podpisati odpoved, na katero je tréba postaviti le datum in katero mora izročiti organizaciji, ko ga organizacija postavi za kandidata. S tem se kandidat zaveže, da ho v slučaju izvolitve v smislu socialističnega programa delal za blagor ljudstva, organizacija, ga pa vsak 1 renotek lahko odpokliče, ko opazi, da se je izneveril programu in delu za ljudstvo.
Kapitalist naj pa razmišlja o častno, ako dela proti svojim koristim in za blagor ljudstva in se udeleži kulturnega hoja za blagor človeštva, kakor da delavstvu nasprotuje in se trudi na vso, moč. da hi zadržal napredek.
Agrarne carine.
Dr. Oton Bauer.
Čim več mora mes-tn-o prebivalstvo -plačevati za živila, tem marnji more kupiti industrijskih izdelkov, tem počasneje se raizši-rja industrija, tem manjšeje število p-o-1-jedejskih delavcev. -Na ta način zapirajo carine poljedelcem obia izhoda iz revščine:	na eni
strani zvišujejo zemljiške -cene in onemogočajo s tern proletarcem v vaseh, da -si razširijo svoja zemljišča; na -drugi strani ovirajo industrijski razvoj, s čimer se poljedelcem zmanjša možnost, da dolbe v industriji posla. Zato je ponudba delovnih moči na kmečkem delovnem trgu večja., kakor bi bila, če ne bi imeli carine. Tako -se zavlačuje dviganje-delavskih mezd na deželi. Žitne carine ne podražujejo samo mestnim delavcem živila; tudi poljedelskim delavcem otežkočajo pri-bolritev višje mezde, krajšega delovnega časa, do-stojnejšega ravnanja.
Toda tudi med posestniki (kmetijskih zemljišč je število tistih jako veliko, kateri nimajo od visokih žitnih cen dobička. Leta/ 1902 je bilo v Avstriji poljedelskih obratov z obdelano površino:
v odstotkih
izpod 2 hektarjev (najm-a-nši obrati) 1,322.56-5 od 2 do 5 hektarjev (m-ali obrati ....	810,225
od 5 do 20 hektarjev (sreidni kmečki obrati............. 613.290
od 20 dioi 100 hr od 20 do 100 hektarjev (kmečki veliki kmečki obrati	89,342
nad 100 hektarjev veledbrati ....	11.466
46.5
28.5
21.6
3.1
0.3
Skupaj...........2,846.888 100.3
Gotovo je pa, d'a najmanjši in mali obrati -sploh ne morejo prodajati žita, pač pa si ga morajo sami dokupovati. 2,132.790 poljedelskih o-bratov. 75 odstotkov, torej natanko! tri četrtine ni i-nte-resiranih na visokih -žitnih cen-ah. Srednjeveliki poljedelski- obrati, 613,290, torej natanko tri četrtine ni interesiranih na visokih žitnih -cenah. Srednj-eveliki poljedelski obrati, 613,290. torej nekaj več kot petina, vlečejo iz njih le majhen dobiček. Največji del' plena pograbijo obrati velikih kmetov in veleposestnikov, kateri štejejo usamo *(i.4 odstotka vseh poljedelskih obratov in katerih -ni v vsej Avstriji več kot 100.008. Po- štetju leta. 1900 so industrija, obrt, trgovina in promet, javna služba i-n prosti poklici prepreživeli 12.441.504 ljudi. Več bot 12 milijonov ljudi mora torej pla-
čevati Svoja živila dražje, da nosi
100.000	poljedelskih obratov svioljim gospodarjem, večji -dobiček.
Na en protežiran obrat pride 124 oškodovanih konsu-inentov. Ne devet milijonov ljudi, kateri so zaposleni ivt poljedelstvu-, temveč le posestniki 100.000 veleo-bratov i-n velikih kmečkih obratov vlečejo velik, k večjemu še posestniki 613.290 srednjih kmečkih -obratov zmeren dobiček iz žitne draginje.
Pa tudi zemljiškim posestnikom se prinaša dviganje zemljiške cene neskaljenega veselja. Pri vsakem podedovan ju, pri vsaki prodaji posestva se je treba zadolžiti, d'a se odplačajo bratje- in sestre. Pri vsaki prodaji olbtežie ostanki kupnine kot zemljiški diolig posestvo. Čim višje so cenjena posestva, tem večja odpravnina se mora izplačati bratom in sestram, s toliko večjo -kupnino se-mora obtežiti prodani svet. Če raste s ceno- živil zemljiška cena, raste tudi breme dolga na zemljišču. Ro podatkih zemiljdktnjižnih uradov se je dvignilo stanje bremen “ostalih posestev”, to je stanje bremen onih zemljišč, ki ne spadajo pod deželno desiko, pod mesta ali pod rudniško knjigo, na sledeči način:
prirastek knjižnega stanja, bremen “'Ostalih posestev:”
poprečno v letu v kronah
1896 do 1900 1901 -do 1905
1904
1905
158,714.987
171,431,789
168.498.357
199.206.358
1906
212,299.461
Z dolgovi raste tudi obrestno breme poljedelstva. Od plena, ki ga ugrabijo agrarci konsumen-to-m, morajo velik del o-ddati 'hipotekarnemu kapitalu. Del povečane zemljiške rente se p-orabi za o-brestovanje kapitala. Z maso vrednosti, katero odvzamejo posestniki. zemljišč neposedujočim k on-sum e-ntom, se poveča tudi vsota, vrednosti, katero mora- poljedelstvo oddati parasitarnemu hipotekarnemu kapitalu. Po draginji prizadeti koiiisument ne redi samo zemljiške posesti, temveč tudi hipotekarni (kapital.
Tudi na razprede-lbo zemljiške po-sesti vpliva carinska politika, ('e so žitne cene nizke, potem se omeji pridelovanje žita in se dovaža žito iz inozemstva. Poljedelstvo se posveti potem v višji meri pridelovanju zelenjave in klaje, živinoreji, perutninarstvu in mlekarstvu. V pridelovanju žita je poljedelski veleobrat na boljšem v primeri z malim obratom, d-o-čim dosega pri intenzivnem pridelovanju zelenjave in VI mlekarstvu navadno mali obrat mgodnej še uspehe. Če nosi pridelovanje žita majhne dobičke, prodajajo veleposestniki svoj svet; na njihovo mesto stopijo mali kmetje, kateri proizvajajo meso-,, mleko, maslo, 'perutnino, jajca, zelenjad in -sadje. Pri nizkih žitnih cenah si pridobi torej kmečki obrat prostora, na stroške poljedelskega veloobrata. Čim višje so žitne cene. čim višji so dobički veleposestnikov, tem slabše je med njimi razpoloženje za razprodajo zemlje. Visoka žitna cena onemogoča razširjenje kmečkega posestva.
Visoke ce-ne moke in Iksroha, o-viranje industrijskega razvoja po visokih cenah živil, ustavljajo rast malih krajevnih t.rgovi, kateri kupujejo pridelke intezivnega malega kmečkega gospodarstva. Pri vi-s-okib žitnih cenah je zateigaj delj razširjenje malih kmečkih gospodarstev na stroške veleposestva nemogoče.
Najjasneje nam kaže zgodovina. angleškega poljedelstva posledice visokih in nizkih, žitnih -c-en. V času visokih žitnih carin in visokih žitnih cen so angleški kmetje propadli. V pri-delovianju žita je veleobrat prekosil m-ali obrat, na mesto pregnanih maili-h kmetov so stopili velilkii kapitalistični najemniki. Že leta 1836 je veljalo, da v Angliji ni več kmetov. Že leta 1846 so- bile odpravljene carine in žito in od let sedemdesetih sem so žitne cene vsled velikega. amerikamskega žitnega u-voza začele hitro padati.
Sedaj se je skrčilo pridelovanje žita, dočim je narasla živinoreja in perutninarstvo, sa-djorej-a in pridelovanje zelenja-ve. Sedaj se je začel razvijati mali obrat na stroške veleobrata. Njegov na-
predek nam kaže -poljedelska obratna statistika :
IO •
C»
«O
CC GO '-O Ö1
1 1 +	+
1.201 340 230	1.681
H“
to p
Ot N
y £
O P
Dočim so angleški (ktmet-je pri visokih žitnih carinah in žitnih cenah propgli, je pod sistemom proste' trgovine pri nizkih žitnih cenah naraslo število malih obratov, število veledbratov pa se je zmanjšalo.
(Dalje prihodnjič.)
Delavci in organizacija.
Delavcem, ki so ,le že nekaj časa okušali slasti dela in so zasledovali delavsko gibanje, njegovo taktiko, njego-ve, težave in uspehe. menda ni treba razlagati, da je organizacija neizogibno potrebna za -dosegoi vsakega, bodisi tudi najmanjšega izboljšanja. Delavec, ki je, napram organizaciji popolnoma indiferenten, to se pravi, ki> se sploh ne zmeni za organizacijo in mu je vseeno, ali imajo proletarci kakšno organizacijo, ali jiei pa nimajo — tak delavec sodi dandanašnji v muzej za starine.
Najdejo -se- sicer še taki staro-kolpitneži, a njih število vendar pojema. Toda, če jih je še tako malo, škodljivi so celoti. Oni so pravzaprav največja ovira vsakemu gospodarskemu in socialnemu napredku in včasi so svojim organiziranim tovarišem bolj nevarni, kakor odkriti nasprotniki.
Ker je organizacija delavstva javna, ne ve se samo-, kakšno moč da ima, ampak tudi oblasti in podjetju so po-učene -o tem. Vsak posameznik, ki ni organiziran, stoji takorekoč na. odrn pred kapitalističnim svetom in pravi-: Gle-jte, saj še niso vsi organizirani.
Kaj to pomeni, vedo pač vsi, ki so se že kdaj bojevali za boljši položaj. Nemogoče bi bilo, prešteti vse tiste deputacije, ki so že kdaj romale k tovarniškim voditeljem, k rudniškim ravnateljstvom, k železniškim generalnim direkcijam, k upravnim svetom delniških družb prosit za zboljšanje razmer. Dosegli niso navadno ničesar. Semtertja morda kakšno obljubo, kakšno prijazno besedo, priznanje, da so res slabi časi. Na uresničenje obljub se .je potem čakalo toliko časa, da se je pozabilo nanje. Čez par let pozneje se je potem napisala nova prošnja, izvolila nova deputa-cija, pa je začela stara igra.
Zakaj je bilo tako ?
Kdor je sprejemal take deputa-eije, je dobro vedel: “Saj se ne more,.zgoditi nič. Sai je v tovarni, v luki, v rudniku, na železnicah, v arzenalu, v delavnici še preveč takih, ki se nič ne brigajo, ki niso organizirani. ”
Kaj pa delavci sami?
Tisti, ki so bili organizirani, v organizaciji utrjeni, ki s-o se žie- kaj naučili, bi bili -marsikdaj resno odgovorili na prazne obljube, pa bi bili zahtevali dejanj. Toda vselej, če je prišlo' tak-o daleč, pa so prešteli svoje vrste, so si morali reči: “Toliko in toliko jih je, ki se ne moremo zanašati nanje. Nisa -organizirani, ne poznamo njih duše. Kdove, kaj bodo s-torili, če začnemo boj ? Kdove, če nas ne bodo izdali?”
Ta previdnost je bila zelo opravičena, Zakaj ne enkrat se je zgodilo, da so delavci zatajili delavce. Ne enkrat, da -so zatrli, boj svojih tovarišev neorganizirani delavci sami.
Res ni preveč rečeno, če se pravi. da so bili neorganizirani delavci celoti bolj nevarni, kakor sama kapitalistična podjetja. To velja pa tudi sedaj še, kajti vseh dni še ni konec in paradiža še nismo dosegli.
Kar se je- pridobilo, je nekaj vredno. Toda to ni pribito ali prikovano. Kar se da, se tudi lahko vzame, če tisti, ki je dobil, nima moči, da bi držal. Kapitalizem ima od nekdaj le navado-, da rad z le-
vico jemlje, če je z desnico kaj dal. Kar so delavci pridobili, to si morajo tudi obvarovati; če ne bodo znali in mogli, bodo hitreje izgubili, negoi so pridobili.
Vse, kar se pridobi, je v nevarnosti, da se izgubi, če ni moči, da bi držala. Že za varstvo pridobitev je organizacija neizogibno potrebna.
Ampak delavcem ni treba le varovati, kar imajo, pridobiti morajo več, če hočejo- živeti. Pač je sedanja draginja nenaravna in z raznimi zakonodajnimi sredstvi bi se lahko omejila. Ampak neko podraženje je v kapitalistični družbi neizogibno. Zoper to je e-dina ipomoč zvišanje dohodkov. Saj se je nekdaj res lahko živelo s 25c na dan. Kje je pa danes tisti umetnik, ki bi se mu to posrečilo?
I11 kako naj v bodoče delavci dosegajo več, če ne 'bodo imeli moči, če ne bodo imeli organizacije, in sicer take organizacije, da se lahko zanašajo nanjo?
Neorganizirani delavci morajo kratkomalo izginiti, da pridejo boljši časi. T01 se- pravi: One. ki še niso organizirani, je treba spraviti v organizacijo in se morajo. tam tudi držati.
Toda kako?
Včasi so se godili čudeži. Danes se* ne smejo- delavci zanašati nanje, sami od sebe- ne bodo indiferentni drvili v organizacijo. Glavni vzrok je ta, ker je- ne razumejo. Včasi iso že tuidi drugi vzroki, strahopetnost, lenoba, lizunstvo itd. Ampak tudi to je včasi samo pbsledica neznanja. Sploh pa je največ tistih, ki bi se hio-te-li vrisati, če bi dobro vedeli, čemu je organizacija. Nobena, skrivnostna usta jim telga ne bodo razodela: samo nouk lahko- pomaga.
Za uspešen pouk imamo pa v glavnem troje -sredstev: Časopisje,, agitacijo s shodi in agitacijo od -moža do moža.
Tretje je najvažnejše. Časopi-si prinašajo lahko najljepše nauke. Kaj pomaga, če jih deilavei ne bero? Govornik si lahko izkriči pljuča; kaj, če ga delavci ne poslušajo? Pa še drugo. Mnogo jih je, ki 'prelčitajo časio-pis. In všeč jim je, kair slo brali — danes. Toda jutri je pozabljeno. Na shodu ploskajo govorniku. A ko izgine z odra, so izginile tudi njegove besede.
Treba je pa nepoučene pripraviti do tega, da res čita j o delavske časnike, d-a res čitaj-o na shode in tam poslušajo. Treba jih je pa tudi neprenehoma vzpodbujati, da jim ostane živo, kar so čitali in slišali, ter da sami premišljujejo, da se prepričajo, da jim pride resnica v kri in v meso. Kajti s člani, ki imajo samo knjižico v žejpu, se- ne opravi nič. Močna ho organizacija le tedaj, če bo imela prepričane ude.
— Mali in veliki tatovi. Razredni dulh,, ki zastruplja vse naše javno življenje, se je po-javil na najo-studnejši način pri sodišču v Pe-rugij-i na Italijanskem. Tam,-kajšne sodišče je obsodilo- ubogega nemaniča, ki je pokradel vieč manjših predmetov, vredhih oko-lo 2000 lir, na, s-edemlietno ječo. Isto sodišče je pa pred nekaj meseci ubsodilo -uradnika, ki je poneveril skioro milijon lir, na dveletno ječo. Še preden je obsedeli to kazen, je kral-j- pomilostil velikega tata; mali tat lahko segnije v zapora, Živa duša se ne ho spom nila, da bi ga priporo-čiHa “kraljevi milosti”.
—- Nenavadne posledice vojne nevarnosti. Iz Taxenbacha na Saleburškem poročajo: Ko je bila okoli božiča vojna nevarnost posebno grozeča, je gostilničar v Taxenbae.hu obljubil, da bo 1. maja vsakogar pogostil z jedjo in pijačo brezplačno, če do talkrat še ne bo vojne. Gostilničar je bil že pozabil na to obljubo, ali nekaj veseljakov si je bilo dobro zapomnilo gostilničarjeve besede. 1. maja je prikorakal0 v gostilno močna četa. in gostilničar je moral, hočeš, nočeš, Uresničiti svojo obljuba. Ko so izpili le dvanajst sodčkov piva, je gostilničar menil, da bi bilo dovelllj, a gostje še niso bili zadovoljni, naskočili so klet in jo malodane izpraznili. 35 pra-znih soldov je moral gostilničar žrtvovati o-dvmjeni vojni nevarnosti. Najbrže se bo ikončala nenavadno majsko slavij e pred sodnikom, ker je gostilničar poslal prihodnji dan goistom pravi osolene račune, ki jih pa prejemniki na\noben način nočejo poravnati.
Slovenska Narodna
UatJinovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO. ILL.
UPRAVNI ODSEK:	I
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, Ul.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Pa zakaj je odšel?” je nadaljeval orožar še bolj pioltiihoma. “Tu bi bil moral ostati, saj smo vsi na njegovi strani, in kar zadeva našo šolo, od opata do zadnjega učenca bi bili vsi šli v ogenj zanj”.
“In vojaki!” je pri dejal Lupo, “in plemstvo! skratka vsi! — Pa kdo ve, ali se tukaj ne plete; jaz vsaj sem te misli, da najbrž ne bo vse tako gladko, kakor se dozdeva. ’ ’
Tu sta pretVgala govor, ker se je zopet prikazal starec z rujavim plaščem, ki se je vračal s svojim šlemom v roki.
“Ej, prijatelj!” ga je klical orožar, “ali ste ga našli?”
“Da”, je odgovoril uni bližaje se, in pomolivši mu šlem, da bi ga ogledal, in dejal še: “Sem ga našel tam, kjer ste rekli vi”.
Birago ga je odprl, pregledal natančno zunaj in znotraj in na to je rekel:
‘ ‘ Angleško blago; koliko ste dali zanj”.
“Uganite!”
“Osem srebrnih ambrožijev?”
“Več”.
“Jeden cesarski 'goldinar?”
“Še več”.
“Povejte no, ker jaz nikakor ne morem uganiti”.
“Dal sem dva zlata goldinarja.”
“Dva zlata goldinarja!?”
“Da, dva zlata goldinarja po trideset cesarskih soldov”.
“Kak slepar!” — je hotel izustiti orožar ; a namesto da bi to rekel, se je vgriznil v jezik in po-davaje šlem neznancu je dejal: “Pač mora imeti toliko goldinarjev, da jih z mernikom meri, kdor zametavu dva gold. za tako staro železno šaro. ’ ’
“Kdo bo rabil šlem?” je dobrodušno prašal Lupo neznanega starca; a ta je položil prst čez usta in odšel, odkoder je bil prišel.
Ostala dva sta gledala za njim, dokler ni izginil med množico. Tedaj je rekel orožar Lupu: 1! Bo že za kakega, ki se hoče pri jutra jšn jih bojnih igrah nepoznan bojevati.”
“če bi se mi ne mudilo,” je de jal Lupo, “bi ga hotel zasledovati, da bi videl, kje se ustavi ta jastreb”.
Takrat je prišel nekdo vkupo-vat neka bodala, in Birago je privzdignil drog ter ga peljal v pro-dajalnico. Lupoi, videvši ga v o-pravkih, je šel po-svoji poti.
Ko je šel nekoliko prehodil med množico, je konečno dospel tja, kjer je bil prostor onnejen za bojne igre. Na tisti strani, ki je- segala proti mestu, so bili zgrajeni leseni odri in stolpi na več nadstropij, a na nasprotni strani, tam poleg gozda, je bil prostor zagrajen le s pri prosto ograjo.
Lupo je vstopil in videl odre ozaljšane z venci, zastavami, pre-
nrogami, s svilenimi tkaninami, prevoženimi z zlatom in srebrom; videl je viteze, gospe in plemenite gospodične, ki so sedele spredaj; zadaj pa so stali oprode in dvor-ja-niči. Povsod so plapolala peresa, gibali so klobuki in čepice, in lesketalo orožje in dragocenosti. Na sredi je bil velik mostovž s stebri, ves preprečen z belim bar-žunom, prevezanim z zlatom. Ta mostovž, še prazen, mej tem ko so bili že vsi drugi prostori ondi okolo zasedeni, je bil namenjen cesarskemu namestniku in njegovemu spremstvu. Visoko nad njim se je lesketal lepo vezan črni lolrel, spodaj pa kača, namreč cesarjev in Viscontijev grb.
Na širnem prostoru, ki ga je obkoljevala ograja, je na nekem stebru stalo oprsje oroženega vojščaka s ščitom v levi ter <z debelo in trdno sulico v desni roki. Proti tisti podobi je jozdil, kdor je mogel razpolagati s konjem in je čutil potrebo:, da bi skazal svojo ročnost pred občinstvom. Taki igri se je pravilo jezditi proti kvintani ali pa jezditi proti ajdu, ker so fantu navadno podajali zamorsko podobo in obleko. Tol je bila tedaj in še v kasnejih stoletjih neka narodna zabava, a zajed-no tudi orožna vaja, pri kateri so se mladeniči učili udarjati med štiri ude, kakor se je pravita, to je udarjati v prsi ali v glavo, ka-koršni udarci so jedrno veljali kot dobri in pravilni. Kdor se je hotel skušati, je dobil sulico od razsojevalcev pri kvintani; ti so dajali vsem sulice jednake dolgosti in debelosti; kdor je pri taki igri več sulic polomil in najbolje udaril, je bil proglašen zmagalcem.
Najlepše je bilo pa, kadar je jezdec nameril in ni dobro zadel zamorca; tedaj se je sprožila neka zmet, in vsled neke priprave in skritih utežev se j© ajd sprožil, silno zavrtel na neki csi ter delil nerodnežu grozne udarce.
Na nasprotni strani ograjenega prostora j® bila postavljena neka druga priprava. Iz tli je štrlel tram, ki je segal do ramen možu navadne velikosti; na njem je stal počez drugi daljši tram, kateri se je sukal okoli železne osi, če ga je kdo le količkaj sunil pri jednem koncu. Mož ma konju, tekočem v dir, je moral suniti s sulico jeden konec tega trama; urnost jezdeca se je pa kazala v tem, da se je znal izo'gniti udarcu, ki ga je isti tram, vrteč se okolo osi, z drugim koncem napravljal. Pri tej igri je bilo v nevarnosti življenje jezdece vo; zato so jo vladike, papeževi in cerkveni zbo ri prepovedovali ravno tako kakor viteške bojne igre; toda prepovedi vladik, papežev in cerkvenih zborolv so bile glas upijočih v puščavi.
Rečena priprava se je zvala o-ven, ker Sta bila oba konca trama ozaljšana s podobo ovnove glave; igro pa so imenovali jezdeci proti ovnu, kakor smo prej omenjali, da se jie una igra zvala jezditi proti kvintani.
Lupo je bil poiskal Ottorina., zapognil za njem novi Briagov o-
klep, pregledal pazljivo vsaki kos njegove železne oprave, ravno tako tudi konja, konjsko opravo in orožje svojega gospoda. Ko je videl, da je vse v redu, je šel na oder za oprode, ki je bil pri jednem koncu ograjenega prostora in od tam zrl na tiste, ki so jezdili proti kvintani. Kar je zagledal, da se mn bliža neki človek, ki je bil od glave do pet oblečen na pol rudeče, na pol rumeno, in sicer tako, da, če se ga je videlo od desne strani, j« bil ves jedne barve, od leve strani pa druge. Ta ka noša je bila v tedanjih časih kaj navadna; nenaviadita pa je bilo, da je človek imel pri kapi celo vrsto srebrnih kraguljčk-o-v, ki so zazvonili pri vsakem njegovem koraku.
“Živijo Tremacoldo!” je dejal Lupo, ko se mu je tisti človek toliko približal, da je mogel spoznati v njem glumca, ki mu je bil blagoslovil -orožje za sodbo božjo.
“Ali si ti, Lupo?” je odgovoril šaljivec”, prav veseli me, da sem te našel. Ravno sem prišel sem na oder oprod, da bi mi kdo posodil, želeizno oprsje in konja, ker hočem jedenkrat steči proti ajdu. Ali bi hotel biti ti tako dober?” “Jezditi hočeš proti ajdu1? Kaj se ti meša? PazOkaj delaš, ker to ni tako, kakor imeti1 kaki« zaljubljeno tožbo. Mari ne vidiš tistega droga v njegovi desni roki? Z njim je krotil že take, ki so .imeli manj neumnosti v glavi nego ti”.
‘ ‘ Prepusti meni to skrb! — Sta vil sem z Arnaldom Vitale. On me je prekosil v 'Opevanju ljubezni, zato sem ga pa jaz pozval, da poskusiva proti ajdu”.
“Pa ti, revež, ne veš-, kako se glasi stava. On mora zlomiti sulico ajdu, a jaz dobim, če se ga le dotaknem, a da ne -okusim nje gove palice”.
“Tedaj niso pri obeh jednaki pogoji?”
“Kaj, jednaki pogoji? Bo treba še čakati, da me tako vlovi. Nekoliko neumen sem res, vendar še ne toliko, da bi me bilo treba vezati. ’ ’
“In te ni sram?”
“Česa? nemara tega, da v do-bim brez težave lepega konja?” “Ti pa, kaj staviš?”
“Zadnji kos tiste zlaite verižice, katero mi j© daroval tvoj gospod tam v Biellanu; kar je že manjka, sem izgubil v igralnicah.’ “Uboga verižica in uboga tvoja- ramena! — Sicer pa, glej ti!” “Tedaj mi vendar posodiš konja in železno- oprsje?”
“Samo- za jedenkrat, veš!”
“Se razume”.
“Tedaj pojdi z menoj, da te n-a-pravim.
Oblek-e-l mu je lehki -oklep in pripel nekako usnjato nožnico, v katero bi imel vtakniti suličino toiporišče, da bi sulica stala trdneje. Na to mu je ukazal vse-sti se na konja, in podavaje mn sulico, je dejal: “Vzemi to, da boš skušal, vtakni toporišče- tukaj noter”, in kazal mu je usnjato: nožnico; “pritiskaj dobro kolena, skloni se črez prednji del sedla, da te udarec ne vrže raz konja. Tako, še nekolik« bolj naprej . . . Drži trdno sulico, Stegni bolj roko, nameri dobro in priporoči se svojemu svetniku-zašeitniku”.
“Le pusti, bom že jaz . . .” je odgovoril Tremaicoldo in tekel po bojišču.
“Počakaj, da ti denem ostroge”, je kričal za njim Lupo-.
“Opravim tudi brez njih”, je odgovoril šaljivec in jezdil naprej.
Klicar je šel okoli bojišča, trobeč in naznanjajoč stavo med Arnaldom Vitale in Tremacoldoin ter njene pogoje. Ker je ljudstvo dobro poznalo Tremacolda, je z z-animanjem pričakovalo, kaj si domisli novega.
Razsojevalci sef sp-re-jeli Arnoldovega. konja in Tremaeoldovo zlato verižico, za kteri reči je šla stava. Dva strežnika, oblečena v medvedjevo kožo, ©pon-ošaje s hojo in kretanjem zverino, katero sta predstavljala, sta se približala tekmecema in dajala vsakemu njegovo sulico. A ko je Tremacoldo prijemal svojo, je koinj pod njim dvignil ušesi, pihaj e razširil nosnici, povohal nezaupno in z divjim pogledom medvedovo dlako, a na to sptlašivši se, se je jel umikati nazal in se je vzpel t-ako, da bi se bil ubogi jezdec skoro prevrgel na tla, Ta uvidevši, da je v nevarnosti, je stisnil noge in se oprijel kakor maček grive divjajočega konja. Njegova sreča je 1 bila. da ni imel ostrog in pa fla
je takoj pritekel Lupo, kateri je prijel kotnja za uzdo, klical ga po imenu, pogladil po gobcu, potolkel rahlo po vratu in po- hrbtu, ter tako napravil ga brž krotkega kakor jagnje.
Ko se je polegel smeh, ki ga je provzrolčil ta slučaj, je klicar za-vuil na ves glas: “Se-d-aj poteče Arnaldo Vitale”.
Pesnik, ves oborožen z gladkim lehkim oklepom, -s srebrnimi ostrogami — znamenjem oprod — je stekel naprej in se zagnal v ajda, ter zadel prav v središče ščita s tabo močjo, da se jo ves stroj stresel, a sulica se je zdrobila v košče-ke. Ta je bila tretja sulica razbita tisti dan, a nobeden ni bil še zadel žeblja, t. j. želez-
ne osti, ki je štrlela prav v središču ščita ; zato je bil ta udarce štet za najboljši tistega dneva.
Klicar je zavpil: “V žebelj zadeto ’ in zadonelo je od vseh stra ni srlasno odobravanje.
Na to je začela kričati množica: “Sedaj je Tremacoldo na vrsti, naj steče Tremacoldo!” (Dalje prihodnjič.)

«r
j M	m	i	m	m
- -Jo			s	-^r


Prank: Sakser
Glavni urad : 82 Cortlandt St.,	^
K
NEW YORK, N. Y.	|
Pošilja	|
DENARJE	I
+
v staro domovino I
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
ft
n
k
*
t
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
LIJ
"///m
’ ‘«j»
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno......——■
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge >n plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državnp Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, III
Prekinjeno delo.
tfi
Si Si
Hi Hi Hi
m S;
Hi
ffi i i s S
$
1
i
S
Hi
1
i
Hi
g
Hi
Hi
Hi
Hi
*
Hi
Hi
Hi
Hi
Hi
S
Horré vino
JOSEPH TRlNtR *ie-622 S.Ashland Av»
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi ueinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
•
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNIOO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri ko j ih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici. %
V LEKARNAH
Hi
i
Hi
Hi
Hi
Hi
s
Hi
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Konsumno društvo na kmetiji.
Čiin bolj napreduje organizacija konsuma in v kolikor večji meri obsega vse življenske potrebščine družine, tem bolj morajo gledati zadruge konsumentov na to, da dobivajo tudi kmetije in zemljo. Seveda je ta način zadružnega prozvajanja združen z marskaterimi težkočami in mogoč le pri zelo razvitih konsum-nih društvih. Zadružno gibanje na Angleškem, ki je najboljše razvito, že dolgo o-asa pozna tudi lastno pridelovanje na kmetijah. Pred kratkim se je pričelo zadružno gibanje s pridelovanjem na kmetijah tudi v Nemčiji. Zadruga “Produktion”, to velikansko podjetje hamburškega delavstva, je kupila posestvo Schwan-'iieide, ki je oddaljeno le eno uro železniške vožnje od Hamburga. Posestvo obsega 1600 oralov travnikov, gozdov in njiv. Ko je zadruga kupila posestvo, je najprej prenovila delavska stanovanja, ki so bila močno zanemarjena in preuredila mezdne razmere. Nato so zgradili nov hlev za govejo živino, v katerem je prostora za 150 glav. Na posestvu je bilo že 74 glav goveje živine, zadruga je prikupila še 25 volov za odebelet nje in vse kar prirede pri domači živini, vzrejajo doma. Na posestvu je bilo tudi 200 ovac in 11 konjev, zadruga je kupila še pet konj. Z gnojem, ki ga dobivajo od teh živali,, hočejo vsako leto izboljša-vati zemljo. Zadruga je kupila tudi 4000 stotov umetnega gnoja, ki je veljal 10.000 kron. Zastarele stroje so nadomestili z novimi. Slabo vreme leta 1912 je neugodno vplivalo na pridelke. Pridelali soi 12.000 stotov krompirja, 1724 stotov rži, 800 stotov ovsa, 210 stotov ajde, 5000 stotov sena in poleg tega še repo, zelje, vrtne sadeže in slamo. Vsi pridelki so vredni 108.000 K. Na posestvu kuhajo tudi žganje in sicer so skuhali lansko leto 38 tisoč litrov sirovega špirita, to je približno polovica množine, ki jo potrebuje konsumno društvo. 1. aprila 1912 so priklopili posestvu tudi mlekarno, ki je veljala 67.000 K.
Vspeh delavcev v Hamburgu dokazuje, da se da konsumno društvo združiti s kmetijo ali pa narobe.
Kroniški sklepni protin (revmatizem).
ŽIVELA NEODVISNOST!
DELAVCI, PREMOGARJI, RUDARJI,
TE BESEDE SE TIČEJO VAS IN VAŠE DRUŽINE!
kakemu štro-— ne za se,
Delavec zapomni si, da Tvoj bos, pri katerem sedaj delaš, krade vse Tvoje moči in izkorišča Tvoja mlada leta in znanje in kedar se postaraš postaneš onemogel in nisi več v stanu toliko producirati, kot takrat ko si bil mlad in čvrst tedaj Te postavi pod kap, najme mlade moči in se nič več ne briga, če Tvoja družina s Teboj vred gladuje in trpi pomanjkanje! PAMETUJ, da zemlja je Tvoja živiteljiea, pametuj nadalje, da na dobri in rodovitni zemlji imaš veselo in brezskrbno življenje ves in vsaki čas; Tvoja družina ako si delaven in varčen, ne bo trpela pomanjkanja, glada in z obupom gledala na negotovo bodočost. Kaj vendar bolj veseli skrbnega očeta — delavca kot to, če vidi in ve, da je njegova družina preskrbljena, da ga na stara leta ne bo noben preganjal in suval ter da ga ne bodo bila tuja vrata po trudnih petah?
ZAPOMNI SI, da delodajalec Ti ne da niti ene tretjine tistega, kar produciraš. Vsaka farma, katero kupiš od mene, je gotova TERNA.
Če boš tako trdo in pridno delal na Svoji farmi, kakor sedaj delaš v premogovniku, rudniku ali v tovarni, boš imel gotov uspeh, postal boš neodvisen in sam svoj bas, ne da bi se rabil vkljanjati basu in ga mititi s denarjem, cigarami, pivom, samo da bi Te pustil še naprej delati in kupičiti bogastvo ampak — za Tvojega delodajalca, izkoriščevalca.
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in lmportirane in izdelane iz zelišč ia okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
Hiflh Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!	’
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, TT.T.
DELAVEC, ali hočeš postati sam svoj gospodar? Tora j poslušaj me!
Jaz imam v WATJSAUKEE, Wise., deset tisoč akrov zemlje, katero sem se namenil prodati samo slovenskim zavednim delavcem po zelo nizki ceni in sicer od 15 do 20 dolarjev aker, z malim naplačilom in lahkimi letnimi obroki.
Mimogrede naj še omenim: Ne dajte se pravariti agentom, ki' oglašujejo zemljo v teh krajih po $8.00, kajti zemlje za to ceno tu ne dobite, ampak Vam s tem nastavijo lima-nice, da Vas dobijo v svoje mreže in Vam potem prodajo zemljo po $22.00 in še morda veš. Za osem dolarjev še kamenja ne morete dobiti. Pamet je boljša, kot zamet!
V teku dveh mesecev prodal sem 51 farm. VSAK, KI JE PRIŠEL, SI OGLEDAL ZEMLJO IN KRAJ, JE TUDI KUPIL. Brez vsakega dvoma je ta zemlja jako rodovitna, kajti na isti rastejo in izvrstno obrodijo vsi tisti pridelki, kakor v starem kraju. Razno sadje in vinska trta posebno dobro obrodi. Farmarji v bližini te zemlje so lansko leto prideleli na enem akru od 250 do 300 bušljev krompirja. VZEMI SVINČNIK V ROKE IN RAČUNI. Skoz to zemljo tečeta dva potoka, ki imata veliko pritokov in studencev, tako da se zdrava, kot kristal čista voda dobi na vsakem kosu zemlje. Podnebje je tako kot v starem kraju, zdravo in ugodno. Ni hude zime, ne viharjev ne toče, ne malarije, mrzlice ali živinske kuge. živinoreja uspeva in se izplača. Mlekarstvo nosi velikanske dobičke farmarjem.
Začetniki imajo tu vse ugodnosti, kakor po velikih mestih. Mesto WAUSAUKEE ima 4000 prebivalcev, ima nižjo in višjo ljudsko šolo, kakor tudi farno šolo; tudi na zemljišču je država ravno kar postavila ljudsko šolo. Tam je veliko malih in večjih trgovin, hotelov, gostiln, je pošta, državna banka, mirovno sodišče, velika livery, mlekarna, sirarna, tovarna za kisanje kumare in mnogo drugih industrij. Trg je najboljši, kajti tam sti dve kmetijske družbe, katere pokupijo vse farmerske pridelke po tržnih cenah in sedaj se splošno govori in piše, da je železniška družba kupila svet, kjer bo zgradila veliko popravljalnico tovornih vozov in lokomotiv, kjer bo brez dvoma veliko ljudi zaposlenih in vsled česar bo rastlo mesto in s tem tudi cena zemlji. Skoz to zemljišče tečeti dve železnici, kateri se križati na postaji v WAUSAUKEE, kjer je postaja, na kateri vstavi vsaki dan šest osobnih vlakov. Vsa ta zemlja se nahaja samo eno miljo stran od mesta, železniška kakor tudi prekojezerka zveza z velikimi obrežnimi mesti kot Marinette, Milwaukee, Chicago, Buffalo, Boston, Cleveland, Detroit itd. je najboljša in toraj je trg brez vsakega dvoma najboljši. Za natančnejši popis tega sveta piši še danes in ne pozabi omeniti lista, v katerem si videl ta oglas.
DIME 4. JULIJA
sem se zopet namenil prodati nekaj tisoč akrov zemlje rojakom. Tu je zopet vsakemu dana priložnost priti do farme in samostojnosti.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
-	(ADVOKAT)—	------
DR. PERO PERIC
Office Room 1503-4 City Hall Sqare B1l’d’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju.
Pišite v slovenskem jeziku.
Na ta dan se je priglasilo zopet več rojakov; tudi Vi ste dobrodošli! Naznanite mi odpotujete, tako da Vas o pravem času in na pravi postaji počakam.
s katerim vlakom in kedaj
IZ CHICAGE ODIDEMO V ČETRTEK VEČER, dne 3. julija. Ves dan 4. julija ostanemo na zemljišču in če treba tudi v soboto in nedeljo, kajti vsakemu hočem dati priložnost, da se na lastne oči prepriča in ogleda VSAK ČEVELJ ZEMLJE ter si izebre tak kos, ki mu bo najbolj ugajal. Za skrivati nimam ničesar, zato se bo lahko vsak informiral pri' farmarjih o eni in drugi stvari in prav veselilo me bo, ako se vsak predno kupi povpraša pri farmarjih, ki so že nekaj skusili in poznajo zemljo in ta kraj. (Zemljiški agentje Vam te svobode ne dovolijo, ker imajo dober vzrok za to.)
EMIL BACIIMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Na j več ja slovanska tvornica za ÎA-8TAVB, REG ALIJE, ZN/JEE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki eenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	_______
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski	TA-I
in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar	V*” ■
se je ustanovila.

KUDUite Dri nas umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-4 J!	* aicaa ne podpornice, podpornice za izvene-
nenoge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilee. Pasove za kilo, Zivotne obramnice, elastične nogavice in vse * ^ ortopedicne potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. ^ Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artiflcial LImb Co.
1623 Blue Island Avcnuc,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8., zvečer.	Pišite po ceniki
Najholši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
F. KORBEL BROS.
,Dasi je sklepni pnoltin jaJko razširjena bolezen in zdravništvo išče po sredstvih, s katerimi bi se dal zdraviti, se vendar do danes še ni .posrečilo najti uspešna zdravila zanj. Le toliko je gotovo, da pri kroniškem revmatizmu ne gre več za obolelost posameznih telesnih delov, marveč da je kroniški protin motite v v snovnem presnavljanju celega organizma. In sicer povzročajo to najbrže ovire v zmeni apnenih snovi, t. j. apno, ki se nahaja v živilih in v vodi, v mleku, v jajcih, mesu, ne zastane v telesu samo v toliko množini, ki jo potrebuje telo za tvoritev kosti, marveč tudi ostalo apno zaostane popolnoma ali pa Vsaj v velikem delu v telesu po nepotrebnem, ter se zbira na koncu sklepov in povzroča tam boleča vnetja, ki so bistveni znak sklepnega protina. Čim večkrat se ponavljajo taki popadi, tem bolj popačijo sklepe, ki postanejo slednjič-tako trpli, da jih sploh ni mogoče več gibati. Pričakovati je torej, da bi utegnili poskusi s brano, ki vsebuje malo apna, biti povoljni. (Kakor poroča “Berliner Klinische Wochenscrift”, je poskusil tako terapijo dr. M.Hirsch-berg v Virchove bolnici v Berlinu, ki je imela tudi deloma uspeh. Bolniki, ki so trpeli na hudem sklepnem protinu, imeli otrple in zvinene ude, niso mogli ne hoditi ne stati ali čeljusti pregibati, so zamogli svoje ude po večtedenskem. hranjenju s brano, ki ji je bilo odvzeti vse apno, zopet nekoliko porabljati. Popolno ozdravljenje pri takih težkih obolenjih ni mogoče, doseglo se je pa vendar znatno izboljšanje. Več tudi ne moremo pričakovati pri hudo razvitih protinih, kjer so kosti že pokvarjene in mišice tako shujšane, da so izgubile svojo dela-zmožnost.
SPODNJA SLIKA Vam kaže najmodernejše farmerske stroje, katere bom dal vsakemu kupcu, kateri pride na ta
dan ali pa PREJ-POPOLNOMA ZASTONJ. Kdor kupi 40 akrov dobi en stroj, katerega si izbere; kdor kupi 80 akrov dobi popolnoma zastonj dva stroja; kdor kupi 120 akrov dobi tri stroje to je za vsakih 40 akrov dobite en farmarski stroj popolnoma zastonj. Ako se Vas zbere skup dva, tri ali štiri, tedaj si lahko izberete stroje tako da bodete skupno imeli vse potrebno orodje, katero potrebujete za začetek ne da bi Vas isto stalo en cent. Ta posebna ugodnost velja' samo za ta mesec in do omenjenega dne.
Ako ste se tedaj namenili kupiti farmo in hočete postati neodvisni, tedaj pridite si ogledati ta svet, riskirate prav nič, pridobite pa lahko vse. VOŽNJE STROŠKE POVRNEM VSAKEMU KUPCU. Poleg vsega tega pa si zapomnite, da tu imate opraviti s rojakom, ki Vam in sebi želi najboljše in kateri ima svoj svet izbran in se bo še to leto naselil na zemljo, bival med Vami, Vam šel vedno na roke in Vam pomagal.
VSI NA KROV ZA WAUSAUKEE, DNE 3. JULIJA!
ADOLF MANTEL,
----------- WITH GRIMMER LAND CO. ----
133 W. WASHINGTON ST., CHICAGO, ILLINOIS.
ROOM NO. 1007. - TELEFON ŠT. FRANKLIN 1800
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem,
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
Tri vprašanja.
Lev N. Tolstoj.
Mislil je nekdaj kralj, da bi mu nič ne moglo ponesrečiti, če bi vedel troje: prvič čas, 'kdaj naj začne slehrno opravilo; drugič, s katerimi ljudmi naj ima posla in katerih naj se ogiblje, in tretjič — iklolt glavno stvajr, katero izmed vseh opravil je najvažnejše. Ko si je bil kralj to premislil, je dal v svoji državi razglasiti, da hoče bogato obdariti tistega, ki bi ga naučil, kako bi našel za slehrno podjetje pravi čas. kako bi utegnil vedeti, kateri ljudje so mu najpotrebnejši, in kako bi slednjič nezmotljivo spoznal, katero opravilo je izmed vseh najvažnejše.
In prišli so učeni možje h kralju in so zelo različno odgovorili na njegova vprašanja.
Na prvo vprašanje so nekateri odgovorili, da vemo za pravi čas slehrnemu opravilu le tedaj, če določimo od vsega začetka program za vse dneve, mesece in leta in ga potem strogo vršimo. Le po tej poti, so dejali, moremo o pravem času izvršiti sleherno nalogo. Drugi so dejali, da nikakor ne moremo že vnaprej določiti, kaj se mora o vsakem času storiti, da se ne smemo dati odtegovati z brezdelnimi razveseljevanji, da moramo vedno paziti na razvoj stvari in temu primerno storiti, kar je pač potrebno storiti. Zopet so drugi dejali, da kralj kot posameznik, pa naj razvoj stvari še tako pazno zasleduje, nikakor ne more vedno prav odločiti, kaj naj se v vsakem trenutku stori, ampak da je za to potreben svet modrih mož, po razsodnosti katerih se mora potem odločiti, kaj je treba storiti v tem ali onem času. Zopet drugi pa so rekli, da so slučaji, ko ni nobenega časa za povprašanje svetovalcev, ampak se mora takoj odločiti, ali je pravi čas za opravilo ali ne. Vendar pa moremo to le potem vedeti, če je nam že naprej znano, kaj se bo zgodilo. To pa morejo vedeti le čarovniki. Zato moramo vprašati čarovnike, kdaj je prišel pravi čas za katerokoli opravilo.
Prav tako različno so se glasili odgovori na drugo vprašanje. Nekateri so dejali, da so kralju najpotrebnejši ministri in drugi državniki: drugi so dejali, da so mu duhovni najpotrebnejši, zopet drugi so imenovali zdravnike za najvažnejše, drugi pa so razglasili vojake za najpotrebnejše.
Na tretje vprašanje, kaj je najvažnejši predmet, so nekateri odgovorili. da so na svetu najvažnejše znanosti; drugi so dejali, da je najvažnejša vojna umetnost ; še drugim pa se je zdelo ča-stenie boga najvažnejše.
Ker so se vsi odgovori glasili različno, ni dal kralj nobenemu veljave, ni nikomur izplačal nagrade. Da dobi boljše odgovore na svoja vprašanja, je sklenil, da vpraša starega puščavnika, ki je bil daleč okrog na glasu velike modrosti.
Puščavnik je živel v gozdu, ki ga ni nikdar zapustil in je sprejemal le preproste ljudi. Zato se je oblekel kralj v preprosto obleko, zapustil je svoje spremstvo, preden je dospel do puščavniko-ve koče, stopil je s konja in sam odšel k starcu. Ko je kralj dospel, je puščavnik ravno prekopaval _grede pred svojo kočo. Kakor hitro je opazil kralja, ga je pozdravil, a je naprej kopal. Bil je shujšan in slab; ko je zasajal lopato v zemljo in dvigal majhne kepe, je trudno dihal.
(Kralj je stopil k njemu' in dejal:	“Prišel sem k tebi, modri
puščavnik, da te poprosim odgovora na tri vprašanja: Kateri čas moramo izbrati za sleherni posel, da se potem ne kesamo? Kateri ljudje so nam najpotrebnejši, s katerimi se moramo torej več in s katerimi manj pečati? Kateri posli so najvažnejši in jih moramo torej v prvi vrsti opraviti?”
Puščavnik je poslušal kralja, a mu ni odgovoril, temveč pljunil si je v roke in je naprej prekopaval zemljo.
“Utrujen si”, je delal kralj. “Daj sem, pomagati ti hočem.”
“Hvala,” je dejal puščavnik, ko mu je izročil lopato. Potem je sedel na zemljo.
Ko je prekopal dve gredi, je kralj prekinil delo in ponovil
GLASILO slovenske nabodne podporne jednote
vprašanje. Puščavnik mu ni odgovoril, ampak je vstal in iztegnil roko po lopati.
“Zdaj pa ti počij in daj mi lopato!”...” je dejal.
Toda kralj mu ni dal lopate in je kopal naprej. Minila je ena ura, potem še ena; solnce je že izginilo za drevesi, teo je kralj zasadil lopato v zemljo in dejal:
“Prišel sem k tebi, modri mož, da dobim odgovor na moja vprašanja. Če mi ne moreš odgovoriti na nje, tedaj mi povej,in vrniti se hočem zopet domov.”
“Glej, nelkdo teče”, je dejal' puščavnik. “Videti hočemo, kdo je.”
Kralj se je ozrl in videl, da je res priletel iz gozda bradat mož. Mož se je držal z rokami života in kri mu je vrela izpod prstov. Ko je bradač priletel čisto blizu do kralja, se je zgrudil; oči so se mu zaprle, nič več se ni ganil in je samo rahlo stokal.
S pomočjo puščavnika je kralj moža slekel in videl, da mu zija na trebuhu rana. Kralj je umil rano, kakor je znal,, in jo je obvezal s svojim žepnim robcem in s puščavnikovo otiračo. Toda kri se ni dala ustaviti in nekateri-krat je moral odvezati s krvjo premočeno obvezo in rano vnovič umiti in jo obvezati.
Ko se je kri slednjič ustavila, si je ranjenec zopet opomogel in ,je ttolžill o žeji. Kralj je prinesel svežo vodo in je dal ranjencu piti.
Med tem je bilo solnce popolnoma zašlo in shladilo se je.Kralj je nesel ranjenca, s puščavnikovo pomočjo v kočo in ga položil na postelj. Zdaj je ranjenec zopet sklenil oči in utihnil. Kralj pa, u-trujen od dolge poti in od dela, se je'pogreznil, ždeč na pragu, v globok spanec in je prespal vso kratko poletno noč. Ko se je zjutraj zgodaj zbudil, dolgo ni mogel razumeti, kje je in kdo je čudoviti bradati mož, ki je ležal na postelji in ga tako tuje opazoval s svojimi svetlimi očmi.
“Odpusti mi,” je dejal ranjenec čez nekaj časa s slabotnim glasom, ko je videl, da se je kralj zbudil in ga je motril.
“Ne poznam te in ti nimam nič odpuščati,” je dejal kralj.
za te najvažnejši človek, in najvažnejši posel za te je bil ta, da si meni storil dobro in pozneje, ko je oni priletel, je bil ravno pravil čas, da si mu stregel, kajti če bi ne bil obvezal njegove rane, tedaj bi bil umrl, ne da bi se bil s tabo sprijaznil. Torej je bil najvažnejši človek in kar si mu storil, je bilo najvažnejše opravilo. Zapomni si torej, da je le en sam važen čas, ki moramo paziti nanj: sedanjost, in sicer je najvažnejši zategadelj, ker le tre-notno razpolagamo s samimi se boj; najvažnejši človek pa je tisti, ki nas z njim ravno tisti čas privede usoda skupaj, ker nikdar ne moremo vedeti, ali bomo imeli kdaj še s kakim drugim človekom opraviti; in najvažnejše o-pravilo je — dobro storiti temu človeku, ker je človek samo za ta namen poslan v življenje.”
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Ali je tako slabo lordu? — je vprašal Tresiljan.
—	Pričakujemo najhujše, — je odgovorili' starejši gospod, — pa! vsled slabih sredstev!
—	Fej! . . . Lord Leicester je
poštenjak----je odgovoril mlade-
nič. —• Človek, ki kliče vraga, na pomoč, je mogoče pošten človek, vendar je pa odgovoren za dejanja zlega duha.
—	Vi ste edini, ki ste 'ob tem času pri lordu, edini prijatelji? — je nadaljeval Tresiljan.
—	Ne, ne, — je odgovoril starejši gospod. — Tracij in Mark ham, pa tudi drugi so tukaj. Midva sva na straži, mejtem ko drugi spijo na galeriji.
—	Nekateri so šli v pristanišče v Deptford, da kupijo ladijo s sVo jim skupnim premoženjem, — je segel vmes mladenič. Tukaj bo vse končano, ko' bomo položili lorda v njegovo zeleno gomilo. Potem bomo naskočili tiste, ki so ga' položili v njo, na -kar bomo odpluli v Indijo s težkim srcem in praznimi denarnimi mošnjami.
—	Mogoče se vam pridružim, — je rekel Tresiljan, —- ko sem Popravil svoje na dvoru.
‘Ti me ne poznaš, ampak jaz _ Na dvorn imaš opraviti! _ te poznam. Ivo.; sovražnik Sem, je vskliknil mladenič. - Ali nisi za-tisti, ki je prisegel, da se maščuje. r0(ien ,jn p,reko udarcev usode, ki nad tabo, ker si dal umoriti nio-;nas gonijo na odprto morje, mej-jega brata in si se polastil mojih dem kto tvoja ladja pluje v luko? posestev. \ edel sem, da si sem| — Ne govorite o nji, — je re-odšel k puščavniku, in tedaj sem kej Tresiljan s tihim glasom in sklenil, da te na povratku usmr- proč obmenim obrazom, tim. 1 oda minil je ves dan in ti ^	— Ali je tako z vami? — je re-
še vedno nisi prišel. Tedaj sem kel mladenič sočutno in ga prijel zapustil svoje skrivališče, da iz-,za roko. — Ne boj se; da se bom voham, kje si, pri tem naletel na z n'ova dotaknil nove rane ... To tvoje spremstvo. Spoznali so me je žalostna in čudežna novica .. . in ranili. Ušel sem jim. Toda Nikogar ladja naj se iz med te vsled močnega krvavljenja bi bil nadepolne družbe ne razbije ob izgubljen, če bi mi ne bil obvezal'pečinah. Edmund. o tebi sem mi-rano. Hotel sem te usmrtiti, ti patslil, da si srečno prijadral v luko. si mi rešil življenje. Zdaj1 hočem, j Po teh besedah je starejši vstal če ostanem pri žviljenju in ti ni-'in nemirno hodil gorindol, nakrat maš nič proti temu, služiti tebi je pa obstal in se zavil v svoj kot 'najzvestejši suženj in moji plašč in legel na kl'op rekoč:
—	Tresiljan, občudujem, vas, da podpirate domišljavost tega fanta.
—	Blount si domišlja, da je vrag zapeljal Evo z verzi, — je se-gell vmes mladenič smehljaje, — da drevo spoznanja ni nič druze-ga kakor delati kitice.
V, tem trenotku so poklicali Tresiljana k grofu.
Našel je lorda na njegtovem ležišču z razpeto obleko. Vstrašil se je, ko je videl, kako je bolezen učinkovala nanj. Grof je Tresiljana sprejel prijazno in ga vprašal o njegovi ¡snubitvi.
Tresiljan se je uprašanju spretno umaknil in je zasukal govorico' na stanje lorda. Zelo se je čudil1, da je bolezen kazala vse znake, kakor jih je opisal kovač. Zato ni omahoval niti trenotek in razodel je lordu, da je njegov spremljevalec izrekel, da ga bo ozdravil. Lord je poslušal kakor neverjeten Tomaž, dokler ni čul imena De-meter, na kar je zapovedal tajniku, da naj mu prinese škatljo, v kateri so hranjene važne listine.
—	Vzemite iz nje izjavo malovrednega kuharja, — je ukazal grof, — ki smo ga zaslišali in poglejte, ako ne najdete v nji ime-Demeter.
Tajnik je kmalu našel pravo mesto in je pričel citati:
—	Obtoženec izjavlja, da se spominja, da je pripravil omako za polenovko, radi katere je obolel plemeniti gospod, ko jo je zav-žil . . .
sinovi naj store enako. Odpusti mi.”
Kralj se je zelo veselil, da se mu je tako lahko posrečilo napraviti iz svojega sovražnika prijatelja; ni mu le odpustil, ampak je tudi obljubil, da mu vrne njegova posestva. Tudi mu bo poslal svoje sluge in svojega zdravnika.
Ko se je potem ločil od ranjenca, je kralj stopil na prag in njegove oči so iskale puščavnika. Pred svojim slovesom ga je hotel še prositi, naj mu odgovori na vprašanja. Puščavnik je bil zunaj Dri svojih gredah, kjer je po kolenih se plazeč, sadil semena v zemljo.
Kralj se mu je bližal in dejal:
“Zadnjič te prosim, modri mož, odgovori mi na moja vprašanja.”
“Ampak saj si že dobil odgovor,” je dejal puščavnik, dočim je, čepeč na svojih suhih nogah, od spodaj navzgor gledal h kralju, ki je stal pred njim.
“Kako sem dobil odgovor?” je vprašal kralj.
“Torej poslušaj!” je dejal puščavnik. “Če bi včeraj ne bi imel sočutja z onim slabim možem, če bi ne bil namesto mene prekopaval teh gred, ampak bi se bil sam vrnil, tedaj bi te bil ta mož, tebi sovražni mož napadel, in ti bi moral bridko obžalovati, da nisi ostal pri meni. Torej je bil za te ravno pravi čas, da si prekopaval grede, in jaz sem bil
—	Ne čitajte te neumnosti, — je rekel grof, — marveč poglejte, ako ni vse potrebno za omako kupil od nekega Demetra.
—	Tako je, — je odgovoril tajnik. — Pristavil je še, da omenjenega Demetra ni videl od dneva, ko je kupil od njega potrebna zelišča za omako.
—	To soglaša s tem, 'kar je tebi povedali tvoj spremljevalec ... Tresiljan pokliči ga v sobo.
Pred grofom je kovač zopet vse ponovil, kar je povedal Tresilja-nu.
—	Mogoče so te najeti ljudje, ki so delo začeli, da ga ti dokončaš, — je govoril grof. — Ali zapomni si. da se ti bo slabo godilo, ako po zavžitku tvojega zdravila umrem.
—	To ne bi bilo pravično, — je odgovoril Vajland. — Naše življenje je v božji roki. Vseeno pa sprejmem ponudbo. Saj nisem zastonj stanoval toliko časa pod zemljo, da bi se bal groba.
—No, ako si ti tako samozavesten, — je pripomnil grof, — tedaj sprejmem tvojo pomoč. Učeni zdravniki mi ne morejo pomagati. Povej mi, kaj naj storim.
—	Plemeniti gospod, povedal bom takoj. Ali obljubiti mi morate, da se ne sme umešati nobeden vaših zdravnikov.
—	To je pametno, — je odgovoril grof. — Zdaj pripravi zdravilo.
Na ukaz kovača so služabniki slekli grofa in ga položili v posteljo.
—	Prvi učinek tega zdravila je v tem, — je pričel kovač, — da provzroči globoko spanje. V sobi ne sme slišati nobenega glasu, ker bi lahko provzročil slabe posledice. Sam bom čuval gospoda.
—	Zapustite vsi sobo, — je rekel grof, — izvzemši Stanleja in tega vrlega človeka.
—	In izvzemiši mene, — je pristavil Tresiljan. — Učinek zdravila. je zame dalekosežne važnosti.
—	Tako naj bode ljubi prijatelj ! — je rekel Suseks. — Zdaj pa poskusimo. Vendar pa prvo pokličite mojega tajnika in ključarja.
—	Bodita priči, — je nadaljeval grof, — da moj prijatelj Tresiljan ni odgovoren za učinke, ki jih bo provzročilo to zdravilo, ker bom zdravilo zavžil prostovoljno, ker mi je posllauoi od Boga, da me ozdravi. Priporočite me kraljici in povejte ji, da sem živel in umrl kot zvest podložnik, in da želim, da bi vsi, ki se zbirajo krog njenega prestola, služili ji zvesto in uda.no.
Potem je sklenil roki, kakor da bi bile njegovo dušo napolnile pobožne misfli. Vzel je zdravilo v roko in pogledal Vajlanda, kakor da bi hotel citati v njegovi duši. Kovač jp ostal miren, na njegovem obrazu ni bilo opaziti dvoma.
—	Nič se mi ni treba bati, — je rekel Suseks Trosil j amu in spil zdravilo.
—	Vaša milost, — je pričel Vajland, -— prositi vas moram, da ležete, kakor bi hoteli zaspati. Vi, gospodje pa bodite mirni, kakor da bi culi ob mrtvaškem odru svoje matere.
—	Vsi so odšli . . . Ključar je ukazal vsa vrata zapahniti in zadržati Se mirno in tiho v hiši. Nekateri gospodje so se oglasili, da; bodo kot prostovoljci stražili v predsobi. V sobi lorda ni ostal nih če drugi kakor Stanlej. Vajland in Tresiljan.
Vajlandovo prerokovanje se je izpolnilo. Lord je zaspal tako trdno, da so se oni, ki so čuvali ob njegovem ležišču bali, da bo za vedno zaspal.
Tudi Vajland ni bil brez skrbi. Večkrat je prijel grofa za čelo in je posebno pazil, ako bolnik redno diha, ker so bili dihljeji globoki, pa vendar redni.
Petnajsto poglavje. ,
Ob nobenem času človek tako slabo ne izglleda, kakor ob prvem svitu jutranje zarje, ako je dolgo časa čul. Celo zaklraisoti co prve vrste je boljše, da se po končanem plesu skrije, kakor da se prikaže svojem oboževalcem. ________
Ta bleda in neugodna svetloba je sedaj osvetljevala može, ki so vso noč čuvali v dvorani, in je mešala svojo modrikasto luč z rdeče rumenim svitom uigaisujo-čih svetilk in bakelj.
Mladi plemič, ki smo ga omenili v zadnjem poglavju, je ravnokar zapustil sobo, da se prepriča, kdo trka na zunanja vrata.
Ko se je vrnil v dvorano, so ga bledi obrazi njegovih tovarišev tako presenetili, d'à je vzkliknil:
—	Gospod usmili se me ! Kakšni pa ste gospodje ! Podobni ste sovam. Kol bo solnce izšlo, vas: bom videl leteti od tukaj z oslepljenimi očmi nroti bližnjemu zvoniku, da se tam sari jete.
—	Molči, nagajivi norec, — je rekel Blount. — Ali je to čas za neumne dovtipe, ko mogoče umrje angleška možatost v sosedni sobi.
—	Lažeš! — je odgovoril mla-> denič.
—	Kaj, lažem? . . . Meni praviš kaj takega !
—	Da, občutliji norec! Ali ne ležiš na tej zofi? Ali sodiš prehitro besede, povem ti v c!bra:z, da-siravno tako pošteno ljubim lorda kakor ti, da ne bo umrla angleška možatost, če tudi Hord odide v nebesa.
—	Ej, seveda !... Saj bo velik del možatosti živel v tebi.
—	Blount, precejšni del pa v tebi, na tudi v Markhamu in Tra-ciju. Sploh v vsakemu, kar nas je tu. Jaz bom pa najzvetejše čuval svoj delež.
—	Kako to? — je rekel Blount. — Razloži nam to skrivnost.
—	No, gospodje podobni ste rodovitnemu zemljišču, ki ne rodi. ako se ga ne »noji. Jaz pa čutim v sebi močnega duha, ki spodbuja moje talente, da z njim držim korak. Verjemi mi, da bo moja častihlepnost toliko učinkovala, da bodo delali možgani !
—	Prosim Boga, da te ne spremeni v norca, — je odgovoril Blount. — Kar se mene tiče, se takoj poslovim od dvora, ko zgubimo našega plemenitega lorda. V Norfolku imam pet sto akrov. Tje pojdem in bom dvorne čevlje zamenjal s kmečkimi !
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Angleški zâpovednik je računi! s tem in je svojo majhno posadko razpostavil v zajsedtol, kjer je cesta vodila med močvirjem in pragozdom. Tu so ležali in čakali angleški vojaki, kedaj se prikažejo sovražne čete. Dne 7. julija se je prikazala predstraiža sovražnika, katera se je po prvih strelih u-maknila v neredu in se združila s središčem. Španski poveljnik je mislil, da je v šumi skrita le peščica strelcev, ki se bo umaknila, bo pride na mesto glavna armada, in dal je povelje, naj se prodira “proti melstu. To svojo zmoto je plačal z izgubo dve sto mož. Ko je bila armada nekako sredi pota, so pričeli planinci skriti za debelimi hrasti, streljati od vseh strani na njo. Španci so se za trenotek vstavili, da bi m pripravili za naskok. Ali svinčenke so padale gostoi, sovražnika pa ni bilo videti nikjer. Nakrat se je lotil Špancev strah in bežali so nazaj, pu-stivši nad dve sto mrtvih na bojišču. Španci so se v nekaj dneh vkrcali in vrnli v Florido. Na potu. v Florido je brodoivje drugič-naskočilo forto William. Kapitan Stuart je čakal vračajoče Špance za ustjem reke St. John in jih pognal v beg. Na Kubi so bili zelo nezadovoljni, ker je ponesrečila ekspedicija. Poveljnika brodovja so postavili pred vojni sod in odstavili.
Y	Georgiji je zdaj zavladal mir. .Oglethorpe se je v letu 1743 poslovil' od naselbin«, v kateri je bival nad deset let. Na Angleškem je doživel skoraj stoletno starost. Nova država, ki jio je u-stanovil, pa ni ostala brez napak.
Postave, ki so jih izdelali svetovalci Georgije, niso odgovarjale potrebam. Naselniki so plačevali najemnini» od svojih zemljišč. Poljedelstvo se ni raizvilo. Trgovina je ostala v prvotnem stadiju. Zakon je določal, da se imetek zapusti lahko le najstarejšemu sinu. Naselniki so bili siromaki in so tožili, ■ da so raditega ubožni, ker je suženjstvo prepovedano v naselbini. mesto da bi prijeli za delo. Ljudstvo je pričelo agitirati za telesno sužnost, dokler ni prodrlo s svojo zahtevo. Agitacijo za telesno suženjstvo so seveda najbolj podpirali trgovci, ki so tržili s sužnji. Končno so prihajale ladje polne sužnjev iz Afrike. Svobodna. delavska pogodba v Georgiji je bila mrtva.
Y	oktobru 1754 je kapitan Ivan
7
Reynolds dospel v Savano kot kraljevski govemer. Dve leti je i-rneb dela, da je Georgijo osvobodil zmot.
Y letu 1758 je bila provincija razdeljena v osem župnij in uzakonili so angleško cerkev. Ljudstvo se je pričelo zavedati še le svojih pravic, ko je izbruhnila velika ameriška revolucija proti tiraniji Anglije.
Do sedaj smo v majhnih obrisih očrtali zgodovino prvotnih trinajstih držav. Angleška posest se je raztezala old Labradorja, kjer je John Cabot prvič razvil angleško zastavo, pa. do solnčna-tih pokrajin, kjer je Ponče' de Leon prvič videl deželo cvetlic. Ni-kdo ni takrat pričakoval, da se bo ljudstvo' nekega dne v teh naselbinah dvignilo skupno proti Angliji in se bojevalo za svojo neodvisnost in svobodo.
Zgtod'ohdna ameriških naselbin je zelo podučna in zanimiva. Ljudje, ki so se prvi naselili na novem svetu, so bili večinoma preganjani in zatirani. V Evropi so jih preganjali raidi njih verskih in političnih nazorov. Da se unnai-knejo preganjanju, so se izselili v Ameriko. Na vsaki ladji so bili izšelniki, ki so bežali pred evropsko tiranijo. Včasi jih je preganjala cerkev, 'država ali na družba. Ti ljudje so ljubili svobodo, zaito se nisO strašili neprilik v novem, tujem in neznanem svetu. Križali so ocean, kjer so na oba-lih Atlantika in rek gradili koče, vasi, trge in mesta, gleldajoč raznim nevarnostim v obraz. Lakota, mraz, vročina, mrzlični kraji niso njim provzročali strahu. Po vsej pravici lahko rečemo, da jo prvotna zgodovina Zdr. držav zgodovina človeštva, ki je iskalo svobode.
XX.	Francosko-indijanska vojna.
Napočila je doba, ko so ameriške kolonije začele delati skupna. V začetku so bile razdvojene, ljubosumne druiga na drugo. Povsod se je širllla. nesloga, ki so jo vstva-rilli predisodki. Očetje so bili mrtvi, var as tl a je druga generacija, ki se je boljše sporazumela med seboj in je 'gojila človekol julbnej-še nazore. Na združitev naselni-kov je bolj ueinlklowall'a splošna nevarnost, kakor liberalni nazori, ki so našli spllošen odmev med njimi. Končni boj med francoskimi in angleškimi kolonisti je bil pred! durmi. Angleške kolonije so se združile proti skupnemu sovražni ku. Ta boj je poznan v zgodovini kot francosko-indijanska vojna. S tem dogodkom konča: zgodovina posameznih naselbin in pričenja zgodovina ameriškega » ljudstva. Boj je pričel leta 1754. vzroki za 'vojno so pa obstali 'že nekaj let.
Yzroke :za spor je iskati v tem, da sta angleška in francoska vlada se prepirali zavoljo meje. Anglija je 'kolonizirala morsko obrežje, Francija pa notranje na kontinentu. Od Maine do Floride so bile raztresene ob morski obali angleške kolonije. Velika mesta so bila ob oceanu. Angleška vla-da je vseeno izjavila, da njeno zemljišče sega daleč v kontinent. Na podlagi odkritij Cabota je Anglija zahtevala zase ves svet od Atlantika do' Pacifika, d asi ravno ga ni obljudila, Po1 vsem druge so> bile zahteve Francije. Francozi so se prvič naselili v dolini sv. Lav-reneija. Montreal, ena njih prvih naselbin, je bila oddaljena pet sto milj od oceana. Ako bi bili Francozi omejili svoje naseljevanje in zahteve le na dolino1 sv. Lavren-cija, potem bi ne bilo nevarnosti, da nastane spor zavoljo meje. Y drugi polovici sedemnajstega stoletja so Francozi pričeli prodirati proti: zapadui in jugu. Najprvo so prodirali ob obrežju Velikih jezer. potem na nroti gliavnim rekam Walbasb, Illinois, Wisconsin: in St, Croix in doli po njih do Mississippija in po njem do Me-hikanskega zaliva. Namen francoske vlade je bil v tem gibanju očividcu. Razdeliti je hotela ameriški kontinent, vzeti zase večji del in podvreči ga katolicizmu. To je 'biilo delo jezuitskih misjonarjev. Francoski pohodi v dolini Mississippija so res znameniti in so pripomogli do mnogih odkritij.
(Dalje prihodnjič.)
— Mornariški praporščak W. D. Bil!ingley j;o paddl z letalom iz visoeine 1600 čevljev v zaliv Chesapeak. Njegov tovariš J. A. Towers, ki je bil z njim v letalu, je ušel smrti.
Molohove žrtve v Avstriji.
Na seji avstrijske poslanske zbornice je poslanec socialist Klemensiewicz naštel v interpelaciji vojaške samomore pri ga-liških regimentih. Samomore so izvršili vojaki od novembra lanskega leta. Seveda ni mogel našteti vseh, ker vojaške oblasti, če le morejo, prikrijejo mnogo samomorov. Pač vedo, zakaj. Pri prvem zboru v Przemislu je javnost izvedela o sledečih samomorih: 28. februarja 1913 se je ustrelil Manko Luikawieeki rezervni arti-ljerist; 1. marca 1913 se je ustrelil Dmitro Pilat, ki je služil pri istem regimentu kakor Lukawie-cki. Torej v teku dveh dni dva samomora pri enem in istem regimentu. 1. marca se je ustrelil Aleksander Korab, rezervist pri saperskem bataljonu štev. 18; 5. marca se je ustrelil Ivan Pazdyk, artiljerist; 4. aprila se je ustrelil Teodor Przistanski, infanterist pri 45. regimentu; 6. aprila je skočil Samuel Schreiner iz drugega nadtstropa garnizijske bolnišnice; 4. maja je skočil v vodo Gregor Bahenski od 10. poljskega havbiškega regimenta; vzrok tega obupnega dejanja je bila odklonitev njegove prošnje za dopust čez praznike; Baihenski je hotel obiskati svojo družino. V januarju se je zastrupil enoletni prostovoljec Karl Szakowicz iz Lvova iz strahu pred vojaškim izpitom. Pri trdnjavskem art. regimentu št. 2 v Krakovu sta se ustrelila dva vojaka zaradi strogega kazenskega postopanja, en prostovoljec pa se je hotel zastrupiti z arzenikom. V Taropolu se je ustrelil četovodja Romanovicz od 15. infanterijskega regimenta.
1.	marca se je ustrelil podčastnik Vaclav Szepanski v Krakovu; pri Hodorovu se je ustrelil 16. marca oficir, ki je bil dodeljen straži na mostu; 2. aprila se je u-strelil v Novem Sandecu rezervist iz Kamionke; v začetku aprila se je ustrelil rezervist Jim od 15. brambovskega polka; vzrok, ker so skrajno sirovo postopali z njim. V Jaroslavu se je ustrelil dragonec Kaminka; v Lvovu se je ustrelil infanterist 30. polka (imena ni bilo mogoče izvedeti);
2.	marca se je ustrelil korporal v rezervi Franc Mortka. Pri krakovskem zboru so znami naslednji samomori: 19. februarja se je u-strelil infanterist Gemtala, ker so sirovo ravnali z njim; 13. marca je skočil v Vislo artiljerist Po k o r-ny; 19. marca se je zastrupil z mišnico prostovoljec Artur Otto, ker ga je neopravičeno preganjal in šikaniral njegov stotnik; v trdnjavi Dhibnia se je ustrelil neki artiljerist (ime neznano) ; v trdnjavi Mvdlajki se je ustrelil neki rezervist, oba iz strahu pred kaznijo. •— Interpelacija pripominja, da seznamek ni popoln, ali dovelj značilen, kako ravnajo z vojaki v Avstriji.
— 300 žen. Angleški konzul Ca-stens, ki je po naročilu Svoje vlade prepotoval angleško posest v Afriki, poroča: “Prišel sem v Ka-¡bindo, kjer stanuje poglavar Lu-pungo, rodu črncev Baisongi. Lui-pungo izgleda kakolr zločinec. 'Ima le eno oko, obraz; je razjeden od koz. Tek njegovega življenja je kaj čuden. Njegov oče ga je kmalu po rojstvu izpostavil in posinovil ga je podglavar Senti. S en ti je’v sin je danes Jliupulgov ministrski predsednik. Ko je bil še mlad, se je oblačil silno famtaisr tično in je pripovedoval ljudem, da s svojim slepim očesom latolkio izsledi vse tajnosti. In še danes se boje črnci njegovega slepega očesa, Kmalu je imel veliko četo pristašev. Sklenil je prijateljstvo z arabskimi trgovci in z njihovo pomočjo je pričel vojno proti svojemu očetu. Premagal je očeta in postal poglavar Basongov. V nje-golvi vasi in okoli živi 3000 črncev. Ali on ni le poglavar Basongov, temveč so mu pokorni tudi še drugi rodovi', tako da znaša' število njegovih podanikov 60.000. Žen ima 300 in plačuje za vsako ženo po dva franka davkov angleški vladi.” Konzul pripoveduje, da žive črnci prav zadovoljno in srečno. Možje kupujejo žene in jih zopet prodajajo, ee dobe dobre ponudbe.
Za vroče dni.
Prejeli smo od g. Mike Paulčni-ka iz Jenny Lind, Ark. pismo, katero je vredno da ga ponatisnemo. On piše sledeče: “Prosim pošljite mi dvanajst steklenic Triner ameriškega zdravilnega grenkega vina. Tukaj postaja precej vroče in v tej vroči sezoni ga ni boljšega zdravila, če imate slab tek zato navadno zadostuje nekiolliko rednih požirkov pa, je zopet vse v naj lepšem redu”. Ta nasvet je prišefli pravočasno, zato je zelo važno;, da se drži skozi vroče polletne mesece prebavne organe na dobro delavni podlagi. In to bo Trinerjevo ameriško' zdravilno grenko vino storilo za vaš prebavni sistem. Ono bo vredilo delo vašega želodca in črev, dalo vam bo dober tek in hranilo telo pred slabostmi. V lekarnah Jos. Triner., 1333'—1339 S. Ashland Ave., Chicago', DIH. VsiaJkai družina bi morala tudi vedno pri roki imeti Trinerjev Liniment. Raztamjšen z vodo ali pa z oljki-nim (Olive) oljem, je izvrsten za kožne bolezni od vročine provzro-eene.
(Adver tisam ent.)
POSESTVO
je na prodaj v Algonquinu, 111.
obsegajoče 4 akre z dvema hišama (ena za stanovanje, druga prodajalna). V nji so vsi potrebni stroji, s katerimi se polni steklenice s pivom (brewer bottling machines). Dva konja, dva voza in druga oprava. Na zemljišču je zasajenih 50 sadnih dreves. Dobra ponudba za vztrajnega in pametnega moža. Oena primerna. Vprašajte: Joseph Mathanser, Algonquin, 111.	(AdvrrlisEment.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
SLOVENSKI FARMARJI IN VRTNARJI POZOR!
V zalogi imam
KRANJSKE KOSE, kranjska in koroška klepišča.
Cene so sledeče : Kosa en dolar, klepišča (ena garnitura) en do lar, srp 35 c, kosišče 50 c, obroček za pritrditev kose h kosišču 15 c, motika za vrtno delo 35 e, osla ali brusni kamen 25 c.
John Dolenc, Presto Pa., Bx 23.
Advertisement.)
Austro- Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Aliee, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike :
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed državah in Kanadi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2(01 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Zapeka pri otrocih
bi se ne smela zanemarjati ker povzroča nevarne posledice. Dajte otroku
SEVEROV LAX0T0N.
Cena 25 centov.
I Dojenčki
I
?
?
£
£
T
Y
£
£
y
f
£
?
y
y
?
?
?
V
mnogokrat jočejo vsled bolečin in krčev. V takih sluča-' jih dajte jim
SEVER0VE KAPLJICE ZA OTROKE
(Severa’s Soothing Drops)
ki podelijo otrokom hitro olajšbo in osvežujoče spanje. So tudi popolnoma varne ter ne vsebujejo nikakih škodljivih lekov. Cena 25 centov.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj ' iz pristanišča.
Zapeka pri odraslih
Ako se vam ne izpraznejo čreva vsaj enkrat na dan, imate zapeko. Odpravite jo z rabo
Scvcrovih Jetrnih Krogljic.
(Severa’s Liver Piliš)
So popolnoma neškodljive ter milo delujejo.
Cena 25 centov.
Glavobol	|
je zelo razdražljiva neprili- | ka. Odpravite ga z rabo
Severovih Praškov | zoper glavobol. |
(Severa’s Wafers for Head-ache and Neuralgia) X *}*
Cena 25 centov za škatljico Jf 12 praškov.	X
V vseh lekarnah. Vprašajte za Severova Zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURJCE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, HI.
\Važno uprašanje!
XI fl mi opravi
JÊ0 V najbolje in najceneje j
Konzularne :
sts
sodnijske vojaške
zadev, ^Milwaukee, Wis.j
»P
I St
linijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotograf ično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO
x~x~x-x~x~x-x-&*x~x~x~x~x“x-x~x~x*"x**x~x**x**x-x~x~x-x~x
?
?
y
I
?
t
%
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še, enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnUa:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Hans.
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago, 111.
Frank Stonich,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili biago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t.



Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
| Česko-slovanska zemljiščna družba
I 3815 Wes! 26th Street,	Chicago, III.
<~x~x^xk~x~X‘£*^^xkk~x~x~x^^x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x~x*S

« » « >
4 ►

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
*
f
T
T
T
t
f
t
t
f
2146-50 Blue Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	;;

t
t
f
f
f
t
f
t
f
t

tfi
Si
m
S
Sí
Si
Si
SÎ
Si
SÎ
Si
Si
Si
Si
Si
Si
$
Si
Si
m
»fi
FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar In dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih sfavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko ntavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko ”	”	*»
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljene leta 1900
tfi
Si
Si
sï
Hi
Si
m
Ut
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50 do $25.00
CAHW->T!y/..KC0MBMir ,
Vogal Blue Island Ave. in IS. ul.
Jelinek in Mayer vlastnika
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽEN»A GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas deuar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CELTE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2618 S. Lawndale Ave. Qbleago, minéis