r
PUIUIHID AMD
OMUU
tmiMJniif
Maj Teč JI tiOTvnakl dnrmik
▼ Združenih državah.
Velja n celo loto.........$f.O0
Za pol leta................$3.0t
Za New York celo leto.....$7.00
Za inozemstvo oelo leto....$7.00
Of WMW TOW, g. f. By
gg|	3L B. »Mi—. P. g.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
VSa largeit lloTe*dafl Dally h the United Stale«.
Issued erery daj except tuniayi and legal Holidays. W 76,000 Readers.
TELEFON: »876 OOBTLANDT._Entered ae Second Class Matter. September il, 1P0S. at the Post Office at Hew York, H. Y„ Udar the Act Of Congress Of March 3, 187«.	TELEFON: 4687 OOBTLANDT.
NQ 99 — 6TEV. 99.	NEW YORK, THURSDAY, APRIL 28, 1921. — ČETRTEK, 28. APRILA, 1921.	VOLUME TTTT _ LETNIK tttt
POLOŽAJ V DELAVSKEM SVETU
POLOŽAJ V INDUSTRIJAH JE RAZVIDEN IZ POROČIL TRGOVSKIH ZBORNIC. — RAJŠE SE JE ODPUŠČALO DELAVCE KOT KRČILO PLAČE.
Washington, D. P. 27. aprila. — Odgovori, katere je dobila trgovska zbornica Združenih držav od približno 2000 industrijalcev trr trgovcev na vprašanja, s pomočjo katerih se je skušalo ugotovi-ti, kaj so storili, da se prilagodijo obstojiV-im razmeram, vsebujejo raznolike in zelo zanimive informacije. Odgovori kažejo. da so p<xl-
j<*tja preje pripravljena zmanjšati stroške potom skrčenja števila uslužbencev, kot pa potom skrčenja plač dejanski zaposlenih ljudi. L« nekako četrtina onih, ki so odgovorili, je uveljavila direktno skrčenje plač.
Eno izmed vprašanj, katera je stavila trgovska zbornica, se je glasilo, kaj naj se stori, da se spravi cene produktov na normilno bazo. Pretežna večina odgovorov v zvezi s tem se je glasila: — Storite kaj za znižanje prevoznih ali tovornih pristojbin.
Nekako f»8 onih, ki so odgovorili, je skrčilo število svojih uslui-® heneev in siecr na petino svojih delavcev. Ena petina delodajalcev I pa je odpravila idi skrčila bouuse.
V splošnem kažejo odgovori, da zmanjšujejo dHodajaici svoje izvanmlne strvške, di na ta način ustrežejo javni zahtevi, za nižje »•ene. V ta namen zahtevajo več dela od manjšega števila ljudi, večjo u*pe«nost od in<'iz pri oglaševanju ter so končno bolj izbirčni in eprezni pri dovoljevanju kreditov.
EVROPA NUJNO POTREBUJE AMERIKE
HARD JE PREPRIČAN, DA JE AMERIŠKA SOVDELEŽBA PRI MIROVNIH KOMISIJAH NUJNO POTREBNA. — POSLANICE NE MOREJO OPRAVITI TEGA, KAR ZASTOPNIKI.
Poroča Edward Price Bdi.
Rumunska kraljica Marija, ki je znana kot najkrasnejša vladarica
v Evropi.
STROGA PROHIBICIJSKA STRANKA AVTONOMNIH POSTAVA V JERSEY JE ZMAGALA NA REKI
Tudi posest opojnih pijač je sedaj v državi New Jersey prepovedana. — Boj proti novi ustavi. I
Včeraj so pričeli v državi New i Jersey s pripravami za prisilno-i/vedenje najstrožje prohibicij-j ske odredbe, kar se jih je kedaj sprejelo v kaki državi, spadajoči v 1'nijo. Ta prohibieijska postava obenem s stransko postavo, ki sc peča s trgovino z neopojuiiuij pijačami, bo stopila v veljavo v. soboto ob pel noč i v celi državi New Jersey in sicer preko veta državnega governerja Edwardsa, o katerem je znano, da je nasprotnik prohibicije.
Ta postava, imenovana Van-Ness, prepoveduje "izdelovanje, prodajo, izmenjavo, transport, iz-j voz, dobavlja nje, nakladanje ali j tudi enostavno posest katerekoli upijančljive pijače, ki vsebuje več kot pol procenta alkohola če gre pri tem za pijačo v pitne svr-hc."
Oni, ki kuhajo in varijo doma svoje pijače, spadajo tudi pod določbe te postave in povelja za hišne preiskave je mogoče dobiti pri vsakem okrajnem sodišču v svrho preiskave privatnih stanovanj. Treba j^ le priseči, da sc v detičnem stanovanju izdeluje al" pa prodaja opojne pijače. Katerokoli osebo, ki se nahaja v posesti opojnih pijač, je mogoče, soglasno s postavo, aretirati ter procesirati. Priziv na najvišje sodišče jt- dopusten.
Proti-prohibienjske sile se pripravljajo na to, da prično z bojem proti ustavnosti te postave na t.-melju, da jemlje postava obto ženim pravico sodnijskega postopanja s pomočjo porot.
PARIŠKI LISTI IN NEMŠKE PONUDBE
Pariško časopisje se norčuje iz nemških penudb glede reparacije. Vse za okupacijo Ruhr ozemlja.
Pariz, Francija. 27. aprila. — Časopisje tega mesta je bilo danes soglasno v svojih zahtevah za na-daljne predloge in jamstva od strani Nemčije ali za okupacijo Hiilir ozemlja v Nemčiji.
List LTIumanite, glasilo radi-kalcev ter eden najbolj strogih kritikov Briandove administracije, pravi, da se francoska vlada najprvo polasti zastavnega predmeta ter šele nato govori. V teh kratkih besedah je označeno splošno mnenje francoskega časopisja.
—	Koncem dveh let in pol po zmagi zaveznikov, — pravi L'Home Libre, glasilo prejšnjega ministrskega predsednika Clemen-ceau-ja ter njegovih pristašev, — so nam ostali le Se štirje dnevi, predno si lahko zagotovimo odškodnino ali varnost. Besede nimajo nobenega pomena več. Nemčija ima še štiri dni, v katerih lahko nastopi ter da jamstva, kajti mi poznamo vrednost njenih obljub. Kar se tiče nas, velja to, kar je rekel ministrski predsednik Briand: — Mi smo pripravljeni.
V svojem pojasnilu jjoložaja pravi Petinax, politični urednik lista Echo de Paris:
—	Nemška poslanica je dospela v "Washington dne 25. aprila. V zvezi s tem ;je bilo stališče državnega tajnika Ilughesa tako kot smo želeli. Sklenil je, da nas ne bo na noben način spravljal v zadrego ter se bo prilagodil našemu mnenju, katere sta obrazložila poslanika Francije in Anglije.
—	Francija in Anglija sta sedaj vladarici svojih lastnih usod, — pravi lLst Eclai^ organ Brian da. — To pa mogoče ne bosta več jutri, če bo obema vladama manjkalo eneržije in sklepa. Nemčija
joeividno le sku^a pridobiti čas, •ki jep otrebeu za pripravo njenet osvete. Če se zavezniki ne bodo polastili njenih arzenalov. Ruhr okraja in Gornje Šlezije, nam ne bo več poslal?, predlogov, temveč ultimatum, naj izpraznimo levi breg Rena. Kdo ve, mogoče celo, da naj izpraznimo Alzacijo in Lo-rensko?
Figaro pa pravi:
—	Ali bo Nemčija razumela, dr je minul čas za izgovore? Danes zopet skuša zvoditi Združene dr-' žave z varljivimi predlogi. Zadostuje prečitati jih, da človek sp^# zna, da nam ne obeta Nemčija nič več kot nam je ponudila v Londonu in da zahteva od nas veliko več v zameno, — namreč opustitev naših vojaških jamstev. Kakšen dokaz nam nudi o svojih miroljubnih namenih? Nobenega. Kijub temu pa misli, da Francija lah ko razmišlja o teh predlogih.
LUIGIO NI BIL NA WALL ST.
JAPONSKA V OBLEKI NEDOLŽNEGA JAGNETA
i ? i ».i
BARON UČIDA JE REKEL, DA SE PREDSTAVLJA JAPONSKO V NAPAČNI LUČI. — DELA SE JO BOJEVITO, A ONA DEJAN
SKI NI BOJEVITA.
Tokio, Japonska, 27. aprila. — Japonska, ki se nahaja v skrajno neugodnem položaju radi razlike, ki obstoja v skoro vsaki stvari med iztokom in zapadom, izgleda kot bojevit narod. — Tako je rekel baron Učida, japonski minister za zunanje zadeve na nekem zborovanju japonske lige tukaj.
—	Nobena stvar na svetu ne more biti bolj oddaljena od resnice kot. je ideja, da se nagiba Japonska proti bojevanju, — je dostavil baron Učida. — Japonska ni nikdar vojevala vojne, razen spričo okolščin, v katerih je bila vojna neizogibna.	»
Zunanji minister je dal izraza svojemu mnenju, da bo Mednarodna Liga narodov obstala in sicer kljub skepticizmu, kateretra je opaziti v raznih krogih in da bo mogoče postala vodilni duh v svetovnih zadevah. Japonska, — je rekel, — naj bi storila vse, kar je v njeni moči. da pomaga Ligi, kajti s tem bo ojačila ter povečala tudi svoj narodni ugled
Zborovanju so bile predložene resolueije, v katerih se je izjavljalo. da spada vprašanje Yap mandata ter glede mandata ter tudi vprašanje Šantunga v okrilje delavnosti te organizacije, ki naj bi skušala pripomoči k rešitvi teh vprašanj.
M. Katnei, neki japonski časnikarski poročevalec, nastanjen na Kitajskem, je protestiral proti vzdržanju japonskih čet v Šantungu taer izjavil, da je dala Japonska svojo častno besedo, da bo vrnila Santung Kitajski, da pa dosedaj ni pokazala še nobenega znamenja da je pripravljena izpolniti svojo obljubo, dano Kitajcem.
—	Kaj moremo narediti, če napravimo same sebe predmetom sovraštva? — je vprašal. — Ali smo se v r?snici borili na strani na-šib zaveznikov, s srcem in dušo za stvar? Ali se nismo skušali (»koristiti za stvar z zmešnjavo, ki je prevladovala v Evropi ter prevladuje še danes? Danes se nahajamo v veliki zagati in mislim, da je tao pravično plačilo za naše grdo obnašanje tekom svetovne vojne.
Ta izvajanja so sicer vzbudila precejšnje proteste od strani šte-vilnih navzočih, a se jih je vendar vključilo v protokol postopanja.
FILIPINCI ZA NEODVISNOST.
Manila, Filipinsko otočje, 27. aprila. — Narodni komitej nacionalistične stranke je sprejel včeraj resolucijo, v katerih je izno-V'; potrdil svoje stališče v prilog neposredne neodvisnosti Filipinov. Svoje eksekutivne uradnike jc naprosil, naj pripravijo spomenico, ki bo predložena Wood-For-bes misiji in v kateri se bo prosilo, naj se viseči problem neodvisnosti takoj reši.
Misija je sestavljena iz generalnega majorja Leonarda "\Vooda ter W. Cameron Forbesa.
Komitej je tudi sprejel resolucijo, v kateri se nasprotuje kate-nikoli politiki, ki bi imela za namen napraviti otočje stalnim in integralnim delom Združenih dr tžav, bodisi kot teritorinj ali kot država. Ta rcsolucija je bila poa sledica neke brzojavke iz "\Vash-ingtona, v kateri se je glasilo, da so bile predležene v kongresu resolucije, ki izjavljajo naj se določi zastopstva premorskih po-
NTKAKE AMNESTIJE ZA MEHIŠKE USTAŠE.
Mexico City, Mehika, 27. apr. Istaški voditelji ne bodo dobili " bodočnosti od mehiške vlade nikakih obljub, tikajočih se po-miloščenja. Predsednik Obregon je razposlal včeraj osebna pove-l.a na \se vojaške poveljnike V vseh distriktih, da se morajo vsi ustaši, ki zavzemajo višji čin kot oni kapitana, takoj udati.
V tukajšnih administracij škili krogih sc glasi, da kaže to povelje, da se čuti Obregon dosti močnim napram obstoječemu položaju in da je vsled tega mnenja, da mu ni treba dajati koncesij. Stalno se vzdržujejo poročila, da nameravajo v Združenih državah bivajoči Mehikanci vprizoriti v Mehiki novo ustajo, a predsednik Obregon se desedaj očividno še ni zbal teh poročil.
sestev v kongresu, kakorhitro bodo tozadevne posesti sprejete kot države Unije.
Važno za potnike.
Kdor želi ▼ bližnji bodočnosti potovati ▼ etari kraj, naj ae obrne ne na«, de mu poAjemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti
potni list.
Kdor 2e ime jugoslovanski ali ameriški potni List lahko potuje kader hoče.
Kdor pa spada v cased eno osemlje, in ieli potovati ▼ staro domovino, mu fte vedno lahko preskrbimo potni list, kader pride v New York.
V vsakem eetra ee obrnite ne tvrdko*
FBAJfK IAJCSSX STATE BANK
KAJZER JE HOTEL IZBACNITI WTLSONA.
Berlin, Nemčija, 27. aprila. — Zneni socija listič ni voditelj Philip Scheidemsnn piše v svojih spominih: Ko je bil kajze-- pre-čital poslanico ameriškega državnega tajnika Lansinga na papeža Benedikta, je napravil na rob sledečo opazko:
— Wilson se mora enkrat za vselej odpovedati misli, da lahko napravi iz nemškega naroda, kakorkoli hoče. Nemški narod mora smatrati za to, kar je v resnici. Niti narod, niti armada, niti kaj-zer ne bo sprejel sporazumnega Wilsonovega miru. Wileona bi bilo treba izbacniti.
KSE31W53
Ne odlašajte
sko nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuše-no slovensko bančno podjetje:
F&AJTC limiKF STATE BANK (potniški oddelek)
0 Oertlaadt 9C Wtw York, H T.
AZIJSKA TURČIJA SUHA.
Angora, Mala Azija, 27. aprila. Azijska Turčija postaja z vsakim dnem bolj suha. Postava profeta Mohameda ni mogla preprečiti zavživanja alkoholičnih pijač, a zakonodaja, katero je sprejela turška nacijonalistična zbornica, je imela za poseldico izboljšanje \ tozadevnem položaju.
Pred sprejemom prohibicijskih postav je bilo zaznamovati v tem mestu vsake tri mesece po 300 aretacij radi pijanosti. O prvega januarja tekočega leta naprej pa je bilo aretiranih le dvajset oseb redi preobilnega zavživanja sladkosti, katere je prepovedoval Mohamed svojim vernikom.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranski banka" v Ljubljani.
300 kron ---- $2.35	1,000 kron ____ $ 7.50
400 kron ----$3.10	5,000 kron ____ $37.25
500 kron .... $3.85	10,000 kron ____ $74.00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadnje pošte	in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu.
50 lir .... $ 2.90	500 lir .... $26.00
100 lir .... $ 5.40	1000 lir ...t. $51.00 300 lir .... $15.60
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju.
1,000 nemško-avstrijskih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstri j skih kron $ 14.00 10,000 nemško-avstri j skih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstri j skih kron $140.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam je podati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Hew York Bank Draft.
Fmk Saksar State Baak	iIClrt««
Stmt, M Yorl
Scranton, Pa., 27. aprila. — Detektivi, ki so zasledovali gibanja Tita Luigio, katerega so držale tukaj oblasti kot osumljenega, da je bil v zvezi z bombno eksplozijo na Wall St. tekom preteklega septembra, so prišli sedaj do prepričanja, da Luigia ni mogoče še nadalje držali na temelju tega suma. Tako se je objavilo danes.
Potrjena je bila povest jetnika, da je preživel dva tedna v preteklem septembru, glede katerih dveh tednov ni bilo mogoče I dobiti informacij, v nekem-hotelu j v South Scranton, je bila potrjena. Našli so nekega človeka, ki je i izjavil, da mu je pozitivno znano, 'da je bil Luigio v Scrantonu na dan eksplozije.
■ ...
';; Jfaiiai.. ;«r;
William Hard je opravil veliko vestnega dela ter obenem tudi globoko in resno razmišljal tekom svojega bivanja v Evropi. Predno se je vkrcal na pamik, da se vrne v Združene države, je rekel napram piscu lepa članka v Ix>ndouu naslednje:
—	Ne da bi bil izpremenjen k Ligi narodov, sem vendar prisi-lj< n reči. da sem si' popolnoma pričel zavzemati za predlog, da stopijo Združene države v tesnejši stik z dejanskim delovanjem diplo-maeije v Evropi. Prav nič dobrega ne more priti za nas, če trdimo, da nismo interesi rani pri teh operacijah, ko smo vendar vedno pri-I-ravljeni, pritoževati se gledeučinkov tega delovanja.
—	Mi smo neizrečeno hitro pri roki. ko se je treba pritožiti. Pritožujemo se radi k a bel j ske postaje na otoku Vap, radi kabeljskih prog, ki so bile preje lavt Nemčije, radi petrolejskih koncesij v Mezopotamiji in eel o ™di administracije mandatnega ozemlja v Tan-ganiki. Kadar dobi Lord furzon, angleški minister za zunanje zade-'
poslanico od ameriškega poslanika v Londonu, v keteri se sprav-! Ija na dan pritožbe ghde špecijalnih privilegijev, danih angleškim! podanikom v angleškim mandatnem ozemlju Tanganika. se gotovo, ne more pričakovati od njega, da bi verjel, da smo postavili zelo oz-ne m'>re pričakovati od njega, da bi verjel, da smo postavili zelo ozke meje svojim ciljem in interesom na svetu.
—	Dejstvo je, da imamo take interese in kadar jih vidimo, jih' tudi omenimo. Ce bi nam kdo povedal, kj~ leži krasni otok Nauru, bi brez dvoma pisali poslanico, naslovljeno na u.iegovo angleško veličanstvo, v krter ibi ;;e pritožili, da je najti na tem mandatnem otoku fosfate, glede katerih žaiibog ni jasno, če bodo imele naše fosfatne kompanije iste prilike kot vladi Avstralije in Nove Zelandije.
Medtem pa se je v notranjosti hiše. prav posebno v sobi, v kateri zboruje svet ministrskih predsednikov, razpravljalo o novih stvareh, prišlo do novih sklepov ter dalo s tem nov povod za naše nadaljne pritožbe. Po mojem mnenju bi bilo veliko boljše igrati ulo-«ro aktivnega >ovdeleženea kot pa zakasnelega pritoževalca.
—	Pri tem ne pride prav nič v poštev odobrenje dogovora glede Lige narodov in tudi ne odobrenje ostalih delov Versaillske mirovne! pogodbe. To je vprašanje vzdržanja intimnega, neprestanega stika ail kotakta z vsemi temi skupinami državnikov ali administratorjev. ki se pečejo s sklepi, pri katerih so prizadeti tudi naši interesi.
7~.	nas 11 ° "k»ša izključiti iz tega stika. Izginili smo iz
najvišjega sveta, iz sveta pffcdanikov ter b reparacijske komisije iz svojega lastnega nagiba, in če bo predsednik Kardins poslal sedaj naše neofiei jelne zastopnike nazaj k sejam reparacijske komisije, sc jih bo 7. vesel j« m pozdravilo in kmalu borno izvedeli glede Nemčije st.vari. katere bi morrli vedeti.
—	V Združenih državah smo na dolgo in široko govorili o svetu Lige narodov. Resnični vla<Lar sveta pa je v sedanjem času svet mi-i istrskih predsednikov. Po mojih mislih bi bile Združene države ze-
I« met ne, če bi poslalt v Evropo misijo dveh rdi treh odličnih mož ki hi se posvetovali z evropskimi diplomati, na kak način bi se Amerika lahko vzdržala a <=akega sodelovanja v Litri nerodov ter notra-r>ji evropski politiki, a bila pri tem vendar zastopana v vseh zavezniških eksekutivnih svetih rli komisijah, s pomočjo katerih se upravlja ekonomske uspehe zmage nad Nemčijo.
i -
j V mesto so prišle italjanske čete, ki bodo vzdrževale red. _
Strašna divjanja fašistov.
Reka, 26. aprila. — Pri nedelj-
|skih volitvah je zmagala stranka
avtonomistov pod vodstvom Za-
;nclle. Avtonomisti so dobili nad - i
tisoč glasov večine. Dosedanja jprovizorična vlada je odstopila, kljub temu oo pa še toliko časa J upravljala državne posle, dokler ne bo nova vstanovljena.
Pri nemirih tekom volitev sta' bili dve osebi usmrčeni in kakih dvajset ranjenih. Italjanske čete so dcrrpele v mesto ter vzdrževale red. Zanella je rekel, da bo že vlada poskrbela, da se ne bodo mudile predolgo na Reki. Zanello-jvo zmago smatrajo njegovi pri-•staši kot protest proti D'Annunzi-jevim načrtom. Zanella se je namreč pred kratkim vrnil iz pro-gnanstva, kamor ga je bil poslal D'Annunzio. Noben uradnik, ki ga je D'Annunzio nastavil, ni pri prebivalstvu priljubljen.
Turin, Italija, 27. aprila. — Ponoči so fašisti polili s petrolejem glavni «tan delavskih unij, ki je veljal nad en miljon dolarjev. Proti jutru so poslopje zažgali, ki je pogorelo do tal.
To se je lv.je zgodilo iz maščevanja. ker je bil pri včerajšnih nemirih usmrčen neki nacijonalist.
Po požigu so se vršili po mestu ostri spopadi. Stanovalcem se je posrečilo iz gorečega poslopja pravočasno pobegniti.
GLASNABODA, 28. APR. 1921
"GLAS NARODA"
mJVKNIAN DAILY1	r
eLOTKEIOepOTLSSmrGMroMPABT
Ca aorgartMoa)
WIAWK lAMilt »Mllml	LOUIS »EN EDI K. TrMaurar
—— ■ - ' ■ ■ i
Km* cf I^HII tš thm Corporation and Addrooooo of Abovo Offlciorai m Crnntmnm —rot. »>rouH of Monhotton. New York City, N. Y.
_*Ol— Naroda** ttfiaia ooold —« tevmnil wodolj In praznikov._
Za ««a lata vatla Hal m nam Id«	Za Now York ca coto loto	trat
In CoMOdo	IUO zo do« lota	tZAO
Za aol lata	|Mi Za Uin—tvo za colo loto	%7jm
Ko Ut-t Ittt	>1JQ_»o pol loto _IZtO
• LAS NARODA
(Valea of ena Poop^) a olid ara	k-
__""" Wbacrtpt>y ytam"*>« M*____
Advortloomont on aaraamant
Dovrtol broa Itodnioa ta oaahanafl ao DO prlobCujejo. Denar naj aa blaaovoU ao-MUoti »o Montr Order. Pri opromombl kraja naročnikov tu-oalmo. do oo MB _tadl »rajiajo MoaZtfla nmant. da hI trt jo nojdomo naalovnlluu_
QLAtNARODA dt Coimm Wwa aorouab Manhattan. Now York. N. Y. _Tolophono: Cortlondt 2979_______(
bljani, Celju in Maribora svojo neznačajnost zapečatili s prestopom v pravoslavje.
Agitacija za pravoslavje se vrši v imenu aarodpe cerkve. A profesor Kušej jim j«- v ''Slovenskem Narodu" povedal, da je narodna eerkev*nezmisel. Mi pa še pristavljamo, da pravoslavje ni slovanska vera. ampak grška, vse, kar ima pravoslavje značilnega in od katoliške vere različnega, je tvorba grškega uaroda in dobe njegovega propadanja in ostarelosti.
Agitacija za pravoslavje hoče služiti državi in narodnemu edin-stvu. A Srbi sami vedo, da je ravno agitaeija za pravoslavje nevarna narodnemu edinstvu. Nemei. Madžari iu Italijani agitirajo proti Jugoslaviji, češ, da je nevarna katoličanstvu. A naši naprednjaki hočejo to agitacijo podpirati ter z zgledom in z agitacijo dokazati, da so najdražje svetinje našega in hi-vatskega naroda res v nevarnosti. Zraven pa isti ljudje hujskajo državo h kulturnemu boju. — Ali je Jugoslavija že dovolj urejena in utrjena, da bo mogla mrež
velike škode prenesti tako lahkomiselno in brezvestno agitacijo? _
.Ali bo mogla prenesti nevarne posledice kulturnega boja? %
Mi cenimo srbsko ljudstvo, ki spoštuje vero svojih očetov. Zato pa tem bolj obžalujemo, da se nepoklicani in brezvestni agitatorji lako brezvestno in neznačajno igrajo z vero, katere ne poznajjo in ne izvršujejo in nc marajo po nji živeti. To je nekulturno in neznačajno.
AH ljubimo Jugoslavijo. Zato resno svarimo lahkomiselne izzi-vače kult urnejra boja. Istočasen pojav kulturnobojnih instintktov in slovenske agitacije za pravoslavje izdaja sumljive, zvezo mračnih sil.
Dopisi
Zmanjšanje nepismenosti.
štiri skupine poročil ljudskega Stroja. Vi so sedaj završene. kažejo tako značilno prdanje ali nazadovanje nepismen os'.1! da bo po mnenju lista School Life, ofieijelnega organa Vzgojnega urada v Washngtonu, D. C. 4*bodoča generacija Amerikancev čisto prosta j»ej israenosti v skoro vsakem delu dežele." Tekom treh desetletij, med lsDO iu If^JO *e je število nepismenih zmanjšal ov Delaware od 1; 3 odstotka na .">.9 odstotka i" v Alabs mi od 41 od tot k ov na 16.1 </istotek. V distriktu Columbia od 1:1.2 na 2.9 odstotka, v Arkansasu i -1 26.fi n« 9.4. Prav posebno v Alabami so rezultati vsega rrpošteva-iija vrtnini. I)o leta ls90 j«* t» 1opaziti povečanje števila nepismenih, eeprav je odstotni podstavek polagoma padal. Prva postava za pristno vzgojo je bila sprejeta šele leta 1915. Poles revnih belili je imela država tudi veliko črnega prebivalstva, v sled česar padejo stroški vzdrževanja javnih šol na sorazmerno majhen del prebivalstva.
Čeprav so ti us-pelii upapolni, se njih važnost kljub temu prav lahko pretirava. Še ničesar ni bilo čuti iz držav, ki imajo velik odstotek inozemskega prebivalstva. Sodeč po izkušnjah v New YOrku, p,i niso oni, ki sestavljajo podatke za ljudsko štetje, nitipreveč pridni, niti preveč uspešni. Na vsakega posameznega človeka se zanašajo glede njegove lastne pismenosti ter ni verjetno, da bi bilo mogoče najti dosti ljudi, ki bi podcenjevali svoje znanje. V prebivalstvu, v k.-.terem ne zna veliko število niti čitati, niti pisali, morajo ostati številni nezaznamovani. Poročila vojaških drafttiih komisij so nam o-tala še vedno v neprijetnem spominu. V deželi kot taki, namreč ecloti, se je našlo, da je skoro vsak četrti izmed ljudi, katere se je poklicalo na nabor, nepismen. Preizkušnja je bila seveda bolj stroga kot ona, kadar je treba izpolniti blanket za ljudsko štetje, a bila je to ttitlliflil preizkušnja, kajti nemogoče je bilo. da bi Obstojalo razpoloženje zavrniti ali oviraii moža, ki je bil sposoben za vojaško službo.
f'e pa vzamemo, da je ostala uspešnost ali neuspešnost sestav-ljrtlcev cenzusa približno ista m da so štiri poročila, ki so dogotov-Ijena, značilna za ©stala, potem je jasno, da se pomika dežela naprej v smeri proti pismenosti. Prisilna vzgoja prinaša svoje sadove.
Kljub temu pa ostane dejstvo, da je bila leta 1917 ena četrtina Amerikancev v vojaški starosti nezadostno vzgojena in izobražena. Pre* dvoma bomo imeli zanesljivo sredstvo izračunanja napredka v t"m oziru šele tedaj, ko se bo zopet uporabilo stične preizkušnje kot se jih je pri vojaškem draftu.
Nova Ku Klux Klan organizacija.
Oži vi jen je Ku KHix Klan organizacije ne pomenja ničesar dobrega z.a južne države čeprav prihaja v imenu reforme in amerikani-zma. Nobena stvar ne spominja na te principe vspričo tajnosti organizacije ter zavitih postav članov. Terorizem v družbi barbarskih obredov j*1 nekaj, kar ni prav nič amerikansko. Pogosto služi taka organizacija le kot plašč za privatno osveto. Take so bile izkušnje White Taps v Inddiani.
("e bi se možje, ki tvorijo in sestavljajo ta tajni red. organizira li na javnem, da podpirajo ustanovljene oblaMi. vcepljajo ameriške ideje v inoeemce ter poje domoljubje, potem bi lahko storili dosti uohrcfra. Največja služba, katero bi lahko vršila taka organizacija, pa bi bilo ustvarjenje zdravega javnega mnenja. Tajnost v družbi prismojenih ceremonij pa je nekaj neamerikanskega in je vredno najstrožje obsodbe.
Takozvani Vigilantes ali Cuječi na zapadu v dnevih razvoja do-tičnih držav so imeli nekaj sorodnega s temi južnimi organizacijami a tamošnje razmere so se radikalno razlikovale od onih. ki prevla-dujejo danes v Texasn, razen če je ta država žalostno nazadovala Novo prebivalstvo je prišlo na zapad še predno je bila ustanovljena redna vlada in zloT-inski elementi so uveljavili režim terorja. Možje, ki so hoteli zavarovati življenje in lastnino, so organizirali posebno vlado ter zatrli zlo. Najbolj značilno dejstvo glede Vigilantes pa je, da so takoj izročili oblast rednim oblastim ter se razšli, kakorhitro so redne oblasti pričele poslovati. Razmere, kot so obstojale takrat, .vi bile brez dvoma povsem drugačne kot t,o danes v Texasu, kjer imajo že dolgo redno vlado.
Jugoslavia irredenta.
V Postojno prihajajo
razne špedicijske tvrdke, prispelo je mnogo železničarjev, kakor tudi novega vojaštva. Pred kratkim so bili nastopili fa&isfti, »kozi mesto se je pomikal cel siprevod. pometali so par slovenskih napisov in obljubili, da pomečejo tako tudi drage, ako se takoj ne nadomestijo z ital janskimi. FašLstov-ski ukaz se ni izvršil, marveč so bili odstranjeni napisi postavljeni zopet na svoje mesto, in Postojn-čani hočejo, da jih fašisti puste na miru. V Postojni nimajo nič opraviti.
Kako postopa italjanska oblast z volilnimi reklamacijami.
Iz Postojne poročajo: V Ilirski Bistrici je bila podanih 26, v Trnovem 150 volilnih reklamacij, ki so bile pisane slovensko. Ko je bil gerent Ilireke Bistrice po opravkih pri komisarju, mu je ta vrnil reklamacije nerešene, ker niso sestavljene v italjanskem jeziku. To se je zgodilo, ko je rok za reklamacije že zdavnaj potekel. Iz tega lahko sklepamo, kake bodo volitve v parlament v Primorju!
Idrijski rudnik preide t roke delavcev.
Italjanska vlada se čuti nesposobno, da vzdrževala še nadalje eksploataeijo idrijskega rudnika. Zato se pogaja iz zastopniki flo-rentinske rudarske zadruge glede prepustitve tega rudnika v njene roke. Idrijski radarji so namreč omenjeno zadrugo naprosili, naj se začne pogajati z vlado. Zadruga obeta državi in finančnemu ministrstvu ugodne cene pri nabavi rudarskih izdelkov.
j
Aretirani na ukaz fašistov.
Iz Gorice poročajo, da so ibili aretirani Slovenci Cej, Perko in
Agitacija za pravoslavje.
Ljubljanski "Slovenec*' piše: — Naši najrazumnejši možje, rajboljii kulturni delavci brez razlike strankarskega stališča so prepričani, da se morejo Slovenci v okviru Jugoslavije le potem zdravo razvijati, ako bo Slovenija tvorila eno samoupravno celoto. Toda vodilni politiki naših naprednjakov delajo z vso silo na to, da bi pretrgali zdravi zgodovinski razvoj ter da bi našo Slovenijo razkosali, kakor so jo n»kdaj razkosali Nemci. Z ovaduštvom proti našemu ljudstvu in proti njegovim najboljšim nioiem hujskajo Srbe, raj raztrgajo Sloveirjo ter pretrgajo njen naravni razvoj.
A tem ljudem ni zadosti. da bi Slovenijo politico raztrgali. Naše ljudstvo skušajo tudi versko raztrgati. Med S.'ovenei agitirajo za prestop k prrvofclavju • državo pa hujskajo k nekulturnemu boju proti katoliški veri.
Kdo so agitatorji? To so brezverski ali versko površni ljudje, ki malo poznajo katoličanstvo, še manj pa pravoslavje; ljudje, ki krščansko vero in njena moralna načela zaničujejo, naj se že oznanjajo v katoliški ali pravoslavni obliki; ljudje, ki jim je tuja ona poštenost in značajnest, kakršno zahteva katoliško in pravoslavno krščanstvo. Imenujejo se napredne, pa agitirajo za pravoslavje, ki je umogo bolj konservativno kakor pa. katoibl-snstvo. Agitacije ne \ od i jo torej niti verski niti kulturni razlogi. Ali je taka agitacija vestna in značajna? Agitatorji se hočejo prikupiti Srbom in vladi. V svoji neznačejnasti b: radi vladi in srbskemu narodu naprtili odgovornost za svojo brezvestno agitacijo. Radi bi preslepili srbski in slovenski narod, a enako zaničujejo versko prepričanje slovenskega In srbskega ljudstva. Žaačilno je, da so znani nemškutarji v Lju-
New York, N. Y.
Srbsko pevsko društvo 'Gusle' vabi vse brate Slovence in sestre Slovenke iz mesta in okolice na svojo zabavo s koncertom, igro iu plesom, katero priredi v nedeljo' dne 1. maja v dvorani Srbskega' Doma, 443 W. 22. St., New York.! Vstopnica 25 centov za osebo. Začetek točno ob 3.15 popoldne.
Srbsko pev. dr. ''Gusle''.
Ljubo Salevič, predsednik.
Miroslava Kareanovič, tajnica.
Braddock, Pa.
Frank PetroveLč se je vrnil iz' norišnice pred par tedni in se počuti še dosti doUbro.
Marija Volk je bila pričetkom meseca januarja odpeljana v norišnico v Woodville. ALi je kaj okrevala, ni znano.
Marija Jerina je umrla dne 12. aprila. Zapustila je tri nedorastle otroke in soproga Jerneja Jerina. V društvu ni bila. Žalostno!
Martin Iludale.
Chicago, 111.
V Glasu Naroda je bil pred dve-J mi meseci dopis iz Chieage s podpisom "Faran". In ta faran se ni zmotil niti najmanj. To bo tudi zdaj potrdila večina drugih fara-nov. Dopisni-k je razpravljal o katoliški šoli in narodnem domu v enem posloipju.
Zadnjo nedeljo se je naš gospod župnik jako razjezil in pri pridigi fako bi jo smel tako imenovati^ prav pošteno ozmerjal navzoče.
Povedal je, da je nekoliko tisočakov skupaj za šolo iu narodni dom, pa ako faraiii ne dajo več, ne bo nič iz tega (to snio vodeli že prej), da se ne bo .šola delala J in da bo otroke zapodiL	j
Res lepa od gospoda župnika!. Ali gospod župnik ne vidi brez-j poselnih, ali ne vkli, da je več kot' polovica faranov brez dela? Go-J spod žmpnik samo zapove: dajte in morate dati! On ne prosi, temveč zapove: to mora biti!
Kakor se sliši, so že njegovi največji »prijatelji začeli omahovati; celo njegov največji svetovalec se je izrazil: "Zdaj pa sam vidim, da iz katoliške šole in narodnega doma ne bo nič."
Faran i zdaj vprašujejo: Kam pa bo šel nabrani denar? Iludti-mttšnež je odgovoril: Kam? Ali ne znate, da je še tretje poslopje zraven gospoda župnikovega poslopja naprodaj ? Eno je kupil pred letom, drugo pretečeno leto in za treftje se sedaj pogaja. Ali spak, da že pri drugem poslopju ni vedel, na čigavo ime bi ga dal aapisati, ker cerkovnik (niežnar) Cagratu je že tbil na listi za odipo-ditev ali odslovi t ev.
Faran i se čudijo, kako more o-seba, ki največ lenari, toliko prihraniti, da kupi v dveh letih dve hiši, ki sta stali težke tisočake. Kateri zna, pa zna. Treba je le zapovedati: morate in morate, pa je!
Mogoče se še oglasim.
Naročnik,
Komjanec, ki so se nekaj prepi-» rali s fašisti v neki gostilni. Dragi
-	dan so jih fašisti naznanili poli-l eiji in ukazali aretacijo, katero je . policija potem izvršila.
Družinska tragedija.
V Žavljah blizu Trsta je v liu-
-	dem družinskem prepiru 61 letni
-	kmet Andrej Ronelj nabodel na
>	vile svojega sina Petra, ki je bil i zaqiravljivec očetovega imetja in . je vedno le popival. Z vilami je
>	oče sinu prebodel srce. Sin je bil : na mestu mrtev.
( Goriška slovenska omladina
! je imela svoj občni zbor, na katerem je društvo znova ož»velo. Izvoljen je odbor, ki si je raadelil delo v posamezne odseke, važni so zlasti dramatični, športnotelo-vadni in prosvetni.
Po Goriškem se klatijo
po podrtih hišah in (podzemskih kleteh posebno okoli Gorice sumljivi individuji, ki se pokažejo sedaj tu, sedaj tam v nevarnost prebivalstva. Te dni je oblast vendar le iztaknila štiri take ptičke iz 'podrtin in jih zaprla. Doma so iz j raznih italjanskih provinc. Kar se j tiče jaivne varnosti, je zaaedeno ozemlje že pristno italjansko.
j	Is Istre.
Napram nesmiselnemu očitku italjanašev o neki jugoslovanski propagandi odgovarja moško "Pučki Prijatelj'': Mi ne poznamo nikake propagande. Mi nismo tukaj, da vzamemo komu, kar je njegovo, marveč samo, da čuvamo, kar je nače, in zato nam ni : treba v zakoniti državi nikake I propagande^ marveč samo zakona ! Z zakonom mora Jbitd zaščitena naša osebna svoboda, naša imovina, naše javno in zasebno/
Peter Zgaga i
Jugoslavija je naročila nekaj novih aeroplanov. Ali bi ne bilo
boljše, če bi kupila Jugoslavija' svojim ljudem najprej primerne. čevlje, da bi se naučili po zemlji > hoditi.
Za v luft zleteti je namreč še!
vedno dosti časa.
» •
*
Onemu rojaku, ki mi je pisal, da bi rad kupil kje prav poceni pisalni stroj, naznanjam nasledil je :
Stroj lahko kupite pri JRZ. Zadnjih šest meseeev ni bil skoraj nič v rabi. Pisalno mizo in. stol vam dajo povrhu, in navrže-| jo vam morda še par šribarjev, i kateri bodo mogoče kdaj za kako!
rabo, če jih boste naučili pisati.
* * * 1
Nase uredništvo je skrito meti visokimi in newyorskimi build-j it:gi. Pogled L>a cesto nas ne mo-{ re prepričati, če je zunr.j spomlad ali jesen. Edini znanik spomladi nam je "beli lajbelč" na osebi' slovenskega junaka. Včeraj se je pojavi! . . . Spomlad je tu ... '
J	* * -	'
Posebna prijatelj« sta s Čagra-,mom. možem točka I., ki je potre-' jboval dolga leta, da je prišel do spoznanja, katerega smo bili mi (veliko prej deležni, namreč, da je
! srednje ime patra Skaze N. G. * *
Dragi rojak piše: Škandal je že, kar se čita po li-;: stih o razporokah in ljubavnih aferah v takozvani 'visoki' druž-l bi. Jaz sem naprimer s svojo ženo' že dvajset let poročen. Izza poro-ke sva imela samo en boj, ki pa
še vedno traja.
• •»-
i »
; Razen dveh oceančkov, neka-. terih jezerc in potočkov, je dežela la suha, da se usmili Bog! Nobe-» na pijača ne sme dišati niti po j
I	senci kakega procenta. Ljudje so, L čisto izpremenili svojo dijeto. Če-1 L sar se ni nikdar prej videlo po trgovinah, se vidi sedaj: cele zabo-
■	je češp. fig, rozin, češenj itd. Uboge gospodinje, koliko potic morajo napeči, da spravijo te silne sklade speta! Češnje in češpe
' |ljudje mendar kar s koščicami "jzavživajo. Čudno, da se nikomur j ne vstavi peška v slepem črevesu, pač je pa skoraj v vsaki drugi hiši toilet zamašen s to nesnago. Pred prohibicijo so pili navadno vodo iz sinka. Sedaj so se modernizirali. Domala v vsakem stanovanju je kotliček, kakoršne prodajajo po trgovinah za distiliranje vode. Kljub tej izbrani dijeti pa število
pijancev strahovito narašča.
Povej vzroke, dragi Anderson!
• « . • *
Stare čudeže so delali Mojzes, j Janez, Jožef, Pavel in drugi svetniki.
Moderue čudeže pa dela sveta Industrija.
"i " - '
t Ljudje preiskušajo čistočo [ zlata.
L Zlato preiskuša čistočo ljudi * * *
[ Nasilje je strahopetstvo mogočneža.
# * •
Kakšni hinavci, oh, kakšni hi-. navci smo vendar ljudje!
Prijatelj, roko na sree in pri-[ znaj naslednje:
i Večkrat si se že od koga poslavljal, roko si mu stiskal in tvoja usta so govorila: Z Bogom, prijatelj, z Bogom!
V srcu si si pa mislil: Hudič naj i te Tzame!
polit
ično, kulturno in gospodar-' sko življenje. Treba samo zakona in zakonite oblasti, ki ima voljo'
■	in moč. da čuva in vrni zakon.
Pn vpisovanju v volilne imeni-
' ke
se je postotpalo tako, da je brez.
II	dvoma izpuščenih obilo Jugoslovanov. Glavni pogoj za vpis je bil, da
je volilec dovršil 21 let. Volilni zakon določa 21. leto z izpol-j iinitvijo te dobe v letu sestavljanja volilnih imenikov. Okrožnica ge-1 neralnega civilnega komisarijata pa postavlja izpolnitev 21. leta v čas do 31. maja 1920. To so prvot-! ne zmede, brez dvoma dobro premišljene in naperjene proti Jugoslovanom.	|
Hrvatskih sodnikov it al j ansa k oblast ne more trpeti. Zato gleda, da bi se jih odkrižala čim prej. V Bujetu je za sodnika dr. Volarie,
1 ugleden nepristranski sodni funk-
t
i
Kako je danes na svetu?
V uvodniku velikonočne številke "Arbeiter Zeitung" je čitati I sledeče: Na Angleškem počivajo premogarji. ker posestniki premo-jgovnikov ne morejo oddati pre-jmoga, v Avstriji davi pomanjka-jnje premoga vsakršno gospodarsko življenje; tekstilna obrt Anglije, Amerike in nevtralnih dežel odpušča desettisoče delavcev, ker so sladisča prenapolnjena neprodanih tekstilnih izdelkov, a poj vsej Evropi hodijo milijoni v cunjah, ker si ne morejo kupiti blaga! za obleke. Amerikanski kmetje so v stiski, ker leže njihove žetve neprodane v skladiščili, a po vsej |Evropi vlada beda zaradi nedosta-janja agrarnih produktov. Tam j denar visoke vrednosti, zato za-jstoj v prodaji in Irezposeluo^t: tu i mč v red en denar, zato daveča dra-ginja! A tu in tam isto nasprotje med nečuveno naglo naraščajo-Jčim bogastvom, preobiljem, luk-(sus ter med grenko bedo mas, napredujoče beraštvo duševnih delavcev, propad in razpad vsake višje kulture. In na tem svetu so se notranja gespodarska nasprot-I stva kapital iz m a razv^a mogočnejše, strašnejše kakor kdajkoli pop.ej ter je postal razkol med razredi osornejši kakor kdajkoli; na morju tekmujeta Anglija in Amerika v oboroževanju, odkrito sovraštvo med Ameriko in Japonsko, jedva prikrito nasprotje med Francijo in Italijo, upornost pre-jinaganeev v Evropi iu Aziji, re-belija potlačencev v Irski tja do Indije, sovraštva in notranje krize v novih državah Srednje in pa j Vzhoden Evrope — ognjišča kriz, I vojne nevarnosti, revolucijske ka-|li vsepovsod! Kdo more verjeti, !da bi bil ta svetovni red trajen? j lil vsaka nova kriza, vsaka nova (katastrofa daje socijalni revoluciji nov podvig. Kapitalisti nimajo vzroka triumfirati. Socijalna revolucija ni mrtva.
, eijonar. Te dni je izšel v nekem !tržaškem listu poziv na fašiste, da I naj se zganejo in izženejo iz Bu-zeta hrvatskega sodnika dr. V<>la-riča. To je grozno. Tako 'početje ne more imeti dobrih posledie za ' Italijo.
; Jugoslov. duhovnike v Istri preganjajo fašisti vedno nasilnej-še. Zasledujejo jih povsod, grozi-1 j<> jim. tako da tak preganjan
*	duhovnik ni nikjer varen svojega , življenja. Med onimi, na katere
•	imajo t'asisti posebno piko. sta du-. hovnika v Lovranu. Te dni so fa-> šisti zopet obiskali župnika in za-. htevali, da mora oditi tekom osem
dni, sicer že ve. kaj ga čaka. Župnik je bil že na škofiji, pa ni opravil nič. Sedaj je komisar na/prosil oba duhovnika, da naj istaneta. da bo on posredoval itd. Duhov-f nika sta s? naveličala mučnega sedanjega stanja in strahu, pa utegneta neki dan oditi, kajti ako ne ' odideta, ju lahko ubije fašistov-ska bomba. .Jugoslovan v Italiji je brezpraven, izročen je na mi-1 lost in nemilost fašis-tovskemu razbojniku.
Nizko pada italjanska ju-stica. \ Neka italjanska družina na Volo-skem ima tri sinove, dva sta fašista, tretji pa ne. Tega so fašisti počakali in pretepli. Fant je tožil. Ker sta bila med Obtoženci sinova nekega višjega s-odnijskega funk-eijonarja. je vf*lil razpravo neki za to uradno določen pisarniški uradnik, ki je napadalce kratko-nialo oprostil obtožbe, dasi je bilo vse dokazano in napadalci znani, pa tudi tajili niso. Nič ne bo čudno v italjanski ju.stiei, ako bomo prihodnjič čuli. da je bil v takem slučaju obsojen tožitelj!
Za vpis regnikolov v volilne imenike
vlada v italjanski javnosti še \>-d-. no velika skrb. Vsi se morajo vpisati. Zato-so jih vodili v občinske 'uratle. da se vpišejo vsi. pa tudi interpelirali so puKltwci v Rimu in zahtevali, da mora vsak regni-kolo biti volilec. Iz odgovora na tako interpelacijo je razvidno, da se smejo vpisati vsi regnikoli. ki so bili v Primorju preti vojno.i 'kakor tudi oni. ki so prišli po pri-inirju. Vladni odgovor sicer nekaj
'govori o zakonskih določbah ali ■
primorski Italjam se za to ne brigajo nic in "blast je poskrbela, da so vpisani vsi reicnikoli. Da pa jne bo prav nobeden izpuščen, navaja dotični vladni odgovor, da j precUedst vo ministrskega sveta proučava še nadaljnje olajšanje za vpis regnikolov v volilne imenike. Poslanec Coda, ki ^je stavil ono interpelacijo, je hotel pokazati, kaka krivica se pripravlja v
E	Doktor I
S	6 F
IMULLIN
I 411 Fourth Ave I
8	Pittsburgh, Pa. 1
9	Prvi in Mjholjši I g	Doktor Specialist
H	Ima 40 let izkušnje I
H	* zdravljenju m o- I
■	ških bolezni. Zdravi 1 I	moške bolezni j 9	uspešno in hitro. K 9	n J emu prihajaj o I	Slovene! od blizu in H	dale«, da Jih ozdra.
3	vi. Če ste tudi Vi I
S	bolni, kiite k nje-
1	mu, on Vas bq
B	najbolje ozdrariL
■	Pazil«?, da prid'te . I
■	na pravi naslov. I
Julijski Benečiji, kjer bi se utegnilo okoli 60.000 starih italjanskih državljanov, rojenih v Trstu, spraviti ob volihio pravico. Vladni odgovor ara je poučil, da ne gre za 60.000 volileev, ampak za okoli 15.000. katerih večji del je že vpisan. Kolikor več regnikolov, toliko manj Jugoslovanov sme biti v volilnih imenikih. Tako so sklenili fašisti in tako delajo po odobravanju oblasti,
|	V Vižovijah
Uo proslavili aneksijo z vdeleženei j iz Trsta. To je bila proslava za Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje in Si si jali. Domačini. Slovenci, so imeli menda dobro voljo, da }>o-kažejo. da žele prijateljskega >o-življenja z 1 taljani. Žal, da Ita-ljani ne kažejo nobeaie volje za tako si življenje. Italjane iz Trsta so bili -prejeli zastopniki slovenskih narodnih društev.
Plebiscit.
Italjanski listi so z razdelitvijo ,volilnih okrajev v Primorju zado-jvoljni. Poudarjajo, da bodo imelo ivolitve plebiscitni značaj in rotijo I italjanske volilec, da volijo vsi I skupno, narodno in naj s,* nikar ne tlel.- preveč po strankah. Svojega plebiscitnega u^;>«4ia su» h' popolnoma gotovi. Cist , jasno dajejo razumet!, da pokaže Julijska • Benečija pri volitvah svoje ita-iljansko lice.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
j Tužnim srcem naznanjam vsem .sorodnikom, prijateljem in znan-jcem. da je po dol«ri jn mučni l>o-(lezni v flospodu zaspalh dne 1">. laprila moja s»»proga
'■j NEŽA POLENŠEK roj. Torkar j ter je bila pokopana na katoliškem pokopališču sv. Barbare v "jClaridge. Pa. Pokojna je bila dolina iz vasi Dan."a. fara Leskovca |pri Škofji Loki. pcdoniače Zalar-ijeva. Stara je bila ?.9 let. Pripa-i dala je k društvu sv. Mihaela št. t j 40 JSKJ. v Claridge, Pa., katero
■	ji je priredilo krasen pogreb.
Tem potom izrekam lepo hvalo ' članom društva sv. Mihaela za L obilno vdeležbo pri pogrebu. Najlepša zahvala njenemu bratu in ! mojemu svaku Matevžu Torkarju "jter njegovi soprogi za krasni ve-■.nee in tolažbo v tem zame žab st-1 j nem času: ravno tako svaku Jo-1 j žefu Jerebu za postrežbo in po--jmoČ «b mrtvaškem odru. Iskrena *( hvala vsem ženam v Kiutown za
■	krasni venec, {»osebno pa Mrs. - Kiu za njeno delo in naklonje-1 nost. Nadalje se zahvaljujem Mrs. "jAvsec za postrežbo v njeni hudi
■	i bolezni ter za tolažbo pri njeni 1 smrtni postelji. Lepa hvala Mrs. • Joliani Zakelj za pomoč in tolnž-
■	bo. Najlepša hvala njenim se-stram Frančiški Jereb in Mariji Torkar za tolažbo in težko delo v njeni dolgi bolezni. Srčno za-
; hvalo izrekam vsem. ki so jo ob-1 tkali na mrtvaškem odru in čuli " ob njeni krsti, kakor tudi onim, 1 kateri so se vdeležili {»ogrel»a ter darovali vence v zadnji pozdrav.
Tebi pa. nepozabljena soproga, bodi lahka zemlja iu v miru po-; čivaj!
1	Žalujoči ostali:
Mihael Polenšek, soprog. Frančišek in Janez, sinova. Frančiška in Marija, sestri. Matevž Torkar, brat. 1 Claridge. Pa.. 20. apr. 1921. (2x 22&2S—4)
•	J	-	• /. - " ;.v	V	, • p-	•• •
_GLAS NABOPA, 28. APR. 1921

■ -.
PiedsLdnlk: KUDOLT PEKDAN. 833 E. IfiStk Bt, Cleveland, O. Fodpred»e<l*lk: LtCTI? BALAKT, Box 100, Pearl Artnie, Lorain, a Tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely. Minn Btecminlk: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. Blafajn'k neizplačanih nartnln: JOHN MOYE&N, 024 N. 2nd W. Dalntb. Minn.
Dr. JOS. 9. CRAHEK. OAS E Ohio Zu N. 8, Ptttaborgh. Pa.
Nadunl
MAX mdSlfiNIK. Box 872, Bock 8prfn««, Wyo. MOHOR MLADIC, 2003 So. Lnwndnls Ave, Chlcafo, III FRANK fiKRABEC. 4822 Washington St., Denver. Colo.
LEONARD SLABODNIK. Box 480, H^illJMi. GREGOR J. PORENTA Box 170, Black Diamond. Waak.
FRANK ZORICH. 0217 SL Clair A re.. Cleveland, O.
VALENTIN P IRC, B19 Meadow At«.. Rocadale. J o Met, I1L P AC LINE ERMENC. 83» — 3rd Street, La Salle. DL JOSIP STERLE. 404 E Mem Arenoe, Pueblo, Cola ANTON CKLARC. 700 Market Street, Wankegan. DL - JednoUno uradno glaailo: /GLAS NARODA". ^-«—•
▼ae stvari. tikajoče se nrndnlh aader kakor tndl denarne poMlJa-t?o naj ae roflUjaJo na gUrnega tajnika. V«e prltotbe naj m poillja aa predaednlka porotnega odbora. Proflaje ca aprejem norih članov m hnhilfti kprUcrtlt naj m poMlja na vrbo ce^a zdravnika.
JacoaioTaneka KatolUka Jednota ae priporoča t sem Jngoaloranon aa abiien pri atop. Kdor ftell poatati član ta orgaalaaclje, naj ae aglaal tajniku Lljltnega druftra J. 8. K. J. Za uatauoTlter norih druflter aa pa obrnite na tajnika. Noto druiti o ae labko ratsnorl a 0. člani ali ČUplraail,
Nekoliko misli o združitvi podpornih organizacij.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J.
ŽENSKA HODA.
Naznanila, '
Braddock, Pa.
Naznanim članom društva sv. ilojzija štev. 31 JSKJ. v Brad-ocku. da naj ne odlašajo s tiketi. [akor je na njih označeno, se bo-o 15. maja vse stvari, kar jih je cžrebale. Vsi člani ste prošeni, [a mi vrnete nazaj tiste* komade
naslovom, drugo pa naj vsaki ►ridrži pri sebi. Tudi ne pozabite ►riložiti svoto, ker je vsakemu liano, koliko znesejo tiketi. Ves lobiček je namenjen v društveno •la^ajno.
Martin Hudale. tajnik.
Člane društva sv. Martina št. t4 JSKJ. v Barbertonu tem po-om prosim, da se vdeleže redne eje v nedeljo 8. maja. Na tej seji >o več važnih stvari za rešiti, za ;ar je potreba, da je vse članstvo <kupaj. da ne bo potem kdo go-irnjal, češ. tega niste prav nare-lili. Ukreniti bo treba med drugim tudi, kje se bo denar vzel, da *» plača stroške in uradnike za »ol leta.
Na drugi seji bo tudi več kandidatov sprejetih v društvo. Do->ro je, da ob takih prilikah vde-eži članstvo pobu »številno, da se ieznani z novopristoplimi. Dosti ie članov, ki niti ne pozsiajo drug irugega. kar pa ni prav. lies je, la društvo je zato. da se podpira :lane v bolezni, ne smeli bi pa po-
— RAČUN —
'mladinskega ODDELKA
I	za mesec marr 1921.
1 "
Stev. društ. Dohodki.	Izdatki.
1	$ 30.1K)
2	1J.05
3	2.40
4	2.85
-SO
o	2.55
\ 12	3-30
! 13	11-10
I lii	12.45
I 18	14.20
1»	11.85
1!0	10.15
22	9.45
25	2.55
26	9.75
. « 75 28	1.65
I 29	17.70
! 30	6.5o
j 31	4.35
i 32	3.15
j 33	7.75
! 35	3.90
36	26.50
37	24.15
39	14.82
40	9.GO
41	4.80 4.? 1.35
44	1.70
45	22. SO 49 9.15
51	.60
52	2.40 55	12.45
57	7.95
58	n.flo
60	1.65
61	11.20 G4 .15 66 4.50 68 7.65 61» 1.20
70	7.60
71	4.95
75	4.35
76	3.85
77	1.35
79	2.25
81	2.70
82	1.7D 85 6.15
80	.".Ki	•
87	1.05
88	.45 94	14.40 99 8.10
103	3.75
104	4.50 1105 2.60
106	.95
108	8.40
.109	-4.T
110	10.80
114	1185 116 8.<CT
119	2.55
120	1.65
121	3.90
122	13.75
123	3.15
124	3.30
125	2.40
128	k15
129	' 4.35 132	2.53 j 55 Za februar 12.45
|	$527.17
Joseph Flakier, gL tajnik.
1	$ 528.33	$ 355.00
2	456.05	' 2H1.00 163.26	85.00
4	135.56
5	161.80
6	135.07
9	5.33.56	644.OO
31	.	93.58
v~	243.92	ii.oo
13	203.60	11.00
34	87.03
15	193.84	52.00 256.55
18	Ž90.31	98.00
19	319.40	56.00
20	261.38	94.60
21	206.19	82.00 220.55	124.67
25	414.31	166.00
26	220.49
27	110.37	£U.0O
28	78.48	559.00
29	217.52	30.00
30	447.22	243 00 1	232.1.S	6200
32	157.&S	201.00
33	22!>.19	1200 "5	165.26	78.00
552.60	1100.00 ,
931.38	142.00
38	110.47
:nt	2SJJ.72	o;MOn
40	255.80	45.00
41	81.57	24.00
42	231.13	68.0O 4107.27	8 00 44	188.45	00.00 4r'	345.68	570.00 47	163.60
49	213.48	o.OO
50	100.90	36.00
51	60.92	48.00 "'2	HJ9.54	41.00
53	281.71	77.00
54	81.37
55	161 ,:J4	IOOO 57	121». Of)
172.57	161.00
«*»	104.76
61	148.40
114	54.60	1(L(M|
0,1	1^-47	346.00
68	123.14 91.05
70	150.86	25.00
71	333.15	64.OO
72	49.23	20.00 "	146.93	137.00
81.19
77	159.39	moo
78	211.52
79	39.86	10.00 i 81	87.26
82	149.94	508.00
83	40.27 M	149.04
«J	275.96	207.01
8«	S6.^7	2T.OO
87	82.52	102.W*
S*	145.48	1600
89	nosi	«ct.OO
JH>	44.11	500.00
92	100.08
94	:MI5.0T»	42.00
«9	103.7«	28.00
no	51.91
161	99.50	49.00
H«3	157.34	30.00
K«	79.83	154 00
lf«	123.50
TOP	84.02
107	31.19
10S	119.26
1<»9	70.:J4	68.OO
110	242.97
111	100.22 112	63.78
114	150 01	576.00
119.53	82.00
-17	40.43
11«	35.65
119 .	42.89
11-35	30.00
121	66.05	56.OO
122	242.89	60.00
123	52.85
124	81.63	72.00
125	93.75	28.00
126	55.02	8.00
127	60.86
128	147.72	40 00
129	82.54	48.00 i:«»	34.68
131	33.32
132	58.85
133	65.95 55 za februar 173.32
10« za januar 100.00
$18244.83	$9808.15 Joseph Fishier, gl. tajnik.
j i
GLASILO JUGOSLOVAIUKE^KATOLIŠKE JEDHOU
TITAHOYUKHA URA UN.	mULYWl UXAD SLT, HDOI.	PiOBPOBItUIA URA UN
Kjerkoli se nahajajo mož k a društva J. S. K. J., potrebujemo tudi ženskih društev. Skušnja nas uči, da so žen-ske ravnotako zmožne \oditi društva kakor možki, st> tudi dobre a«ritatoriee, potrebno pa je pri začetku jim dajati popum. Dasiravno ima J. S. K. J. približno tri tisoč članic, je večina istih pri možkih društvih. Večina žensk" kj so pri markih društvih, pripastijo možkim vso upravo. Kjer je pa1 žensko društvo, iste«r:» same upravljajo in 7.*apredujejo izvrstno.' Ž- nske so boljše ari'atorice kakor moški, ako se lotijo dela, lotijo se| pr. ne navadno same o«l sebe. zato je potrebno Looperirati z njimi in to v vsaki naselbini kjer obstoji možko društvo in da še nimajo žen-^k<'«ra društva. Želeti bi bilo, tla se pri vsakem društvu na prihodnjih sejah razpravlja o možno*!i ustanovitve nevega ženskega društvu za J. S. K. J. To ne bo škodovalo, koristilo pa lahko veliko.
Ženske so danes po postavah enakopravne z možkimi. Tudi pri | naši Jednoti imajo ženske enako pravico kot možki člani, imajo še: celo en privilegij več kot inužki, zavarovati se n«mreč zamorejo sa-, mo za posmrtnino, ako nočejo biti zavarovane tudi za bolniško pod- j poro in odškodnine. Kar je že obstoječih ženskah društev so vse na, i olirem stališču. Z zadovoljno*t jo se moram izražati, da glavni urad j nima z njimi nobenih tieprilik ter da je poslovanje od njih strani j t« čno in vestno. Zato je moja želja, da se po ra/uih naselbinah oživi i zanimanje za nova ženska društva.
Na 9. redni konvenciji, katera se je vršil.; leta 1913 v Pitts-' luirgliu, se je priznalo žensko enakopravnost, članicam se je dalo prednost za nekaj mesecev, za stopiti med enakopravne brez zdravniške preiskave, kljub temu pa se je odzvalo takrat le malo članic. \ zrok temu bila opozicija .ker se je povdarjalo, da so ženske rade bolne in da bodo Jeduoto izkoriščale. Sodba o članicah je bila napač-r.a. aša skušnja kaže, tla se tlanice ne javijo bolnim za vsako malenkost, one opravljajo svoja hišna opravila dokler morejo garati, bolnim se prijavijo navadno še le tedaj, ko jih bolezen vrže v postelj. Povprečno se .zplafa manj podpore članicam kakor članom, ker niso zaposlene pri nevarnih poklicih, je med njimi manj pone-M-e£b, takorekoč so boljši rizik za Jednoto kot moški. To sodbo sem naredil na podlagi naše statistike, nikakor pa to ne pokrije vsakega posameznega slučaja, to je le povrečna sodba. Simulanti so obeh spolov. I>obi se tnpatam simulanstvo, kar pa pri splošni Statistiki ne pride v poster. V* splošnem je pa tudi manj simulantov, odkar ima vrhovni zdravnik kontrolo nad bolniki.
Cas je prišel, ko ženske spoznavajo, da imajo pravice in da so zmožne vladati same sebe ravnottko kot možki. Na vsa društva apeliram, posebno na ona društva v večjih naselbinah, da se zavzamejo /u ustanovitev ženskih društev. Osem novih kandidatinj je treba, pa se zamore ustanoviti novo društvo. Pridobiti jih je umestno najmanj deset za začetek, za slučaj, če bi katera ne bila sprejeta.
Bratje organizatorji! Vam so znane razmere v vaših naselbinah, Vi lahko veliko pripomorete tej akciji, ako se zato posvetujete 7. nekaterimi članicami ki so že pri možkih društvih. Polje za obdelovati je torej še veliko. Vse kar je treba je pogum, dobra volja in agitacija. Da je uspeh mogoč, je gotovo. Vzemimo za vzgled naselbino Gilbert, Minn. V tej naselbini je organizator napotil ženske, da so z njegovim delovanjem si vstanovile svoje društvo. Seveda, na roke jim je šlo tudi možko društvo ter jim priredilo veselico. To novo društvo že šteje nad 30 članic, v biagajni imajo menda tudi par sto slotakov. Ti uspehi so se dosegli s složnim sodelovanjem in taki uspehi, akoravno ne v toliki meri, so mogoči tudi drugod.
Joseph Fishier, gl. tajnik.
Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K« J.
GOLŠA ALI KROF.
V zadnjih par mesecih sem videl več krofov kot sem jih videl kdaj prej .Največ krofov sem videl pri ljudeh, ki so prišli pred kratkim i* stare domovine. Pri večini so krofi ponavadi veliki ter vidni na prvi pogled In vsled tega hočem govoriti o tej zadevi.
Krof se pojavi, če se poveča vratna žleza, ki se nahaja na prednji strani vratu. f'e krof velik, ga ni mogoče skriti. K meni so prišli možje, ki so se pritoževali nad krofom. Nekateri so rekli, da ne morejo dobiti službe, ker jih kompanijski zdravnik ne spozna za zdrave. Nekaterih zopet razna društva niso hote4a sprejeti v svojo sredo. Mlada dekleta se pritožujejo, da se ne morejo po modi oblačili, kajti sedanja moda predpisuje odprt vrat. Če pa vrat zakri-
i
%ajo, izgledajo kot stare device. Jaz ne zamerim nobenemu mlademu dekletu, če hoče biti mlada devica.
| Večkrat se krofi povečajo ter pritiskajo na vrat in na grlo. Ta nadlega je odvisna od velikosti krofa. Desna stran se večkrat pove-1 ča kot pa leva, v največ slučajih se pa povečata obe. Ponavadi se' krof pri ženski poveča pri porodu, pri dekletih pa vsak mesec. Sapa postane težka, glas se poslabša, in glava boli človeka.
Posledica velikih krofov so: oslabeJoft mišic, slaba kri in su-, host, izpehavanje ter oslabelost ledic. Sree močno utripa, prsti se] .narahlo tresejo, oči izstopijo, in tako bolnik ponavadi zelo smešno j izgleda.	. j
Krof je mogoče ozdraviti z zdravili ali pa z operacijo, Ce je ja-ko velik in če dolgo časa ne izgine, je trebc iti v bolnišnico. Brez ozira na velikost in druge znake, naj pa boSnik vpraša zdravnika.! Storite vedno le ono. kar vam bo zdravnik nasvetoval.
Ta bolezen se ponavadi pojavlja pri ljudeh, ki žive v goratem ozemlju, pa tudi v krajih, kjer je veliko apnenca. V Združenih državah je posebno v MInnesoti dosti ljudi s krofi. Baje dobi človek krof, če pije neke posebne vrste vodo.
Dr. Joseph Grahek, 843 East Ohio Stret, N. 8. Pittsburgh, Pa.
Da smo potrebni združenja,1 nam dokazujejo dejstva in vse okolščine. zato je pa nepotrebno na veliko razpravi jati. Da je le v združenju moč. to ve vsak. Ali kako se združiti in na kaki ipod-' lagi, to je drugo vprašanje, ki da veliko misliti
Jako velika napaka je bila storjena. ko se je vstanovljalo toliko i podpornih organizacij. Sedaj pa
I silimo nazaj na pravo pot in do tega bo težko priti.	j
Kaj pa je združenje? V zdru-J ženju je moč, to se razume. Je pa le začasno, ne pa za stalno. Naj-(dalje v 50. letih ta moč popolno-' (ina opeša, ako se ji ne dodaje ved-, ■no nove, mlade moči.
VzeiAimo primero pet slovenskih organizacij za pet sadnih vrtov v različnih krajih in podneb-■ ju. Drevesa in drevesca so bila ■ vsajena v treh večjih in manjših vrtih pred leti. Starejša so se že 'posušila in druga se sušijo; še ne-j jkaj let, pa bodo krasni vrtovi puščava. Kaj sedaj? Drevesnice ni-1 'mamo, ker si je nismo preskrbeli, Jda bi z mladimi drevesci nadome-jščali tam, kjer so se stara drevesa .posušila.
Vsi se nanašamo na to, da imamo čim več mladine v organizacijah, in samo v tej mladini uvide-1 varno naš obstanek in moč. Ako pa natančneje premislimo, pride-' mo takoj do zaključka, da se jako motimo. Ni dovolj, da imamo veliko mladih članov. Ce hočemo,1 da bo ta mladina v našo in njih lastno korist, je treba pri vsem prave vzgoje. Ni dovolj, da se polnijo otroški oddelki pri slov. podpornih organizacijah, ker večina leh bo ostalo tam le toliko časa, dokler so otroci in dokler njihovi očetje ali redniki plačajo zanje.' K<> bodo pa dorastli, bi tudi lahko ostali redni člani, a takrat bodo postali samisvoji, in tem bo nekaj manjkalo, to je: znanje slovenskega jezika, čitanja in pa pisave. Taki navadni dorastli mladeniči in pa deklice rečejo: "O, I don't care for this Slovenian society, I don't understand this language." Tako so ti za naš narod izgubljeni. To so torej lesnike, ki niso za naš vrt. Skoda jih pa je, da jih prej ne požlahtnimo, ko je še čas. Torej najprvo je pričeti tam, kjer bi se dalo veliko pomaigati slov. narodu in organizacijam; tega pa nimamo. Ta temelj bi bil slpven-ska šola!
Kako nemarni in zaspani smo tam, kjer bi morali biti najbolj delavni! Vsaka slovenska naselbina bi morala imeti slovensko šolo. Za prvo potrebo bi vzela v najem kako sobo, in v vsaki, še tako mali slovenski naselbini se najde oseba, Slovenec ali Slovenka, vsaj nekoliko izobražen, da bi za malo plačo lahko poučeval slovenske otroke v slovenskem jeziku vsaj ob večerih .po par ur. V večjih naselbinah bi se pa lahko preskrbelo kaj boljšega. Imamo slovenski abecednik, iz kojega bi se lahko učil vsak otrok.
Po mojem mnenju je prvo narodnost, potem pa pride drugo. O tem mislim še kaj več poročati, vendar pa sem omenil združenje v pričetku in hočem se tudi i njim b&viti.
-- i
1 Združenje se že ponavlja dolgo vrsto let. V tem času so se le tri ■ slovenske organizaeije združile v(; eno in, kakor mi je znano, je pri i tej združeni organizaciji lepa ] 'sloga.	jI
Tudi naša JŠKJ. se je zavzela 1 za združenje z drugimi, vendar • pa, kakor je razvidno, se po po-|! godbi, katera je bila sprejeta na : zadnji konvenciji v Ohicagi, 111.,' od večine delegatov, ne more pri-,' j ti nikoli do resničnega združenja. J Veliko je bilo razprav v Glasilu ' pred zadnjo konvencijo JSKJ. in marsikdo se še lahko spominja ! Snojih nasvetov. Veliko bolje bi ! ! bilo, da se vsa stvar in razprava jo združenju popolnoma opusti in naj bi se združili takrat, ko bi biii docela zreli za to. Koliko je bilo .že razprav, nasvetov, vzpodbujanja, resolucij, apelov itd. Na dveh konvencijah se je že čas tratil za-1 radi združenja, in danes smo še .tako daleč, da nam sploh ni misliti, da bi se kdaj združili.
Ne mislim priti med članstvo i naše slavne JSKJ. s kako kritiza-' cijo, vendar pa nimam miru. dokler se ne izpovem pred članstvom. Predno pa se podani do •tega, prosim vse člane, da mi naj ne zamerijo, kajti nisem prišel v javnost zaradi tega, da bi mislil ; koga užaliti..
Kakor je že omenjeno, je bilo veliko razprav za združenje, in danes, članstvo JSKJ., kje smo? (Pogodbe so bile že narejene na 'vse načine, in ko bi se bili že kmalu združili po izdelani pogodbi, 'smo sprejeli novo pogodbo, po 'kateri je nemogoča združitev.
Marsikdo si mogoče misli, da so krivi glavni uradniki, ker se ne moremo združiti. Tak se pa jako 'moti, kajti glavni uradniki .so pri-1 segli., da bodo delovali le za pro-jevit in napredek JSKJ. in njim' se ne more reči, da oni zabranju-ijejo združitev.	j
V Evelethu, Minn., na konvan-eiji je bil izvoljen združevalni od-•bor. Kaj nam je ta odbor doprinesel? Ali smo zdaj bliže združit-' i vi? Nekaj stroškov se je naredilo :Jednoti ter še nagrado je prejel.'
Ravno tako bv s sedanjim zdru-' ževalnim odborom. Ako se dru-' št v a, podrejtsna JSKJ.. ne popri-inejo kakega sredstva za združenje. združevalni odbor ne bo naredil sam popolnoma nič, ker ni-' ma te pravice. On se mora rav-nati le v smislu te pogodbe, izdelane in sprejete na konvenciji v
1 Chicagi, 111.
Komu je kaj za združenje, da se enkrat uresniči ta ideja .po toliko letih, naj se že enkrat zgane, j kajti čas je, da se zbudimo! Ako , bomo tako vsi molčali, bo čas potekel. Članstvo JSKJ., abudi se,1 kajti solnee je že jako visoko! Ako mislimo se kdaj adružiti, po-| vejte vsak svoje mnenje, ako pa ne mislite, da bi se kdaj združili,1 pa zopet povejte svoje mnenje in' članstvo bo vsaj vedelo, pri čem da je.	. |
| Moja srčna želja je, da bi članstvo JSKJ. nekoliko razpravljalo1 o združitvi na svojih sejah in naj bi katero društvo podalo kako koristno stvar v prid te ideje, kajti prepričan sem, da je članstvo JSKJ. za združenje, vendar p« se [
preplaši, ker se išče vselej dlako I v jajcu. Članstvo JSKJ., le pomisli, mi imamo pogodho za združenje, ali ta pogodba je ravno taka, kot bi šli okoli izložbenega okna in bi videli lep predmet na njem; vprašali bi, če da hočejo prodati, odgovor bi bil pa, da ne.
Kakor je razvidno, se bodo dru-1
ge organizacije najbrž združile,'
naša Jednota bo pa ostala samo-'
i
stojna. ker ne more priti vpoštev po oni pogodbi. Lepo bi bilo, da društva nekaj ukrenejo in po vzamejo korake, da se nekoliko zdra-' mimo. Najbolje bi bilo. da bi kako društvo stavilo inicijartivni predlog, ali smo za to, da se združimo ali ne, in <po kateri pogodbi naj bi se združitev izvršila.
Kot organizator društva št. 61 sem imel že priliko slišati, ko sem' opominjal in agitiral za nove člane: "Kaj bi pristopil k vam, ker se JSKJ. ne bo združila. Raje jrrem tam. kjer se bodo vsaj združili.'T |
Marsikateri se ponaša s tem. da je naša Jednota bogata. Res je, ali s tem ni še vse rešeno. Oasi so se zasukali, delavske plače so padle na nizko stopinjo, članstvo pa čedalje plačuje večje asesmeai-te. Ali bo mogoče dolgo tako? Bojim se. da ne. Stari -člani bodo mogoče še vztrajali, mladi pa imajo svoje misli.
t Nesmiselno bi bilo razpravljati
0	vsem, vendar pa mislim, da bi se nekoliko asementi skrčili, ako bi prišlo do združitve. Koliko poberejo glavni uradniki, koliko glasila, potrebne tiskovine za vsako organizacijo posebej, nadalje zavarovalnin.sk i m oddelkom posa-'utežnih držav, kjer posamezne or-
ganizacije poslujejo? Ako bi bili združeni, bi plačali samo eno svo-to. Temu naj se napravi enkrat konec za vedno.
1	Moje mnenje je. da se poprime-mo zopetnega razmotrivanja glede združitve. Pokažimo enkrat, ali smo za združitev ali ne. Ako smo, delajmo na to, ako pa nismo, odstranimo in razpustimo združevalni odbor in videli boste, da bo JSKJ. bolje napredovala. Tisti člani, ki so za združenje, nestrpno čakajo, kaj se ukrene, oni pa, ki so nasprotni združenju, imajo pa vedno strah pred združitvijo, do-
j kler je kako znamenje o njej.
Člani JSKJ., razinotrivajte o tem na vaših sejah ter podajte svoje mnenje, da ga bodo tudi drugi člani slišali. Čas bi bil, da se žen enkrat naredi temu konec, kajti po tolikih letih bi se moralo že nekaj ukreniti., a žal, da smo .danes še bolj oddaljeni kot smo bili.
Mogoče me bo kdo obsojal, da ne delam za našo JSKJ., pa očito rečeni, da sem vnet član in da delam v korist Jednoti. kjer mi je le 'mogoče. Za združitev pa sem bil in boni. dokler bom hodil po tem j svetu, kajti, ako se štejemo, da smo Slovenci, združimo se! Kako bi naš narod napredoval, ko ne bi bil o strahu pred združitvijo! 1 Člani* JSKJ.., podajte svoje mnenje v javnost! Kaj bomo mi 'spali kot jaabee sredi zime. drugi narodi so pa že davno pokoncu! 'Zbudite se, -člani JSKJ., kajti |solnee je že visoko na oboku! Če prej zaide za gore kot se zbudimo, bo prepozno.
John Pezdirc,
tajnik društva št. 61 JSKJ., Reaiding. Pa.
Vabilo na veselico,
katero priredi društvo Marije Vnebovxete št. 103 JSKJ. dne 1. maja v Slovenskem Domu na, Holmes Avenue v Collinwoodu, 'Cleveland, Ohio, ob priliki desetletnice obstanka društva.
Tem potom vabimo vsa domača in sosedna društva, kakor tudi 'celo občinstvo, da nas blagovolijo posetiti na omenjeni dan. Slavnostni govor bo imel Matija Slap-jnik. vstanovitelj društva. Igrala bo domača godba in sploh vse b^ 1 prav podomače. kakor domače klobase, potice itd. Dobili se bodo razni dobitki; Za vsestransko postrežbo je doibro preskrbljeno. Torej na svidenje dne 1. maja! 1	Anna Pierce, tajnica.
[zabiti tudi 11a to, da se med nami člani goji bratstvo oziroma prijateljstvo, kar pa edino se more s tem, da čim večkrat pridemo sku-'paj in se spoznamo ter se kaj po prijateljsko pogovorimo.
Kot društveni organizator prosim vse člane našega društva, da mi pomagajo pridobivati nove , člane. S premijo, kaiero dobim za to od Jednote, bom kot dose-daj vedno delil "fifty fifty" s člani, kateri mi pomagajo pri tem.
A. Okoliš, tajnik.
I— RAČUN —
med društvi in Jednoto
I	za mesec marc 1921.
ftev. dru.št. Dohodki.	Izdatki.
mas sfl«a>x 28. am mi
Maks Hoeiz, nemški bauditski poglavar ter komunist.
Poročevalec, ki te j« vdeležil dveh roparskih kampanj Hoelza, pravi, so bili najbolj vzvišeni trenutki v njegovem življenju oni, ko je mogel vreči bombo v hišo bogatina, ko je smel kričati na preplašene buršuazijce in ko je lahko teptal one, katere je sovražil.
Maks Iloelz, komunistični vodja u-staje v Srednji Nemčiji, ki je bil aretiran v Berlinu dne 15. aprila, se nahaja tam v ječi, strogo zastražen. Obravnava proti njemu se bo pričela prihodnji teden pred izvanredno poroto, ki mu bo brez dvoma naložila težko kaz«-n. Komunisti nočejo sedaj ničesr slišali o njem.
(Poročilo poročevalca Manchester Guardiana.)
Ko sem, se poslovil od Maksa Hoelza. v FalkenMein pred enim letom, sem bil prepričan, da mu je usojenih le še par nadaljnih tednov življenja, še vedro je imel rdečo armado. Uro ječo par sto ljudi in njegova avtoriteta prvko eel* Yogi land, poratejru ozemlja v bližini češoslo vaške meje, je Lila neomejena. Kot ostalim rdečim voditeljem pa je bilo usojVno tudi njemu, da l«> poražen od državnih čet, ki so disciplinirane in ki imajo artikrijo.
Kot drusri Ik> tudi on ujet. vij-vljen pred sodišče. spoznan krivim ter ustreljen. Nobeuejra usmiljenja ne bo zanj. Med vsemi rdeč-karji je bil on najbolj dizen in najbolj brezobziren. Požigal je hiše bo patih ler praznil njih banke. Vprizarjal >e naskoke na jetnišniee, j«-tnal lalee ter i;:sjlj« v;.I denar pod pretnjami usmrčenja. Tiralica za njegovo aretacijo ga dt»lži enaindvajsetih težkih zločinov.
Državna straža ali Iteiehvvehr je navalila na Vogtlend. St^la je ^•-setkr.it toliko ljudi kot atmadn Hoelza in slednja se je umaknila v pragozd«' vi«oko v gorah. K-j je ]»rišla do meje. se je razpršila in ti: a le vojne je bilo kouec.
iloelz je zbežal ua Č eškoslovaško. T'jt'j ga je češkoslovaška poli« ija ter vrgln v ječo. Nemške vlada je zahtevala, naj ga češke ob-lasti izroče. Bil i»* »tavljen pred s o« 1 išče ter spo/.nan političnim zlo-čineem. ne pa n»vadium. Vsled tega >»* je prošnjo nemške vlade odklonilo in Iloelz je bi' izpuščen na prosio.
Iloelz se je vrnil \ Nemčijo icr živel tam kot begunec. Vlada je razpisala nagrado tri*totisoč mark na njegovo glavo. On je teroriziral vse bogat'' industrijalec t^r bistnike /.emliifč v Vogtland, kjer je deloval, in ko <r> ^-e-'iiji čiili. da je Iloelz na prostem v Nemčiji, s i nonudi'i nadaljno natrrado 000.000 mark na njegovo glavo. — Oni, ki hi ujel Iloelz«. naj bi torej dobil 900.000 mark.
skriv; li.šču je >ivel skoro eno leto. Včasih so listi poročili, tla >e je pokazal v kaki « 'dalje*.i vasi, a taka poročila ni^o bila nikdar ] < trjena. Med ubogimi delavci v Vogtlaud, k j« r prevladuje velika bed". j<- po.ttal spoš^nvana t« r skoro legendarni: oseba, neke vrste Robin Hood. Nik«lo, hi nagovori dan^s kako zborovanje delavcev v Gogtbui'!. st t;«' drzne ."rhiiiti besedice proti Maks Hoelzu.
S. !;:j -«» s.- v Nemčiji zopet pojavile rdeč:- armade, čeprav manjše kot v preteklem b-tu. Varnostna nemška p" lie ija, v družbi par oddelkov Reiehsvrehr. jih počasi, a gotovo uničuje.
V	Lf-una kemičnih napravah, v bližini Mer^eburga, sem se se-st.d z nekim delavcem katerega sem videl eno let opreje pri rdeči armadi v F: Ikenstein. Povedal mi je. kako laliko najdem Maks Hoelza.
V	sol«»to popoldne sta vozila dva motorna voza, vsebujoča približno en ducat ljudi, zelo hitro po ef-sti v Eisleben v Sangerhausen. rl rije tovorni vozovi natlačeno polni oboroženih mož, so sledili par st«» jardov z; daj. Bil |e t«» Maks lIo«'iz s svojo rdečo ermado.
•	Vstavil je sve^ avtomobil ter mi rekel, naj grem ž njim. da vidim, kak" bo zasedel Sangerhausen. Prišli smo na glavni trg mesta. Kdeei vojaki so skočil' r voze.v ter obkolili občinsko hišo. Stali so z dvignjenimi puškami pripravljeni usti viti vsakega, k bi skušal po-I« gniti in streljati nazaj, kakorhitro bi kdo ustrelil skozi kako okno. Pol ducata pa jih je šlo noter z nabitimi reolverji. Par minut pozne-j« so prišli ven s tremi poli«-isti v svetloroodrib uniformah, ki so bili si«-er biedi, a niso izgubili svojega oblast neg; ve«lenja. Moral so na tovorni voz in odpeljali so jih z. oboroženo stražo.
•	Iloelt j«' šel naprej v Sehutzenhaus. veliko gostilno, zgrajeno na odprtem prostoru, s katerega se jc odpiral poglt d po široki ravnini. Tam je Ustanovil svoj gljvni stan. Prinesli so ven majhno mizo, stol in velik zemljevid. On je s «1« 1. prekrižal noge "n študiral strategic-ne možr.osti tega okrsja.
Motorni vozov: so >..■ nahajal; v bližini. Rdeča armada je počivala. Njene puške vft t j?,, postavljene v piramui*.
I foe'z je povlal p:*r svojih inož. da privedejo talce. Vrnili so se z županom iz »Sanaerb.-usen. župnik« m ter par drugimi gospodi, ki so bili v vi bledi ter izgledali prestrašeni. Odvedli so jih v gostilniško M-bo in str;t/i!a sta iiL dva vojaka, oborožena z. Mauser pištolami.
Iloel/ j«* im.-I v <v« iem avtomobilu več zavojev proklamacij. — Trije ali štirj« možje ^o bili p«.»'ani. «la jih nabijejo. Po kratki ni ča-mi je bilo videti na vsakem -restnem vogalu rdeč plakat z naslednjo \ se bin o:
— Diktatorstvo prolet arija ta !
Zasedel sem to mesto s svojimi četami :er proglašam s tem probtarsko vojno pravo. To se pravi, da bo vsak buržuazijecj ki s«' ne pokori poveljem najvišjega voj.i?kega poveljstva, —' ustreljen. V trenutku, ko bom čul, da je varnostna policija ali R<M«'hs\vehr na maršu, bom takoj požgaI uif>to ter pomoril v e bnr/nazijee l«r« z ozira na starost in *pol. Dokler pa ne bo nikognr blizu, bom prizanese! življenju in hišam huržuazij-eev
V>e or«.zje i«- treba t«koj izročiti vrhovnemu vojaškemu po\ » Ijstvu. Vsakdo, v čigar hiši se bo n-išlo orožje, bo ustreljen. Vse avt otrobi te. motorne vozove, motorna kolesci in navadna kolesa je Ireba takoj izročiti vrhovnemu vojaškemu poveljstvu. Kdor teg; ne bo storil, bo ustrojen.
Vrhovno vojaško poveljstvo.
Maks Hoeiz.
O«: "a-a do «"asa pribaiali komunisti 7 zaplenjenimi puškami in revolverji E«len je pivedel tudi kole. kateremu je brez dvoma iztrgal kakemu človeku na cesti.
Nadeljni je priše' z jetnikom, katereg.i je našel v posesti majli-i.e. takozvane «b rring« r pišt«>le. Ifoelz se je zamčljivo ozrl ua to male pištolo ter jo vrnil ietniku.
Dva civilista, očividno preplašena od proklantacije. sta dospela T oboroženem spremstvu, da izrodita dva revoh '-rja.
—	Kdo ste, otlkod prihajate in kaj hočete? — so se podila vpra-Sanji kot streli i* strojne pnške.
Civilista sta polomila svoji pištoli na mizo. Hoeiz se je sklonil na svoj zemljevid ter popolnoma ignoriral obr. Obrnila sta se, da gresta. T«*daj pa je Hoei;: dvignil »lavo ter rekel: — Oftanita tukaj!
Preteklo je nekako dvajset minut, ko je Hoeiz zopet dvignil glavo ter videl oba ie ve«ino stati pred seboj. Ozrl ?e je v oba ter zakri-č; 1: — Kaj hočeta? — Zamrtnrala sta nekaj nerazumljivega.
—	Wee! ~ je zakričal Iloelz. — Moža sta se obrnila ter počasi odšla. — Weg, weg. wep! — je kričal Hoeiz, ves zelen od jeze. Oba civilista nista pospešila korakov, da ohranita vstj nekaj svojega dostojanstva. Te^laj pa je prijel HoHz za revolver ter ustrelil v tla za obema. Tedaj pe sta oba junaka vendar pospešila svoje korake.
Krog četrte ure je bilo videti na železniški progi v dolini vlak, ki *e je počasi pomikal naprej, obstoječ iz stroja in par tovornih vozov Malo pozneje je nrihitH na lice mesta neki komunist, ve« zatopljen, ki je pričel kričati: — Noske ist ausgesrhwaermt. (Noske je t »pravil švarmlinijoV r tem je mislil povedati, da so stopili vojaki Reichswehra i« vlaka ler se razkropili po deželi. Te vojake imenuje-go ie dane« Notke«
mentalni ter udariti, kjerkoli moremo in tako mcuuu ko«, le moremo.
—	Ali vas vaši ljudje rešpekti-rajo?
—	Zelo. Jaz ne postopam ž njimi nežno, a &em absolutno pravičen. Vedno me boste našli, kjer je nevarnost največja. Jaz nisem kot drugi voditelji, k ščuvajo k nasilnostim ter se potem umaknejo na varno.
Pozneje sem -vprašal več Hoel zovili mož, kaj mislijo o njem. — Vsi so govorili o njem s strahom in rešpektom. On je mož velikan-j ske eneržije in velikanskega po- j guma. On je lahko zelo kordija-len, a ima strasten temperament, katerega vedno kontrolira s silo, svoje volje ter mu da duška, ka-' dar se nudi kaka provokacija in taka provokacija je lahko najma-rgše vrste. On je fanatik s par priprostimi idejami. Njega razjeda intenziven srd do vladajočih razredov.
Dobil sem vtis, da je v večji meri to njegovo sovraštvo kot so pa ideje, katere ima, glavni mo- i tiv njegovih dejanj. On pravi, da simpatizira z zatiranimi, a jaz dvomim, da je zmožen usmiljenja. Preje mislim, da pozdravlja krivico in zatiranje, ki vedno na-! novo vzbuja njegovo sovraštvo J Prepričali sem. da so najvišji momenti v njegovem življenju oni, k;.dar vrže bombo, ki uniči dom kakega bogatega človeka, kadar| kriči 11a preplašene buržuazijce! in kadar čut;, da je zadel v živo! razred, katerega sovraži. Našel sem, da se je izpremeuil, odkar sem ga videl zadnjikrat v preteklem letu. Postal je bolj mrk in pa' brezobziren.	1
Vprašal sem ga glede njegovega prejšnjega življenja in odgo-1 voril je:	•
—	Moja mati je bila katoličan-j ka, oče pa protestant. Vzrastel sem v ozračju pobožnosti. V pro-1 stih urah sem čital predvsem so-' cijalistično iiteraturo. Moja naj-* bolj priljubljena knjiga je bila I Utopia Tomaža Moorea. Nato sem' postal vajenec pri nekem inženir-j ju, ki me je odvede! v Anglijo.' Angleško versko gibanje me je zelo zanimalo in postal sem član! Y. M. C. A. —	'
Ko se je Hcelz vrnil v Nemčijo,? je dobil službo v nekem kino gle-' dišču. Njegova naloga je bila, po-1 jasniti slike občinstvu. Brez dvoma se je tam izuril v govorništvu' katero sedaj precej obvladuje. — Ko je izbruhnila vojna, je odšel ne. fronto kot prostovoljee. Tekom vojne je pričel, po njegovih la-, stnih besedah, spoznavati, da ni J čustveni socijalizem za nič. — Pričel sem spoznavati, da ni socijalizem le bistvo utopističnili r šljenje in direktna akcija. Nau-| čil sem se sovražiti vojno ter one, ki so bili odgovorni zanjo. Po revoluciji sem se pridružil komunistični stranki. Sedaj se borim pro-: ti našemu militarizmu, ki je močnejši kot kdaj, proti varnostni policiji, a moj končni cilj je sovjetski sistem, ki pa more priti šele potem, ko bomo imeli diktator-' stvo proletarijata.
—	Kaj pa ste delali tekom pre-: teklega leta!
—	Bil sem zaprt na Češkoslova-! škem ter vprizoril stradalno stav-1 ko. Izpustili so me in vrnil sem, se v Nemčijo, kjer sem se izogi-| bal polieiji. V zadnjem času sem bil dosti v Berlinu. Pustil sem si' rest i brado, in šel sem vsak ve-i čer v gledališče.
Streljanje z obeh strani je pro-' ti večeru ponehalo. Iloelz je zapustil mrko sobo, v kateri so bili brani vsi talci, kakih dvanajst po številu, ki so bili vsi preplašeni. )
Krog polnoči je sedel Hoeiz si svojo armado v avtomobile ter)
izginil v črno noč.
-
Češkoslovaška doplačuje 740 milj. j za kruh. _
Državni gospodarski svet je ne-; davno sprejel resolucijo, da se cene moke in kruha regulirajo tako^j da država ne bo več obremenjena^ z doplačili. Y inozemstvu na kredit kupljene količine znašajo tri in pol milijarde kron. Po sedanjih J cenah za kruh in moko doplaču-: je Češkoslovaška mesečno 740 mi-' liJonov kron za pokritje diference! med nabavno in prodajno ceno.
Bivši madžarski minister pobeg-j nil v Nemčijo.
Z Dunaja poročajo, da je bivši I ministrski predsednik Friedrieti pobegnil iz BudimpeBte. Kakor znano, je Friedrieh uvedel na O-grskem takozvani beli teror ter bi se moral zagovarjati pred sodiščem radi umora grofa Tisze. —-Friedrieh je prišel na Dunaj pod tujim imenom ter takoj odpotoval v Monakovo.
Pismo iz Prage.
<r
PRAVT, DA BO DEMPSEY ZMAGAL. Na sliki vidite znanega bokserja Gunboata Smitha, ki je uverjen, da bo porazil Dempsey Francoza Carpentiera. Znamenita borba se bo vršila dne 2. julija v Jersey City.
Iloelz je skočil na nojre ter zakričal: — Kompe.nijski poveljni-I- V— Pol minute^pozneje so stali pred njim koiupanijski poveljniki. S par besedami je povedal vsakemu, kam mora iti. Razpršili so se s svojimi kompauijanii, kojih vsaka je bila močna kakih dvanajst r-iož.	!
Ena kompanija jV zasedla glavno «-esto v Sangerliausen. Na vo-j •galu vsake cest*-, ki se je stokala v dolino, je st;d komunist, priprav-; Ijen streljati na vsakega reichswehrovca, ki bi skušal priti v mesto. ;Druge kompanije so bile porazdeljene v obširen polukrog, kojega' središče je bil vlak. Par strelov je počilo in par salv je odgovarjalo! r.a redno regljanje strojnih pušk. Boj je trajal do večera. Trije ko-! n'uuisti so bili ubiti in več je bilo ranjenih.
Iloelz je poslal no tvoje dinamitaše. Prišli so trije možje z veli-1 kimi kositrnimi škat!j.:mi. napolnjenimi z razstreljivom. Dva sta bi-' Ki poslana na nasprotne strani, da razstrelita tračnice na obeh stra-'
i.eh vlaka. Tretji je bil poslan, da požene poštno poslopje v zr«;k. _
[Glasna detonacija de.^et minut pozneje je pričala, da je dobro opravil svoje delo.
Krog pete ure je poklical Iloelz da bi se mož potovo zvrnil mrtev gostilničarja, majhnega, debelega na ti«-, če bi mogli pogledi ubijati.' človeka, ki je izgledal zelo pre-| plašen.	'
—	Koliko vina imate v kleti! — ga je vprašal Iloelz.
—	Le en zaboj ali dva.
—	Ven ž njima! Gostilničar je odšel z oboroženim spremstvom. Nekoliko pozneje se je vrnilo par komunistov, s steklenieemi vina v rokah.	' i — Ali je to v s«* ? — j«« zakričal
Iloelz ter se «,;-ep » oziral vanje. } — To je vse, Kar smo mogli najti.
—	Pokličite gostilničarja. ; Kom tu list i so odšli v hišo ter se vrnili z malini človekom, ki je izgledal popolnoma uničen. Hoeiz jc nekaj časa molče zrl vanj, a nato siknil: — Mi hoC-omo več kot
ito-
j — Nimam ničesar več. V resni-t • nimam. • — Lažnjivee!
! — Mislim, da res nima ničesar vei, — je rekel neki komunist, ki je >tal v bližini.
i Iloelz je skočil s svojega stola in videti je l»;lo, kot da se mu je napela sleherna mišica v telesu. Stisnil je svoje pesti ter približal svoje žareče lice onemu komuni-,stu. ki jt» govoril.- — Molčif — je siknil.
J Komunist je stopil preplašen korak nazaj.
Hoeiz se j? obrnil nato proti gostilničarju ter zakričal:
—	Mi hočemo več kot toT
—	Nimam več.
—	Postavite ga k zidu ter tt-
st relit e.
j Gostilničar je prebledel. Potne srajre so mu pričele kapljati po. čelu navzdol.
I — Pojdite, razbite vsa vrata ter j pre išči te vse sobe.
Ljudje so odšli zopet v hišo ter j s« vrnili z na daljnimi steklenicami.
I — Mislil sem si tako. — je re-' kel Iloelz zaničljivo. Gostilničar pr se je smel vrniti k svoji ženi. ;ki je vila roke, stokala in jokala .radi izgubljenega imetja, j Med .steklenicami vina so bile I tri steklenice žganja. Hoeiz jih je poslal nazaj, kajti v svoji armadi ni trpel nobene pijanosti. Vse vino pa je bilo namenjeno za ljudi na "fronti". Nikdo drugi ni smel j odpreti steklenice. Eden izmed ko-munLstov je pričel mramrati in rekel: — Ali smemo. . .
Hoeiz je zopet skočil na noge id se ozrl vanj s takim "pogledom,
Iz doline pa je bilo čuti p»>sa-! mezne strele iz pušk ter enakomerno streljanje strojnih pušk. i Prišel je neki ranjen komunist.! podpiran od dveh tovarišev. V» daljavi, v bližini ulioda v veliko 1 tvornico, je ležal neki mrtvi komu j nist na hrbtu.	;
Žena gostilničarje je še vedno stokala v gosulni. Par preplašenih , < brazov je gledalo skozi okna ob: glavni cesti mesta. Komunisti so' >*ali na vsakem vogalu, včasih po-!, kleknili ter streljali v dolino. 1
Iloelz mi je rekel, naj grem z njim v gostilniško sobo. kjer me" je predstvil svojemu časnikarske-1 t rn načelniku. Bil je to majhen,:; debel človek, ki je .sedel pri veli-Jj kt 111 oknu ter pisal svoje oficijel-l ne buletine. Včasih je vstal, se -o/rl z daljnogledom j>o bojnem! polju ter na:o zaznamoval svoja opazovanja. Pozdravil me je kor- ; dijalno kot tovariša ter dal izraza; svojim nazorom »rlede Doložaja. i
—	Vse kažr ugodno za nas. —j Poljaki so na tem, da vdero v( Gornjo Šlezijo. Zadrževali bodo Eeichswehr, tako da bo cela osta-| la Nemčija izročena nam v roke. j
Obrnil sem se proti Hoelzu. !
—	Ali mislite, da se vam bo! posrečilo zmagati?
—	Dvomim, — je odgovoril.
—	Zakaj potem vse to?
—	Mi moramo vprizoril 1 akcijo kadarkoli se nam nudi prilika. — Če se nam ne bo posTečilo. se bomo vsaj nekaj naučili iz našega izjalovljenja ter bomo ob drugi priliki storili boljše. Ustaja. ki se izjalovi, je boljša kot pa sploh nobena ustaja. Naš napad mora biti neprestan. Včasih je mogoče močan in včasih slab, a vedno mora biti tako močan in tako strašen, kot ga moremo napraviti Mi moramo dajati, kar dobimo. To je zopet Hegelova dialektik^, — prij tisk poraja protipritisk. Proti | nam se uporablja teror, — se nas zatira, zasleduje, meče v ječe in strelja. Jaz sem proti svojemu lastnemu nagibu prišel do prepričanja, da se moramo tudi mi posluževati terorja. Mi smo bili veliko premili, presentimentalni. — Naši voditelji, Roza Luxemburg, jliiebknecht, Landauer, so bili u-Imorjeni in morilci so ostali nekaz-.novani, a voditelje naših sovraž-
r ni kov, kot Ludendorffa. Noske ja 'in drugih se ni nihče dotaknil. — Mi moramo'prenehati'biti senti-
. ♦ . * <V	- •
_ Z ozirom na potovanje ministra dr. Beneša v Rim. smo nestrpno pričakovali njegov ekspose o mednarodnem položaju. Spregovoril je
0	njem obširno, poročajoč najprej o političnih in gospodarskih ciljih svoje poti v Italijo. Pomirljivo je bilo v njegovem govoru, da se je t iz njega spoznalo, da je češkoslovaško - jugoslovensko - romunski
dogovor v mnogem ozira bolj izgotovljen zlasti kar se tire udeležbe Romunske pri tej ma ilantanti, kakor je to širša javnost mislila. — Z ozirom na nedavno končane dogovore med Italijo in Jugoslavijo, ki pomenijo velik korak naprej proti evropskemu miru, se napoti z veseljem v Italijo, da bo tam utrdil razmere med Italijo in malo an-tanto in da bo uredil vse, kar je treba, da se podpiše trgovinska po-| godba z našo republiko. Naše razmerje s Francosko je prisrčno in z jczirom na našo zunanjo politiko bo zunanji minister vedno ostal na podlagi zvestobe napram Angliji in Franciji in napram mirovnim pogodbam. Napram Ameriki se trudimo zavzemati stališče, kakršno nam ne narekuje samo hvaležnost, marveč nam jih vsiljujejo tudi veliki svetovni problemi. Obširno je govoril o razmerju napram Avstriji in o možnosti njene priklopitve k Nemčiji. Proti dunajski federaciji v političnem in gospodarskem oziru mora zavzeti naša država lastno interesno stališče. Razložil je nadalje naše razmerje napram Poljski in Rusij: ter govoril o razmerju z Jugoslavijo. Med nami in Jugoslovani ni niti enega vprašanja, v katerem bi imeli nasprotujoče si interese, nasprotno, kjer se dotika naša politika jugoslovanske, imamo prav enake interese, vsled česar bo v bodočnosti ta slož-nost naše politike igrala veliko vlogo. Govoril je nadalje o naših od-nošajih do Grške in do Bolgarske. Bolgarska vlada se silno trudi o-svoboditi Bolgarsko silne notranje krize, izzvane od nesrečne nedemokratične politike za časa vojne.
Z veseljem smo sprejeli stia vlade te države in se seznanili s smernicami njegove politike. V grško-bolgarskem sporu zavzemamo ' podobno stališče, kakor v poljsko-ruskem sporu. Z Bolgarsko bomo pričeli skitpno delovati samo na gospodarskem in kulturnem polju. Tenor njegovih befced je bil, da je naša politika poiitika miru, demokracije in napredka, ki nam edina omogoča notranjo konsolidacijo.
V	debati, katere se je vdeležila cela vrsta govornikov, je vzbu-:dila posebno pozornost izjava dr. Kramara, ki je v sijajnih, govorniško dovršenih izvajanjih v poglavitnem obravnaval tema: naše razmerje napram Poljakom, ruski problem in boljševištvo v svojih posledicah napram ruski, evropski, svetovni in naši politiki.
Govoreč o naših izgubah na Tešinskem je priznal Poljakom večjo agitacijsko silo ter tazjasnil, kaj je bilo Poljakom v korist in kaj nam na škod6. Opozoril je na nevarnost nemško - ruske zveze za nas
1	in izjavil, da brez konsolidacije Rusije ni konca vojne, niti se ne .morejo ustaliti razmere v srednji Evropi. Neprikrito je izpovedal, j kako si je predstavljal intervencijo proti proletarski ruski diktoturi. i Zal so bili zamujeni ugodni trenutki, tako da si je Ljeninova grozo-jvlada opomogla, a nova ugodna priložnost se ni nudila. Globoko ra-.zoeaarnje nad tem kar bi se bilo moralo in moglo zgoditi, se ni zgodilo, je zvenelo iz njegovih zaključnih besed, ko je naglašal, da bi mogel biti mir zagotovljen, da pa smo zamudili priliko. Želi, da bi I nas mila usoda obvarovala, da svojih grehov ne bomo plačali še dražje, kakor z izgubo Tešinske.
j Govor dr. Kramava je izzval dvodnevno debato o mirovnih do-1 govorih s slovanskega stališča. Pri glasovanju so bili odobreni od j češkoslovaških strank, izvzemši komuniste, ki so bili proti njim skupaj z nemškimi socialnimi demokrati in z meščanskimi Nemci ter j Madžari, ki so pred glasovanjem zapustili zbornico. Mirovni dogovori so bili odobreni snoči že od senata ter se bodo sedaj, ko jih je odo-|brila poslanska zbornica, predložili predsedniku Masarvku v potrditev.
O zdravstvenem Ptanju predsednika krožijo že delj časa preeej neugodne vesti. Da n;so te vesti brez vsake podlage, je razvidno iz tega, da zdravniki sitni zahtevajo, da naj predsednik odpotuje na daljše bivanje na jug, da se izleci od posledic hripe. Glasom 2adnjih vesti odpotuje predsednik najbrž v kratkem na Kapri.
Pri odobritvah dogovorov o mejah češkoslovaške države je podala poslanska zbornica izjavo o Tešinskem, enako že v senatu sprejeti izjavi. V tej izjavi naglaša narodno zastopstvo, da se zaveda pravic, katere ima češkoslovaška država do Tešinskega. Spišskega in (Oravskega ter proglaša svoje glasovanje glede dogovora o mejah samo za izraz svoje volje storiti vse za zagotovitev svetovnega miru, zlasti miru in reda v Evropi.
Skupni nastop češkit in nemških socijalnih demokratov in komunistov je izzval reakcijo pri meščanskih strankah. Prvi pojav je 'ustvaritev enotne fronte čeških in nemških agrareev z ozirom gospodarske interese. V svojem komunikeju si udeležnikiposvetovanja konstatirali popolno soglasje v vseh življenjskih vprašanjih, tikajo-!eih se poljedelsvt sve države. Zadnji politični nastop vseh čeških in nemških socialističnih strank skupaj s komunisti proti poljedelcem 'je te prisililo, da so tistvarili enotno fronto, da zastopajo interese poljedelstva in obrti. Združeni agrarci se zanašajo na podporo agrar-iccv, poslancev in senatorjev, ki niso naravnost interesirani na poljedelstvu, pač pa so za varnost ossbc in imetja. Tudi se obračajo proti jvelikim fiskalnim nameram vlade ter proglašajo, da bo vsaka vlada ki bo skušala vzdržati nemogoče gospodarstvo in bo podlegla dikta-j tu združenih socialistov, našla pri njih odpor. Ni nezanimivo, da je klic po ustvaritvi meščanskega bloka izzval odmev v meščanskih i krogih, tako naprimer v liberski trgovski zbornici, kjer čutijo potre-jbo po skupnem nastopu. Tega dogovora, dela bivšega ministra Pra-jška,*ki tako kaže svoj upliv na slabo veselje Svehlovo, ni presojati 'kot nekako koalicijo, marveč kot združenje ua obrano proti socialističnim in komunističnim namenom.
Govorili smo že o akciji Nemcev proti ljudskemu štetju. Kako se boje točnih podatkov štetja, dokazuje najboljše to, da se je te dni v Bratislavi vršila madžarsko - nemška agitacija, stremeča za tem, j da bi se sabotiralo ljudsko štetje. Te. agitacija je izšla iz praškega .nemškega kazina, kjer so se v dneh od 14-. do 16. januarja vršili taj-jni sestanki zastopnikov vseh nemških meščanskih strank glede po-i stopanja pri ljudskem štetju. V tej zadevi se je uvedlo kazensko za-j sledovan je.
Pred štetjem se tudi pri nas opaža", zlasti v delavskih krogih, številnejše prestopanje iz rimskokatoliške cerkve. Izstopajoči osta-nej o po veliki večini hrez veroizpovedovanja. Tako se je ndavno poročalo, da je v plzenskem okraju izstopilo iz cerkve 7000 oseb. Podatki štetja bodo v tem oziru zelo zanimivi
Vrše se priprave za izvedbo ločitve cerkve od države, ki naj se polagoma izvrši. Nedavno se je sestavilo med ministrska takozvana Izločitvena komisija", ki naj določi razmerje češkoslovaške države 'napram cerkvi. Pred odločitvijo mora biti izvedena upravna refor-:ma. Do takrat mora biti izvedeno državno vodstvo matrik in obligat-'ni civilni zakon. Nadaijne reforme se bodo tikale praznikov in po-(grebnih pravic. Kot glavna ovira za takojšnjo ločitev eerkve od dr-ižave se navaja negotova zunanje-politična in nerazjasnjena notranjepolitična situacija države.
V	socialno demokratični stranki se pripravlja nov razdor ter j skuša priti do veljave nova skupina, stranka neodvisnih. Ustanovi-jtelji upajo, da preide v to stranko 80 odstotkov levice in lepo število
delavstva z desnice. Stranka se bo baje konstituirala še pred marč-
, nim shodom levice.
• . .
Nekateri ljudje verjamejo preveč in drugi ne dovolj.
--——--•T^r.T^r '
I
KOJAU, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NAHODA", NAJ-
IK nOn SLOvuna dnevnik V wl DSIATAH.
Zadeva Brophy oporoke.
Re&ničeu doživljaj znanega detektiva. — A. 8. Hali.
(Konec.)
Pred no sva zapustila sodoijtko poslopje, je \zel Ho*, wort h iz blagajne koveeg y rekordi in dogovorila sva m\ da bova vstopila v karo ob različnem čaMi ter zavzela ločeue sedeže. On naj bi sedel m sprednjem delu voza. jaz pa na z- d njem delu. Jaz naj bi vzel kov-ki ni vseboval tlrtigega kot mojo obleko. Ko bi dospela v Da-eotte, naj bi stopil Hos\v»rth s kare na o*eniliaj»ti rest i, jaz pa na sedemnajsti. Oba naj bi potem pri šla v lira«! po različnih potili. — Ko sva prišla i:a postajo, sva dobila od šerifu signal, da je vse čisto iu sedli« sva v ki.ro kot dome njeno.
Ko sva dospela v Daeotte ter je Hosworth stopil dol na osemnajsti <-«-sti s svojim kovčegoiu, v kate-r<-m so se nahajali rekordi, sem zapazil dva surovo izgledajoi-a človeka, ki sta prišla na zadnji del kare. Takoj se mi je posvetilo v glavi, da je eden izmed troji-ee v Boltonu telefoniral tema dve ma, naj n>e opazujeta. Naslednja točka programa je bila v,:led tega jK-čati se s t<-ma dvema ličkoma tel priti v urad, ne da bi izvedela kdo sem.
Stopil sem s kare na sedemnajsti cesti, soglasno z načrtom. —-Isto sia storila tudi oba ptička. Šel N«-m po sedemnajsti cesti ter s«* bal, da boni vsak trenutek srečal kakega znanca, ki me bo ogovoril ter <!al obema zasledovalce- , ma priliko :z««ajii, kdo sem. — S»-l se mpreko «*este in oba inožka sta mi sledila. Nato sem š«*l v neki hotel, ubil precej časa s tem. ] di» sem si dai sna/iti čevlje in da m m kramljal s porterjem, a ko sem priši-1 iz hotela, s**iu naš«-l oba možka, ki sta še vedno čakah. name.	,
Sel sem do vogala in sicer v na- , menu, da skočim v zadnjem trenutku na poulično karo, namen-jeno na Union postajo. Preveč te- ( sno so me opazovali, da bi mogel , telefonirati v urad. kje da se nahajam in sklenil sem vsled tega. , da izgubim zasledovalce na Uni-(, on fiostaji. Ko sem skočil na karoli sta bila oba takoj za menoj ter j dobila isto karo.
Na postaji sem kupil tiket za kraj Pe Lose, ki leži 4."i milj južnoj| od Radio Spriugs in kjer sem vedel, da boni na boljšem, če mi bodo sledili. Ko sem se sklonil nav- < ziiol, da poberem svoj kovčeg, , potem ko sem kupil tiket. sta prišla noter oba možka z nokim iitii- , formiranim policistom. Mislim, da sta me hotela ujeti z revolverjem v pos«*sti, a ko seni se sklonil, je | policist lahko videl, da nimam re- ; volverja. Imel sem ga. a bil je v kovčegu.	j
Vlak v Pe Lose je moral oditi ob pol štirih. TakraJ j«* bila ura tri, a jaz sem š«*l kljub temu na , vlak. Medtem časom sta oba za- 1 sledovalea rekrutirala tretjega in! vsi trije so mi sledili v vlak. — K«> sem zasedel svoj sed««ž, je sc-dtI etlen pred menoj, dru«ri za . menoj, tretji pa na strani. V parj minutah so se začeli prepirati med, seboj v upaniu. da potegnejo ine-! ne v prepir, a jaz sem uganil jih' nakano ter jih pustil same.
Že sem mislil, da sem izgubljen' v kolikor se tiče prikrivanja moje identitete, kajti na neki majhni postaji je prišel na vlak neki moj j slari prijatelj, ki me je takoj za-piL7.il. Pričel je govoriti z menoj.1 a jaz mu nisem posvečal noben«'' posornoMi. Na srečo je spoznali mojo igro ter jo sijajno igral naprej. Opravičil se je ter rekel, da se je zmotil in da obžaluje to zmoto. Jaz pa sem mu povedal, da sem inšpektor neke iztočne železnice in da sem privede! svojo ženo v neki sanatorij v Pe Lose. Govorila sva še par minV, akar jc on odšel v drugi voz.
liavno sem pričoi lažje čutiti, ko sem zapazil, da se bližamo Ra-| dio Springs, kjer bi me zopet lahko izdal kak moj znanec. Ko smo torej prišli na postajo, sem legel na svoj sedež, si pokril lice s klobukom ter s» delal kot da spim. Naenkrat pa sem čutil, da se je nekdo dotaknil moje roke. Bil je porter, ki mi jc izročil majhen "listek, z naslednjim obvestilom mojega prijatelja na vlaku:
— Ko sem v a* zapustil, mi je eden izmed treh sledil. Spustil se je z menoj v pogovor. Rekel je, dr j} trgovec s premogom ter hotel vedeti," če ste tudi vi trgovec s premogom. Rekel sem mu, da ste Rekel je, da bo šel z vlaka v Radio
Par minut pozneje, ko je odšel
vlak zopet naprej, mi je izročil „ *
porter nadaljni listek, na katerem' je stalo: — Mož zopet na vlaku.1
Pričel sem kovati načrte, kako( bi se izebil ten treh v Pe Lose. V; resnici sem se jih že naveličal in1 napravil sem tri načrte.
Prvi načrt je bil naslednji: —! Kc bom prišel v Pe Lose bom šel po cesti, dokler ne bom našel o-samljeiiega taksikaba. Stopil bom vanj, dal vozniku "fake'' naslov, se odpeljal tjakaj ter izstopil. —1 Mislil sem si. Tla si bado zasledovalci zapomnili številko taksika-' ba ter '-akali na povratek voznika nakar bi ga vprašali, kam me je odpeljal. "Fake" naslov jim bo zmešal štreno.	|
Drugi načrt je bil za slučaj, da bi ne bilo nobenega taksikaba v! bližini. V takem slučaju bi šel do j Vemon hotela, se registriral, po-1 klical managirja, katerega sem dobro pozna!, mu pojasnil položaj ter ga prosil, naj me izpusti pri zadnjih vratih.
Tretji načrt je bil isti, z izjemo.' da bi šel v Oaador hotel. «"e bi vi-' del v Vernon hotelu kakega znan-} ca, ki bi me lahko izdal.
Končno smo prišli v Pe Lose in' stopii sem z vlaka. Zapazil sem,I da so mi v si trije sledili. Šel sem! naravnost *tkori postajo in na na-' sprotnem vogalu sem stopil v salon ter naročil pijačo. Pod polovičnimi vrati sem lahko videl, da mi trojiea sledi. Vprašal sem torej jbartenderja. če je zadaj kaka o-bedniea. On i«- rekel, da je in prosil sem ira, naj mi jo pokaže. — Ko sva prišla na hodnik, vodeč v ol.ednico. sem povedal bartender-ju, da preže zunaj trije name in da noceni delati nobene zmešnja-| ve v njegovem salonu. Prosil sem ga. naj mi pokaže zadnja vrata in mu dal dolar. To je storil in po treh minutah bivanja v Pe Lose sem izgubil tri lopove, ki so mi sledili prav iz Daeotte.
Dal sera s? prevesti preko reke in zgodaj naslednjega dne sem dobil vlak, ki me je od vedel v Radio Springs. Izstopil sem pred mestom ter sc- odpeljal v mesto s poulično šeleznieo. V uradu sem telefoniral Mr. Brophyju v hote-1 i ter ga ujel baš v trenutku, kc je hotel oditi v sanatorij.
— Za božjo voljo, človek, stojo te vendar v stik s svojim uradi m v I)acote, — je rekel Brophy. — Že tri dni nismo čuli ničesar o vas ter vas iščejo po celi državi. Obvestite svoj urad v Daeotte ter pridite nato v sanatorij.
T«lefonirul sem v Daeotte ter izvedel, da so že prečkali vse mr-j tvašnice in bolnice, kajti Bos-' worth je prišel srečno v urad in 1 tam povedal, da je videl na osemnajsti cesti stopiti na karo dva lopova, ki sta mi pozneje sledila.
Naslednjega dne je odpotoval Brophy v N« w Vork z rekordi in vsem dokazilnim materijalom, da' dosež«1 raaveljavljenje oporoke. —' To se mu je tudi posrečilo in si-eer s pomočjo mojih reportov, kopij dnevnika matere in Rebeke. Posrečilo se mu je doseči enako razdelitev zapuščine.
Prepričan sem bit takrat ter sem še danes trdno uverjen. da bi bdi v stanu spraviti skupaj dosti materijala za dokaz, da je bila u-|l>«»ga mati umorjena, potem ko je |bila prisiljena podpisati oporoko j v prilog obeh sinov, če bi nas ona I |deklina v Boltonu ne izdala onim; |ticm lopovom, namreč Rubenu. Rebeki in Simonu. Oporoka, ka-1 |ttro je bila mati prisiljena podpisati. je stopila na mesto oporo-jkc, katero je mati sestavila preje in ki je dajala vsem trem otrokom enake deleže pri zapuščini.
Kmalu nato je tudi Mrs. Brop-' hy okrevala in zadnjikrat sem I videl njo in njenega moža, ko staj odpotovala nazaj proti New Yor-ku, da pričneta zopet svoje vsakdanje življenje.
O brezdvomiio zločinski trojici ki se je hkušela na tak način polastiti cele zapuščine in ki je najbrž potdala mater v smrt, pa nisem cul ničesar več, kajti izginila je kot da jo je vzela noč.
Monopol ne petrolej v Romnniji.
Romunska vlada je predložila parlamentu osnovo, po kateri bi vlada kupovala petrolej od prodt*-eentov po c*ni, ki bi s* določila vsakega pol leta in bi potem vlada prodajada konsumentom petrolej.
Konec frak*.
V Berlinu je zveza za obnovo gospodarskih običajev predlagala vladi, naj se odpravi pri vwh sve^ e an Oh ti h frak. Zdi se, da bo predlog enoglasno sprejet. Za frakom pride na vrsto seveda tudi cilinder.
rMiGLAg NABOPAVttffc 'APR. 192f
Merilna zadevi Johna Kočevarja
v Za * G las Naroda^ napisal Walter Predovicb.)
i - ■
V mesecu septembru 1919 je odšlo sedem rudarjev v rov Tom Bov Gold Mine v Telluride, Colorado. Ti rudarji so morali iti na ta-jkozvano nočno šifto. Trije izmed sedmih so bili Italijani, trije Švedi j in en Slovenec. Trije "^vedi in Slovenec so delali v eni gangi na enem ivestu rova, in trije drugi Italijani so delali v drugi gangi v nekem (drugem delu rova. Trije Švedje in Slovenec so stopili v rov par minut predno so vstopiH Italijani Ko je prišla prva stranka par sto čevljev v temni rov. je naenkrat, brez vsakega svarila, počilo več strelov. Slovenec je videl dva svojih partnerjev, ki sta bila prva, o poteč i ^ in pasti in takoj nato je začutil žgočo bolečino v svojem kolenu, ki mu je pripovedovala, da je bil tudi cr» obstreljen. Izpustil jc svojo posodo z jedjo, katero je nosil v eni roki. vrgel vstran sve-l tilko, katero je nosil v drugi roki in ko se je obrnil, je videl tretjega' >veda. ki je bil neposredno za njim. opoteči se. pasti in zakriči;ti. — .Tekel je tako hitro kot je mogel, dokler ni prišel do izhoda tunela. \ nekaki razdalji od izhoda rova je videl tri Palijaue, ki so šli na
svoje mesto in ko je tekel mimo njih, je zakričal po angleški: _ Mew
killed. — Nato pa je odhitel navzdol po strmi gorski stezi proti rudarski boarding hiši. Napravil je velik krog, vzel najdaljšo pot pro-i ti domu ter se na potu sestal zviadaljninii delsivci. katerim je pove-jdal svojo povest. Vse kaže. da je pripovedoval par Amerikancem, ki so pozneje pričali, da je bilo šest tli celo deset mož ubitih, a v glavnem se je njegova povest ujemala z dejstvi, katera se je razkrilo pozneje. Potem ko je dospel v boarding hišo. ki si' je nahajala skoiv • dve milji od vhoda v rov, sta ga izprašala bos in mestni maršal. — j Pozneje, v bolniei, kamor so ga prevedli, je pripovedoval različne povesti, katere se je upoiabilo proti njemu pri obravnavi. Oddelek
preiskovalcev je bil takoj sestavljen in se je rapotil proti rovu. _
■ Na nekem kupu tik ob vhodu v rov so našli truplo enega izmed treh | It«Jijanov. Ležal je z obrazom navzdol, — z eno kroglo skozi telo in drugo kroglo tik za Ušesom. Preiskovalni oddelek je šel naprej po rovu in ravno tam. kjer je ranjeni Slovenec povedal, da se je stre-!nje pričelo, so naši« tri švedske rudarje. Vsi trije so bili mrtvi, v, še vedno gorki. Morilec ali morilci so ustrelili te tri može in ravno kot v slučaju Italijana, je imel vsak luknjo od Krogle za svojim ušesom.
Vse zgoraj navedeno predstavlja dejstva v moril p i zadevi John Kočevarja, in sicer v skrčeni obliki. Veliko se ;e pisalo in govorilo glede tega slučaja in veliko zanimanja se je vzbudilo meti našim narodom po celi deželi. Obravnava je določena za dan 26. aprila ob desetih zjutraj v Gunnison, Colorado. Jaz bi veliko rajše izpolnil vaš dragoceni prostor s pripovedovanjem o napredku v naši slovenski koloniji zunaj na zapadli, — glede števila slovenskih dečkov in deklic, ki obiskujejo višje šole; o številnih novi« domovih, ki so bili zgrajeni in o številnih klavirjih in kopalnih banah, katere postavljajo naši ljudje v svoje domove, — a morilne zadeve se splošno čita z \ tč jim užitkom kot pa navadne zadeve izboljšanja domov itd.
Naprosili so me, naj pridem v Gunnison ter poslujem kot tolmač za Kočevarja pri obravnavi in v par dneh bom odšel tjakaj. Navesti pa hočem še uadaljna dejstva :
— Oba aretirana, tovariša ustreljenega in ubitega in Kočevar so bili aretirani kmalu po izvršenem umoru Ur obtoženi umora štirih rudarjev. Oba Italijana sta prišla pred sodišče, bila spoznana krivim ter obsojena na dosmrtno ječo pri težkem delu. Sedaj se nahaja-j ta v državni jetnišniei v fanon City, Colo. Prijatelji teh dveh Italijanov so vzeli v roke celo to zadevo in potem k) so zbrali več tisoč dolarjev (mislim, da nad osem tisoč dolarjev), so najeli odvetnike ter spravili zadevo pred najvišje sodišče, a najvišje sodišče v Colora-du je zanikalo novo obravnavo. Vse kaže, da se ni našlo nikakih na-, pak. Vskd tega so italijanski prijatelji sklepali, da je edino upanje, da se doseže novo obravnavo za dva že obsojena Italijana, če se doseže oproščenje Kočevarja. tretjega obtoženega moža. Njih nazira-nje je naslednje: — Ce ni Kočevar kriv, kajti on in njegovi švedski tovariši so prvi stopil; v rov, kako bi mogla biti potem Italijana kriva? Če bo Kočevar oproščen, bo videlo najvišje sodišče to točko ter dovolilo obsojenim novo in pravično obravnavo. Kot že preje poroča-no, je bil izbran komitej odgovornih in dobroznanih Slovencev, kateremu sc je poverilo ves denar, nabran za ta slučaj. Slišal sem, da j se j« nabralo približno £2000.00 meti Slovenci v Ameriki v ta namen. Komitej obstoja iz John Germa. John Butkovieha in Petra Culi^a, vsi iz Pueblo, Colo.
John Kočevar je doma iz vasi MVlna na Belokranjskem, kjer čaka žena v družbi šestih otrok z velikim strahom na izid obravnave. Štirje umorjeni rudarji so bili brez dvoma žrtve enega najbolj hladnokrvnih umorov, kar se jih je kdaj izvršilo v tem delu dežele. _.
j Kdorkoli je bil kriv, mi vsi čutimo, da ga je treba ali da jih je treba | kaznovati do polnega obsega postave. Dejstva, i:ot so prišla na dan j pri dveh prejšnjih obravnavah in kot se prikazujejo neinteresirane-niu opazovalcu, silijo človeka k sklepu, da so morilci skrbno zasno-\ali svoj zloči.., pokrili dobro svoje sledove in da je bil njihov motiv nekaj drugega kot pa rop. Kot stoji ta slučaj, je to tako globoka skrivnost, kot jo je le mogoče najti. Da se vrže nekaj nadaljne luči na zadevo, v kolikor je prizadet Kočevar, bi bito dobro vzeti v pošte v naslednje:
s — Kočevar je prišel v Ameriko leta 1913. Sel je v držalo Mon-tano, kjer je trdo in stalno delal v nekem bakrenem rovu v bližini mesta Butte. Po par letih si je po svojem mnenju prihranil zadosti denarja, da odpotuje nazaj k svoji družini v Slovenijo. Kupil si je .tiket do Cikage, kjer je nameraval obiskati prijatelje iu znance, ! predno odpotuje preko morja iu dočim je bil v Chicagu, mu je nekdo izmaknil ali ga na drug način oropal njegovih trdo prisluienih prihrankov. Da ni izkušen v zadevali tega sveta, nam kaže ta povest boljše kot vsaka druga stvar, kajti če bi bil on skrben, premišljen kovar. ki bi pomagal delati načrte ter izvršiti ta strsšni čet verni u-mor, bi pokazal tudi več razsodnosti in zdrave pameti kot jo je dokazal, ko je nosil svoj denar v gotovini na svojem telesu. Brez dvo-
,ms bi bil poslal svoj denar naprej potom kake zanesljive banke. _
j Seveda se ne more tega ali drugih takih dokazov glede njegove mož-,ne nedolžnosti predložiti poroti soglasno s pravili sodišč.
Nadaljni važni element v tem slučaju, ki je bil velikanskega pomena tudi pri prejšnjih dveh obsodbah, je dejstvo, da je Tom Boy Mining Company ponudUa nagrado $5000.00 za aretacijo in obkod-bo morilcev. Ce bo Kočevar spoznan krivim, bo nekdo dobil to veliko nagrado, a če bo oprošen, potem se bo pojavil dvom glede kolekti-ranja te nagrade.
--—- >
Iz Slovenije.
Tudi postopače je tinte policiji i
jeziti.	|
Dva dobra posestnika v Zgornji Fran Bahor in Ivan Zaletel bosta imela sitnosti pni okrajnem sodišču, ker ju je policijsko rafv-' nateljstvo ovadilo, da sta v slojih hlevih prenočevala postopače, in j sicer prvi dva, drugi pa tri, ne da! bi jih bila policaji prijavila. j
Prebrisana gofjufica.
Natakarica Zofija Kovač je zelo premetena m zvita tatica, prebri-sana goljufiea. V Karto ven je le-I karnarju Viktorinu odnesla za*
81,730 btA razne obleke ter no-|vega perila. V Ljubljani je ogoljufala gcstilničarko Fani Papler-jervo za 200 kron, gostilni C-arko Fran jo Kovač v Rožni ulici pa. zaf 1000 kron. Prijeli so jo in izro-.čili deželnemu sodišču.
j Velike tatvina v vlaku.
Neznan žepar je v samobor-'skem vlaku okradel neko sloven-'sko trgovko. Izmaknil ji je ročno 'torbico, v kateri je imela razne zlatnine ca 397,100 kron. Samo en 'par zlatih uhanov s briljanti je
Ns pljuvajte!
Osebe, ki imajo^ tuberkulozo ali
jetiko. izbi ju jejo bolezenske klice s svojim pljuneeui. Ker imamo v ;Združenih državah približno dva miljona ljudi z aktivno ali neaktivno tuberkulozo, so nemarni pljuvači rzraed teh ne le nesnažni, j ampak tudi nevarni ljudje.
Pljunee se osuši, si ere in preide (v prah na cesti. doma. v pocestnih iu železni-ških vozovih: z vdihovanjem pa gredo kliee v pljuča. Klice se lahko prenašajo v! | usta tudi potom rok osebe, ki se' je dotaknila okuženega predmeta.1 ■ Na primer: jetična oseba pljune 'na pod poulične železnice; dečku pade žoga na tla: klice ostanejo na žogi. preidejo na roko in od tu v usta.	j
Otroci se lažje okužijo kakor odrastli. Oni tudi prihajajo v do-' tiko s pljunci na podu. <po hodni-' jkih iu drugje la7.je kakor njihovi' j očetje in matere. Radi tega ne-1 jmarni pljuvač utegne biti jako1 nevarna oseba.	)
Klice lahko ostanejo v telesu' neaktivne, to je se ne razvijejo. ,za leta, pa marsikdo ne utegne iz-|vedeti nikoli., da je bil sploh oku-'žen. Ako pa telo kdaj se otrudi ali oslabi radi 'bolezni, na.mra, ^skrbi ali preveč dela. tedaj te klV-jce oživijo in se razvijejo v aktiv-1 no tuberkulozo.
{ Ženske le rekokdaj pljuvajo.1 j Smatra se. da ni dostojno pljuvati za ženske. Cemu tedaj naj bi moški pljuvali? To je le zla navada,' ki je ravno tako nedostojna za moške. Ali povrh dostojnosti je .še važnejši razlog, radi česar plju-Ivanje mora prenehati. k«*r — do-ikler traja — ni mogočo zatreti 'tuberkuloze.
0 Andreju Hlinki.
O slovaškem voditelju Hlinki sc v poslednji dobi čeli osi ovaški j listi pisali krkor o državnem izdajalcu. Zdaj je prinesla praška .Tribuna članek, ki preseneča. — .Kaj je bil Hlinka pred vojno In 'med vojno, l.ako junaško se je boril za Slovake in koliko je pre-'trjel za svoje rojake, Je znano. — Hlinka je bil idealen rodoljub, čigar slava se je širila tudi po*Slo-veniji. A po vojni se je bil odpeljal z -Jehlicsko v Pariz baje ro-vat proti češkoslovaški republiki. Po vrnitvi iz Pariza so ga internirali kot izdajalca. Tribuna trdi. da je Hlinka sam spoznal, da je Jehlieska sovražnik republike ter da mu ne gre za Slovake, nego le za razdor. Zato ga je ost a vil in se vrnil sam v domovino, kjer se je opral. 27. decembra se je Hlinki posrečilo doseči, da je tudi slovaška ljudska stranka slavnostno Izjavila. da sto.;i za č. s. republiko in da njena borba za avtonomijo ni boj proti republiki. Hlinka je zopet deloval za Slovake kakor j nihče drugi. Utrujenosti ni poznal, spal je le v vlakih, predaval, govoril, zbujal vest na vseh kon-!elh Slovaške ter rešil marsikak skraj, ki se je zdel že izgubljen. — ;"V tem delu za narod za Slovaško" — piše Tribuna, — "za č. s. republiko se ne more Hlinki primerjati noben slovaški narodni voditelj. Državnotavorna življa č. s. republike so Cehi in Slovaki. — Biti dober Čeh, dober Slovak, po-! menja biti dober republikanec. A Hlinka je etlen najboljših Slo-Ivakov." — Tribuna, ki prinaša ta idopis iz peresa slovaškega politiki;, dostavlja, da soglaša s temi 'nazori, ki pomenjajo začetek iz-treznenja v dosedanjem blaznem strankarskem boju.
Angleži dovažajo čete ▼ Indijo.
Listi poročajo, da so Angleži v zadnjem času dovedli mnogo svojih čet v Indijo, kjer so jih po-razmestili po postojankah. Ko je dne Jt.marea izbruhnila v Kalkuti prišlo med angleškimi četami in domačini do hudega spopada, pri katerem je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.
' bil vreden 200,000 kron. Na hrvatskih železnicah .so sploh zelo
^ številne žepne tatvine.
■» * ~
Hroičevo leto se napoveduje!
-	"Slov. Narod'* piše: Prijateljica našega lista nam je danes (30. marca) prinesla škatljo, polno ru-
-	javih hrošcev, ki jih je našla na
-	svojem vrtu v Slomškovi ulici. ► Da se pojavijo majski hrošči že i v marcu, je nekaj izrednega. Na-t poveduje se nam pač hudo hro-
ščevo leto.
Srbeče	g
koine telesi |
BO asocoknt cepreacslj'.te. Fok&2e.x> s« V obliki poniečele kože. meburjev. izt«klin in kar J« ujM^iletoejt« - ti zaiki c«-precehon:* srbe. dražijo in povzročajo pekočo MBiaeijo. ki pri norm bolnika, da se pn«ki na pr.zadetih mesti, kar Je n še iliUe. K« trpite tega. Poti. ali to te	»j
Severa's jj
ESKO
(prej« Sewovo MazIio za kdo) antiso-	E
tUaco mazila xa srbečo in tdMo V lom	fj
kmato bost* dqeegU ultijeno od po ni oi.	3
To mazilo viira zaupanje pri tisočih lju"	I
deb. ki so ea poskusili proti trbečni kodni	§j
bolezni različne vrst«. Ti so izo&čii v njem	C
iiTritne uspehe — tako boste iznaSli tudi	S
tL' Na prodej pri vsih dobrih iekarjih	J;
Cexia 50c.	ji
! Omotani hlebec kruha.
! — ' V večini mest Združenih držav,
oziroma vsaj v najbolj naprednih mestih, je navada, da ipodjeini pek zavija svoV> hlebce v sanitarne omote. To je idealna uredba.; ki bi si morala steči priznanje pri vseh. ki s»- zanimajo za zdravje svoje družine, oduostio za občno1 zdravje.
Naj bo pečeuje kruha š< tako (varno in zdrav.-iv.no. ni vendar zadostnega jamstva v zdravstvenem pogledu, ako se hM> takoj ne zavije, čim se izpeČe. Človeška roka je skoraj vedno pokrita z b:«-J lezenskimi klicami, in hleb kruha grt* preko mnogo parov rek. j.red no pride na družinsko mizo. Tudi če je jest v in ar slučajno i z van red-, no pazljiv na čist ob o in osebno' snažen, vendar predno on satu j dobi hleb v svojo stacuno, gre isti preko rok peka, pomočnika v pe-kariji. voznika in bržkone groee-rij.skega vajenca; vsi imajo tako-, rekoč svoje roke vines.
V papir zaviti hleb seveda ne jamči za dolgo življenje in srečo, | ampak je znak pametne previdnosti. na katero bi vsak moral paziti — previdnost, ki je skoraj ravno tako važna, kakor zahtevn-nje po mleku v zapečatenih steklenicah.
Vzgledujte se nad Čehi.
Ped tem naslovom prinaša bel-;grajska "Pravda" sledečo vest: j Po poročilih naše trgovske akademije v Pragi votli češkoslovaška (vlada pravcato vojno proti draginji. Minulega leta so oblasti kon fiseirale raznega blaga -t vrednosti 977.821.513 kron.
[b	U
BRZOPARNIK
Calabria
Cunard-Anchor črte odpli^e
17. maja
V TRST
Cena za III. razred $120.00 I j j Cena za II razred $180.00 ; ^ vštevši vojni davek.
Za vsa pojasnila se obrnite !	na tvrdko
FRANK SAKSER STATE j BANK
i	r
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
t Dr. Koler naj-■ti».:>-JSl »lov enaki sdmvnlk Apecja-llst v Pittabursbu. ki ima 54-letno prakco t sdravUe-nju vseh znotklb
duutrupljonje krvi zdravi a rU-•ovltt u 6M. ki ga je tzumH dr. prof Erllch. Če Imate mozolja ali mehurčka po teleeu, v gviu. Irpadanje Las. bolečine v feoatefc. prid!Le ta lz£l»tU vam bom kri. N> čakajte, ker ta bo-lf*en naiete.
Vse molke bolezni zdtavlm po o-fcmj4a.nl m«todl. Kakor hitro opazita -a vam prtneiul« zdravje, ne Čakaj--e, temveč predite In Jaz vam ca bom »opet pcTmil.
Hyroaolo ali vodno kilo ozdravim r S6. urah In Jcer brez operadje.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo-tei lne v krUu in hrbtu in včasih tudi or) puftčanju vode. oj-Jrmvlra r foto-rartjo.
itevmatizcm, trganje, bolečine 0-tekline arb«Clce. Bkrofle In drnt« ko-t..e bolezni, ki nastanejo vsled aačl-•te krvi, oidravlm v kratkem času In ni potrebno leiaM.
Nekateri drugi zJi—vnikl rabijo tolmača. da vas razumejo. Jaz znam iz starega kraja, zato vaa iatje edrnvim. ker vaa razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od t. do S. Ob r.wiellah od > do t._
COLUMBIA _ VELIKA ZALOGA —
A _	PLCŠČ V VEEH TEXL
GRAMOFONE ^SSiT^^
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., GONEMAUGH, PA.
j
Frank Sakser State Bank |
82 Cortlandt Street,	New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke !
in vseh njenih podružnic.
Jugoslavija:
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj-, Ljubljana, J
Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Italija : Trst, Opatija, Zadar.
Nemška Avstrija: Dunaj.
Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nent^ki Avstriji.
Izdaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive \ na vpogled pri Jadranski hanki v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in za vse črte.
Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi^za one, ki se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno
najfrošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz
Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore.
za
FRANK SAKSER STATE BANK
FRANK SAKSER, predsednik. I

OTiAS NAHOBA, 28. »K.
^mgM	. iMOmSMKKSMMOOVMfc
ŽENSKA VOJNA
CffodoiiMld roBtt. « Tnaooaki ipiaal ikiwite Diaii, Ba *'Qlaa Maroda" frindU a P.
9->	(Nadaljevanje.)
Ta go vor, ki je vrel z ustnic Canvigrnaca z velikanskim navdu 5* njem, je napravil na vse navzoče velik utis. Cauvignae je doži vel »voj triumf. kajti videl je, da je prineesinja obledela od jeze.
—	Komu pa ste vendar zvesti? — je vprašala.
- Onemu, ki zna eeniti mojo rahločutnost, — je odvrnil Cau-vignae.
—	Dobro, vi ste moj jetnik.
—	Imam čast, maduma. 1'pam pa, da bosie postopali z menoj kot s kavalirjem. Vai jetnik sem sicer, a nisem boril proti vaši
Mkokottii. Podal sem ^e v trdnjavo, ki mi je b;Ja določena, ko sent padel v roke oddelku vaših vojakov. Niti trenutek nisem mislil na to, da bi skrival svoje dostojanstvo ali svoje prepričanje in zahtevam vs'.d tpjr, da >e ne postopa z menoj le kot z navadnim pleme-i ai!ern. temveč kot t. višjim častnikom.
To naj se zgodi, — je rekla prineesinja. — Vaša ječa naj bo mesto in dati morate častuo beaedo, da ne bo«te skušali zapustiti'te-ga mesta
Madama, jaz bom prisegel vse. kar zahuva vaša visokost.
—	Dobro, Lenet, dajte gospodu formulo in mi hočemo sprejeti njegovo prisego.
Lenet je diktiral besede prisepe, katero j«» moral položiti Cau-\ignac. Cauvignac je dvignil roko ter slovesno prisegel, da ne bo mesta preje zaputilil, dokler ga ne bo prineesinja odvezala njegove prisege.
—	Sedaj pojdite. — je rekla prineesinja, — in mi se zanašamo ra vašo poštenost kol piemenitaš in na vaš«} čast kot vojak.
Canvi^tiae >i te*ri ni pustil dvakrat reči. Poklonil se je ter od-Št-1. Spotoma |»a j«* imel dosti časa, da je ujel kretnjo Leneta, ki je pomen jala:
—	Madama. on ima prav in mi nimamo prav. Tako je, če se v politiki skopari.
Lenet, ki je znal ceniti vsako zaslugo, je spoznal vso fineso zna-t'aja Cauvigaca in ravno raditega, ker se ni dai zavesti od nikakih i. jav slednjega, je občudoval človeka, ki se je znal kot ujetnik rešiti i-, najhujšega položaja, v katerem se more nahajati pribežnik
('auvignae je odšel po stopnjieah navzdol ter govoril sam proti
M bi:
—	Sedaj je -šlo zopet za to, da prodam svojih sto in petdeset mož za sto tisoč liber zopet princesinji kar je pač mogoče, ker je do-til pametni Ferguzon popolno prostost zase in za svoje ljudi. Preje .']. pozneje se mi bo nudila prilika za to. Vidim, da nisem napravil
predajo tako slabe kupčije kot sem izprva domneval.
—	Katero pot? — je vprašal vojak, ves prestrašen.
—	To, — je odvrnil Richon ter ga dvignil s svojimi močnimi rokami ter ga vrgel preko zidu.
Vojak je zakričal ter padel v jarek, ki je bil k sreči napolnjen z vodo.
Teman molk je sledil temu pogumnemu dejanju. Richon je mislil, da je s tem zlomil duha upora, se obrnil kot pogumen igralec, ki stavi vse na eno kocko, proti ostalim vojakom ter rekel:
—	Če je še več pristašev kralja tukaj, potem naj govore in spu-fU'eni bodo ven. kadar se jim bo poljubilo.
Nekako sto vojakov je vzkliknilo:
—	Da, da, mi smo pristaši kralja ter hočemo ven.
—	Aha, — je odvrnil Richon, ki je tedaj spoznal, da ne gre za j-osamezno mnenje, temveč za splošno ustajo. — To je nekaj drugega. Mislil sem, da imam opravka le z enim upornikom, a sedaj vidim, da imam opravka s petsto bojazljivci.
Richon ni imel prav, ko je obtožil splošnost. Govorilo je približno sto mož, kajti ostali so bili tihi.
—	Mir, — je rekel Richon. — Nočem, da bi vsi hkrati govorili. En častnik, če je tukaj kak častnik, ki hoče prelomiti svojo prisego, naj govori za vse. Prisegam, da lahko govori brez kazni.
Ferguzon je stopil korak naprej, pozdravil svojega poveljnika z vso spoštljivostjo ter rekel:
—	Poveljnik, vi ste culi željo posadke. Vi se borite proti njegovemu veličanstvu, našemu kralju. Večina nas pa ni bila obveščena o ti-m, ko se i is je sprejelo Y službo, proti kateremu se bomo borili, čujte torej, naziranje mojih tovarišev, ki je obenem tudi moje. Vrnite nas kralju ali pa se bomo sami vrnili.
Ta govor je bil sprejet s splošnimi vzkliki, ki so kazali, da je predstavljalo mnenje poročnika če že ne mnenja cele posadke, pa vsaj mnenje pretežne večine te posadke. Richon pe takoj razumel, da je izgubljen.
—	Jaz se ne morem braniti sam. — je rekel, — ter se tudi ne bom udal. Ker so me moji vojaki zapustili, potem naj eden njih govori v njih imenu ter se pogaja, kot se njemu ljubi in se vam ljubi, a ta eni ne bom jaz. Govorite, kdo naj bo posredovalec?
fDalj* prihodnič.l
Petintrideseto poglavje.
1
Storiti hočemo sedaj korak nazaj ter posvetiti pozornost svojih čitateljev na dogodke, ki %o se ouigrali v Y«yrex.
Po par strašnih napadih, tekom katerih je poveljnik krajev
i	h čet žrtvoval veliko ljudi, so bile zavzete zunanje obrambe trd-
ii	ave. Pogumni bran de i pa so sc umikali le za pet za pedjo ter ko-nečno zavzeli svoje postojanke v trdnjavi sami Gospod de la Meil-li rave, je dobro vedel, da bo moral izgubiti šestkrat toliko ljudi pri zi. vzet ju jr'avne trdnjave, če je izgubil že pri zunanjih utrdbah od petsto do šeststo ljudi. Zavzeti je moral namreč trdnjavo, ki je bila obdana od močnih zidov in katero je branil mož, kojega strategič-j.( zmožnosti je žalibng spoznal na svojo lastno škodo.
Sklenjeno je bilo vsled tega vprizoriti redno obleganje, ko je armada zapazila pretlnjo stražo vojvode de Epernona, vsled česar j« bila kraljeva armada skoro podvojena. S štiri in dvajset tisoči ljudmi se človek vendar loti naloge, katere si ne upa lotiti z dvanajst tisoči. Sklenjeno je bilo vsled tega, da se bo splošni naskok završil tekom >«a*lednjega dne.
V spričo novih o.ia'nj, ki so dospela na li<-e mesta, je spoznal Kiehon, da ga hočejo v resr.iei premagati in ker je domneval, da je cioločcn za naslednji dan splošen naskok, je zbrr.l svoje ljudi, da se prepriča o njih razpolužeju, čeprav ni imel nobenega vzroka dvomiti o njih zvestobi vspričo hrabrosti, katero so pakazali tekom prvih l ojev,
Vsle*l tega ga je v veliki meri presenetilo, ko je zapazil med posadko povsem drugačno razpoloženje. Njegovi 'judje so metali mr ke, nemirne poglede na kraljevo armado in kmalu je bilo čuti iz njih > rst zamolklo mrmranje.
Richon ni razumel nobenega dovtipa v službi in prav posebno ne dovtipa take vrste.
—	Halo, kdo mrmra? — je vprašal ter se obrnil proti stran, od katere bilo čuti mrmranj«' najbolj razločno.
—	Jaz, — je »*ekel neki vojak, ki je imel več poguma kot pa ostali.
—	Ti?
—	Da, jaz.
—	Potem pojdi sem ter odgovarjaj.
—	Vojak je stopil iz vrste ter se približal svojemu načelniku.
—	Kaj ti manjka, da se pritožuješ? — je vprašal Richon ter se trdno ozrl v vojaka.
—	Kaj mi manjka
—	Da, kaj ti manjka? Ali dobivaš svoje racije kruha?
—	Da, gospod kjmandant.
—	Ali dobival svoje racije mesa?
—	Da, gospod poveljnik.
—	Ali dobivaš svoje racije vina?
—	Da, gospod poveljnik.
—	Ali imaš slabo stanovanje?
—	Ne.
—	Ali moreš kaj tirjati glede mezde?
—	Ne.
—	Potem govori Kaj želia, kaj hoče« in kaj pomenja to mr-
riranje ?
—	Pomenja, da ne borimo proti svojemu kralju, kar je za francoskega vojaka kpj huda stvar.
—	Torej obžaluješ, da nisi v službi njegovega veličanstva?
—	Pri Bogu, da.
—	In ti želiš zopet združiti se s kraljem?
—	Da, — je rekel vojak, katerega je motil mir Richona, kajti riialil je, da bo s tem enostavnim postopanjem izločen iz vrst armade princa de Conde.
—	Dobro, — je rekel Richon ter prijel moža za pas. — Ker so arjrata zaprta, moraš iti edino pot, ki ti še preostaja.
Angleško zrakopiovstvo.
Iz Glasgova poročajo, da so tam zgradili ogromen zrakoplov, ki nosi označbo R - 36 in ki naj služi prevažanju oseb. Zrakoplov ima 2S mož posadke ter prostora zz 50 potnikov. Dolg je 204 met-lov, prostor za potnike pa 40 metrov. Poleg 1e dvorane je več kabin s posteljami in popolno kuhinjsko opravo. Od Londona do Marseilla se bo rabilo samo 15 do 18 ur, od Londona v Egipt pa približno 72 ur ali tri (Till.
VABILO.
New York City.
V nedeljo 1. maja ob 5. uri po-jKildne priredi slov. pevsko društvo "DANICA" dr. Krekovo igro "TURŠKI KRIŽ" v dvorani 62 St. Mark's Place (8. ul.) v Xew Yorku. Po igri je prosta zabava in žrebanje dveh cekinov po $10 vsak. Cisti dobiček je namenjen slov. cerkveni občini v Brooklvnu.
Vljudno vabimo vse Slovence In Slovenke k tej prireditvi, katera bo ena najlepših, kar se jih je do sedaj priredilo v naši naselbini. Za mnogobrojen obisk se priporoča	44 Danica".
(2x 22&2S—4)
IŠČEM
izučenega mesarja, ki razume svoje delo. Dobra plača za pravega delavca. — Frank Kramer, 3852 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (26-28—4)
Zelim izvedeti za sedanje bivališče JOŽEFA TEŽAKA iz vasi Vidošiči št. 22. Leta 1914. se je nahajal v Pueblo, Colo. Prosim ako bere te vrstice, naj se mi oglasi, ali pa če kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi go blagovoli naznaniti. — John Pezdirc. 1126 Maple Way, Braddock, Pa. . (27-28—4
[Kdo rojakov ve, kje se nahaja JOHN" ŠTEFK, doma iz vasi Tenetiš nad Kranjem. Komur je kaj znano njegovo bivališče, prosim, naj mi naznani, ali ako sam čita ta oglas, naj se mi sam javi. — Frank Kern, Box 547, Export, Pa.	(26-27—4)
DOCTOR LORENZ
KOI NI aLOVKN«KO OOVORIČI ZDhAVNIR
Špacu>uar moških bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je adravljenje akntnik ta kronitnik kolanrf. Jas mm fes zdravim nad 23 let Ajr Imam skušnje ▼ vseh bolesnik in bi znam zlovenzko, zato v*s a&ortat popolnoma razumeti in ti vaše belecen, da vas ozdravim in «rmam moft In adravjj. Sk<w d 23 let zem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju bolezni. Zato ms morete popolnoma saimsti na mana, moja sferi pa je, da vas popolnoma anireviu. Ve odlašajte, ampak pridi«« iimpreje.
padanje le«. boletlne v kaatefc. stare rana! fltvine MuM, eiisil sel^fciiTJr"'
Vratne <n wi V »>oasHs*.	In s iUJ> «e t. or* ajosraJ e* t.
"*■<■». V torldk. irtrtkUi In aetata* od S. mn aJotreJ e* a
«t«e wiiir. os nedelja* m * t. m oipoMno. »MTI NI ZDRAVIM. PRIDETE OeZBMO. NE POKABITR IBB <K
HiHLftVt
Dr. LORENZ ***	Pittsburgh, pa.
Ne*a«e«1 «rvni tewnlkl ~*MJ* HI si Ul. e« VM ranima*. Jmbum lwrti>i •e « itaMH orala. mM som MS iZnei har «aa ir i
NAZNANILO IN VABILO.
Chicago, 111.
Slavnemu občinstvu v ChLeagi in okoliei se naznanja, da se vrši prihodnji ali tretji shod zastripni-kov in zastopnic chieaških„ društev, zborov in klubov za Slovenski Narodni Dom v soboto 30. ;rprila ob 8. uri zvečer na Robey
in 22. St. Na dnevnem redu je vo-; litev stalnih uradnikov, delnice, forma nove stavbe in več drugih važnih reči. Ker je zanimanje za Slov. Xar. Dom postalo zadnje čase preet-j živahno, se tem potom poziva vse zastopnike in zastopnice. da se zagotovo vdeleže prihodnjega shoda gori imenovanega j dne. Rojaki in rojak in je iz Olii-Vage, poprimite se prekoristaio i ideje, da prej pridemo do zaželje-nega eilja. Pri vsaki priliki vam naj bo napredek Slovencev v Chicagi. Na svidenje!
John Zvezieh, tajnik.
Rad bi izvedel za naslov svojeg.i brata FRANKA RENČIČ, doma iz llerpelj št. 26. Mislim, da se nahaja nekje v Chieagi, II.. Prosim cenjene rojake, če je kn-teremu znan. da ga opozori n i ta o<rlas. če pa slučajno Kam č - ] ta te vrstice, naj se mi takoj oglasi, ker jaz nameravam v kratkem odpotovati v domovino. Moj naslov: Anthony Ben-čič. Camp 13, Box 1. Slatv Fork, \V. Va.	(28-29—i)
Kje je LEOPOLD BABXIK, ki je preti leti stanoval na naslovu: 1042 Helmden Ave., Cleveland, Ohio? Za njetra. hi rada izvedela njegova sestrična Angelika Bezlaj, rojena Jakulin. Svoj naslov naj blagovoli naznaniti na: Frank Sakser State Bank. 82 Cortlandt St.. New York. (28-29—4)
NAZNANILO.
Rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
ANTON GLAŽAR,
ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glaa Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Foreat City in okolici.
Upravništvo Glasa Narode.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJE J O IZ JSEV Y0RTA.
IA »ROPA J
U po ranih Krajih .	-AMERIKE — V
r tftl'f' stlSitHt, y0razne ali ' Tyufir , oWrfwf ^ poslopji. TVv orodje)*, in pndtlki^
ZMUČM
oc;!' 630 ST.CLAIR
CLtVfLANS, O.
NOVO! NOVO!
Pozor!
Sluvenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozebite ne Jioj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach
Pozor rojeki in rojakinje!
Od Alpentioktare Vam zrastejo knal lasje v Stili tednih. Od Alpenpomade zrastejo ▼ tttlb tednih mofiklm krame
brke In brada- Revaatizem ali ko«tlb<>l ae osdravi popoln orna v Otih dneh. Od Bnj-Jlntinktnre Tam postanejo «Kt
Uaje popolnoma natural kakor ao bili v mladosti- Zdravilo za rane, opekline kraste, bole, turove, ca kurje oBesa. bradoviee, potne noge. oseb line. Zastarane ielodčne bolezni se sdrmrljo bltro ln pocenL PiUte takoj po cenik tn In krasen iepni Koledar in knjiilco sh leto 1921 pošljem zastonj. Pošljite Or marko za poštnino, kiijlZica, velja vsakemu v potrebi vet kot $10.
I	Jakob Wahcaeh
CMS Ranam Ave.. »LKOmM. O.
ZNIŽANJE CENE
veljavne od 15. marca naprej.
Cene za pristne glasne Columbia gramofon* so padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon za nizko ceno.
Pišite nam takoj pe nori cenik z novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev.
Ivan Pajk
24 Main St., Conemaugh, Pa.
IMPORTIRANE
BRIN JE VE JAGODE
Vreča 130 funtov $12.
Pri večjem nakupu vprašajte za
posebno ceno. K naročilu priložite Money Order
MATH. PEZDIR
Box 772, City Ha11 Sta. New York, N. Y.
N. AMSTERDAM	30 aorlls — Boulogne
CHICAGO	30 sDrlla — Havre
LA LORRAINE	SB sorlls — Havre
FINLAND	30 aprlia Cherbourg
AQUITANIA	3 ma-ia — Cherbourg
ADRIATIC	4 mala — Cherbourg
NOORDAM	T mala — Boulogne
uAFAYETTI	7 mala — Havre
LAPLAND	7 mala — Cherbourg
CRETIC	11 ma<« — Genoa
FRANCE	12 mala — Havra
LA TOURAINE	12 mala — Havre
MAURETANIA	12 mala — Cherbourg
ROCHAMBEAU	M mala — Havre
OLYMPIC	14 maia — Cherbourg
KROONLAND	i V4 mala — Cherbourg
CALABRIA	17 mala — Trst
LA SAVO IE	«1 mala — Havre
AQLMTANIA	H mala — Cherbourg
ZECLAND	2S mala — Cherbourg
LA LORRAINE	28 maia — Havre
ARGENTINA	24 mala — Trat
AQUITANIA	24 maia — Cherbourg
PRES. WILSON	28. mala — Trat
ADRIATIC	1 Junl. — Cherbourg
8ERENGARIA	2 luni. — Cnerbouro
OLYMPIC	4 Junl. ~ Cherbourg
FINLAND	4 |unl. — Cherbourg
LAFAYETTE	4 lunl. — Havre
ROUSILLON	7 lunl. — Havre
LA TOURAINE	7 lunlla — Havre
MAURETANIA	9 lunl. — Cherbourg
LAPLAND	11 Junl. — Cherbourg
BELVEDERE	11 Junl. — Trat
CANOPIC	17 Junlia — Genoa
KROONLAND	18 lunl. — Havre
COLUMBIA	28 Jun. — Trat
RERENGARIA	30 lun. — Cherbourg
PRES. WILSON	9 julija — Tr»t
ARGENTINA	21 lul.Ia — Trat
BELVEDERE	tt aug. — Trat
QleSe cen za vesne listke in vaa Srwga eolavnila. obrnite aa na NHka.
PRANK 8AK8ER 8TATE BANK
88 Cortlandt	New York
French Line
C0UPA6HIE 6ENERALE TRANSATLAXTIQUE
v jugoslavijo preko havre
LA LORRAINE	30. aprila
LAFAYETTE ................. 7. mala
FRANCE ..................... 12. mala
ROCHAMBEAU .............. 14. mala
Direktna lelexnflka rveza Lz Pariza t vsa glavna toCka Jugoalavlle.
Hitri parnlkl a itlrlml In a ve m a vtjak*-■na. Poseben zastopnik Jugoslovanska rlade bo pričakal potn|ke Ob prihodu na-*lh parnlkov v Havru ter |lh toino odprem II kamor to namenjeni*
Parnlkl Francoske Črte so transportlraN
takom, volne na tisoče Eehodovaiklh vo-
laov brez vse nsorlllke.
Za ilfkaria In eane voretatta t
QRU2BIMI PISARNI. 19 Stati St, 1Y. C
ali pa pri lakalulh agentih.
\30
Nova in zanimiva ponudba! Zastonj-namizni prt-zastonj.
-VrVi ^ ., v vJ/

i * '	' *: f
•J	* M P \ jj-T ^	jJ
■	^ ^ h £ 2 idi i': f
-	• -v e i ■ * s
fc^ r M-i: v,.
.. ^	m -1 »t • j A."
,1	vv*/ »i I v .«>
i i	- - * ■« a
Ml garantiramo zadovoljstvo sil
KUPON: Prosim pošljite mi .......... zavea za kar prila-
35 entov «a poAiljaJne strofike. $10.SO bom plačal, ko bom
dobil. Naročam Štiri zavese, zato. da bom dobil namizni prt
orezp laCno.
Ime ..........................................................
Naslov .......................................................
Mesto in drtava ...........................................
&e nikdar prej ni bilo tako vredneaa nudenega zastonj.
Za kaj ne izkoristite te prilike prej. predno ne bo prepozno. Mi Imamo
samo 500 teh z roko napravljenih namiznih prtov s krasnimi umetaiikiml slikami, kar vam bomo poslali brezplačno, te naročite od nas ne kasne jo kot
v Jeku trideseih dni itiri zavese, ki so tukaj naslikane ter bodo alutiie v
okrasek vaših oken. To so zadnjegra modela in tako napravljenje, da je za vsako okno potrebna ena zavesa. Vsled svojih umetniških okraskov in *a-rantiraneica ročnega dela. izgledajo Jako bogato. Niti za »15.00 ne morete dobiti bolj&ih in ne bodo trajale dalje kot te. katere nudimo po posebno
ceni 82.95 komad. Če	__	___ _
1lh pa naročite za Štiri okna. boste prihranili I1JW. kajti dali jih bomo vam za samo 110JO. Pole* tera boste dobili Čisto brezplačno ču-dovitii namizni prt.
Pomnite, da je ta posebna uvedbena ponudba veljavna samo za en mesec. Vsledtega pojdite takoj na delo. in nikdar ae ne boste keaaii.
Na pošiljajte nam nobenega denarja. Pošljite samo kupon a 35 centi v znamkah za pošlljalne strofike. Plačajte oatanek, ko boat« dobili pofiiljaiev.
pa vrnemo denar.
Union Sales Company
Devi. 1(3
2029 W. Ctucage Ave Chicago, IH.
jMSMS^^
Patenti.
Na zahteve vam bo po__
I brezplačno dragocena knjižica | l a informacijami o patentih,
Iznajditelji
In drugI, plilte ponjo.
Ime A. M. WILSON Je iel osno 30 LET in vsaka nam poverjena patentna zadeva bol defeina najboljše ptzoraosti. Pošljite model ali slika rade] iznajdbe v pregled. Plilts danes po slovensko pstsn. tno knjiilco v alovenakam jeziku na aledečl naalov:
A. M. WILSON -i
Reciatered Patent Attorneys
320 Victor Bldg., Washington, D. c.
Gosulich črta
Direktno potovanje t Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ...... M. maja
PRFS. WILSON ____ M. maja
BELVEDEHE ...... 1L junija
'iiia ikum, imkim aa «■■ le v Juoaetavlil lo ftrfellL
oailafaa^inetivjit^ prvesa^dres*-*Malki ti OMSga raarada ItI^iIi
phelpsIrotSs. co.
4 Wert BtreeST "''"'nIJ T«k
unmiminimiiiiiiiiii""-
LLOYD SABAUOO
Prihodnji odpluti« !» N T. parni k aa Z vijaka RE D» ITALIA — mala
REGINA O* ITALIA — 28. mala ladajajo m direktni vozni llatkl do vseh davnih meat v Ju«oe!avllL
Brezplačno vino potnikom t. razreda.
PREDNO SE ODLOČITE
sa tvojo AroHno aorodnika «11 prijatelja naročiti vo*ni Ustak, ali podati denar t domovino, da ti ga potnik aam kopi, piEte najpr-▼o sa tozadevna pojasnila na mano in za nam ji to tvrdko FRANK SAKSER STATE BAHX 82 Cortlandt St.. Haw York
AMERICAN LINE
__Direktna služba
NEW YORK - HAMBURG
Vsllkl modemi oarnlkl na dva vijaka MINNEKAHDA (nov) MANCHURIA	MONGOLIA
samo tretji razred.
21. maja	Z. junija	16. junija
Najkrajia In najboli pripravna pot. Prevata se potnike prvega in tretjega razreda. Potnikom tretjega razreda etretejo v veliki obednici steward! pri jedi. Zaprte robe reaervirane aa
ženske in otroke. Vpralajta pri kompanljakl pisarni • BROADWAY, NEW YORK	or, ,0kalnem soentu.