GLASNIK
Stanovsko in strokovno
Slasiio Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cuna 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi sc ne vračajo.
Letnik Hi.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1923.	16. številka
Preizkušnje.
Ravnokar minuli dogodki so nam pokazali, koliko so vredne naše organizacije. Priznajmo si kar odkrito, da so prav za nič in po principu, po katerem so sestavljene, tudi boljše biti ne morejo.
Vsepovsod se je do sedaj v praktičnem življ&nju izkazalo, da pride gospodarstvo, kjer gospodari in komandira več glav, prej ali slej na kant. Tudi vojska ima enotno vodstvo, enotni generalni štab. In naša vojska — naša organizacija ima toliko generalnih štabov, kolikor je službenih kategorij v poštni stroki. Vsak dela za sebe po svoji glavi, vsak odloča za se, vsak vodi svoje člane po svojih potih- Enotnosti ni. In zato smo zgubili bitko, predno se je pričela.
Pa kažemo dostikrat tja preko na Srbijance in jim predbacivamo, da je njihova organizacija za nič. In danes lahko rečemo, da je vsaj za sto odstotkov boljša od naše. Oni so rekli, da ne gredo v štrajk — in pri tem je ostalo- Nikdo ni skomignil! Ako bi bili pa rekli: mi bomo štrajkali, bi se bilo to gotovo zgodilo, ker bi bila ta beseda izzvenela iz enih ust. Diktiralo bi se bilo! In v organizaciji je preudarjena in v posvetovanju sklenjena diktatura dobra, da celo potrebna.
Zato si kar vsi trkajmo na prsa »mea culpa«. Ne obsojajmo prav nikogar, ker krivi smo vsi! Dosti smo imeli časa, dosti se je svetovalo, predlagalo in dokazovalo o potrebi reorganizacije naše lepe armade, zahtevalo centralizacijo po avstrijskem ali srbsk. vzorcu, pa tega nismo hoteli. Bali smo se drug drugega in drug drugemu nismo zaupati. In kaj imamo od tega — velik fiasko, ki pa je bil po mojem mnenju potreben. Spametovalo nas bo to svarilo.
Se je čas, 'da popravimo, kar smo zagrešili — ampak takoj na delo! Vrtimo vse sedanje ozkosrčne vezi raz sebe, proč z licermerstvom! Vse moči skupaj, pa naj bo to Savel ali Pavel, v enotno organizacijo! To željo so izrazili tudi naši tovariši iz beograjskega Saveza, dali so nam ravno o pravem času dober nasvet. Realizirajmo sklep zadnjega občnega zbora Zveze in hitro na delo. Vse skupaj, komur je v resnici na stvari! Padejo pa naj osebnosti, za te v organizaciji ne sme biti prostora. Vsak tak poizkus se mora v kali uefušiti.
Kdor pa se te nove akcije noče udeležiti, naj ostane kjer je! Prosili ne bomo nikogar. Našli pa bomo sredstva, da nam taki elementi nikdar ne bodo delali zgage.
Zadnja preizkušnja to zahteva! Puške ne v koruzo — pod nobenim pogojem, posebno sedaj ne, ko se sestavlja pravilnik ^a poštno stroko, pri katerem moramo sodelovati. Zahtevamo tudi spec'jelno pragmatiko za našo stroko, slično železničarski. Če bo v teh važnih momentih naša organizacija razbita in brez moči, Tedaj je
vsak uspeh že vnaprej izključen. Zatorej tovariši in tovarišice vseh kategorij, skupaj v enotno fronto v dosego našega smotra!
Poštni kongres.
(Dalje in konec.)
Če bi mi ustavili naš list le za en me-’ec, bi izgubili nebroj članov. Še tako. k'1 kolikor mogoče redno izdajamo list in vrhu tega pismeno obveščamo večje centre o poteku sej in posvetovanj, nam očitajo člani, da jih premalo informiramo. Vsaka pokrajina ima veliko drobnarij, ki gotovo ne zanimajo tovarišev v drugih pokrajinah, a jih je vendar treba priobčevati, ako hočemo, da so naši člani pravilno orijentirani. Mislimo na poročila, o poteku občnih zborov in sej, ne pa na osebne napade, ki so se zadnje čase prikradli v naš list in ki bodo menda sedaj za vedno izginili. Istočasno Ra je treba povzdigniti osrednje glasilo. Ni prav, da je v področju našega ravnateljstva le par naročnikov na savezno glasilo. Še manj prav pa je, da iz province nihče ne dopisuje in morajo vse članke skovati v Beogradu naši srbski tovariši sami.
iz nekega mesta v Vojvodini je prišel delegat na kongres, a je še le tam izvedel, da nima pravzaprav niti pravice prisostvovati zborovanju, ker njegova organizacija še nikoli ni plačala Šavezu kakega prispevka. Tega delegata smo vprašali, kako izgleda njegovo društvo. Dobili smo odgovor, da to društvo m nikjer včlanjeno. Pobira sicer nekako članarino, a depar porabi izključno za podporo svojih Članov, ki jih je zadela kaka nesreča. V Beograd so ga poslali, da bi na kongresu interpeliral zaradi služiteljskih oblek in čevljev, kar mu je pa bilo onemogočeno, ker ni bil član Saveza. Naprosil je nas, da bi to nalogo namesto njega izvršili, kar smo mu radi obljubili. Nek drugi delegat nas je naprosil, da bi zahtevali izenačenje nočnih pristojbin. Tudi temu smo obljubili, da bomo njegovi želji ustregli. Ni nam pa bilo treba zaradi tega oglasiti se k besedi, ker sp zaradi oblek in nočnih doklad interpelirali drugi. Delegat naše Zveze ni dobil v Ljubljani nobenega naročila in nobenega navodila, kar je gotovo jako čudno. Naši člani menda niso v tako srečnem položaju, da bi ne imeli nobenih zahtev,'bolj verjetno je, da so vodstva posameznih društev pozabila sporočiti delegatu zahteve svojih članov.
Delegat Zveze tudi ni odgovoril tovarišu Tavzesu, ki je v svojem govoru omenil, da so maturanti in računarji izstopili iz Zveze, ker so zapazili, da imajo lastne zahteve, ki jih drugi ne podpirajo, kakor: da se vpošteva šolska naobrazba, ne ukine »stečenih prava« ter uvažuje strokovne izpite. Naštete tri točke imajo namreč v svojem programu vsa v zvezi včlanjena društva, kar je gotovo vedel tudi tovariš Tavzes. Gotovo mu je bilo znano, da na pri-
mer društvo prometnih uradnikov, čigar člani so doslej z maturanti v isti kategoriji v prvi vrsti zahteva, da se vpoŠtevajo njihove pridobljene pravice in strokovni izpiti, ker le na ta način ostanejo člani tega društva v kategoriji, v kateri so danes. Na ta govor tov. Tavzesa ni delegat Zveze odgovoril, ker so mu drugi odsvetovali, češ da ni umestno na kongresu razlagati naših razprtij.
Še nekaj nas je močno motilo na kongresu, da »e namreč delegate vedno gleda skoz narodnostna očala — in tako se pripeti, da imamo slovenačke, hrvatske in črnogorske delegate. V organizaciji ne poznamo ne narodnosti, ne strankine pripadnosti. Delegati torej niso iz Slovenačke ali Črne gore, ampak od direkcije Ljubljane, oziroma Cetinje.
Dan po kongresu smo se zglasili pri različnih referentih poštnega ministrstva, ki so nas sprejeti jako ljubeznivo. Za te po-sete smo hoteli dobiti dovoljenje pri g. generalnem direktorju Dimitrijeviču. Prijavili smo se ter bili takoj sprejeti. »Dovolite, gospod generalni, da »e .Vam kot delegati Zveze iz Ljubljane poklonimo ter Vas prosimo za dovoljenje, da smemo v posameznih oddeljenjili ministrstva intervenirati«. Po teh besedah smo hoteli oditi, toda g. generalni nas je zadržal in ponudil sedeže. Vsedel se je nam nasproti. ' Cigareje nam ni ponudil, kar pomeni pri g. Dimitrijeviču: sprejeti ste nemilostno. Nato je vprašal, kdo zastopa društvo maturantov. Povedali smo mu, da je to društvo izstopilo Iz Zveze, kar mu je bilo že znano. Gospod generalni direktor je govoril dobre četrt ure nekako tako: »Znano vam je gotovo, kako dragi so mj bili Slovenci. Ugodil sem vsaki njihovi želji, ako mi je bilo le količkaj mogoče. Napredovanja so se izvršila v Sloveniji preje kakor v drugih pokrajinah, kar je povzročalo zavist. Tudi od zgoraj so to zapazili ter mi očrtali, kaj imam s Slovenci. Odgovoril sem, naj puste to, »protežiram jih, jer su pouzdani ljudi«. Rad se spominjam mojega obiska v Ljubljani. Sprejet sem bil nad gostoljubnostjo i topio sam se radošče. Letos bi moral itj na oddih v Rogaško Slatino, Pa ne grem, ker ne maram potovati preko Slovenije. Kakor ste mi bili preje prvi od zgoraj, tako ste mi danes zadnji od zdola j.«
Poslušali smo radovedno in nismo mogli uganiti, kam meri g. generalni. Rešitev uganke nam je dal sam v nadaljnjem govoru :
»Zadnjič je bil v Beogradu kongres in na tem kongresu je govoril Slovenec in sicer poštar z a š tr aj k. Dobro! A povem vam, da je država močnejša kakor ste vi. j Država bo ostala, a oni, ki se bodo udele-i žil; takega pokreta, bodo ležali tam.« Pri tem je pokazal z roko k peči- »Mi državni nastavljerici ne delamo samo za žepe, ampak tudi za čast. Kot generalni direktor z ženo in eno hčerko dobivam mesečno samo
2400 Din, kar je gotovo veliko premalo odškodnina za odgovornosti polno službo. Toda mi ne delamo saino za denar.«
Povedali srno g. generalnemu, da se v Sloveniji res nekaj kuha, a to le zaradi tega, ker so postale življenske razmere neznosne. Pokret ni političen, ker se ga udeležujejo pripadniki vseh strarvk. A ko bi se poštarji pokreta ne udeleževali, bi .prišlo vseeno do izbruha, ker se je draginja iz Beograda preselila v Ljubljano. Pri nas so vsa živila veliko dražja kakor viTeogradu. Dokaz tempa je to, da izvažajo živila iz Beograda v Ljubljano, kar se vsekakor mora izplačati. Obljubili smo g. generalnemu, da bomo sporočili našim članom vse. kar smo čuli iz njegovih ust- Tovariš Jakše je še omenil, da ima ljubljanska direkcija še privremenih poštarjev s petimi leti službe, ki bi že vendar morali biti imenovani za poštarje. Nato nas je g, generalni prav hitro odslovil brez vsakih obljub.
Gospodarski in stanovski del.
TOMA JOVANOVIČ V NASI SREDI.
V ponedeljek 6. tin. na vse zgodaj se je nenadoma pojavil pri Zvezi poštnih organizacij predsednik Centralnega poštnega saveza g. Toma Jovanovič iz Beograda. Prišel je popolnoma nepričakovano. Svoj prihod je sicer še iz Beograda pismeno prijavil, toda pismo je bilo Zvezi dostavljeno eno uro po njegovem dohodu. Še posebno nerodno je bilo, da je Zvezin predsednik odpotoval ravno prejšnjega dne na dopust, od koder smo ga morali telefonično nazaj pozvati. Ravno tako nismo mogli pravočasno obvestiti ljubljanskih članov, da se mudi centralni predsednik v Ljubljani ter da naj pridejo poslušat njegova izvajanja, ki jih bo predaval popoldne.
Kolikor je manjkalo na vseh zunanjih okoliščinah, toliko bolj smo ga skušali prisrčno sprejeti ter mu krajšati kratko bivanje v Ljubljani. Predsednik Toma Jovanovi^ se mudi namreč na poročevalnem potovanju, da obvesti posamezne pokrajine O' poteku V. poštnega kongresa ter o stališču, ki ga zavzema Savez napram novi službeni pragmatiki. V nedeljo je imel zborovanje v Zagrebu, v ponedeljek pa v Ljubljani, od koder se je še istega dne vrnil v Beograd.
Tukaj hočemo podati le glavne misli iz njegovega govora, ki ga je imel na ljubljanskem sestanku v Virantovi hiši. Ce ne zanimanje, vsaj uljnudost je zahtevala, da se udeleže tega sestanka vsi službe in nujnih opravkov prosti uslužbenci poštne, telegrafske in telefonske stroke iz Ljubljane. Na žalost in v sramoto pa moramo povedati, ca je prišlo na sestanek le 2 ducata tovarišev, še ti skoro vsi od direkcije. Kdo in kakšni oziri so temu vzrok, ne bomo tu raziskovali, pripomnimo le, da tajnik Zveze ni mogel nikogar obvestiti, ker je moral spremljati Tomo Jovanoviča, pač pa je naprosil drugega gospoda, da sigurno obvesti ljubljanske pošte o uri in kraju sestanka.
Tukaj hočemo podati samo v obrisu izvajanja Savezovega predsednika g. Tome Jovanovijča in na kratko potek sestanka.
Toma Jovanovič je na dolgo govoril o razmerju poštnega osobja do tovarišev v drugih slovanskih državah in o našem končnem cilju — o vseslovanski poštni zvezi. Nato je prešel na domače razmere ter izvajal: Ni dobro, da se deli poštna, telegrafska in telefonska stroka v toliko organizacij. Ta razcepljenost je zlasti neprijetno učinkovala na zadnjem poštnem kongresu, ko sta bili zastopani iz Zagreba 2 organizaciji, iz Slovenije pa kar 3 organizacije. Zlasti Sloveni-
ja, ki ima brezdvontno največje organizato-rične zmožnosti, se je do sedaj vedno odlikovala po enotnosti in slogi. Na vseh dosedanjih. kongresih je bila zastopana iz Slovenije samo Zveza kot taka. Zdaj je prišlo do obžalovanja vrednega razcepa, da so posamezne kategorije izstopile iz Zveze. Ce se hočemo ločiti po šolski izobrazbi ali po poslu, katerega kdo opravlja, imamo lahko 20 organizacij. To pa nikakor ne more biti dobro in koristno, kajti taka organizacija ne bo nikoli čvrsta, ravno ker ni enotna. Naš prvi cilj je, da se združimo, šele združeni moremo zasledovati druge, višje cilje.
Dalje opisuje predsednik razvoj Saveza od ujedinjenja sem, početke in sedanjo sliko poštnega doma ter upoštevanja vredni faktor. katerega so si postavili z lastno zadrugo.
Omeni tudi akcijski odbor, kateremu na čelo je bil on izvoljen. Ko je bilo treba podpisati znano resolucijo akcijsega odbora ter jo predložiti vladi, posameznim ministrom in parlamentarnim klubom, se ni našel nihče, ki bi dal svoj podpis pod to resolucijo ter jo nesel ministrskemu predsedniku. Predsednik Saveza je bil tisti, ki ni poznal strahu ter se je postavil na čelo cele akcije. Res da ni pri-’ nesla ta akcija posebnih uspehov, uzakonitev službene pragmatike je pa vsekakor požurila.
Nova službena pragmatika ima sicer svoje dobre strani, po drugi strani pa tudi toliko praznin in krivic, da jc mi ne moremo sprejeti. Na vsak način mora dobiti poštno osobje svoj specijalni zakon, svojo lastno službeno pragmatiko. Železničarji, sodniki, profesorji in učitelji imajo posebne pragmatike, zakaj bi ne zahtevali i poštarji zase svojega posebnega zakona. Poštno, telegrafsko in telefonsko osobje dela tako težavno in odgovorno službo, da se nikakor ne more in ne sme uvrstiti med ostale državne uslužbence. Železničarji bodo dosegli z lastno pragmatiko 251etno službeno dobo, med tem ko bi morali mi služiti po splošnem zakonu 35 let. Kakšna krivica, če pomislimo, da doseže železniški sprevodnik, ki hodi od vagona do vagona in ščiplje karte, že po 25 letih polno službeno dobo, med tem, ko se vozi v istem vlaku naš ambulancar - uradnik, poduradnik, sluga — ki dela naporno celo pot, vozi seboj milijone vrednosti, za katere je odgovoren, vlači vreče in pakete itd., pa mora služiti 30 let, da ima pravico do polne pokojnine. Uslužbenci naše stroke delajo po 200 do 220 ur na mesec, med tem ko ostali uslužbenci — razen železničarjev — komaj po 150 ur, profesorji celo samo 60 do 80 ur. Naši ljudje delajo tudi težke in naporne nočne službe. Kako moremo po vsem tem mi kdaj pristati na to, da se zadovoljimo s splošnim zakonom, ki velja za vse državne uradnike. Tudi pri poduradnikih in slugah velja isto. Naši služabniki opravljajo težko in odgovorno službot n. pr. denarni pismonoše, sprevodniki ainbulanc, peronski uslužbenci itd. Kje se morejo meriti ti s služabniki drugih resortov, kjer obstoji njihovo glavno delo v donašanju kave in cigaret uradnikom.
Zato stoji Savez odločno na stališču, da se mora za poštno stroko izdelati v najkrajšem času posebna službena pragmatika ter da se mora ozirati v prvi vrsti na strokovno znanje. Osobje, ki se bo ob sprejetju pragmatike že zateklo v ptt. službo, naj se porazdeli tako, da pridejo juristi v 1. katego-njo, vse drugo strokovno osobje uradniškega čina pa v II. kategorijo. Tak načrt je Savez že izdelal, g. gen. direktor pa mu je obljubil, da ga bo predložil poštnemu svetu s priporočilom.
Jane ž i č (predsednik Maturantskega društva) je proti specijalni pragmatiki za poštno osobje, češ da bi se s tem stvar samo
zavlekla. Boljše je držati to pragamtiko nego loviti novo. Vprašanje za poštno stroko naj se reši s pravilnikom. Maturant', so tudi zoper tos, da bi bilo strokovno znanje merilo, v katero kategorijo kdo pride. Glavno je šolska izobrazba, po šolski izobrazbi jim je že s splošnim zakonom zajamčena II. kategorija in to hočejo na vsak način imeti. Da bi pa prišlo vse poštno uradništvo v II. kategorijo, se mu zdi že iz finančnih ozirov nemogoče.
Tomo Jovanovič: Mi zahtevamo poseben zakon, katerega more samo parlament z drugim zakonom izpremeniti. Pravilnik pa lahko izpremeni vsak referent, kadar se mu zljubi. Važno je tudi to, da zahtevamo mi samo 301etno službeno dobo, kar pa more priznati samo zakon, ne pa pravilnik. Ne more razumeti, kako se more najti poštni uslužbenec, ki je proti svoji lastni pragmatiki. Sploh pa je to kardinalna zahteva Saveza, katero so podprle tudi druge pokrajine. To točko je stavil tudi V. poštni kongres na prvo mesto resolucije, ki je bila soglasno sprejeta. Egoizem je, če zahtevajo nekatere organizacije, katerih člani imajo višjo šolsko izobrazbo, da bi drugi tovariši, ki imajo strokovno izobrazbo, ne mogli priti v njihovo kategorijo. To ni niti lepo, niti kolegijalno in Savez teh stremljenj ne bo podpiral.
Po različnih interpelacijah, ki so jih stavili zastopniki poduradnikov in slug radi službene obleke in napredovanja, je zaključil predsednik Zveze tov. Urbančič sestanek, poudarjajoč, da stoji Zveza v vseh zahtevah odločno na strani Saveza. Ravno v tem dejstvu pa se kaže velika nedoslednost tistih organizacij, ki so izstopile iz Zveze, pa stopile istočasno v Savez, kajti Zveza dela točno po inicijativah Saveza. Zato mora biti vsakomur jasno, da'niso vodili teh društev pri izstopu stvarni razlogi, nego drugi, ki bi v organizacijskem življenju ne smeli biti merodajni.
Joja:
Službena pragmatika.
Čudna so pota božja! Tri leta smo čakali na enotni zakon o uradnikih in služabnikih civilnega reda, na takozvano službeno pragmatiko. Čakali smo jo ko Mesijo. Tisočkrat in tisočkrat je bila ta beseda v ustih tisočerih. Nekateri so pričakovali ž njo izboljšanja materijalnoga stanja, drugi so videli v njej korekturo krivic, ki jih je zadala ali Avstrija ali vojna ali poprevratna doba. Marsikomu pa se je svetila ta beseda kot zasluženi, mirni in brezskrbni počitek po 30, 35 ali še večletnem delu.
Ta tako dolgo pričakovana beseda je 24. julija t. 1. s prejetjem zakona v narodni skupščini in 6. avgusta t. 1. s sankcijoniranjem kralja meso postala. Žal, da to meso ni prave vrste. No, pa državni uslužbenci smo se zadnja leta že tako privadili vsem različnim dobrotam trete ali še slabše vrste, da bomo nemara tudi to pragmatiko prenesli.
Kakšna ironija usode! Tako težko smo čakali na uzakonitev pragmatike. Časih smo mislili, da bo ta dan, ko bo zakon v skupščini sprejet, naš največji praznik. Skoro da smo že mislili na topiče, ki bi naznanjali vsem ta veliki dan, kakor ob sprejetju ustave. Zdaj je pa odmevala kletev in zabavljanja, ko se je zaznalo, da je narodna skupščina^ z večino glasov uzakonila vladni načrt službene pragmatike. Že samo to dejstvo priča, kako izvrsten in moderen mora biti ta zakon.
Priznati moram, da ga ne poznam v podrobnostih. Brez dvoma je, da ima dosti dobrih, sončnih strani, toda mi slutimo za enkrat samo težo in nevarnosti, ki nam prete z nekaterimi členi, ki jih obsega ta zakon.
Ta zakon vsebuje namreč nekatere določbe, kakršnih pač ne pozna nobena evropska država. Odlično skrpucalo tvorijo zlasti prehodna določila, katera je vrnila vladna večina v zadnjem trenotku naravnost zahrbtno.
Ali je ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dobra ali slaba, moderna ali reakcionarna, v to se kot državni uradniki ne moremo spuščati. Dejstvo pa je, da mora biti za vsakega državljana ustava prvi in najvišji zakon. Mi pa smo doživeli, da se nam z ustavo zajamčene pravice z drugim zakonom, s službeno pragmatiko, kratijo. Drugi državljani imajo po ustavi pravico, da svobodno mislijo in svoje misli o tem ali onem — pa tudi o državni obliki — svobodno izražajo. Državni uslužbenec tega ne sme, to se pravi, po ustavi bi sicer smel, toda po zakonu o službeni pragmatiki mu je to zabranjeno. Če pa državni uslužbenec take svoje misli vendar »izpeljava«, ne pride ne pred sodišče, ne pred disciplinarno komisijo, nego enostavno preneha biti državni uslužbenec.
Končna določila službene pragmatike, takozvana prehodna določila, so vreden zaključek celega zakona — finis coronat opus. Z dnem, ko stopi kragmatika v veljavo, izgube vsi državni uradniki za tri leta stalnost, to se pravi, vsi postanemo za tri leta provizorični. Ali si že 10 let stalen ali 20, to je vse eno, na stara leta postaneš zopet »privremeni poštar«.
Torej gremo ritenski, nazadujemo? Seveda, moj dragi, kaj še nisi vedel tega? Povsod, v vseh stvareh in dosledno nazadujemo. To je potrebno za popolno ujedinjenje. Če Bog da in sreča junaška, čez 10 let boš že objemal zadnjega Arnavta kot rodnega brata po srcu in kulturi.
Če vse to preudarimo, res ne razumem, zakaj bi se mi branili posebnega zakona o službeni pramatiki za poštno, telegrafsko in telefonsko stroko. Naša služba se tako razlikuje i po težavnosti i po odgovornosti od drugih strok državnega aparata, da moramo vsekakor zahtevati za našo specijalno' službo specijalnoga zakona. Po večini se bodo itak vnesla določila iz splošnega zakona, zahtevati pa moramo, da se izpremeni v poštnem zakonu določba o službeni dobi. Sigurno je, da če dobimo svojo lastno pragmatiko, da bo veljala za ptt. osobje 301etna službena doba, med tem ko je določena po splošnem zakonu na 35 let. Brez dvoma je tudi, da se bodo dale doseči s posebnim zakonom še druge dobrine, kolikor toliko višje plače, hitrejše napredovanje, vozne ugodnosti, posebne doklade za izredne panoge ptt. službe itd.
Še neki drugi moment govori za to, da se priključimo tudi Slovenci borbi za specijalno poštno pragmatiko. Centralni savez in srbski tovariši stoje odločno na tej zahtevi. Ta točka je bila središče, okoli katerega je potekal V. poštni kongres v Beogradu. Srbski tovariši vedo, da utegnejo z lastno pragmatiko samo pridobiti, ničesar pa izgubiti. Zato tudi nam ne preostane druga pot, nego da se krepko naslonimo na Savez in tovariše v Srbiji. Morda so danes različni pomisleki proti posebnemu zakonu, pa uverjen sem, da bo nam to samo v dobro.
Poročilo Saveza ptt. službenika Zvezi poštnih organizacij.
Na razne interpelacije in vprašanja, ki so jih stavili zastopniki organizacij predsedniku Saveza g. T. Jovanoviču na sestanku dne 6. t. m. v Ljubljani, nam je poslal Savez tole poročilo: Savez ptt. službenika obvešča Zvezo o korakih, katere je
napravil predsednik Saveza pri nadležnih faktorjih poštnega ministrstva na pritožbe, ki so miu bile podane na sestanku dne 6. t. m. v Ljubljani.
Po izjavi načelnika ekonomskega odc-lenja je poslalo ministrstvo direkcije julija meseca 1922. leta 735 garnitur letnih oblek za služitelje in poduradnike.
Od druge nabavke zimske obleke za leto 1922/23, ki je bila ljubljanski direkciji dodeljena, je bil en del poslan direkciji to pomlad, a drugi del prejme direkcija do 15. septembra t. 1.
Za zimsko obleko za leto 1923/24 je naročilo ministrstvo 65Ü0 metrov dobrega blaga. Ministrstvo je vzelo v obzir zahtevo ljubljanske direkcije za 624 garnitur oblek, katera se bo razposlala najkasneje do novembra t. 1-
Obleko, ki je v tovarni v Novem Sadu zgorela, bodo uslužbenci naknadno dobili.
Kar se tiče nočne nagrade za pošto, se bo energično zavzel načelnik poštnega odelenja, da se v najkrajšem času izenačijo z nočnino v brzojavni službi.
Savez dela na tem, da se vsi poštni uradniki uvrste v II. kategorijo in to zahtevo podpirajo vsi glavnj. faktorji v ministrstvu. Na tej osnovi je izdelana uredba in poslana ministrstvu za izenačenje zakona.
Do sedaj se niso mogli sluge in podurad-niki prevesti po pravilniku o neukaznem osobju, ker ni bil za leto 1922/23 zasigiran potrebni kredit. Po odobrenju budžeta za leto 1924. bo prejelo neukazno osobje vse poviške, ki so v pravilniku predvideni.
O vseh teh vprašanjih se je predsednik osebno informiral, o čemur se Zveza s tem obvešča.
Beograd, 14. avgusta 1923.
Savez ptt. službenika, Beograd.
Iz dobe kislih kumar.
Oživljanja mrtvih potom elektrike.
Svoječasno so listi poročali o zanimivem slučaju na Holandskem, kjer je strela udarila v mrtvaški oder ter zopet oživila mrliča. Zdravniki, ki so preiskali ta slučaj, skušajo sedaj umetnim potom doseči isto in kakor poročajo listi, se je enemu že posrečilo oživeti mrtveca s pomočjo elektrike- Zdravnik je napeljal nekemu moškemu, ki je umrl vsled kapi, električni tok v srce in s tem dosegel, da je zopet oživel. Novo razkritje ima, kakor zatrjuje ta zdravnik, velikansko bodočnost; prepričan je, da se bo dalo čez nekaj let, ko bo ta nova znanost napredovala, obuditi znova vsakega mrliča.
Posledice stradanja. Velik glad v Rusiji je odkril tudi nove nenavadne pojave, ki jih povzroči dolgotrajno stradanje. Nek mladenič, star 18 let, ki je tehtal pred nastopom gladu 52 kg, je po enem mesecu stradanja tehtal 35 kg, po treh mesecih samo 15 kg, a po polletnem stradanju samo še 8 kg. Z izgubo na teži se je sorazmerno manjšalo ij.idi njegovo telo, tako da je po polletnem stradanju izgledal kakor eno leto star otrok. To pomanjkanje je vplivalo tudi na njegove duševne sposobnosti, pozabil je vse, kar je znal in postni je zopet otrok, jecljal je samo nekatere besede in tudi hoditi ni več znal. Za ta slučaj se je zainteresiral nek inozemec, vzel dečka k sebi ter ga začel redno hraniti z mlekom in vzgajati in sedaj baje prav dobro napreduje in izgleda že, kakor da bi bil star tri leta — mogoče so zvedeli za ta recept pomanjkanja tudi že merodajni krogi v Jugoslaviji in da hočejo na ta na-
čin pomladiti državne nameščence. Ako se to posreči, potem ne bo nikomur treba iti v pokoj. Državni proračun bo prišel v ravnovesje, valuta bo zrastla, vsega bo dovolj in mi bomo zopet mladi!
Tajinstvenl zdravnik. V Anglijo je dospel iz Amerike tamkajšnji zdravnik dr. James Raza, ki brez zdravil ozdravi vsako bolezen. Tako je ozdravil nekega hromca samo s tem', da ga je prijel za vrat in krepko stisnil Nekega grbavca je enostavno položil na tla, ga pritisnil z eno roko za trebuh, z drugo pa za glavo in grbavec je postal raven. Nekega glušca je prijel za roko ter ga na to vprašal, kako se zove in glušec mu je odgovoril in sedaj zopet sliši; na isti način je ozdravil tudi mutca, ki zopet govori. Njegov skrivnostni način zdravljenja, katerega pa noče izdati, vzbuja velikansko senzacijo in preti pre-okreniti vso dosedanjo medicinsko znanost .
Razne vesti.
^ Ivan Prijatelj. Dne 25. julija tl. je umrl v svojem rojstnem kraju pisarniški pomočnik v pomožnem uradu poštnega ravnateljstva tov. Ivan Prijatelj. Rojen je bil 5. maja 1898. V letili 1916— 1918 je bil v vojski, kjer je izgubil nogo ter si nakopal tudi kal zavratne bolezni. Kot invalid je vstopil 1. septembra 1920 v poštno službe kot pisarniški pomočnik. Bil je priden, vesten in po-strežljiv uradnik, blag človek.Ako bi imel količkaj udobno življenje, bi se nemara popravil ali vsaj podaljšal življenje še za nekaj let. Toda njegov sluržbodajalec — država — mu je s tem, da ga je plačeval po 17 Din na dan, izkopal prezgodnji grob. Njegovo oslabljeno telo je potrebovalo zadostne in tečne hrane, te pa si je mogel privoščiti le prve dni v mesecu, ostalo dobo je naravnost stradal. Njegovi prejemki so mu dovoljevali samo po eno jed na dan. Zato ni čuda, da se je oklenila njegovega izmučenega in izčrpanega telesa jetika ter ga umorila — 25 letnega starca — Delodajalec, dobro izvajaš svoj načrt, brzo hitiš k svojemu cilju! Redukcija poštnega us'užbenstva se bo Izvršila brez naredb, brez ministrskih odlokov in brez paragrafov. Nobena številka »Poštnega glasnika« ni več brez črnega križca. Smrt hodi med nami in kosi: na cesti omedlevajo naše žene, v pisarnah omagujejo naši tovariši, po za-dohlih sobah umirajo naša izhirana deca. Mi pa stojimo, buljimo in čakamo konca.
Izredni občni zbor. Ker se radi znanih dogodkov v zadnjem času mnogo članov ’ Sekcije poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov ne strinja s sklepom predsedstva, in ker sta podpredsednik in en odbornik izstopila iz društvenega odbora, smatra predsedstvo podpisane sekcije za edin primerni in parirmentarni izhod — takojšnje sklicanje izrednega občnega zbora. Tukaj naj članstvo izbere tovariše, katerim zaupa, ter naj določi smer in način društvene taktike v bodoče. Geslo naj bo: voditelji pridejo in odidejo, društvo pa ostane! Dan in dnevni red občnega zbora bomo objavili prihodnjič. — Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činovnikov
Poziv društvenim članom! Opozarjamo vse tovariše že danes, da se naj prihodnjega sestanka v začetku septembra gotovo udeleže. Dan in kraj sestanka se bo naznanil pismeno. — Predsedstvo društva prometnih poštnih uradnikov Ljubljana.
Na delo! Bliža se čas, ko bomo morali nastopiti z vso energijo pri izdelavi pravilnika k pragmatiki. Vsak tovariš naj dela za se ter stavi predloge na sestankih, ki se bodo v to svrho vršili. Odbori sami ne zmorejo vsega!
Listnica uredništva.
Tovtarišu iz Ljubljane Prejeli Vaši dve notici. Ker pa nam niste povedali kdo ste, sta obe notici romali v koš. Na anonimne pisce se ne moremo zanesti.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Telefon št. 425.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gnilarjm naliiežje šlev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
R. RANŽINGER
Centrala in skladišče LJUBLJANA, Cesta na južno železnico PODRUŽNICA JESENICE.
Podjetje za prevažanje blaga priv. južne železnice carinska agentura, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zvezo s tirom Naslov za brzoiavke: RANŽINGER LJUBLJANA.
Mednarodna Spedicijska p sarna.
Poljanska cesta št. 8.	Usianovlieno 1852.
Teod. Korn, Ljubljana
(prele Henrik kom).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosctne naprave. I Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak I in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
Manufahtumi trgovina na valiito
Hedžet & Koritnik
• —	■ Ljubljana --- ....-
Frančiškanlka ul. 4.
Telefon int. 75.	(70)	Brzojavi: Hedžet.
Kožuhov na in čepice
se dobe pri krznarju
— Filip Bizjak =—
Gosposvetska cesta 13. (Kolizej). (20) PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO
= IVAN GAJŠEK =
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2,
ki ima vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške in šolske potrebščine, fini pismeni in drugi papir, trgovske in poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, raz-__________glednice v veliki i/.beri.
Aleksander Oblat
trgovina čevljev
na debela in drobno
Za poštne in železničarske uslužbence 5% ceneje. Centrala: Ljubljana, Sv. Patra 1.18. Podružnica: Novi Sati, Vilsonov trg 2 (23)
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga naiboljših šivalnih strojev .ORITZNER* v vseh opremah z.a obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
F trgovina s papirjem
priporoča svoje
“ pisarniške potrebštine.
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem in kožami
Ljubljana, Vodnikov trg 5.	(24)
SPBT Neveste! ~%m
Zaloga pohištva, lastna tapetnima delavnica
Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne.
Brata Sever
Ljubljana, Gosposvetska c. 13. (Kolizej).
Ivan Šiška
tovarna parket in parna žaga
Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Prodaja tudi odpadke lesa od žage za kurjavo.
M©** eitel”
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18)
Vsakovrstno usnje In garantirani čevlji domačega izdelka posebno štrapacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
= „ORIENT“ —
družba z o, z.
tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih In rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
v Ljubljani*
Ustanovljena 1900.	Ustanovljena 1000.
Delniška glavnica in rezenvni zakladi ca K 150,000 ODO-—
Čekovni račun: štev. 10.509.
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA. Telefon št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko siadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje.
Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
eujAOSJ)
W e>|s!p>|3juo>i
■
■
■
■
■
■
■
■
:
■
■
d. d
v LJUBLJANI
prodaja
premog
slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča zlasti la čeHoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Miklošičeva c. 15/11.
)IA01VNd3a