PRIMORSKI DNEVNIK Aku^3 Plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 121 (8523) TRST, petek, 25. maja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POSLANSKA ZBORNICA Z OGROMNO VEČINO POOBLASTILA SODNE OBLASTI almiranteju bodo sodili zaradi poskusa OBNOVITVE RAZPUŠČENE FAŠISTIČNE STRANKE Vse stranke, razen misovcev, so glasovale za pooblastilo «Ustava zagotavlja pravico združevanja vsem, razen fašistom* 4?^’ 24. — Misovski kolovodja šča?'ante se bo moral pred sodi-2» zagovarjati pred obtožbo po-sti/3 °bnavljanja razpuščene faši-je 3e stranke. Poslanska zbornica ^namreč z ogromno večino gladki ženila, da pooblasti sodno da sproži sodni postopek kem taJ'niku MSI in bivšemu viso-l°jsk funkcionariu zloglasne tilco rePublike. Ža pooblastilo sod-jjr .f3 je glasovalo 484 poslancev, id 1 Pa 60, in sicer samo misovci Pet predstavnikov KD glasovanjem se je nadalje-Razprava, ki se je začela vče-^kat nj° P°seS'° kakega pol tlim- , misovskih poslancev, med kom monarhist Covelli, bivši NATO na Sredozemlju k^elli in šef misovskega smiliva CISNAL Roberti, ki so zago-^ Jali tezo, da je njihova stran- ^Paj bi bilo v nasprotju z ojv Irnenu PSI je posl. Felisetti na stopnjevanje fašističnih °kacij, ki jih organizirajo mi- sovski prvaki. Treba je obvarova- poskusa, kot dokazujejo dogodki v ti demokratično in antifašistično Reggio Calabrii in v Milanu, kjer državo pred vsakršnim poskusom! je bil ubit agent Marino. obnavljanja fašistične stranke. Ne gre za to, je dejal Felisetti, da bi dajali oceno zakona Scelba; treba je samo izvajati že obstoječi zakon brez nadaljnjih odlašanj. Anderlini (neodvisna levica) se je v svojem posegu skliceval na izjavo predsednika ustavnega sodišča Bonifacia, po katerem je fašizem «v vsakem primeru nasilje, zaradi česar je treba preprečiti vsakršno obnavljanje fašizma, ker to določa ustava; ustava, ki je nastala iz antifašizma in odporništva po tragičnem zaključku 20-letne fašistične diktature; demokratična in napredna ustava, ki pa daje na razpolago juridično o-rožje proti zgodovinski nevarnosti fašizma*. Anderlini je dejal, da obstajajo zadostni dokazi, da lahko sodstvo postopa proti Almiranteju kot odgovornemu, skupaj z drugimi, za poskus obnavljanja razpuščene fašistične stranke. MSI je še dodal — je v središču tega >l|>ni(llllilllllilillllillllliiiiiliilliiniiiniiiiiiiifiilliliililIlllllllllllllMllilllllillilllliiitiiiiiiiiiiliillill l/*IČAKOVANJU DEMOKRŠČANSKEGA KONGRESA Manevri za sestavo *iove večine v KD KPI in PSI poudarjata nujnost čimprejšnje spremembe politične usmeritve ti; 24. Kongres KD je pred vra-ed Posameznimi strujami se ve v Posvetovanja za sestavo no-^ n«Cine’ tdede katere pa je danes reči, kt*° i° bo sefe m, • Najbolj aktiven v tej fazi fe jj^sedr.ik senata Fanfani, ki se t'°rWeS sre®al s tajnikom stranke Nih ern’ k£deremu je poročal o lilij v Preišnjih srečanjih s predstavili Sek demokrščanskih struj. Vo-Nt b®!Močnejše struje v KD Ru-3 j® imel dolg razgovor s Co-k' je sicer v struji skupaj s je nikorn vlade Andreottijem, ki a tičn0V Zackliern času zavzel precej ° stallšče do sredinsko - desnici san, Viat*e' Colombu pa dvori tu-^anfani, ki bi ga hotel pri-\ s, v svojo koalicijo skupaj z Hi Ruankino levico, kar bi potis-v^op0?j^orja in njegove «dorotejce* Vgrg*1'01' gre za zapletene pred-Hk0 manevre, ki jih je dokaj nis az^°*mačiti in ki ustvarja-%arja se nova večina v KD Najj. Pa osnovi dogovorov med Hatj, nimi šefi struj za delitev o-h °snn,e Pa kot bi bilo pričakovati, SS Političnih programov, ki naj T^rsic' , onec bodi politični in go-v nPl. j ki Jo Italija preživlja, v g°Voru2držnost takega položaja je vHtVa Pordenonu opozoril član , teku n i ^ossutta, po katerem je j v 2v°skus' da bi pridobil ina ča-/isou, ezi z demokrščanskim kon-te^Hje'vai ° nem' Cossutta se je vpra-t^siie zavedajo demokratič- no Ska smo do zaključnega U, Brev, Je dejal — ko mora vsak-jHstj 1 lastno odgovornost. Ko-lki tj Pripravljeni odigrati vlo-(, Pritiče. Toda ko bi v naj-jl. Politi^aSU ne Prišlo do spremem-J nar0Hne usmeritve, bi italijan-k°' ,.znal uveljaviti vso svojo l ^t- P0 1 Vsilil demokratični preo-3 prim nenju Cossutte bi se v ta-VjH boi„€ru aačelo obdobje zelo o-a 'tstj v’ v katerih bi bile v pr-? Pino-;-1183^30® delavske in ljud- LjS W VSt kategorij' J ar,u ?Tst'a PSI Labor pa je v vHnijg 'g0sal stališče tajnika KD kr sni !, sPričo obstoja medna-UjHji rv,etk Proti italijanski demo-L° Vladzval k solidarnosti s seda-je ' Pamesto da bi povedal, v » rnolčal med znanim govo-bfT Proti ,Spezii. ko je omenil «za-5? ie t‘ ,demokratični ureditvi*. La-oh ''PkorpJi. °bs°dil «globoko politič-C^bil ki .taPst* Andreottija, ki ni k1 PraUj.JU“ temu, da mu je se-grpCno Izrekel nezaupnico. V !jaJnosti r,Z£! Preziranje vloge in priti dem0krart amenta- Zat0 je jasno, tel ae mn atlcn° ravnovesje v držati a tile J8- •vea sloneti na stranki VrUge sil^Cin|šTPaČ M Trra-,Zije' jv. — j • “bi — je zaključil La-fedu Pripravljena dati v tem C^eott J prisPevek. «V .e ter -Pa Se °čitno r.e meni za viaa Se naPrej poveličuje delo 0°krščanej. Tako je v intervjuju ko b°da] Sk' reviji Discussio- tk Nar,, r°2nat0 sBko položaja na : Pe t,_?m Področju ter še dodal, jHiirtai^92^ Precenjevati simptomov Prf°toviti v °. ajegovem je treba le Ua°H)v, n .ec.J0 učinkovitost državnih S^ari n",Čemer je verjetno mislil ul°g o policijskem priporu. Danes se je sestalo tajništvo PSI, ki je sklenilo sklicati centralni komite stranke 19. in 20. junija. Danes nova stavka uslužbencev carinarnic RIM, 24. — Uslužbenci carinarnic so se danes vzdržali izrednega dela, da bi na ta način protestirali proti vladi, ki kljub točnim obvezam ni sklicala sestanka s sindikati, da bi proučila vprašanje uslužbencev carinarnic. Kot je znano, so zadnjo stavko te kategorije prekinili, potem ko se je Andreotti obvezal, da bi čim prej sklical sindikalni sestanek o tem prašanju. Današnja sindikalna akcija je povzročila precejšnje zastoje v blagovnem prometu, medtem ko ni o-virala turističnega prometa. Na Bren-nerju so bile danes dolge kolone tovornjakov, v naši deželi pa so zabeležili znatno zastoje na mejnem prehodu pri Kokovem ter na trbiški železniški postaji. Za jutri pa predvidevajo še večje težave na mejnih prehodih, ker so sindikati napovedali 24-urno stavko, ki se bo začela danes opolnoči. Galluzzi (KFI) je dejal, da mora zbornica glasovati za pooblastilo, ker je to ustavna dolžnost, potem ko je že več sodnikov zahtevalo odprtje sodnega postopka. Gre za zahtevo, ki zadeva tudi druge predstavnike MSI in ki sloni na preiskavah, ki so trajale več let na vsem ozemlju republike. Dokazano je bilo, da obstaja «čma mreža*, v središču katere sta MSI in sam Almirante. Zato je treba dati sodstvu možnost, da ščiti demokratične ustanove. V takih primerih, je še dejal Galluzzi, se je nemogoče sklicevati na parlamentarno imuniteto, ker ta lahko obstaja samo v okviru ustave ter ne more veljati za parlamentarce, katerih delovanje je naperjeno proti demokratični ureditvi in proti načelom svobode. Za republikance je Reale zanikal, da bi bil zakon Scelba v nasprotju z ustavo. Ustava namreč jamči svobodo združevanja vsem, razen fašistom, proti katerim je nastala ustava, ki je sad volje ljudstva, ki se je uprlo fašističnemu tiranstvu. Potem ko je demokristjan Costamagna obrazložil, zakaj namerava glasovati proti pooblastilu iz osebnih razlogov, je liberalec Giomo napovedal, da bo njegova stranka glasovala za poo-oblastilo. Isto je storil tudi socialdemokrat Pandolfo, na koncu pa je posameznim govornikom odgovoril poročevalec Revelli (KD) v imenu odbora poslanske zbornice za pooblastila. Seja vlade RIM, 24. — V palači Chigi se je danes popoldne sestala vlada na kratki seji, na kateri so odobrili nekatere premike v državni birokraciji in v računskem dvoru. Vlada je tudi sklenila vložiti priziv na ustavno sodišče proti zakonu dežele Lombardije, ki predvideva prispevke za predfinanci-ranje na področju stanovanjskih gradenj. Kissinger poročal Nixonu WASHINGTON, 24. — Posebni svetovalec predsednika Nixona Henry Kissinger, ki je ponoči dopotoval v Washington, je danes poročal Nixonu o svojih pogovorih z Le Duc Thojern. O pogovoru med Nixonom in Kissingerjem niso v Beli hiši objavili nobenega sporočila. Namestnik glasnika predsednika Nixona je dejal, da Vodo izdali obširnejše poročilo po prihodnjem krogu pogovorov med Kissingerjem in severnovietnam-skim pogajalcem Le Duc Thojem. Predsednik južnovietnamske lutkovne vlade Van Thieu je imel enourni pogovor z Williamom Sul-livanom, Kissingerjevim namestnikom, ki mu je poročal o pariških pogovorih med svetovalcem predsednika Nixona in Le Duc Thojem. Sestanek Van Thieu — Sul-livan se ujema z obdobjem zmanjšane vojaške dejavnosti v Južnem Vietnamu. V zadnjem dnevu so namreč zabeležili samo 55 kršitev mirovnega sporazuma. Či Peng-fej obišče VB, Francijo in Iran PEKING, 24. — Poročajo, da bo kitajski zunanji minister Či Peng-fej obiskal prihodnji mesec Veliko Britanijo, Francijo in Iran. Po poročilih iz britanskega veleposlaništva naj bi kitajski zunanji minister dopotoval v London 6. junija in se sestal z zunanjim ministrom Douglasom - Homom ter s predsednikom vlade Heathom. PO UVODNEM POROČILU VELJKA VLAHOVIČA Predsedstvo ZKJ odobrilo platformo za 10. kongres Zveze komunistov Z včerajšnje seje predsedstva ZKJ. Z leve proti desni Kiro Gligorov, Veljko Vlahovič, Stane Dolanc, Mahmut Bakali, Fadilj Hodža, Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič liiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiif PO PRIČEVANJU KAPITANA IZRAELSKE LADJE «DAN> Bertoli je zelo verjetno prinesel bombo iz Francije Preiskovalci bodo baje v prihodnjih dneh odpotovali v Marseille, da bi izsledili morebitne Bertolijevc sodelavce - Zdravstveno stanje ranjencev se izboljšuje MILAN, 24. — Zapisnik o preiskavi o milanskem atentatu so v poznih večnih urah poslali uradu preiskovalnega sodnika za formalizacijo. Pred tem se je v zaporu San Vittore zaključilo zasliševanje Gianfranca Bertolija. Iz tega zasliševanja naj bi izhajalo nekaj zanimivih dejstev, ki pa v bistvu nespreminjajo dosedanjih izsledkov preiskovalcev. Bertoli še vedno vztraja, da je atentat organiziral in izvršil popolnoma sam, brez sodelavcev, o čemer pa preiskovalci močno dvomijo. Med današnjim zasliševanjem so ugotovili, da je Bertoli ju v Izrael pošiljala denar mati dveh francoskih bratov, ki sta bila nekaj časa z njim v kibucu Karmija, Denar naj bi bil namenjen njima dvema, ker pa sta med tem časom že odpotovala, je Bertoli odprl zalepko in obdržal denar. Pojasnili so tudi glasove, po katerih naj bi Bertoli prejel bombo, s katero je izvedel atentat pred milansko kvesturo, v neki IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIklllllllllllllllll Ceausescu obiskaI tovarno Fiat TURIN, 24. — Romunski predsednik Ceausescu je dopotoval v Turin, kjer si je ogledal industrijsko podjetje Fiat - Mirafiori. Sprejel ga je predsednik Fiata Agnelli, ki ga je nato spremljal po tovarni in mu opisal posamezne faze pro izvodnje. Ceausesca so delavci povsod prisrčno sprejeli. Po kosilu je romunski predsednik odpotoval v Ivreo, kjer si je ogledal industrijsko podjetje Olivetti. Lastniki tovarne so mu v spomin podarili električni pisalni stroj. Pred odhodom je Ceausescu izrazil svoje zadovoljstvo ob sprejemu ter poudaril izredno zanimanje Romunije za napredno tehnologijo, še zlasti na področju elektronike. Nekaj pred 18. uro je Ceausescu prispel v Milan, kjer ga je dočaka) milanski prefekt Mazza in župan Aniasi. Med sprejemom, ki so ga milanske občinske oblasti priredile v njegovo čast je Ceausescu dejal, da zavzema Milan pomembno mesto v izmenjavah med Romunijo in Italijo. Omeril je antifašistično preteklost tega velikega italijanskega mesta in podčrtal potrebo po skupni borbi proti vojni in fašizmu v svetu. (Na sliki: romim^ki predsednik med obiskom to . arne Fiat Mirafiori). milanski cerkvi. Ugotovili sp, da ta domneva nima nobene podlage. Skraja je Bertoli menil, da bodo spomenik Calabresiju odkrili pri neki cerkvi, komaj potem je zvedel, da bo slovesnost na dvorišču kvesture. To naj bi posredno dokazovalo dejstvo, da mož ni vedel do srede zvečer, kje bo slovesnost. Kar zadeva trenutek, ko je vrgel ročno bombo, je Bertoli izjavil, da ga je izbral, ko je videl, da iz kvesture prihaja skupina častnikov v uniformi. Namestnik državnega pravdnika Marini ga je zaslišal tudi v zvezi z njegovim bivanjem v Marseillu. Atentator je izjavil, da v francoskem mestu ni srečal nikogar, ki bi ga poznal. Genovska policija je izvedla preiskavo na krovu izraelske ladje «Dan», s katero se je Bertoli peljal iz Haife v Marseille. «Dan» je prispela v Genovo danes zjutraj na povratku iz Francije v Izrael. Policaji so skrbno preiskali kabino, v kateri je Bertoli potoval in zaslišali kapitana Michaelisa. Ta je izjavil, da je bil Bertoli izredno miren potnik, ki jim ni povzročal nobenih težav, tako da se ga ta-korekoč ne spominjajo. Kapitan Mi-chaelis je dodal, da je zelo malo verjetno, da bi Bartoli prinesel ročno bombo s seboj iz Haife. Na ladji so v času potovanja izvršili več strogih preiskav, med katerimi bi bombo vsekakor odkrili. Nakazal je možnost, da si je Bertoli priskrbel ročno bombo v Franciji. Medtem skušajo milanski preiskovalci pojasniti, kako je mogoče, da je atentator preživel v Izraelu dve leti s ponarejenim potnim listom, iz katerega je izhajalo, da je za celih 10 let mlajši kot je v resnici, kljub temu, da je vsaka dva meseca obnavljal dovoljenje za bivanje v kibucu. Ni niti izključeno, da bo namestnik državnega pravdnika Marini odpotoval v Marseille, kjer bo skušal ugotoviti, s kom se je Bertoli sestal v francoskem mestu in kje je prebil dve noči, ko ga ni bilo v njegovem penzionu. Objavili so tudi rezultate zdravniških izvidov, iz katerih izhaja, da Bertoli ni bil v trenutku, ko je izvršil atentat, pod vplivom mamil ali poživilnih sredstev. Zdravstveno stanje oseb, ki so bile ranjene pri četrtkovem atentatu, se medtem izboljšuje. Edina zaskrbljujoča vest zadeva Felicito Bartolazzi, ki so jo podvrgli zelo delikatnemu kirurškemu posegu na možganih in ki je teden dni po atentatu še vedno v komi. Kaže, da se je poslabšalo tudi stanje karabinjerskega majorja Pattija, ki je včeraj dobil nenadno pljučno krvavitev, zaradi katere so ga zdravniki morali operirati Zapisnike o preiskavi bo jutri proučil preiskovalni svetnik Antonio Ama-ti, ki bo odločil, kateremu preiskovalnemu sodniku bo poveril formalno preiskavo. Coppo v ZDA WASHINGTON, 24. - Minister za delo in socialno skrbstvo Coppo se , je sestal v Washingtor,u s predsed-I nikom ameriške sindikalne federaci je Meanyjem ter z drugimi predstavniki ameriškega sindikalnega življenja. Coppo je v ZDA že tri dni, včeraj pa je podpisal italijansko - a-meriški sporazum o socialni varnosti. Pomoč Jugoslavije narodom Indokine BEOGRAD, 24. — V okviru pomoči narodom Indokine bo Jugoslavija v kratkem poslala začasni revolucionarni vladi Južnega Vietnama in Demokratični republiki Vietnama med drugim po en zdravstveni center in opremo za eno srednjo šoio. To je bilo sporočeno na današnji seji koordinacijskega odbora za pomoč ljudstvu Vietnama, na kateri je bil sprejet tudi poziv, v katerem se opozarja na stanje v Indosini zaradi naporov ZDA, da Kambodži vsili rešitve, ki bi služile zagotovitvi njenih neokolonia-lističnih interesov. To onemogoča tudi izvajanje sporazuma o prekinitvi ognja in vzpostavitvi miru v Južnem Vietnamu in Laosu. BEOGRAD, 24. — Predsedstvo ZKJ je na današnji 43. seji preučilo in sprejelo predlog osnutka platforme za 10. kongres ZKJ, o katerem je poročal predsednik odbora za pripravo 10. kongresa Veljko Vlahovič. Seje so se poleg članov predsedstva udeležili tajniki izvršnih republiških in pokrajinskih vodstev ZKJ, predsedniki zveznih vodstev, družbeno - političnih organizacij in zastopniki državnih organov v federaciji. Vlahovič je v svojem poročilu poudaril, da bo Zveza komunistov na 10. kongresu nastopila ne le z jasno vizijo nadaljnjega razvoja družbe, temveč z rezultati dosedanjega delovanja. 10. kongres bo, po besedah Vlahoviča, kongres v mnogočem prepojene partije, kakršna je delavskemu razredu Jugoslavije potrebna, avandgarde, ki je sposobna, da kot vodilna idejno - politična sila revolucije prispeva h krepitvi družbene vloge delavskega razreda kot osnovne sile v reševanju družbenopolitičnih protislovij, v nadaljnjem razvoju socialističnih proizvajalnih odnosov in napredka. Odbor po besedah Vlahoviča sodi, da programa Zveze komunistov ni potrebno spreminjati, pač pa je potrebno analizirati preteklo dobo, da bi se določile bodoče naloge. Po poročilu Vlahoviča je predsedstvo ZKJ pooblastilo odbor za pripravo 10. kongresa, da najkasneje do 5. ju-1 Predsednik Leone čestital Titu ob rojstnem dnevu BEOGRAD, 24. — Predsednik republike maršal Tito je tekom današnjega dne sprejel nadaljnje številne čestitke iz inozemstva ob njegovem 81. rojstnem dnevu, med drugim čestitke prvega tajnika CK Združene poljske delavske partije Griereka, kralja Afganistana, predsednikov republik Gvineje, Kenije, Ugande in predsednika italijanske republike Giovannija Leoneja. ZIS proučil gospodarski položaj BEOGRAD, 24. — Zvezni izvršni svet je na današnjem sestanku s predsedniki republiških ir pokrajinskih izvršnih svetov proučil predloge, napovedane v dokumentu zveznega izvršnega sveta o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju letošnjega leta. Gre za predloge ukrepov, ki naj okrepijo produktivno sposobnost proizvajalnih organizacij in pozitivno vplivajo na strukturna gibanja in na likvidnost gospodarstva. Predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so podprli predložene ukrepe zveznega izvršnega sveta. Sklenjeno je bilo, da se po dogovoru z zastopniki republik in pokrajin pripravi predlog ustreznih predpisov, ki bodo predloženi v sprejem zvezni skupščini. Napovedan Miničev obisk v Franciji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci izrazil prepričanje, da bodo obisk iranskega šaha in njegovi razgovori s predsednikom Titom zelo pomembni za nadaljnji vsestranski razvoj prijateljskega sodelovanja med Iranom in Jugoslavijo, ki je že doslej pokazalo lepe rezultate. Zupan je dodal, da sta Jugoslavija in Iran prijateljski državi, ki temeljita svoje odnose na načelih miroljubne koeksistence. Ti odnosi so primer koristnega in plodnega sodelovanja med državami z različnimi družbenopolitičnimi sistemi. Zupan je nadalje obvestil časnikarje, da bo predsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Mi nič od 28. do 30. maja uradno obiskal Francijo, kjer se bo poleg razgovora z zunanjim ministrom Jobertom sestal in razgovarjal tudi s predsednikom republike Pompidoujem in predsedn:kom vlade Messmerom. Zupan je opozoril na prijateljske francosko - jugoslovanske odnose in izrazil prepričanje, da so realne možnosti za še močnejši napre- kp"!:™ sb^edll° ;plal"1 dek sicer uspešnega jugoslovansko! francoskega sodelovanja na vseh forme, ki bo predložena v javno razpravo. Na koncu današnje seje so člani predsedstva ZKJ poslali predsedniku Titu čestitke ob njegovem 81. rojstnem dnevu in se pridružili zahtevam milijonov delovnih ljudi in komunistov, da Tito še nadalje ostane na čelu jugoslovanske revolucije. področjih. Te možnosti so posebno v gospodarskem in tehničnem sodelovanju. V stalnih političnih stikih državnikov dveh držav, je po-idaril Zupan, mi vidimo priložnost za obogatitev jugoslovansko francoskega prijateljstva z novimi konkretnimi vsebinami B. B. ...........m.................................................................. PO TRDITVAH GLASNIKA P0LK0VNIŠKEGA REŽIMA V Grčiji odkrili zaroto proti vladi Zarotnike naj bi vodila bivša poveljnika grške mornarice ATENE, 24. — Iz grške prestolnice poročajo, da so v noči med torkom in sredo odkrili zaroto, ki naj bi jo vodila bivša poveljnika grške mornarice admirala Angolfo-pulos in Mineos. Iz uradnega poročila grške vlade kaže, da bi po spodletelem načrtu morale iz vojaškega oporišča Salamina pri Pireju izpluti tri ladje in oddajati po radiu poziv grškemu ljudstvu, naj strmoglavi sedanji režim. Obenem naj bi ladje postavile polkcvniške-mu režimu ultimat ter ga pozvale; da omogoči udeležbo pri vodenju države drugim političnim silam. Kaže, da je bilo v zaroto zapleteno še majhno število mornariških častnikov «ki bi jih lahko prešteli na prstih obeh rok», je dejal glasnik grške vlade. Minister za informacije Stamatopulos je označil zaroto kot politično farso in dodal, da so zarotniki dobili povelje naj ostanejo v noči med torkom in sredo na svojih ladjah, s katerimi bi morali odpluti iz Salamine. Ko je prišla domenjena ura obeh admiralov ni bilo, častniki niso vedeli kaj naj počnejo, tako da je prišel na kraj zarote, tako vsaj poroča glasnik vlade, poveljnik glavnega štaba grške vojske Odiseos Ange-lis, ki je vso zadevo vzel v svoje roke. Grška vlada je domnevno zaroto izkoristila in izdala demagoška poročila, v katerih zatrjuje, da sta MOSKVA, 24. — Sovjetski mi-ljudstvo in vojska trdno ob strani nistrski predsednik Kosigin je polkovniškemu režimu in da bodo; sprejel v Kremlju veleposlanika vsi poskusi zarote doživeli enak ZRV Quang Minha, ki bo odpo-poraz. toval v domovino. Zaroto naj bi organizirali grški emigranti v raznih evropskih glavnih mestih. Novinarji so vprašali vladnega predstavnika, ali je med organizatorji bil tudi kralj Konstantin, nakar je glasnik samo ponovil, da so vse operacije organizirali Grki ,ki živijo zunaj Grčije. Tuji opazovalci v Grčiji povezujejo odkritje zarote proti vladi z zadnjimi demonstrativnimi pobudami opozicije, zaradi katerih je v prejšnjih dneh policija aretirala dvajset oseb, med katerimi so bili trije upokojeni častniki. Ta skupina naj bi pripravljala vrsto atentatov in umorov političnih osebnosti, pravi grška vlada. Pred časom je skupina 15 bivših častnikov poslala nekdanjemu ministrskemu predsedniku Papadopulosu odprto pismo, v katerem ga poziva, naj prevzame vodstvo države in naj ponovno uvede parlamentarni sistem. Trideset častnikov se je tudi izreklo za načrt Raramanlisa, ki živi trenutno v Parizu in ki je zahteval ustanovitev vlade ljudske e-notnosti, v kateri bi sam bil ministrski predsednik. Vlado naj bi bil potrdil kralj Konstantin in naj bi imela obširna pooblastila, v katere bi sodila predelava ustave in razpis volitev. DANES Poslanska zbornica je z ogromno večino glasov sklenila odvzeti misovskemu prvaku Almiranteju parlamentarno imuniteto, ki mu bodo tako sodili pod obtožbo poskusa obnavljanja razpuščene fašistične stranke. Za odvzem imunitete so glasovale vse stranke, razen seveda misovcev. Genovska policija je zaslišala kapitana izraelske ladje «Dan», s katero je Bertoli dopotoval iz Haife v Francijo. Po njegovem pričevanju kaže, da atentator ni prinesel bombe iz Izraela, temveč da mu jo je nekdo izročil v Franciji. Na ladji so med vožnjo izvršili več preiskav, zaradi česar bi bilo praktično nemogoče pretihotapiti orožje iz Izraela. S smrtijo deželnega odbornika Dulcija je v vrstah tržaške federacije PSDI nastalo vprašanje, kdo bo načeloval kandidatni listi za deželne volitve. Tajnik stranke Orlandi, ki je bil zaradi pogreba Dulcija v Trstu, je včeraj med sejo pokrajinskega odbora rešil zadevo: listi bo načeloval sedanji tržaški podžupan prof. Lucio Linza, za njim pa bosta De Gioia in dr. Berce. Ostali kandidati bodo po abecednem redu. Danes bo tudi PSI z govori Lucijana Volka, Ghersija in člana osrednjega vodstva Signorila, uradno odprla volilno kampanjo, medtem ko bodo republikanci organizirali dvodnevno zasedanje o gospodarskih vprašanjih. Od danes ob 8. uri bodo stranke lahko predložile kandidatne liste. Zelo verjetno bo tudi tokrat pripadlo prvo mesto na glasovnici KPI, ki bo tudi danes organizirala več predvolilnih shodov. Na osrednjem bo govorila članica osrednjega vodstva Nilde Jotti in kandidata za deželne volitve Dušan Lovriha in Claudio Tonel. 2 TRŽAŠKI DNEVNIK NA TRGU GOLDONI BODO GOVORILI SIGNORILE, GHERSI IN VOLK Socialisti prično danes uradno volilno kampanjo Podžupan Lucio Loma novi kandidat PSDI za deželni svet - Pri Sv. Jakobu govorita danes NildeJotti in Dušan Lovriha - Študijsko zasedanje PRI - Komunistični mladinci so vso noč čakali pred vrati sodnije za predložitev liste KPI Socialistična stranka bo danes pričela volilno kampanjo za deželne volitve z zborovanjem, ki bo ob 19. uri na Trgu Goldoni in na katerem bodo govorili: tajnik fe deracije Ghersi, kandidat za de želni svet Volk in član vsedržavnega vodstva stranke posl. Signo-rile. To je prvo, otvoritveno zborovanje PSI, ki pripravlja v prihodnjih dneh še številna pomemb-pejša zborovanja. Tako bo že v soboto, ko bo v Trstu znani gospodarski strokovnjak in utemeljitelj gospodarskega načrtovanja v Italiji Giolitti, ki bo ob 18.15 v krožku za gospodarska in socialna raziskovanja «Salvemini» govoril o rezultatih in o posledicah gospodarske konference socialistične stranke. Vidnega socialističnega voditelja bo predstavil kandidat za izvolitev v deželni svet in dosedanjih podpredsednik Pit-toni. Sinoči so se sestali na Opčinah člani in simpatizerji socialistične stranke s podpredisedmkom deželnega sveta Pittonijem, nosilcem liste PSI na prihodnjih deželnih volitvah ter s slovenskima kandidatoma Lucijanom Volkom, pokrajinskim odbornikom in Kocmanom. nedemokratičnih rešitev v zvezi s problemom zaščite Krasa. Poročali so o programu socialistične stranke za deželne volitve in za prihodnje delovanje socialistov v okviru dežele, naglasili potrebo večjega pritiska dežele na razložil osnovne smernice partije glede reševanj vprašanj slovenske manjšine. Republikanci bodo danes popoldne pričeli na velesejmu z njimi lastno zanimivo volilno kampanjo, ko prirejajo dvodnevno študijsko vlado za izglasovanje državnega ! zasedanje posvečeno odprtim vpra- zakona o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti ter pozvali slovenske volivce, naj dajo s svojim glasom večjo moč in važnost uspeha naporom socialistov za pravičnejšo družbo in bolj demokratične odnose med Italijani in Slovenci v deželi. Nenadna smrt načelnika kandidatne liste PSDI za deželne volitve prof. Dulcija, katerega ponovna izvolitev je bila že avtomatično zagotovljena, saj na kandidatni li- šanjem dežele in to z geslom, da je treba ustvariti pogoje, da bo dežela v resnici lahko izvajala politiko mostu. Kot smo že poročali, od danes ob 8. uri lahko stranke vlagajo kandidatne liste. Rok za predložitev list nepreklicno zapade v ponedeljek ob 20. uri. Komunistični mladinci, pristaniščniki in drugi so že včeraj dopoldne zasedli vrata sodne palače in so se izmenjavali vso noč, tako da skoro ni več dvo- VČERAJ V ZGONIKU V «DOMU BERNARDE ALBE» Ustanovili so občinski | antifašistični odbor Nada Gahrijelčičeva danes Na pobudo sekcije ANPI za zgo-ndško občino so se sinoči v Zgoniku sestali predstavniki občinske uprave, sekcije ANPI, sekcije KPI za zgoniško občino, sekcije PSI za zgoniško in repentabrsko občino, Slovenske skupnosti, prosvetnega društva «Rdeča zvezda» iz Saleža, športnega krožka «Kras» in športnega društva «01impija» ter ustanovili občinski antifašistični odbor. Pohvalili so pobudo bivših borcev in poudarili nujnost skupnih naporov v boju proti fašizmu. Po izčrpni diskusiji so izvolili odbor in sklenili, da se udeležijo svečanosti ob odkritju spomenika padlim v Gabrovcu Za predsednika je bil izvoljen Jože Guštin (župan), za podpredsednika Vladimir Rebula (občinski svetovalec), za tajnika Srečko Budin (tajnik občinske sekcije ANPI). po 13 letih, zopet v Trstu sti niti niso bili drugi najvidnejši i mov, da bo tudi tokrat uspel tra-socialdemokratski prvaki, je seve- j dicionalni «tek» in da si bo KPI da takoj odprla vprašanje političnega nasledstva. V tej zvezi je bil najbrž odločilen poseg vsedržavnega tajnika PSDI Orlandija na zasedanju pokrajinskega vodstva,! ki se je zavleklo pozno v noč. Po seji je vodstvo PSDI izdalo uradno sporočilo, v katerem je; rečeno, da so podžupana prof. Lon Vojkom i zo soglasno določili za načelnika kandidatne liste in da prof. Lonza zagotovila prvo mesto na volilni glasovnici. Komemoracija talcev na proseški postaji V nedeljo. 27. maja ob 9. uri bo na proseški postaji komemoracija talcev. Po nastopu domače godbe na pihala in pevskega zbora «V. Mirk* bosta govorila predsednik partizanskega združenja ANPI Calabria in član tajništva Kenda. niiiniiiiiiiiiiiiiiiJJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiviiiiiniiiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES POPOLDNE V AVDITORIJU Na sestanku so socialistični kan- j prevzema dolžnosti, ki jih je do didatj poudarili posebno važnost sedanjih deželnih volitev in potrebo. da se z okrepitvijo socialistične stranke preusmeri politična os tudi v vsedržavnem merilu z odstranitvijo Andreottijeve sredinsko desničarske vlade. Pregledali so delovanje socialistične stranke v zaključeni deželni poslovni dobi in zlasti poudarili njeno vlogo pri onemogočanju Odkritje spomenika padlim v Gabrovcu Jutri, v soboto, ob 20.30 v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu koncert pevskega zbora »Vasilij Mirk* in recitacije (Jožko Lukeš in dijaki). V nedeljo, ob 10.30, odkritje spomenika padlim vaščanom v NOV. Pozdravna nagovora predsednika pripravljalnega odbora in zgoniškega župana. Govorila bosta predstavnika združenja ANPI VLADIMIR KENDA in ARTURO CALABRIA. Nastopili bodo šolski otroci, proseška godba na pihala, pevski zbor «V. Mirk«, pevski zbor «Rdeča zvezda«, sodeluje član SSG Jožko Lukeš. Sprevod z godbo, šolskimi o-troci, športniki, pevskimi zbori, narodnimi nošami, bivšimi borci in predstavniki borčevskih organizacij bo krenil izpred društvene gostilne, kjer bo zbirališče. sedaj imel pok prof. Dulci. Poročilo nadaljuje, da bosta takoj za Lonzo na kandidatni listi pokrajinski tajnik PSDI Giuseppe De j Gioia in na tretjem mestu predsednik pokrajinske turistične ustano-! ve odv. Mario Berce. Kandidatna lista, ki je bila so- j glasno odobrena je torej naslednja: ‘ 1. Lucio Lonza, 2. Giuseppe De Gioia, 3. Mario Berce, 4. Sergio Andreuzzi, 5. Enrico Borsatti, 6. Carlo Coppola, 7. Bibbiano Čorbo, 8. Giorgio Del Sabato, 9. Palmira Drigo por. Gomisel, 10. Antonio Fi Boj proti fašizmu in tržaško gospodarstvo glavne teme 5. pokrajinskega kongresa CGIL Uvodno poročilo bo imel tajnik Livio Saranz - Kongresa se udeležuje 234 delegatov, ki so jih izvolili na devetih predkongresnih skupščinah Od petka do nedelje bo v trza- Vprašanja tržaškega gospodarskem Avditoriju potekal peti po- stva so delavci korenito obdelali krajinski kongres delavske zborni- v razpravah na predkongresnih ce CGIL. Poleg 234 delegatov, ki skupščinah in povsod so poudarja-so jih izvolili na devetih conskih , li pripravljenost na skupen nastop, l uuiui u ^predkongresnih sestankih, se bodo ' ki naj vsili preokret v gospodar- iogranaTVi.^Giufiano*Benussi‘ Gain- shc; a “deležih tudi zas o.n.ki tr- skih smem cah Te so bile kar zabel, 12. Gastone Letiš. 13. Gio- silikatov CISL m UIL ter deva vlaono pohhko do Trsta zgre- vanni Loisi, 14. Sergio Muran in I predstrvn.štva sind.kalne zveze za m škodljive, še posebej so 15. Giuliano Rovatti ! Slovensko Primorje. Osrednje vod- jdelavc?, P°udarJ A da vlada * u‘ Uradno poročilo pokrajinskega' stvo CGIL bo na pokrajinskem kon- ! resnicila sprejetih obvez in dia je vodstva PSDI je nekoliko dvoum-! gresu zastopal član tajništva Arve-!,0. eden lzmed glavnih vzrokov no, saj govori o enem načelniku ■ do Fornd, ki bo imel zaključni * !?e , - Druga pomembna tema, ki so jo na svojih seje obramba demokratične- Iz tržaškega albuma Nade Gabrijel čičeve: v vlogi Filumene Marturano i Nocoj bo Nada Gahrijelčičeva | prvič nastopila na odru Kulturnega doma v Trstu. Po 13 letih odsotnosti se bo ponovno srečala s i tržaškim občinstvom, ki jo je od leta 1945 do 1959 tolikokrat hvalež-■ no pozdravljalo na odru Slovenskega gledališča v vseh velikih dosežkih njenega izrednega umetniškega talenta. Predstavila se nam bo v vlogi Bernarde Albe. «Letos je petdeset let, ko sem postala profesionalna igralka in to v ljubljanski drami. Same obletnice! Pot je bila trda. Vedno sem bila notranje obremenjena — nikdar duševno sproščena.» Tako je Nada Gahrijelčičeva napisala v gledališkem listu PDG Nova Gorica, ki bo gostovalo pri nas do 30. maja i z Lorcovo dramo «Dom Bernarde ; Albe». S to predstavo se Nada Gahrijelčičeva poslavlja od gledališča. kandidatne liste in to o prof. Lon ! govor. . , . .. zi, istočasno pa tudi navaja tri, Delegati bodo, po uvodnem poro- stannih. imena kandidatov, ki niso navede- i ciiu pokrajinskega tajnika delavske ga rP7jrr,a reimlb>jkp o,- iP ;7čia :7 ni po abecednem vrstnem redu in1 zbornice Livia Saranza i-azoravliriL W-fa ePub“he ki je izšla iz to Lonza, De Gioia in Berce. Na o gtob in alternat^, SSke zrnag°vlteSa Protifašističnega boja. zadniih občinskih volitvah ie nrof ' gD?- , 5!„ go&poaar«Ke prou Vs::kemu sedanjemu poskusu iS prejel 1908 orSerenčne rta J° P°Stavlja V °- fašističnih izzivanj reakcidnarnih £ve DPe toia T633 Berect paedo SVOjega j pustoiovsčin. sedaj še ni kandidiral. \,.0.. tem _ so prejšnje dni razprav-. Energično so delavci poudarili, da KPI bo imela danes pomemb-1 |)ail. tlsoCl delayceV. .ne glede na j je Za odpravo fašističnega pojava nejše zborovanje pri Sv. Jakobu, t0’ ef^o vpisani v sindikat CGIL, ; ln obrambo demokracije potrebna kjer bo ob 18. uri govorila poslanka Nilde Jotti o nujnosti pre-okreta v državi, da se porazi vlado, ki pomeni naraščanje draginje in nered in ki vztraja le s fašističnimi glasovi. Zborovanju bosta predsedovala Tonel in Dušan Lovriha. Dolinski župan in dosedanji deželni svetovalec Lovriha bo govoril v slovenščini in bo tudi ob- na skupščinah, ki so bile v glav- ! enotnost delavskega gibanja kot pr-nih tržaških tovarnah. Razprava vi pogoj za nov razvojni mehani-na teh skupščinah je dokazala, da . zem Italije, ki naj sloni na odločilni vlogi delavskih slojev pri u- vlada v delavskih krogih široka e-notnost pogledov na sedanji politični in družbeni položaj v državi. Posebno kritičen je položaj, po mnenju delavcev, v našem mestu, ki ga pretresajo gospodarske in strukturne težave. PORAZNI PODATKI 0 ŠKODI ZARADI LETOŠNJIH GOZDNIH POŽAROV Potrebni so koreniti ukrepi za preprečevanje požarov V prvih štirih mesecih je v naši deželi izbruhnilo nad 200 požarov, ki so povzročili nad 350 milijonov lir škode resničevanju reform. Taka nova politika je edina, ki lahko v kali zatre vsakršen reakcionarni poskus. Do tod osnovne teme, ki so bile v ospredji: predkongresnih razprav in ki jih bo pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL verjetno še poglobil. Na kongres so, poleg gostov iz Slovenskega Primorja in delegacij CISL in UIL, povabili tudi župane vseh občin tržaške pokrajine ter predstavništva političnih strank ustavnega loka. Slovencev in o predlogih KPI za zaščito slovenske manjšine. Sindikalna zborovanja na slovenskih šolah Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo sindikalna zborovanja jutri, v petek, po 4. šolski uri na višjih srednjih šolah. Trgovski zavod «žiga Zois* in licej »France Prešeren» se bosta sestala na liceju, učiteljišče «A. M. Slomšek* pa na svojem zavodu. Za nižje srednje šole bodo sindikalna zborovanja v torek, 29. maja po 4. šolski uri. Nižje srednje šole «Igo Gruden*, «Fran Levstik* in Sv. Križ se bodo sestale na proseški srednji šoli, ostale nižje srednje šole «Fran Erjavec*, »Sv. Ciril in Metod*, «Ivan Cankar*. «Srečko Kosovel*, «Simon Gregorčič* ter strokovna šola pa se bodo sestale na svojih sedežih. Porazne posledice številnih požarov, i so predvsem v letošnjih pozno imskih sušnih dneh zajeli obširne ozdne predele naše dežele in še osebej naše pokrajine, se vidneje oznajo šele sedaj, ko je vsa narava zelenela pod ugodnimi žarki po-lladnega sonca in ostajajo le tu pa im, koder je pač divjal požar, po->mnele lise. Poleg znatne škode, ki ) je s tem utrpelo naše gozdno ospodarstvo, žal ugotavljamo, da so ožari bistveno vplivali tudi na bio-iško ravnotežje. Za njegovo ponov- 0 vzpostavitev bo najbrž moralo pre-iči veliko let. Iz statističnih podatkov, ki jih je ojavilo deželno vodstvo za gozdove, :vemo, da je samo v prvih štirih lesecih letošnjega leta izbruhnilo v eželi Furlaniji - Julijski krajini nad vesto požarov, ki so skupno zajeli id pet tisoč hektarjev ozemlja. Ško-a, ki so jo požari povzročili, prese-a 350 milijonov lir. Ti podatki so 1 toliko bolj zaskrbljujoči, če upo-.evamo, da je bilo neprimerno več ožarov v letošnjih prvih štirih mescih, kot pa lani in predlanskim Kozi vse leto. Lani so namreč za-eležili 83 požarov, ki so skupno za-:li 3217 hektarjev gozdov in pašni-ov s škodo, ki je znašala 80 mili-mov lir. Predlanskim pa je bilo seh požarov 170. Zajeli so 330 hek-irjev ir; povzročili 135 milijonov lir kode. Če bi hoteli proučevati vzroke vseh sh požarov, bi jih morali seveda ajprej poiskati pri človeku samem. ' prvi vrsti je za to kriva njegova rezvestnost in pomanjkanje naravo-tovne vzgoje. Deželne oblasti same o skušale na razne načine omejiti evamost požarov, a prepogostokrat, al, brez uspeha, ker je v sušnem bdobju dovolj odvrženi cigaretni ogo-ek brezvestnega izletrika ali lovca, a izbruhne hud požar. Pred kratkim o ustanovili posebne ekipe, oprem-jene za hitre posege proti poža-om. Take ekipe delujejo, ali pa boki delovale v raznih krajih dežele, težave s sestavljanjem takšnih ekip so le v naši pokrajini, ker se je prijavilo premalo ljudi. Pomembno delo so v tem okviru opravili gasilci in delno vojaki, trenutno pa proučujejo v uradih deželnega ravnateljstva za gozdove nove možnosti za preprečevanje požarov ter za njihovo gašenje, predvsem v gozdovih, kjer je gašenje najtežje. Med raznimi možnostmi so upoštevali tudi uporabo helikopterjev, a se je že ob prvih dejanskih poskusih ta možnost izkazala za neučinkovito. Možno rešitev bi kvečjemu predstavljala letala-cisterne, ki lahko spustijo z višine petdesetih metrov v nekaj sekundah šest ton vode, toda ta letala predstavljajo ogromne stroške, saj stane eno samo letalo r.ad eno milijardo lir. Helikopterje bodo zato zaenkrat uporabljali le kot izvidnice. Trenutno tečejo v tem okviru pogajanja z neko družbo, ki je specializirana za uporabo helikopterjev pri opazovanju in nadziranju požarov. Vsekakor pa je v bodoče potrebna predvsem naravoslovna vzgoja in tudi v tem pogledu je dežela sprejela zadevne ukrepe z uvedbo tovrstne vzgoje v razrih šolah. • V krožku CCA, gledališče Verdi, Ul. S. Carlo, bodo drevi ob 18.30 predvajali filma «Umetnost v muzeju* in A. Černigoja v «Ateljeju*. Stavka carinikov: obeta se zastoj blagovnega prometa Blagovnemu prometu skozi tržaš ko pristanišče, proseško živinsko pos tajo in nekatere važne mednarodne prehode se obeta precejšen zastoj zaradi stavke, ki so jo na vsedržavni ravni oklicali cariniki in pomožno osebje finančne službe. Včeraj cariniki niso opravljali nadur, danes Pa bo splošna stavka, ki bo trajala ves dan. Turistični in osebni maleobmejni promet, bo seveda, potekal bolj ali manj normalno. Pogreb preminulega deželnega odbornika Giuseppa Dulcija Včeraj popoldne je bil ob prisotnosti najvišjih krajevnih predstavnikov, oblasti, strank in javnega življenja pogreb nenadoma preminulega deželnega odbornika prof. Giuseppe Dulcija. Žalni sprevod je ob 14.30 krenil izpred sedeža deželnega odbomištva v Ul. Trento, kjer je bilo truplo pokojnika na parah že dopoldne, do cerkve sv. Antona novega, kjer je bdi cerkveni obred. V sprevodu so bili minister Fer-ri. ki je zastopal vlado, vsedržavni tajnik PSDI Orlandi, predsednik deželne uprave Berzanti, tajniki vseh strank ustavnega loka, jugoslovanski generalni konzul 'Trampuž, vladini generalni komisar Abbrescia, številni deželni odborniki, predstavniki krajevnih oblasti ter združenj, v katerih je pokojni sodeloval. Po cerkvenem obredu so se pred cerkvijo od pokojnega poslovili s kratkimi govori najprej predsednik Berzanti, nato pa minister Ferri in tajnik stranke Orlandi, ki so podčrtali vlogo preminulega deželnega odbornika Dulcija v povojnem razdobju v upravi Trsta in še zlasti njegove napore pri u-stvarjanju deželne uprave in za gospodarski ter socialni razvoj dežele Furlanije Julijske krajine. Tržaški kvestor D’Anchise je v imenu uslužbencev kvesture dopoldne poslal predsedniku Berzan tiju sožalno brzojavko. Razstava in predavanje o otroških risbah V torek, 29. maja, ob 15.30 bodo v otroškem vrtcu v Barkovljah. Ul. Vallicula 11, odprli razstavo otroških risb. Razstavo organizira ustanova ONAIRC, da bi opozorila vzgojitelje in starše na pomembno vlogo, ki jo ima pri izoblikovanju osebnosti in spodbujanju ter usmerjanju ustvarjalnosti svobodno izražanje otroka. Takoj po uradnem odprtju razstave bo o spontanem otroškem risanju govoril prof. Claudio Desi-nan, asistent za pedagogiko na tržaški univerzi. Šolski skrbnik sporoča, da so na oglasni deski v Ul. Duca d’Aosta 4 objavljene odredbe glede dodeljevanja suplenc za šolsko leto 1973-74 v državnih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade 11. junija za otroške vrtnarice in 16. junija za pomočnice. Zasedanje o rakastih obolenjih pri ženskah Tržaška sekcija italijanske zveze ' za boj proti raku bo priredila 2. in 3. junija letos, skupno z ginekološko - porodniško kliniko univerze, drugi deželni simpozij o rakastih obolenjih in sicer na temo zdravstvenih in družbenih aspektov rakastih obolenj ženskih spolovil . Znanstvenega zasedanja se bodo udeležili visoko kvalificirani izvedenci, ki bodo obravnavali tako zdravniške plati raka kot njegove socialne vzroke in posledice. Na sedežu odborništva za zdravstvo in higieno bo tudi zasedanje o načrtovanju boja proti raku, katerega se bo udeležilo 20 izvedencev. • Ob 10.30 bo na predvolilnem zborovanju na Ponterošu govoril Ros-setti, ob 11.30 pa pred ribjo tržnico Megi Pepeu. • Poslanec Škerk se bo danes ob 20. uri sestal na sedežu v Ul Scoglietto s slovenskimi volivci, s katerimi bo govoril o položaju Tržaški Teatro Stabile na turneji po Istri Dramska skupina «Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine* je imela včeraj v Vodnjanu prvo predstavo letošnje turneje po Istri, ki so jo organizirali ob sodelovanju Italijanske unije za Istro in Reko. Predstavilo je delo Carla Goldonija «Arlecchino, servo dei due padroni», katero bodo ponovili v Pulju, Rovinju, Novem gradu, na Reki, v Bujah Izoli, Piranu, Kopru in Labinu. Kasneje bodo učencem italijanskih, hrvatskih in slovenskih šol prikazali delo «Per Vanima in tor-mento, che ci hai dato», ki ga je i Furio Bordon sestavil, s teksti Sindikalna zborovanja učiteljstva j Enza Bettize, Giulia Camber - Bar-bodo tudi v torek, 29. maja po nija, Virgilia Giottija, Umberta 2. učni uri na šolah, kjer so po- Sabe, Scipa Slataperja, Gianija samezna didaktična ravnateljstva. Stuparicha in Itala Sveva. S tem Na zborovanjih bo šolsko osebje, delom bodo nastopili v Kopru, razpravljalo o sporazumu med sin- Bujah. Rovinju, Vodnjanu, Pulju diikalnimi organizacijami in vlado. > in na Reki. iiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiimiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiHimiiiniviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiHn SPOMINČEK S POTOVANJA PO AFGANISTANU Kdo od petih je lastnik 33 g čistega hašiša? Pet mladeničev v zaporu zaradi vtihotapljenja mamil Odkrili so jih na mejnem prehodu pri Fernetičih Pot mamil pelje skozi naše mesto. To je znana stvar in zato so finančni stražniki vedno na preži. «Velike ribe* prekupčevanja mamil jim lahko včasih tudi uidejo, toda za mlade in neizkušene turiste, ki se vračajo s potovanja po deželah »vzhajajočega sonca* s prepovedanim »spominčkom* v prtljažniku, je usoda skqro neizbežno zapečatena, brž ko prestopijo mejo pri Fernetičih. Če službujoči stražnik ugotovi, da se potniki vračajo iz «sumljivih» držav kot so Nepal, Afganistan ali Indija, skrbno in temeljito pregleda tako ljudi kot vozilo. Tako se je pripetilo predsinočnjim petim mladeničem. V volksvvagnu z nemško evidenčno tablico sta 23-let-ni argentinski državljan Garcia Bada-racca in 22-letni Uverto Sagramoso, ki je sicer italijanskega porekla, sedaj pa živi v Argentini, obredla Turčijo, Iran, Afganistan in Indijo. Na povratku sta v Istanbulu vzela s seboj še tri «štoparje* in sicer 22-letnega Kanadčana Raymonda P. Vigerja, 18-letnega Američana Petra L. Galisona in 22-letnega Finca Ju-hanija M. Laittinerja. Finančni stražnik je po pregledu dokumentov ugotovil, kod so se potepali in je zato skupno z drugimi finančniki skrbno pregledal notranjost volkswagna. V kratkem so finančni stražniki odkrili torbo, v kateri je bil kos rjave, opojno dišeče snovi — 33. g čistega hašiša. Seveda so mamilo takoj zaplenili, mladeniče pa so odpeljali na svoj sedež in jih zaslišali. Prvo vprašanje je seveda bilo: »čigava je torba, v kateri je bilo 33 g hašiša?* Mladeniči so se spogledali in kljub očitnemu dejstvu, da torba mora pripadati komu, je vsak zanikal, da bi bila njegova. Zaradi vztrajnosti pri zanikovanju vsakršne odgovornosti pa so finančniki sprejeli salomonski sklep: aretirali so vseh pet in jih zaprli v koronejske zapore. Sinoči sta dva mladeniča z motornim kolesom zavozila na zgrešeno stezo sesljanskega križišča in čelno trčila v audi 60, ki ga je vozil 43-letni Sergio Hengl iz Scale Sante 111. Pri silovitem čelnem trčenju sta se fanta hudo poškodovala, zaradi česar so ju v tržiški bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo. Motorno kolo je vozil 14-letni Roberto Chiussi iz Naselja S. Mauro 130, na zadnjem sedežu pa je sedel fant brez dokumentov, za katerega ni prometna policija, ki vodi preiskavo, še sporočila imena. Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. maja NASKO Sonce vzide ob 4.24 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 15.16 — Luna vzide ob 0.28 in zatone ob 11.51. Jutri, SOBOTA, 26. maja FILIP Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 24,2, najnižja 17,5, ob 19. uri 23,4 stopinje. Zračni tlak 1018,3 stanoviten, veter 8 km na uro zahodni k, severozahodnik, vlaga 56 odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. maja se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 54-letni Mario Martel-lari, 42-letna Anna Bertoz por. Pili, 64-letni Giovanni Poggi, 78-letni Mario Manzoni, 67-letna Antonia Lippo-lis por. Chirico, 76-letna Elisa Serotti vd. Graziano, 46-letni Stefan Chladok, 58-letni Giuseppe Dulci, 74-letni Giovanni Velicogna, 80-letni Giusto Fori-tanot. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ore) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26: Rossetti Emili. Ul. Combi 19: A) Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv Jakoba 1; Grigo lon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenze, UL Soncini 179 (Skedenj). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Poslovilna predstava slovenske igralke Nade Gabrijelčičeve FEDERICO G. LORCA DOM BERNARDE AlBE drama v 3 dejanjih (dveh delih) režija: Jože Babič scena: Sveta Jovanovič kostumi: Milena Kumar glasbena oprema: Tone Natek Razpored predstav glej pod rubriko «gledališča». Prosvetno društvo »I. GRBEC* škedenj vabi na predavanje prof. SAMA PAHORJA: JEZIKOVNE PRAVICE TRŽAŠKIH SLOVENCEV ki bo danes, 25. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Mladinski dom v Boljuncu priredi danes ob 20.30 KULTURNI VEČER Na sporedu mešani pevski zbor PD «France Prešeren* in predavanje Maria Magajne z barvnimi diapozitivi s «Potovanja po Keniji» Ob 50. obletnici M. d. «Prosveta» Opčine Slovensko PD «TABOR» - Opčine priredi v Prosvetnem domn na Opčinah jutri, 26. maja ob 20.30 in v nedeljo, 27. maja ob 17. uri: ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK BALETNEGA TEČAJA Nastopa 60 gojenk. Vodja tečaja: učiteljica ANICA CAH Vljudno vabljeni 11! SPD IGO GRUDEN — Nabrežina V nedeljo, 27. t.m. ob 18. uri bo v društvenih prostorih KONCERT domačega pevskega zbora Sodeluje tudi član SSG Stane Raztresen. Vljudno vabljeni! PD «PRIMOREC» - TREBČE ŠOLA GLASBENE MATICE priredita v soboto, 26, maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah NASTOP gojencev glasbene šole. Solisti: klavir, violina, klarinet, trobenta, kitara, harmonika. Vljudno vabljeni! Vstop prost! MLADINSKI KROŽEK Trst Ulica Ginnastica št. 72 priredi v soboto 26. t. m. 1. OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o pretekli dejavnosti 2. Sprejem statuta 3. Volitve novega odbora 4. Razno Začetek ob 19.30 Vabljeni! Ob koncu družabnost Šolske vesti Tajništvo trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* — Trst, Vrdelska cesta 13/2, obvešča bivše dijake, ki so opravili zrelostni izpit v šolskih letih 1968-69, 1969-70, 1970-71 in 1971-72, da so diplome pripravljene in prosi prizadete, da jih čimprej osebno dvignejo na zavodu vsak dan od 10. do 12. ure. Izleti športno društvo Breg obvešča, da bo odhod izleta v Ljubljano v soboto ob 6.30 pri Samci v Dolini (prvi avtobus), drugi avtobus pa ob isti uri v Boljuncu. Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj. SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 dvodnevni izlet v Karavanke na Stol. Izstopili bomo na Ljubelju. Z Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči na Stolu. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Planincem priporočamo, da vzamejo s seboj hrano za dva dni. Neplanin-ci si bodo najprvo ogledali spomenik žrtvam koncentracijskih taborišč na Ljubelju. Ostali čas dneva pa na Bled z ogledom Vintgarja. Drugi dan izlet v Bohinj k slapu Savice in po želji na Vogel. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Prosimo za poravnavo vpisnine do srede, 30. t.m., ko se bo zaključilo vpisovanje. Gledališča KULTURNI DOM Danes ob 21. uri F. G. «Dom Bernarde Albe* za a red A - premierski. P°novl£!: v soboto, 26. t.m. ob 20.30 a ma red B—I. sobot? po preff^ v nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri bonma red C—prva nedelja P° P mieri in red F — okoliški; v o 29. t.m. ob 16. uri - abonma G. H in J: v sredo. 30 t.m- y 20.30 — abonma red D—mladm ., sredo in red E—mladinski v ce ^ V četrtek, 31. t.m. ob 16- url Pregelj - M. Mejak «Tolminci*; ^ Prodaja vstopnic vsak c'e*a'*! r;. 12. do 14. ure ter eno uro pred v četkom predstav; ob nedeljah m , znikih eno uro pred pričetkom P stav pri blagajni Kulturnega (tel. 734265). SSG ... Stalno slovensko gledališče ^ stu gostuje danes ob 1 • jg on uri v Kamniku: v t.m. ob 20. uri v Črnomlju: v deljek, 28. t.m. ob 20. uld v, m uri mestu in v torek, 29. t.m. ou, •. v Kočevju s predstavo Vojmiia Ea- ženskfiez* * badana «Kadar se suče*. VERDI -u^iniega V ospredju zanimanja P™} ^ koncerta gledališča Verdi, 13 ® vza< dirigiral Aldo Ceccato, sta ", v» prav dve deli: danes bo k°ace f molu za klavir Edvarda G^1 ^aU. katerem bo nastopila pianis'^ reen Jones, jutri pa Men ^ nov koncert v e molu za yio orkester z udeležbo vialimsLK® jjjje-ne Martzy. Program bosta do ^ vali Berliozova uvertura .. rjgjuna-Cellini* in Druga simfemja . « v ninova, ki jo bodo prvič 1ZV Trstu. liuiejo Pri gledališki blagajni na a . ^ prodajo še razpoložljivih vstopu1 jutrišnji koncert. Kino Underground 21.15 «Loving S1 ^rje dele*. George Segal, Eva ^ Saint, Sterling Hayden. Barvni V italijanščini. pisciotta* Tony Musante in Carla ^^jni Nazionale 16.00 «11 caso *graVjna. Barvni film. Prepovedano m' pod 14. letom. . jgra Excelsior 16.00 «Mordi e iv&P ‘Qjjver ta Marcello Mastroianni m Reed. Bravni film. Grattacielo 16.30 «Crescete e molti- O plicatevi*. Francesca E°®an£pelle-luzzi, Uhgh Criffith ta ^„^0 grin. Barvni film. mladini pod 18. letom- prepove1 z il mio f°r' Fenice 16.00 «La violenza e u. pyan te*. Igrata Burt Reynolds Cannon. Barvni film. _ jella Eden 16.00 «11 fascino disere uel. borghesia*. Režiser Louis Barvni film. Igra^ Ritz 16.30 «A viso apen0* garv-Dean Martin in Rock Hudson-ni film. Igr®1? Aurora 16.30 «La cosa bu:‘. »fotan^: Ottavia Piccolo in Gianni Barvni film. Prepovedano pod 14. letom. ucci3e Capitol 16.30 «La dama rof® ^ ^ sette volte*. Barbara prePoV^ Ugo Pagliai. Barvni film-dano mladini pod 14- 'e Cristallo 15.45 «11 serpente*. film, Jul Brynner, Henri Dirk Bogarde. hoP10, Filodrammatico 16.30 «Fra prepO" sorella bona*. Barvni H 'oJ0. vedano mladini pod 1°- Jarata E? Moderno 16.00 «Camorra». « Barvri bio Testi in Jean Seberg-film. „ padrfn0^ Marlon Brando, Richard^ to d Sud*. Lando Buzzanca *“ Vittorio Veneto 15.30 Hl^ rgaStfd8 da1 Robert Duvall- BarV”’en “in Pa^ Abbazia 16.00 «11 vichingo film. Prep0VI Tiffin. Barvni mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Per guaiche^- ^ d0‘if V° piu*. Clint Eatsvvood, ^ (il* lonte in Lee van Cliff- cgacro Ideale 16.30 «Agente 333. ^ ^ M« sole*. George Ardisson 1 randi. Barvni film. ie\ do Impero 16.30 «Le iniblzW“,lesSO Gaudenzi. vedovo col la buonanima*. Igra d nJa"1 Barvni film. Prepovedan pod 14. letom. V občinski galeriji na razstavlja tržaška slikar a ria Vittes. yj V galeriji Tergeste v pala^ 23 razstavlja slikar L- zStavlj® V galeriji Bossom Jfzzoleni- .ri# 30. t.m. slikar Carlo Mazzo (^f V razstavnih prostori v Trs balkona v Kulturnem doi ^ ^ 1 je odprta razstava risb- goti$V izdelali otroci na trzaskto ^ & osnovnih šolah v okviru „^^joo slušajmo in rišimo* paj*. Rubriki sta sestav« Ba2Sta skih oddaj «Radio za s a_ j bo odprta do konca m Cor°B n- V galeriji «Forum» * u del slo' je odprl razstavo svoji ski shkar jtndre, Je ra^ V galeriji KrasKe (jfco J «7. svoja dela s kraško ^ do Cesar. Razstava bo d0 "^Tržaški knjigarni r®zst^ ^ konca maja novejša °o0ber4 pejsaže in tihožitja man Vljudno vabljeni- picn^ V Baragovem tlon'nPZiderij razstavljata domačin ^ in mladi tržaški u ^ do Kozman. Razstava bo laja. . „ Ul- , V galeriji Cartesius v jjj, ni 16 je odprla razstav0 slikarka Ottv Stock. Ob izgubi Ninija Križmanci« ustanovnega člana in bomika, izražamo svoje«« je t®? 23. JUNIJA NA TRŽAŠKEM VELESEJMU 9. mednarodni dan kave s srečanjem operaterjev Zasedanje o sedanjih in bodočih perspektivah tržišča s kavo y °kviru 25. tržaškega velesejma bo Ui ^“»vuno pomemoen y. mednarod-kave, katerega se bodo u-belu' -6 številne države, kjer pri-kavo in trgovske organi-ja; Je ter posamezniki, ki se ukvar-(je|^s prodajo tega žlahtnega pri- 5ivan>. posvečen kavi, bo 23. ju-HjJ ln bo letos zadobil poseben kav6tl srečanja med operaterji s lta Mednarodna organizacija za tnej° JCO je namreč spremenila j.'Narodni sporazum za določevali Cet> kave v zgolj statistično ltav^ °- Zaradi tega je tržaški dan cilnem staležu osebja uradov za zemljiške knjige. Na natečaj se lahko priglasijo redni asistenti na italijanskih vseučiliščih. Ustrezne prošnje morajo prispeti na ministrstvo za finance najkasneje do 11. junija letos. Dodatna pojasnila daje tržaška finančna intendanca, Ufficio di Gabinetto, in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. opernem koncertu v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost. Iz lanske selekcije sta prodrla na prizorišče velikih opernih odrov kar dva pevca. Oba sta Slovenca, kar nam je še v posebno zadoščenje in ponos. Mezzosopran Nora Jankovič nastopa sedaj v Bologni in je pred kratkim nastopila tudi v Trstu v operi «Istrska ohcet», bas Ivan Sancin pa uspešno nastopa v ljubljanski Operi. pe" Posebej važen, ker se bodo o-(jju ,rii lahko sporazumeli o najdem določevanju cene kave. tržašk’ kave’ ki ga bo organiziral trt-,,} velesejem ob sodelovanju s Vukani trgovci in industrijci ka- dar),,JU imel kot glavno temo «se- yk' lele- ’spo ;Vp _ bot v - katerih proizvajajo kavo, in bodoče perspektive trži-M.kai i Kamerun, Gabon, Srednje- -aye». drugim se ga bodo g0s^|'i zastopniki ICO, Evropske iavp rske skupnosti in razne dr- republika, Ljudska republika f°ngo, Zaire, Uganda, Brazilk’11 Portugalska. ki ana tema odseva vprašanja Potu kilti 50 se odprla na tržišču s skle-1CO in meri v prvi vrsti k hi U' da bi se vsi zasebni in jav-C Peraterji lahko sporazumeli ali etliali mnenja o novem položaju. Tiskovna konferenca h okrogla miza o splavu V sk0 2a^ka sekcija Centra za zakon-reja .ln Predzakonsko vzgojo pri-SeHjiUtri ob 17.45 v Politeama Ros-Spia okroglo mizo o vprašanjih pfev aJe'žu tehničnega osebja u-*a industrijske davke; b) 4). 19 mest inženirja v vo- podatke, ki zgovorno pričajo o vztrajnem in nevarnem delu agentov letečega oddelka te kvesture ter vseh komisariatov javne varnosti na našem področju v mesecu aprilu, V tem mesecu so namreč agenti tržaške kvesture prijavili sodišču 108 oseb, od katerih je bilo 73 izpuščenih na začasno svobodo, trideset oseb so pospremili v kora nejske zapore, kjer bodo čakali na sodno obravnavo, pet prijavljenih pa še niso izsledili. Največ ljudi je bilo prijavljenih in izpuščenih na začasno svobodo zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb. Pred sodniki se bo moralo zaradi tega prekrška zagovarjati kar 42 ljudi. Poleg tega so prijavili ter izpustili na začasno svobodo sedem ljudi zaradi pijanosti, pet zaradi žalitve, štiri zaradi ta tvine v obtežilnih okoliščinah, tri zaradi povzročitve materialne škode, po dva zaradi groženj in tatvine, po enega pa zaradi poneverbe, opolzkih dejanj, pretepa in onesnaženja morja. V zapor pa so poslali sedem oseb zaradi obtežilnih okoliščin, pet zaradi poskusa tatvine v obtežilnih okoliščinah, štiri zaradi namerne povzročitve telesnih poškodb, šest zaradi upiranja javnemu funkcionarju in žalitev, tri zaradi ropa ter po enega zaradi namernega podtikanja požara, tatvine, vdiranja v zasebno stanovanje, poskusa _ izsiljevanja in povzročitve materialne škode. Poleg tega so agenti kvesture na ložili 97 različnih glob ter 1.229 glob zaradi kršitve cestnega pravilnika. Obenem so odkrili veliko plena raznih tatvin za skupno vrednost 14 milijonov lir. pRaznik a v BORŠTU V *. 3. in 4. junija 1973 eden izven tržaške občine). V poslanski zbornioi so včeraj o-dobrili v zakonsko opolnomočeni komisiji zakonski osnutek, ki dovoljuje občinam Gorica, Sovodnje in Livigno (na meji s Švico) posebno dovoljenje, da lahko te občine dobijo davek na izdelke ki se prodajajo na območju prostih con. Zakonski osnutek bo šel v senat, ki ga bo dokončno odobril. Do 31. decembra lani so prizadete občine imele precejšnje dohodke od trošarine na razne izdelke, ki so se prodajali na območju prostih con Gorica - Sovodnje in Livigno. Po uvedbi novega davka na dodatno vrednost je bila trošarina odpravljena, država je pričela v svoji režiji pobirati novi davek ter dajati občinam nadomestilo za izgubljeno trošarino. Z zgoraj omenjenim zakonskim osnutkom bo trem zainteresiranim občinam dajala država nadomestilo tudi za izgubljeno izredno trošarino na proizvode proste cone. V Rimu sta na finančnem ministrstvu in pri raznih poslancih posredovala goriški župan De Simone in odbornik za finance Ciuffarin. Zavzela sta se za popravek k zakonskemu osnutku, po katerem bi dobivala vsaka občina tako nadomestilo, ki bi bilo enako prejšnji trošarini. Poslanec Marocco je včeraj sporočil goriškemu županu, da so zakonski osnutek sprejeli s popravkom. Rešitev je sicer le začasna, enoletna. Celotni zakon o goriški prosti coni zapade namreč konec leta 1973. Če bodo zakon podaljšali bo treba najbrž podaljšati še včeraj o-dobreni osnutek o zgoraj omenjenem nadomestilu. Novi sedež je v zgradbi «Trento», ki je nekoliko odmaknjena od križišča ulic Trento, Alfieri, Duca d’Aosta, Manzano, Ristori in Trie-ste, kjer bo po regulacijskem načrtu novi goriški «city». Podružnica bo služila potrebam prebivalstva v jugovzhodnem delu mesta. Novi bančni prostori se razprostirajo na površini okoli 220 kvadratnih metrov in so v pritličju ter v kfetnih prostorih. V teh uradih bo mogoče opravljati prav vse bančne operacije in razpolagati z varnostno ter z neprekinjeno blagajno. Načrt in oprema sta delo arhitektov Giorgia Picottija in Marie Terese Grusovin. BI. maja tudi v Gorici «dan avtomobi!istov» V četrtek, 31. maja bodo, kot vsako leto, v priredbi avtokluba priredili «dan avtomobilistovi!. Pri- reditev bo na Trgu Battisti, na njej bodo nagradili «avtomobilske veterane* ter pripadnike policijskih enot, ki so se v zadnjem letu izkazali v preventivni službi na cestah. Prireditev bo ob 11. uri. Giolitti v nedeljo v goriškem Verdiju Socialistična stranka bo odprla volitno kampanjo v Gorici v nedeljo zjutraj. V Verdijevem gledališču bo ob 11. uri govoril poslanec Antonio Giolitti, član osrednjega vodstva stranke, ki je na nedavni gospodarski konferenci prikazal gospodarski program, s katerim nastopa stranka v državnem merilu. Giolitti je bil svoj-čas zakladni minister. V Krminu pa bo v ponedeljek ob 17.30 na glavnem trgu govoril 1 načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici poslanec Bertoldi. NA POBUDO SREDNJEEVROPSKIH KULTURNIH SREČANJ» Mednarodni shod radiologov iz šestih evropskih držav Izmenjali si bodo izkušnje v bolnišnicah Prvi vsedržavni kongres radiologov Napredek inženerije, arhitekture, mehanike in elektronike je a mogočil izreden napredek radiologije in njenega uveljavljanja pri odkrivanju bolezani. Na to temo priredijo v dvorani deželnih stanov na Gradu v soboto ob 16. uri okroglo razo, za katero se bodo odkrivanju bolezni. Na to temo giji v srednji Evropi. V istih prostorih bo ob 10. uri dopoldne prvi kongres radiologov, zaposlenih v bolnišnicah, ki se bo nadaljeval v nedeljo v šoli za vzgojo bolničark v splošni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto. Razprav pri okrogli mizi se bodo udeleževali predstavniki petih inozemskih delegacij iz Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Madžarske. Shod, ki ga prireja Ustanova za srednjeevropska kulturna srečanja, bo potekal pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine. Razpravi bodo prisostvovali naslednji strokovnjaki: prof. Guido Canigiani De’ Cerchi, prof. Angelo Gregori, inž. arh. Erich Haembock, arh. dr. Carlo Keller, prof. Renst Krakovski, prof. Stojan Plesničar, prof. Framcesco Raboni, inž. Vlado Sekavčnik, prof. Laszlo Sza-bolesi, prof. Sezso Vajda in arh. dr. Franco Longoni. V nedeljo bo z Rojc štartal Spomladanski pohod» Če bo v nedeljo vreme ugodno, bodo vpisani za »Spomladanski pohod* štartali ob 9. uri s stadiona na Rojcah, odkoder bodo morali prehoditi nekaj kilometrov, da bodo dospeli do cilja, Ki je postavljen na Vrhu. Med potjo se bodo morali udeleženci ustaviti pri dveh kontrolah. Ob koncu pohoda pa bodo s ko lajno nagradili vse tiste, ki so prehodili pot do cilja v manj kot 4 urah. Posebne nagrade bodo šle najmlajšemu in najstarejšemu tekmovalcu in prvi uvrščeni ženski. Kdor se ni še vpisal, to lahko stori danes in jutri na sedežu UGG. Dobiček vpisnine bo šel družinam treh karabinjerjev, ki so umrli v atentatu pri Petovljah, in Pokrajinskemu zavodu za zdravljenje obolenj mišic. Prometni ukrep tržaške občine S posebnim odlokom je tržaški župan Spaccini odredil namestitev ze-brastega prehoda za pešce v Ške-denjski ulici ob križišču z Ul. dei Giardini. Omenjeni ukrep je bil nujno potreben, ker je v tej ulici v zadnjem času močno narasel avtomobilski promet. Ker je v bližini šola in prečkajo cestišče številni učenci, predstavlja promet še večjo nevarnost, ki so jo sedaj omejili z namestitvijo varnostnega prehoda. Jutri v Gorici pokrajinski kongres CISL Jutri in v nedeljo oo v Gorici pokrajinski kongres sindikalne organizacije CISL. Kongres se bo pričel jutri popoldne ob 16. uri. Vršil se bo v dvorani Katoliškega doma v Drevoredu 20. septembra« Jutri popoldne bodo na sporedu poročila, debata pa bo v nedeljo. ........................................................ OB PRILIKI DNEVA MLADOSTI V JUCOSLA VUI V Novo Gorico bo prispela danes delegacija srednješolcev iz San Vendemiana pri Trevisu Med občinama že več časa koristni stiki ■ V San Vendemianu uči dijake slovenščino Irena Guštin z Opčin ■ Občini si prizadevata, da bi se pobratili C Tržaška trgovinska zbornica je razpisala javni natečaj za zasedbo dveh mest poskusnega svetovalca v staležu upravnega vodilnega osebja. Na natečaj se lahko priglasijo kandidati z visokošolsko izobrazbo, ki obvladajo nemški jezik. Besedilo razpisa je na vpogled v Uradu za osebje pri trgovinski zbornici, prošnje pa se sprejemajo do 12. junija letos. Nalezljiv« bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil primere nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v preteklem tednu od 14. maja do 20. maja: 4 primeri škrlatinke, 1 primer tifusne mrzlice, 3 primeri tifusne vročine, 3 primeri otroškega ga-stroenteritisa, 37 primerov ošpic, 14 primerov noric (od katerih 2 izven tržaške občine), 1 primer o-slovskega kašlja, 33 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 84 primerov rdečk (od katerih Spominska svečanost za žrtve nacifašizma iz Premariacca Dne 29. maja 1944 so nacistični krvniki privedli iz videmskih zaporov, kjer so bili najprej zaprti, 26 mladih partizanov «m!adir.ske fronte* ter jih pri Premariaccu in S. Giovanni ob Nadiži pobesili. Njihova trupla so nato zažgali v tržaški Rižarni. S to krvoločno in nečloveško represalijo so se nacisti hoteli maščevati nad vojaškim porazom, ki sta jim ga prizadela v Brdih partizanska bataljona «Mazzini» in «Mameli». Na ta krvavi davek, ki so ga furlanski partizani prispevali za zmago pravice nad krivico, za zmago miru nad nasiljem, se bodo tudi letos slovesno spomnili na komemorativni manifestaciji, ki bo 31. maja ob 10.30 v Premariaccu. Na spominski svečanosti bosta govorila župan iz Premariacca Giorgio Jeronutti ter predsednik videmske sekcije ANPI Federico Vincenti, slavnostni govor pa bo imel predsednik pokrajinske uprave odv. Vinicio Turello. Hranilnica odprla novi sedež v Ul. D. d’Aosta Včeraj so v Ul. Duca d’Aosta odprli podružnico Goriške hranilnice. Poprej je imela podružnica, ki so jo označevali s številko dve, svoje urade na spodnjem delu Korza, blizu železniškega kolodvora. S premaknitvijo gospodarskega središča proti Ulici Duca d’Aosta, kakor to izhaja tudi iz splošnega regulacijskega načrta, si je hranilnica izbrala boljši prostor. •Illllllllllllllll“llllllmmimlllmlllllllllllll,lll,l,,l>llllllllllll,llll,ll,,lllllllilli,,,l,lllllllllllllllllll,llll>ln,ll> NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE «FULTA» Razčlenjene stavke tekstilcev za novo delovno pogodbo V tem tednu bo 3.500 tekstilcev naše pokrajine opravilo sedem od skupnih 16 stavkovnih ur San Vendemiano je ena izmed 95 občin pokrajine Treviso. Ima 7.508 prebivalcev, 88 odstotkov aktivnega prebivalstva je zaposlenega v industriji, ostalo v kmetijstvu. Otrok, ki obiskujejo šole vseh stopenj je 1.377. V tej majhni občini v neposredni bližini še bolj industrijsko razvitega Conegliana se trideset nižješolcev uči v popoldanskih u-rah slovenski jezik. Šolo smo obiskali pred nekaj dnevi in v njej našli učiteljico Ireno Guštin por. Passerini z Opčin pri Trstu ter skoro vse dijake, ki so ji pozorno sledili. Na naša vprašanja so slovensko lepo odgovarjali, brez tujega prizvoka. To je tem-bolj hvalevredno, če pomislimo, da so s poukom slovenščine pričeli šele pred nekaj meseci. Ko smo se pogovarjali z Guštinovo, ki je dokončala slovenske višje srednje šole v Trstu in se nato poročila v Trevisu, nam je ta dejala: «Ni sem mislila, da se bodo tako hitro naučili slovenščine.* Irena Gu-štinova biva, kot smo že omenili, v Trevisu, občasno prevaja korespondenco raznih podjetij, ki ima- V goriških tekstilnih obratih, ki zaposlujejo okoli 3.500 delavcev, je v teku stavkovno gibanje za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Zaradi stališč delodajalcev, ki zavračajo upravičene zahteve delavcev, bodo tekstilci v tem tednu opravili sedem od skupnih 16 stav-r kovnih ur, kolikor jih je določenih I za goriško pokrajino. Stavke potekajo razčlenjeno, in sicer P? en0 uro, in se jih delavci v celoti udeležujejo. Ob prisotnosti delavcev, delegatov tovarniških svetov in sindikalistov so v teku skupščine, na katerih preučujejo nastali položaj. Kot poseben prispevek k uspešnemu poteku enotnega boja te tako številne kategorije je smatrati ustanovitev enotnega pokrajinskega vodstva tekstilnih in oblačilnih delavcev na skupnem sestanku vodstev tekstilcev treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Novo vodstveno telo se skrajšano imenuje FULTA in v prevodu pomeni: E-notna federacija tekstilnih in oblačilnih delavcev. Organizacija ima pokrajinski značaj ustanovili pa so jo pred dvema tednoma. bi jo radi pričakali «z vsemi je, da Trstu na debelo primanjkuje ustreznih n: SSk™ > — - «. ljivo, da se je na takem prazniku zbralo veliko prijateljev in znan cev, starih 'n imadih. Na račun so prišli vsi, tudi tisti, ki niso mogli v natrpano gostilniško dvorano. Na oknu je bila pletenka domačega vina, pokusili so ga vsi, ki so šli nn-mo ali zaradi pomanjkanja prostora so morali ostati zunaj. Kot je običaj na takih praznikih, je bilo na sporedu veliko govorov, napitnic in petja, ki je trajalo pozno v noč. Fantovščina v Štandrežu Zelo živahno je bilo prejšnjo soboto v Štandrežu v gostilni pri Turri-ju, kjer sta imela fantovščino prijatelja Devan Brisco in Lucio Turri. Oba sta v vasi zelo znana in priljubljena Briško se ze vrsto let aktivno udejstvuje na športnem in na prosvetnem polju, pred leti je igral v nogometni ekipi Juven-tine, sedaj sodeluje v pevskem zboru «Oton Župančič* ter tudi v dramski družini istega društva. Lucio Turri pa uspešno vodi očetovo gostilno, ki ima precej odjemalcev v vasi kot tudi v drugih krajih. Zaradi tega je popolnoma razum- NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Karabinjerji našli ukraden avtomobil Včeraj zjutraj so karabinjerji našli v Utici Bellini ukraden avtomobil, in sicer fiat 500 z evidenčno tablico UD 173143. Avto so tatovi ukradli 21. maja v Vidmu Nadii Del Piccolo. jo stike s Slovenijo, sedaj uči slovenščino dvakrat tedensko popoldne v San Vendemianu, tj. nekaj kilometrov stran od Trevisa. Morda bo prihodnje leto učila slovenščino kar zjutraj, med šolskim poukom, saj nameravajo tu v prihodnjem šolskem letu v nižji srednji šoli, vsaj v nekaterih razredih, u-vesti slovenščino kot obvezni tuj jezik. Zakaj tolikšno zanimanje za slovenščino v občini, ki je od državne meje oddaljena približno 150 kilometrov? Precej zaslug ima pri tem sedanji predsednik šolskega patronata in industrialec cav. Giuseppe Bellotto. Že dolgo vrsto let ima razne poslovne stike z jugoslovanskimi avtoprevoznimi podjetji, med njimi tudi s tistimi v Novi Gorici, Tolminu in drugimi v Sloveniji. Pred šestimi, sedmimi leti je dal pobudo, da bi prišlo do širših, uradnih in prijateljskih stikov med prebivalci njegove občine in tistimi iz Nove Gorice. Do prvih uradnih stikov na občinski ravni je prišlo leta 1970, od takrat pa je bilo teh stikov več in več. Na sestanku, ki je bil poleti 1971, so se domenili, da morajo iti preko uradnih stikov, na katerih je slišati veliko s avnostnih govorov, veliko nadebudnih pobud, nato pa se vse konča ob slavnostnem dviganju kozarcev in z medsebojnimi čestitkami. Takrat so se domenili, da je treba najti živ stik med prebivalci obeh občin. Lani je, prav v sklopu tega sodelovanja, 60 otrok iz San Vendemiana prebilo teden dni pri raznih družinah v Novi Gorici, prav toliko otrok iz slovenskega obmejnega mesta pa je šlo za teden dni v San Vendemiano. Ta prvi stik ni bil seveda lahek, poleg jezikovnih težav so bile tu še druge težave ambientacije, različnih običajev in navad. Vendarle so ljudje te težave premostili, u stvarilo se je določeno prijatelj stvo in v San Vendemianu ni nič čudnega ob nedeljah videti avto novogoriško registracijo, prav tako prihajajo v Novo Gorico ob praznikih na obisk družine iz t« občine v treviški pokrajini. Dodajmo temu še vrsto skupinskih izletov, prirejanje otroških ko lonij, stike na gospodarskem področju in nazadnje še pouk slovenskega jezika. Dijak Angelo Moset nam je na naše vprašanje, zakaj se je vpisal v tečaj slovenščine, odgovoril: »Nekoliko zaradi radovednosti, delno pa, ker me je Jugoslavija, kjer sem bil na izletu, navdušila.* Isa- • Drevi ob 21. uri bodo v organizaciji «Piccolo Cineforum* vrteli v Gregorčičevi dvorani Verdijev korzo 13, film «Siamo mezzo milio-ne, siamo solo una delegazione*. bella Gianelloni pa je rekla: »Znati en tuj jezik vedno koristi, kajti le tako lahko gremo v tujino, ne da bi tam naleteli na težave.* Ra berto Bellotto je bil še bolj odločen: »Ko grem v Jugoslavijo na izlet se hočem tudi pogovarjati z ljudmi, ne samo molčati, ker ne poznam jezika.* In še Augusto Bastianelli: «Učim se slovenščino, ker se hočem naučiti en tuj jezik, ker hočem tudi tako spoznati običaje drugih narodov. In tudi ker sem hotel ustreči želji šole, ki si prizadeva za čimvečje sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.* Mladi župan Adriano Maccari, programator v tovarni Zoppas v Coneglianu, ki je na čelu občine šele malo časa, nas je sprejel v svoji pisarni na županstvu, v kateri je bila uokvirjena na steni, poleg slike predsednika Leoneja, odločba o podelitvi zlate kolajne Korpusu borcev prostovoljcev v odporniški borbi. Maccari je zelo odkrit, pripada demokrščanski stranki, ki ima absolutno večino v občini (enobarvni odbor pa se opira na socialiste in komuniste, ker desni demokristjani ne gledajo preveč pozitivno na njegovo delo), meni da je moč sodelovanje z Novo Gorico še razširiti zavzema se za ljudsko sodelovanje. Letošnjega 6. aprila so imeli v San Vendemianu obisk novogoriške delegacije, spremljal jo je tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž. V pričakovanju pobratenja z Novo Gorico so ustanovili občinski odbor prijateljev Nove Gorice, v katerem so zastopniki vseh organizacij in društev, ki delujejo na področju občine. Danes pride v Novo Gorico, ob priliki praznovanja dneva mladosti, številna delegacija iz San Vendemiana. V njej bodo otroci, ki obiskujejo tečaj slovenskega jezika, otroci, ki bodo sodelovali na mladinskem ex tempore v Solkanu ter zastopniki šolskih in občinskih oblasti. Taki stiki so koristni. Prav bi bilo, da bi se zanje zavzeli tudi druge občine, posebno te, ki so v naši pokrajini in v naši deželi. MARKO WALTRITSCH Pohajanje konjička na cesti pri Rdeči hiši Mal; konjiček je včeraj popoldne na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši ustvaril nekoliko zmešnjave, ker se je kar na lepem sprehajal po ulici ne da bi se menil za avta mobilski promet, ki je bi] takrat precej gost. Konjiček je zbezal iz tovornjaka na carinskem prostoru, šofer in financarji ga niso mogli ujeti. Šel je nekaj sto metrov po Ulici Kravos, nato se je vrnil k Rdeči hiši, kjer so ga pred kavarno nekateri ujel. Konjičkove svobode je bilo tako kmalu konec. Na Svetogorski cesti se je z mopedom ponesrečil Giovanni Blasig, 27-letni delavec, ki stanuje na tej cesti v hiši št. 145. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili lažje poškodbe in se bo zdravil pet dni. Partizansko združenje ANPI Rupa - Peč vabi na LJUDSKI PRAZNIK na Peči. Danes ob 20. uri ples; jutri ob 20. uri tekmovanje v briškoli in ples; v nedeljo ob 17. uri nastop pevskih zborov, ob 20.00 ples. Deloval bo dobro založen bife. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 27. maja ob priložnosti 80-letnice PZS vzpon iz Gradišča (Vipava) na pogorje Nanosa, do zavetišča «Pri Abramu*. Odhod z lastnimi sredstvi ob 6. uri izpred bloka pri Rdeči hiši. Množično jubilejno slavje priredi Planinsko društvo »Vipava* za primorska planinska društva. Prijave in druga pojasnila na sedežu SPD v Ul. Malta 2 najkasneje do danes, 25. maja. Kino Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Alessia Fiore, Serena Calligaris, Giuliano Sartori, Gionata Rogantini, Stefano Sguazzin, Laura Lindoro, Nicola Gavagnin, Adriana Rosso. SMRTI: gospodinja 77-letna Avguština Kovec, vd Banan; gospodinja 75-letna Brigida Bressan, vd. Perco. . } {| - .^»itnVi Otroci iz San Vendemiana, ki obiskujejo tečaj slovenščine Gorica VERDI 17.30—22.00 »La macchina del-1'amare*. D. Cannon in R. Ryan. Barvni film. Mladini pod 14 .letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00 »Spruzza, sparisci e špara*. K. Brussel in C. Romero. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 »A. A. A affitasi ragazza per fare bambina*. B. Ersey in S. Clom. Barvni film. Mladir.i pod 18. letom prepovedan. CENTRALE Danes zaprto. Jutri 17.00—21.30 »Tarzan e la pan-tera nera*. S. Hawkes in K. Swan. Barvr.i film. VITTORIA 17.30- 22.00 »Gli altri rac-conti di Canterbory. E. Sbordano in T. De Leo. barvni film, prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič AZZURRO 17.00 22.00 »Čari genitori*. Barvni film. EXCEI.SIOR 16.00—22.00 «Riprovaci ancora Sam*. Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Oggi sposi: sentite condoglianze*. Barvni film. A o ca f .urim SOČA «Umazani heroj Juke*. ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Morilec trka ob zori*, francoski barvni film ob 18.00 in 20 00. DESKLE «Dvojčici zla*, ameriški barvni film ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL »črna karavana*, ameriški barvni film ob 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Z našiti zadnjih kulturnih prireditev Razstava risb slovenskih učencev v Kulturnem domu. ki še traja Razstava knjig na slovenski nižji srednji šoli »Simona Gregorčiča« v Dolini, ki jo je priredila Tržaška luijift«-' Druga zaključna akademija Glasbene matice Gojenci Glasbene šole iz Kopra in Trsta po glasbeni produkciji v Kulturnem domu • „ 1,0^ Vladal V Kakor smo že poročali, je pripravila v torek zvečer šola Glasbene matice iz Trsta ob sodelovanju Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra zanimiv glasbeni večer, ki so ga izpolnili nastopi solistov, dveh komornih skupin in za zaključek godalni orkester koprske glasbene šole. V prvem delu koncerta so nastopili gojenci iz Kopra Helena Poles - flavta, Ticjana Prijon -violina, Robert Davanzo - trobenta, Leopold Zajec - tromba in trio klarinetov Marino Belac, Jadran Luin in Robert Stanič. Sledili so jim gojenci šole Glasbene matice: Stojan Kuret - klavir, Evald Krevatin - trobenta, Vihra Kodrič - klavir, Silvio Pibro-vec . klarinet, Vesna Guštin in Nadja Ambrožič - klavir štiriroč-no ter trio za kljunasto jlavto, violino in basso continuo - Riccardo Pergolis, Črtomir Šiškovič in Iztok Kodrič (violončelo). Koncertni večer je zaključil godalni orkester koprske glasbene šole, kot solist pa je nastopil mladi violinist Vlado Batista. Kot spremljevalci pri klavirju so se uveljavili Darja Peroša, Silvana Pretner, Ivanka Lipoglavšek in Mojca Šiškovič. Spored koncertnega večera obeh glasbenih šol je obsegal pester izbor glasbenih del od predklasike (Rameau, Telemann) preko klasike (Mozart) in romantike (Schubert, Grieg) do novejših avtorjev (Ravel Rabaud, Hanuš in drugi). Kot zanimivost večera naj omenimo Kratochvilovo Suito za tri klarinete in Telemannovo Trio sonato za kljunasto flavto, violino in basso continuo (violončelo). Godalni orkester koprske glasbene šole se je predstavil kot lepo zveneč, homogen ansambel ter je del v priredbah Viflo«'"* rja ^ in lani preminulega pr prske glasbene šole, f Ivana sčeka, potrdil v na znanje, ki ga je f°^efvan)<1 fL. davnem zveznem tekmon ZaSreu benih šol Jugoslavije Skupen nastop glasbeno vzgojo iz Glasbene matice KoPra., v Trstt ; dii^f.,* in * t vključuj-zadnjih letih bistveno' ,turnih okvir tradicionalnih /cot P. ladinska pozd^ ■ ie v uvodnih ^ šo- kov to in onstran membna mU reditev, kar je ® nih besedah poudaril ’ ir pe le Glasbene matice šar. . prti* Glasbeni večer je zflfc izvaj^L **£*&?* želji, d* n w ten tovariški —- .u ,. obeh šol in njihovi^.. bi ■ je izzvenel • koristni medsebo) poglobil1- ter ti doče še O...«'1"" Horoskop se bo spremenil0 odnos. z izvedbo štirih krajših glasbenih ..........................................■■■■in.iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiriiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiMii"111"""11""" bolj 10 20. STRELEC (od 23. D. Ne podcenjujte nasvete ^ zadoV tovariša. Burna ' )I^e ilar-a ““ K? 5*» RIBI (od 20. 2 do 2 • • bajte se obljub, kl j* J do ^ izpolniti. Bodite popust J družine, ki preživlja dobje. NIČ NI SLUČAJNO NA TEM SVEIU Nevarna temna ozadja političnih škandalov v Združenih državah Afera Watergate izreden primer jalovosti nekega sistema Afera Watergate, škandal uzurpacije oblasti, nujno začenja spominjati na nekoliko civiliziranejši divji zahod, kjer je pravica — po pravilu, da zmaguje hitrejši strelec — vedno na strani preživelega. Priča pa smo zdaj komaj uvodnemu delu te afere, ki bo verjetno trajala mesece, tako da lahko danes šele slutimo, kdo bi utegnil biti hitrejši strelec oziroma, kdo stoji za vsem tem. če si je v preteklosti kdo morda naivno razlagal določene ameriške politične dogodke s slučajnostjo, mu bodo watergatska odkritja dokazala, da slučajnosti ni. Tudi umor predsednika Kennedyja in njegovega brata Roberta, in to prav v trenutku, ko je slednji kandidiral na predsedniških volitvah, pa podli zločin nad zaslužnim bojevnikom za državljanske pravice, Martinom Luthrom Kingom, vsa ta razbojništva so pripisovali slučajnim morilcem, posameznikom, ki so kar takole, iz nekakšnih osebnih bolestnih nagibov odstranjevali nezaželene politike. Udeleženci škandala Watergate, braneč sebe in obtožujoč druge, odkrivajo, kako je treba organizirati ter izpeljati take «slučajne« in »spontane« akcije, kjer predstavljata vohunjenje in vdor v štab demokratov še kar nedolžen primer. Watergate — pravi neki ameriški zgodovinar — je komaj vrh ledene gore, ki štrli iz vode, je šele del vsega onega, kar se je že zgodilo in kar se še dogaja, a vendar dovolj zgovorno dokazuje, kako poteka politična borba, kako režirajo volilne zmage in «krojijo politiko« v deželi s tolikšno bučnostjo razglašene demokracije. Posebne ekipe — v katerih so redno bivši ager.ti FBI in CIA — so po navodilih iz Bele hiše (šef kabineta Haldeman in glavni svetnik Ehrlichman) in od strani pravosodnega ministrstva prisluškovale osumljenim in neosumljenim osebam, po šiljale provokatorje med nasprotnike ter opravljale politične sabotaže. Njihova dejavnost je šla vse od relativno nedolžnega, organiziranega odpošiljanja solidarnostnih brzojavk Nixonu, recimo, glede miniranja pristanišča Haiphong, vabljenja ljudi na predvolilne mitinge ter ustvarjanja »spontanih« demonstracij v korist Nikona, do ogrožanja življenja političnih nasprotnikov. Zdaj so n. pr. objavili, kako je v dneh predsedniške predvolilne kampanje kandidat Edmund Muskie imel izgubiti življenje v letalski nesreči. Muskiejevo letalo je ponoči letelo proti letališču nekega manjšega mesta. Nekaj pred pristankom, je na letališču «nekdo» sporočil, da Muskie to noč ne bo prispel in da ga ni treba čakati. Ugasili so vse luči na letališču, a osebje se je odpravilo spat. Muskiejevo letalo bi se na neosvetljenem letališču gotovo raztreščilo. Umetno ustvarjeni ali izmišljeni ter časopisom dostavljeni so bili razni kompromitirajoči podatki o zasebnem življenju protikandidatov. Hum-phrey in Jackson sta bila obtožena spolnih zablod. Nedolgo tega je bilo ugotovljeno, da so bili tudi podatki o zdravljenju nesojenega podpredsedniškega kandidata Eagletona zaradi depresije in alkoholizma v rokah Ehr-lichmana nekaj tednov, preden so bili objavljeni v časopisih. V zvezi s prisluškovanjem je v najnovejšo afero vpleten tudi doslej »čisti« Nixonov svetovalec za narodno varnost, Henry Kissinger. FBI je namreč sporočil, da je leta 1969 — potem ko so v časopisih objavili prve vesti, da ZDA bombardirajo Kambodžo — Kissinger postavil zahtevo, ki jo je Nixon odobril, da prisluškujejo njegovim najbližjim sodelavcem v Beli hiši, kot tudi nekaterim časnikarjem. Rečeno je bilo, naj prisluškujejo 17 osebam, ki so edine lahko posredovale podatke, za katere je tedaj v ZDA vedel samo najožji krog. Prisluškovanje je bilo potrebno, da bi prenehali z dostavljanjem informacij časnikom in odvrnili sum od nedolžnih — pojasnjuje Kissinger, a mu nihče ne verjame. Eden od glavnih udeležencev akcije Watergate, nekdanji agent FBI in CIA, McCord, je te dni na zasliševanju pred senatno komisijo pojasnil, kako so ga plačali, da bi molčal. Obljubljeno mu je bilo, da ga bodo organi administracije zaščitili, in rečeno, da naj kar mimo gre v zapor. Da bo dobro nagrajen, a za družino naj ne skrbi, ker bo kmalu spet na svobodi in dobro zaposlen. Rečeno mu je tudi bilo, da je za vsem tem sam predsednik. Obenem pa so mu tudi zagrozili, da ne bo dobro zanj, če se ne bo držal pravil igre. Organizatorji vsega tega so Nixo-novi najožji sodelavci v Beli hiši. Javnosti so jih prikazovali kot disciplinirane, marljive, sposobne, predsedniku zveste in zakonom predane ljudi. Zdaj se je pokazalo, da so bili in še kako pripravljeni kršiti zakone, da bi le obvarovali neke posebne interese. Zdaj pričakujejo, da bosta Nixo-nov šef kabineta, Haldeman, in glavni svetovalec, Ehrlichman, predsednika zaščitila in prevzela nase vso krivdo, kolikor jima bo to uspelo, četrti iz tega najožjega kroga, John Dean, pa grozi, da bo povedal vse, kar ve, in sicer zaradi tega, ker so — kot pravi — skušali spočetka zvaliti nanj vso krivdo in ga napraviti za žrtveno jagnje. Toda bistveno vprašanje je, ali je bil tudi Nixon osebno in neposredno vpleten v razne volilne špe- kulacije ter nezakonitosti. Oziroma, če jih je, potem ko so bile storjene, skušal prikriti, če se bo v sedanji preiskavi pred Erwinovim senatnim komitejem ter v drugih preiskavah pokazalo, da je Nixon vedel za ta dejanja svojih podrejenih in jih skušal prikriti, bi predstavniški dom ameriškega kongresa moral sprožiti postopek javne obtožbe, kar bi bilo nekako isto kot soditi predsedniku. In če bo predsedniški dom z večino glasov sprejel sklep, da je Ni-xon kriv, bo drugi dom kongresa, senat, prevzel vlogo sodišča, ki mu predseduje predsednik Vrhovnega sodišča ZDA. Za izrek obsodbe nad predsednikom je potrebna dvetretjin-ska senatna večina. V tem primem bi Nixon moral podati ostavko, njegovo dolžnost pa bi prevzel sedanji podpredsednik Spiro Agnew. Sedanja zasliševanja pred senatnim komitejem, ki so jih začeli pretekli četrtek, bodo trajala, kot predvidevajo, do jeseni ali celo do pomladi prihodnjega leta. Tožilec na tem posebnem sodnem procesu, bo demokrat Archibald Cox, ki so ga imenovali prejšnji teden. Pravi, da bo potreboval najmanj 18 mesecev, preden bo zaključil preiskavo. Tudi če predpostavimo, da se bo vsa zadeva razvijala kar najmanj ugodno J za Nixona, bodo morali poteči meseci, morda tudi leta, preden bedo vsi postopki zaključeni. Ostaja potemtakem še zadosti časa in možnosti, da se stvari nepričakovano celo zaobrnejo, recimo tako, da bodo spet ostali tisti, ki so prav na vrhu, «čisti in beli« kot angelčki. še en manj znan motiv: idila naše značilne beneške hiše z zvestim čuvajem na lesenem «ganku» V FILMSKIH KROŽKIH Klasik animiranega filma v Goethe Institutu Germanski inštitut za kulturo ^Goethe Institut» bo danes, v petek, 25. maja ob 21. uri, prikazal v sodelovanju z La Cappella Underground pomemben klasik a-nimiranega filma. Na sporedu bo barvna in ozvočena verzija filma režiserke Lot-te Reiniger «Die Abenteuer des Prinzen Achmed» (Le avventure del principe Achmed, 1926), pri katerem sta sodelovala Walter Ruttmann in Bertold Bartosch. Film ilustrira s tehniko «silhuet-tes» nekaj zgodb iz zbirke «Ti-soč in ena noč«. «VESTNLK», mesečni sindikalni obveščevalec tržaške FILP - CISL — Maj 1973 (šapirografirano). Vsebina: v Trstu 8. vsedržavni kongres FILP - CISL — Pokrajinski kongres tržaške FILP - CI SL (22. marca 1973), s seznamom 55 izvoljenih članov v vodstvo in 28 delegiranih v vrhovni svet — Za večjo demokracijo v notranjosti kampanje — NE V ODGOVOR . .. letaku FILP - CGIL 31. 3. 1973. rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiTiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiMniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiu VELIKI SLAVNI GOSTJE MESTA PULJA Ohranjene nekatere skice nesmrtnega Michelangela Kaj je velikega italijanskega genija privabilo v Pulj - Dokazi o njegovem bivanju v lem mestu, ki so se ohranili do danes - Kdo so bili še drugi umetniki, ki so Pulj obiskali 'V ’ fč; - i Sergijev slavolok v Pulju Ne bomo rekli preveč, če trdimo, da sodi Pulj med najlepša mesta jugoslovanske obale. Tako glede na naravno okolje, sredi katerega je zrasel, kakor tudi v zvezi s svojo barvito mediteransko urbanistično podobo, s svojimi zgodovinskimi kulturnimi spomeniki. Zato so ga v preteklosti mnogi znameniti ljudje radi o-biskovali in se Ustavljali v njem: O njihovih obiskih obstajajo razni dokazi: spomeniki, zapiski, do kumenti. Med njimi so bili tudi taki, ki jih uvrščamo med velikane ■ človekove ustvarjalnosti. Kot rečeno, vsi ti so radi obi skovali Pulj, a številne znamenite, osebnosti ga rade obiskujejo še danes. Pulj prištevamo med najbolj zanimiva in z zgodovinskimi spo--meniki, najbolj bogata mesta n« tem evropskem območju. Prevladujoče mesto imajo v njem spomeniki iz antike, predvsem, razumljivo, po vsem svetu znana . Arena iz časa cesarja Vespazija-na. Ta puljski amfiteater je po obsegu na šestem mestu med vsemi tovrstnimi starorimskimi zgradbami, kar so jih nekoč zgradili na ozemljih rimskega imperija. Večji so samo Kolosej v Rimu, zatem amfiteatri v Capui, Veroni, Arlesu in Catanii. V Pulju pa je še vrsta drugih antičnih spomenikov, začenši z Avgustovim templjem, pa vse do Sergijevega slavoloka. Ti spomeniki so od nekdaj bili predmet ne samo občudovanja, ampak tudi preučevanja od strani mnogih slavnih u-metnikov, zlasti onih iz renesančne dobe. Kolikor je znano, so v Pulju bili in o tem svojem bivanju pustili razne študije, mape, razprave, tudi umetniki, ki jih bomo tu navedli. TRST A 7,15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni slov. skladatelji; 19.15 Liki iz naše preteklosti; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem: P. Ma-rassi; 16.00 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30, 22.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbeni program; 9.30 «20.000 lir za vaš program«; 10.00 Od melodije do melodije; 10.45 Glasbeno govorni spored; 11.15 Orkester Augusta Martellija; 11.45 Igra Jerry Byrd; 14.35 Tretja stran; 14.50 Mini juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče; 16.45 Glasbeni program; 17.00 Tops - pops; 17.40 Zabavna glasba; 17.45 Kulturna panorama; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti program; 13.20 Strnjena ko- PETEK, 25. MAJA 1973 medija; 15.10 Za mlade poslušalce; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Sindikalno e-konomska oddaja; 19.25 Operna glasba; 20.20 «Andata e ritomo«; 21.15 Koncert ; 22.35 Ruska folklorna glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo «Ricchi e Poveri«; in Ella Fitzgerald; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Glasbeno govorni spored; 12.40 Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 »Čara RAI«; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Plošča za poletje; 20.50 «Supersonic»; 22.43 Nadaljevanka «Tarzan«; 22.43 Glasbeni spored. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Radio za šole; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.15 Claude Debussy; 13.30 Bach, Bartok; 14.30 Baletna glasba; 15.10 Koncert; 15.45 Mozartove skladbe; 17.20 Skladbe za violino in klavičembalo; 18.15 Ekonomska oddaja; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 O bioantropologiji; 21.30 «Sulla scia del Bel-Ami», radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Veseli tobogan; 10.20 Pri vas doma; 11.40 Posebna oddaja; 12.10 Ruggero Leoncavallo; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Z domačimi ansambli; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Danilo Švara: Trio 1972 za violino, violončelo in klavir; 16.40 Posebna oddaja; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca ; 20.00 Naj narodi pojo; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tuji jeziki: francoščina; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik ; 21.00 Tedenske aktualnosti; 22.00 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Kolesarska dirka po Italiji (Giro dTtalia); 21.00 Dnevnik; 21.20 Operna sezona: «Andrea Chenier«. JUG TELEVIZIJA 9.30 in 14.15 TV v šoli; 11.00 in 15.45 Angleščina; 17.00 Otroci ob dnevu mladosti; 17.15 Naše radosti za dan mladosti; 17.45 Obzornik; 18.00 Profesor Baltazar, risanka; 18.10 Cesta in mi; 18.20 Za boljši jezik; 18.25 400 let slov. glasbe: Alojz Srebotnjak; 19.15 Kalimero — risanka; 19.30 in 23.10 TV dnevnik; 19.55 Ob dnevu mladosti — prenos; 21.40 Nadštevilna — film. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Proslava ob dnevu mladosti — prenos iz Beograda; 21.30 Poročila; 21.50 Tito v podobi in besedi; 22.00 Poje Slovenski oktet. Sebastiano Serli (1475-1554) in Andrea Palladio (1508-1580), slavna renesančna arhitekta. Puljski spomeniki so nadalje ohranjeni v mapah risb in gravur kasnejšega velikega umetnika Giambatti-ste Piranesija (1720-1778). Isto lahko rečemo tudi za Fra Giocon-da, eno najpomembnejših osebnosti druge polovice petnajstega stoletja, teologa, filozofa, izvrstnega poznavalca grščine in latinščine, arhitekta, miniaturnega slikarja in, končno tudi znanega graditelja mosta «Notre Dame« v Pulju. Med najbolj slavne obiskovalce Pulja pa uvrščamo velikana u-metnosti, neposnemljivega oblikovalca in umetniškega ustvarjalca Michelangela Buonarrotija (1475 -1564), katerega petstoletnico rojstva bo kmalu proslavljal ves svet. Kaj je Michelangelo v Pulju delal, kdaj in kako dolgo se je tu zadrževal, ni točno znano. Znano je samo, da je bil navdušen nad Areno ter istrskim kamnom (za katerega je menil, da ga je moč uvrstiti med najboljše na svetu, obenem pa «zelo obžaloval, ker mnoge znane zgradbe v Rimu in ostalih italijanskih mestih niso bile zgrajene iz istrskega kamna«). Kar je vredno naše posebne pozornosti in kar nam je do danes bilo nepoznano, je to, da je Michelangelo v času svojega bivanja v Pulju naslikal in narisal mnoge puljske zgradbe. Nekatere teh risb so se ohranile do današnjih dni, kot n.pr. originalna delovna študija Sergijevega slavoloka z lastnoročnimi beležkami velikega mojstra. Med drugimi je bila ta risba ponatisnjena v nekaterih starih izdajah (nekaj sj jih je moč ogledati v biblioteki Arheološkega muzeja v Pulju), vtem ko se je verjetno v novejšem času prvič pojavila v knjigi «Urbanizem skozi stoletja« izpod peresa arhitekta Nikole Dobroviča, ki je bila tiskana 1. 1950 v Beogradu. Dobrovič je to risbo Sergijevega slavoloka v svoji knjigi samo objavil, poleg i-ste podobe drugega avtorja, Fra Gioconda, vendar nikjer ne omenja, ali so se ta dela ohranila in kje se nahajajo. Končno so v Arheološkem muzeju v Pulju odkrili tudi te podatke; Michelangelova risba se nahaja v muzeju Wikar v mestu Lille, Fra Giocon-dova pa v Galeriji degli Uffizi v Firencah. Sergijev slavolok, ki je zbudil tolikšno pozornost največjih renesančnih umetnikov, uvrščajo med najlepše antične spomenike. Napis »Salvia Postumia Sergi de sua pecunia«, priča, da ga ja postavila matrona Postumia z lastnimi sredstvi, a predvsem v spomin Lucija Sergija Lepida, e-dila in tribuna 29. legije, ki je bila razpuščena po bitki pri Ak-dju, 2. septembra 1. 31 pred našim štetiem. Michelangelo in Fra Giocondo v Pulj gotovo nista prišla samo zaradi Sergijevega slavoloka. Predpostaviti gre, da sta skicirala tudi druge zgradbe in spomenike, a med temi, seveda, tudi Areno in Avgustov tempelj. Kje se zdaj nahajajo ta dela in, ah se bodo kdaj sploh našla, je težko reči. Ni izključeno, da jih nekega dne ne bodo odkrili v kakem arhivu, galeriji, muzeju. Nadvse zanimiva je nadalje predpostavka profesorja Giulia Botta iz Bologne, ki meni, da je Michelangelo tudi nekatere svoje sonete napisal v Pulju (v njih omenja Pulj kot «prekrasno mesto«). Vendar je treba za to še najti dokaze. Upati je, da jih bodo, v tem primeru bi se sloves Pulja kot zgodovinsko in umetniško zanimivega mesta še dvignil. H£U=SARSTVO ŠPORT ŠPORT ŠPORT 5. ETAPA DIRKE ski kolesarji so upali, da se na prvo uvrstil svetovni Djjfp Basso, ki pa je v končnem zasedel šele drugo mesto, za (Jemcem Karstensom. Ta se je v ^JOaščeval za disciplinski ukrep lj etii etapi, ko je s prvega mes-^nazadoval na zadnje. anašnja etapa, ki je ves. čas po ravnini, ni bila zani-sjj?’ s4j so na cilj privozili kole- sSpi dirke nekaj tekmovalcev ea . 0 v beg. Bazzan, Buffa, Guer-tjj .Hujrsmans so si nabrali sko-»■ ^nnuto prednosti, katere pa jim jj jjSp^-0 obdržati. Poprečna hitrost kolia ,Precej pod normo. Nekateri li . ^rji so med tekmovanjem pad-Djt se tudi precej poškodovali. le nekaj časa oviral tudi lt(i?n nasprotni veter, ki je otež-lestvjrazne poskuse bega. Skupna (3 se ni spremenila, saj so tj: “V privozili vsi kolesarji sko-jJ času zmagovalca, klij ^ bo na sporedu šesta etapa Ijj ^ - Iseo, dolga 144 km. Razdali)^ kratka, zato pa je proga to-težavnejša, saj sta na poti kar Djk. "aporna vzpona, prav v . final-H0) dela dirke (Gallo in San Fer- lVpStni red na cilju: erber Karstens (Niz.), ki je Ute' km Prevozil v 4.18’45” s po-> ,cno hitrostjo 40,257 km na uro N«. 6. Vlaeminck (Bel.) 3 -vino Basso (It.) 4 yatrick Sercu (Bel S. Linden (Bel.) 0, p *A«cuinicK ?. ateeehini (It.) 8. pfgarato (It.) 3. plt()ssi (it.) D. J^ncelli (It.) 11. feckx (Bel.) '2. plttar (Dan.) 13. ^nfatto (It.) 2. »X 3 pkossi 1 n Vlaeminck 5. pfnizza 6. >nte l ^taglin 8. pajPer 8, pkter 10. jSgiali 11. tf2cano 12. p^hs }3, pltnondi k porodi ona 25.34’19” zaost. 29” 29” 37” 51” 51” 1’06” 1’06” 114” 114” 1’14” 114” 114” T35” 1’43” n. p IS. ^jjoser SlOVENSKA LIGA - ZAHOD %ga Idrije v Kropi Netjj? kolo se je končalo brez in Ikiili' Presenečenj. Favoriti so ? s; Jlv°’ odpravib nasprotnike j„ Sotovili točke že v prvem ali pa v sredini drugega v 0 >-»>■- k razpict dogodkov je voritj ^cakovati saj so vsi fa->boljša mesta igrali do-j^elejjj.bar smo tudi v tem kolu 1 Mčet bve izjemi, ko so ves Ral PerKii)0brali g°st-)e- tj" v gosteh visoko prema- Kladivar iz Žirov. gj vano ^ ^osegla. docela nepri- ^ aa 'ž»uSV°i° P™0 letošnjo zma- ži! S rjjNovi Gorici reševala pri- sam 10 Vr°bem terenu v Kropi. dov^ultat’ ki ie zel° tesen‘ 1 Pot j zS°vorno govori, da je n,-t j zmage zelo težka. ■ .'ja „e™orn je tekmovalna ko- Ja§alaA^ Toimin, ki se je na-S v a tekmo 3. kola s Plame-^trii-^Pi- Komisija je tekmo 3 (64-ens 2 doseženim rezultate* CtSjer ni ugotovila krše-. 0rffa “ainih pravil igre, pac pa >o JJ1ZLatorie kaznovala z de-}“t Za nami je skoraj r ra>L ®nstva in moštva so se a^°vamfhllaT,boli a!i mani p0 pri' ti!?1 tul - Pogled na lestvico pa v i ro^ie napoved, da bodo bgi I, ®iela primorska moštva h Vno besedo. 0 na sporedu 5. kolo v ka- terem sta najbolj zanimivi tekmi Cerknica - Salonit in TIK - Kladivar. Prav tekma v Kobaridu bo imela svoj mik, saj je že skrajni čas, da si. Kobaridčani zagotovijo prvj par točk. Rezultati 4. kola: AET Tolmin-Sava 77:59, Grosist-Cerknica 74:47, Salonit - TIK 79:61, Kladivar - Ko- per 46:91, Plamen - Idrija 78:83. Koper 4 4 0 345:226 8 AET Tolmin 4 3 1 327:246 6 Grosist 4 3 1 300:230 6 Salonit 4 3 1 283:281 6 Sava 4 2 2 279:289 4 Kladivar 4 2 2 232:328 4 Plamen 4 1 3 279:286 2 Idrija 4 1 3 262:306 2 Cerknica 4 1 3 243:288 2 TIK .4 0 4 240:313 0 E. HVALICA ATLETIKA Jutri in v nedeljo bo v Vidmu deželno prvenstvo v atletiki, katerega se bo udeležilo 21 tekmoval- cev UGG. Med Goričani so favoriti Lauro Miani (10.000), Pecorari (400 m z ovirami), Blasig (800 m) ter Milocco in Marangon (5.000 m). V okviru proslav 50-letnice ustanovitve «Moraro Football Club» bodo jutri ob 17.30 na nogometnem igrišču na Rojeah odigrali tekmo med «AC Vecchie glorie Isont,ine» in «Vet era ni NK Tolmrin». Za prvo ekipo bodo nastopili igralci, ki so nekoč igrali za Pro Gorizio, In ter, Pescaro, Milan, Udinesa, Triestino, Napoli, Treviso, Lecce, Catanio, Bologno in Temano. Tekmo bo sodil znani italijanski sodnik Paolo Toselli. * * * BOLOGNA, 24. — V povratnem polfinalnem srečanju angleško - italijanskega nogometnega turnirja je Fiorentina premagala Bologno z 2:1. KOLESARSKA DIRKA ALPE-ADRIA Kiss nepričakovano zmagal v prvi etapi Danes bodo tekmovalci vozili skozi zgornjo tržaško okolico do Sesijana POREČ, 24. — V Poreču se je danes pričela 8. mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria. Na sporedu je bila prva etapa na kronometer, od Poreča do Lantem in nazaj (28 km). Nepričakovano je zmagal madžarski predstavnik Ištvan Kiss, ki je le za dve sekundi prekosil slovenskega predstavnika Jožeta Valenčiča. Dobro se je odrezal tudi stari Cvetko Bilič, ki je z 'res odlično vožnjo zasedel tretje mesto. E-kipno je zmaga pripadla kolesarjem Roga, ki so osvojili drugo in tretjo mesto. Med italijanskimi predstavniki je bil najboljši Favalessa, medtem ko je Da Ros, eden izmed glavnih favoritov za končno zmago, prispel na cilj deseti. Jutri bosta na sporedu dve etapi: zjutraj bodo kolesarji vozili od Poreča do Sesijana (preko Bazovice, Opčin in Nabrežine) in bodo prispeli na cilj okrog 12. ure. Popoldne pa bo druga poletapa od Sesijana do Li gnana. Vrstni red današnje etape: 1. Kiss (Budimpešta) v 39'29” 2. Valenčič J. (Rog) 39’31” 3. Bilič (Siporex) 39'32" 4. Zakotnik (Rog) 39’46” 5. Favalessa (Veneto A) 39’49” 6. Konigschofer (Avstrija) 39’59” 7. Banan (F-JK) 40’08” 8. Frigo (Veneto) 40'28” 9. Da Ros (Veneto A) in Frelih (Rog) 40’36”. Radi MOTOCIKLIZEM iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiifiiii ODBOJKA TEDENSKI PREGLED NAŠE ŠESTERKE V NIŽJIH LIGAH IGRAJO LETOS RES ZELO USPEŠNO Tudi v teh ligah pa bodo s tekmovanjem kmalu končali Tudi odbojkarska prvenstva v nižjih ligah se nagibajo h koncu. Po končanem prvenstvu bodo še končni kvalifikacijski turnirji za napredovanje v višje lige. Ta čast bi morala doleteti vsaj tri naše ekipe in to Slogo v prvi diviziji pri članih ter Breg in Bor v kategoriji nižje pri članicah, oziroma članih. 1. DIVIZIJA — člani Dve koli pred koncem prvenstva je Sloga še vedno na prvem mestu lestvice in to precej trdno. Slogaši so pospravili nič manj kot štirinajst zaporednih zmag. Slogi so za petami kar štirje tekmeci, ki imajo enako število točk. Ta trenutni vrstni red je nekoliko varljiv, ker niso vse ekipe odigrale enako število tekem. Tržaška Are Linea in goriška Oljzmpia sta.. izločeni iz neposredne bitke za prvo mesto. Obe šesterki sta doslej potegnili krajši konec petkrat, oziroma štirikrat. Goričani morajo še odigrati zaostalo tekmo desetega kola v Pordenonu z Ginnastico iz tega mesta. Tako ostaneta slovenskim odbojkarjem najbolj nevarna tekmeca, ekipa iz Pordenona in Aurora Remanzacco iz okolice Vidma. Oba sta doslej utrpela samo tri, oziroma dva poraza. Aurora je potegnila krajši konec z 01ympio, Are Lineo in Ginnastico, Pordenončani pa z obema slovenskima zastopnikoma. Prvi morajo odigrati še tri zaostale tekme: Li-bertas iz Turjaka, Slogo in Ginnastico, drugi pa poleg Aurore še z Libertasom iz Turjaka. Vsekakor je v težjem položaju Aurora kot Ginnastica, čeprav igra obe važni tekmi doma. Končni razpleti bodo na moč zanimivi in možnosti je nešteto, ki pa bi se morale prav gotovo odvijati v korist Sloge, saj je daleč najboljša ekipa v tej konkurenci. IZIDI 16. KOLA: ASFJR — 01ym-pia 0:3, Sloga PAV Dormisch 3:0, Pozzo — Ginnastica Pordenon 0:3, Torriana — Libertas Turjak 3:0, Are Linea — Aurora 1:3. LESTVICA: Sloga 28, Ginnastica Pordenon, 01ympia in Are Linea 22, Aurora 20, Libertas Turjak 12, Torriana 10, Pozzo 8, ASFJR 6, PAV Dormisch 0. PRIHODNJE KOLO: Aurora — Torriana, Libertas Turjak Pozzo, Ginnastica Pordenon — Sloga, PAV Dormisch — ASFJR, 01ym-pia — Are Linea. 1. DIVIZIJA —članice Možnost napredovanja v C ligo se je za Slogo ustavila v drugi etapi. Po zmagovitem prvenstvu so slovenske odbojkarice klonile preteklo soboto v Gorici pred zmagovalcem druge skupine, Libertasom iz Pordenona. Sloga je to pot zaigrala daleč izpod običajne ravni, kar gre pripisati v največji meri tremi pred tem pomembnim nastopom. Srečanje se je končalo s 3:0 v korist Libertasa. 2. DIVIZIJA —članice Ne glede na izid včerajšnjega zadnjega kola je druga ekipa Brega že več kot zanesljiv končni zmagovalec naše pokrajine v tej ligi. Brežanke so odpravile tudi drugega svojega najhujšega tekmeca, Bor in poslednja ovira ekipa USGSS jim ne bo prekrižala računov. Zadovoljile pa so tudi mlade borovke z osvojitvijo drugega mesta. IZIDA: Breg B - Bor 3:0, UG SS — Breg A 3:0. LESTVICA: Breg B 4, Bor in UGSS 2, Breg A 0. 2. DIVIZIJA — člani Borova ekipa nadaljuje izredno uspešno prvenstveno pot. Dve koli pred koncem je še vedno edina nepremagana in tako tudi daleč pred drugimi na vrhu lestvice. Ne glede na končni izid v poslednjih dveh nastopih ji prvo mesto ne more nihče ogrožati. Ob koncu prvenstva so prijetno presenetili mladi igralci Krasa, ki so po šestih zaporednih porazih v zadnjih štirih nastopih pospravili kar tri zmage. Najbolj presenetljiva pa je njihova zadnja zmaga nad Interjem B, ki je bil v samem začetku najhujši nasprotnik Bora. Povsem drugačno pot je ubral Breg, ki je že štirikrat zaporedoma potegnil krajši konec. NEKATERI IZIDI: II Carso - S. Giacomo 1:3, Inter B — Kras 2:3, Inter A — II Carso 0:3, S. Giacomo — Bor 1:3, Bor — Inter A 3:0. LESTVICA: Bor 20, S. Giacomo 12, II Carso in Inter B 10, Kras 6, Breg 4, Inter A 2 točki. Tudi lestvica v tej ligi ni popolna, ker manjkata izida dveh tekem. Poleg tega pa nista upoštevana rezultata dveh tekem, ki sta bili odigrani sinoči. PRIHODNJE 13. IN OBENEM PREDZADNJE KOLO: Kras - II Carso, Inter B — Bor, Inter A — Breg. V tem zavrtljaju bo počivala šesterka S. Giacoma. G. F. KOŠARKA LIMA, 24. — V nadaljevanju svetovnega košarkarskega festivala je Kuba premagala ZDA z 90:71. V ženskem turnirju je Brazilija premagala Jugoslavijo s 69:64. * * * TURNIR CDL Lloyd Adriatico — Bor 65:61 MLADINSKE IGRE Konto vel— CGS 32:35 Kontovel — Flaminio 47:30 Polet — SGT 44:43 PRIJATELJSKA TEKMA Kras Sežana — Polet 109:53 ODBOJKA V mednarodnem ženskem odbojkarskem srečanju v Foggii je Vzh. Nemčija premagala Italijo s 3:0. STRELJANJE Nova goriška sekcija za streljanje organizira 31. maja ter 1. in 2. junija drugo sekcijsko prvenstvo v streljanju, ki bo na strelišču na Svetogorski cesti VESLANJE RIM, 24. — V soboto in nedeljo bo v Sabbaudii veliko mednarodno veslaško tekmovanje, katerega se bo udeležilo 65 društev s 400 veslači. NOGOMET Športni aktiv tovarne avtoelek-tričnih izdelkov Iskra iz Nove Gorice je organiziral kvalifikacijsko področno tekmovanje v nogometu in to na igrišču v Biljah. Kot domačin je postal tudi prvak z zmagama nad Železniki s 4:0 in Sežano kar s 14:1. V tej tekmi je dal 7 golov Žarko Bensa, ki je sicer igralec NK Vozila. Ekipa Železnikov je premagala Sežano s 4:0. Nogometaši Iskre iz Nove Gorice bodo šli tako na «iskriado» konec junija v Škofjo Loko. ZA NAGRADO LOKE Jutri in v nedeljo dirke v Škofji loki Jutri se bo v Škofji Loki začelo mednarodno motociklistično tekmovanje za Nagrado Loke 1973. Nastopilo bo 178 tekmovalcev, ki bodo opravili 296 startov. Prikoličar-jev bo 26. Organizatorji pričakujejo, da si bo letošnje dirke ogledalo okrog 50.000 gledalcev. Ti bodo gotovo zavzeto sledili poskusom rušenja sedanjega rekorda proge, ki znaša 145,163 km na uro. Tekmovalcu, ki bi zrušil ta rekord, bodo organizatorji dali denarno nagrado v višini 750.000 (starih) dinarjev. Že danes bo na vrsti pregled strojev, jutri bo zjutraj neuradni ter popoldne uradni trening. V nedeljo bodo vse dostope do dirkalne proge zaprli že ob 8. uri zjutraj, otvoritev tekmovanja pa bo ob 14. uri. Tekmovalci bodo startali v kategoriiah A 50, A 350, A 125, A 250, A 500 in B 500 kubi-kov. Vstopnina bo znašala za mladino (do 16 let) 10 dinarjev, za starej še pa 20 dinarjev. MLADINSKE IGRE ZAKLJUČNA SVEČANOST JE BILA V NEDELJO V Doberdobu razdelili nagrade zmagovalcem mladinskih iger Nagrade je delil župan Andrej Jarc - Prvič so se iger udeležili tudi otroci iz Jamelj in iz Dola Ob prisotnosti krajevnih oblasti in številnega občinstva je bilo v nedeljo dopoldne nagrajevanje zmagovalcev mladinskih iger v Doberdobu. Ob 11. uri je domača godba na pihala «Kras» odprla svečanost na šolskem dvorišču pri glavnem trgu. župan Andrej Jarc je najprej vse prisotne pozdravil v imenu občinske uprave. Nato je spregovoril o važnosti športne vzgoje med mladino. Pohvalil je marljive fante in dekleta iz Dola in Jamelj, ki so se letos prvič v tako velikem številu u-deležiH mladinskih iger. Vsem športnikom pa je naznanil že več let pričakovano novico, da bo občinska u-prava letošnjo jesen odprla novo nogometno igrišče, ki bo opremljeno tudi za druge športne panoge. Med navzočimi so bili številni občinski svetovalci, pokrajinska svetovalca Jože Jarc in Marija Ferleti-čeva, domači župnik Anton Lazar ter drugi predstavniki športnih in prosvetnih organizacij. Po županovem govoru je ponovno zaigrala godba, nakar so se pred častnim odrom zvrstili zmagovalci. Vsi nagrajenci so bili deležni prisrčnega ploskanja. Z zlatimi, srebrnimi ali bronastimi kolajnami so bili nagrajeni: Ženska odbojka: 1. ekipa A: Suzana Jarc, Marija Jarc, Franka Jarc, Loredana Marušič, Radiča Gergolet in Magda Ferfolja. 2. ekipa B: Danijela Colja, Marijaroza Colja, Cirila Devetak, Loredana Berlot, Miriam Vescovi, Klavdija Terrana, Alida Devetak, Adrijana Ferletič in Patricija Rosin. 80 m — fantje: 1. Domirik Soban 12”2, 2. Robert Ferfolja 12”4, 3. Karel Ferfolja 12”5. 60 m — dekleta: 1. Cirila Devetak 10”2; 2. Adrijana Ferletič 10”6, 3. Gianna Battisti 11”4. 2.000 m — fantje: L Silvan Lakovič in Edvard Gergolet 9’2”, 2. Robert Ferfolja in Fabij Gergolet 9’45”, 3. Anton Frandolič 9’50”. 1.000 m — dekleta: 1. Cirila Devetak 5’2”, 2. Patricija Rosin 515”, 3. Miriam Vescovi 5’35”. 2.500 m — fantje: 1. Klavdij Vižintin H’35", 2. Robert Ferfolja U’45", 3. David Lakovič 12'43". met krogle (kg. 4) — fantje: 1. Davorin Boneta 7,60 m, 2. Dominik Soban 7,52 m, 3. Robert Ferfolja 7,10. met krogle (3 kg) dekleta: 1. Darja Gergolet 6,80 m, 2. Ivana Devetak 6 m,3. Irena Lavrenčič 5,90 m. met diska — dekleta: 1. Darja Gergolet 8,90 m, 2. Cirila Devetak, 8,90 m, 3. Adrijana Ferletič 7,80 m, 4. Ivana Devetak 7,70 m. skok v višino — fantje: 1. Robert Ferfolja 1,27 m, 2. Karel Ferfolja in Adrijan Lavrenčič 1,15 m, 3. Lucijan Frandolič 1,15 m. skok v višino — dekleta: 1. Cirila Devetak 1,15 m, 2. Ivana Devetak 1.05 m, 3. Danijela Colja 1 m. skok v daljino — fantje: 1. Davorin Bonetta 3,62 m, 2. Robert Ferfolja 3,41 m, 3. Dominik Soban 3,40 m. skok v daljino — dekleta: 1. Cirila Devetak 3,26 m, 2. Irena Lavrenčič 3,25 m, 3. Adrijana Ferletič 3.05 metra. J. G. Finale mladinskih iger v Doberdobu v atletiki (skok v višino) NAGRADA PRIX LOKA 1973 7590 DIN za nov absolutni rekord proge 145,163 kmlh ŠKOFJA LOKA 26. in 27. maja 1973 Finale mladinskih iger v Doberdobu v ženski odbojki nniMnimiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii raiiiiHMiimiiiiiiiiiiiiiitiiHMMMiiiHimiiiiHimu PRED NOGOMETNO TEKMO AJAX-JUVENTUS Beograd se pripravlja na sprejem 55.000 gostov Finalna tekma za pokal prvakov povzroča Beograjčanom vrsto organizacijskih težav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Beograd bo v sredo gotovo doživel rekordni obisk tujcev. Pričakujejo namreč «vdor*> okrog 55:000 “Italijanov in Nizozemcev, pristašev Juventusa in Ajaxa, ki se bosta na stadionu Crvene zvezde pred 98.000 gledalci, toRko^je namreč natiskanih in prodanih vstopnic, pomerila v finalni borbi za pokal evropskih prvakov. Prihod tolikšnega števila tujcev je zahteval rešitev mnogih vprašanj, predvsem prenočišča, oskrbe s hrano, prostora za parkiranje okrog 10.000 osebnih, predvsem italijanskih avtomobilov in okrog 800 avtobusov, organiziranje sprejemanja okrog 200 izrednih letal na letališču, zagotovitev neoviranega prometa na cestah proti Beogradu in v samem mestu ter drugih ne-obhodnih služb, ki bi nudile pomoč v primeru nezgod in drugih neugodnih primerov. V ta namen je bil pred dnevi ustanovljen v Beogradu poseben odbor, ki koordinira vso dejavnost v zvezi z omenjeno tekmo. Vsi hoteli in razpoložljive zasebne sobe, ne le v Beogradu, temveč tudi v okoliških krajih, so rezervirani za tuje «tifoze». Tujcem bo pri prihodu v mesto brezplačno razdeljen poseben informator v itahjanščini in nizozemščini, s podrobnimi podatki organizacije njihovega bivanja v Beogradu. Podvzeti so ukrepi za dobro oskrbo gostinskih obratov z jedačo in pijačo (150 gostinskih obratov, z jedilniki v italijanščini in nizozemščini bo odprtih vso noč od srede do četrtka), povečana bo nadzorna služba, ki bo kontrolirala kakovost hrane in strogo kaznovala vsak poskus navijanja cen. V sporazumu z italijanskim in nizozemskim veleposlaništvom bosta ti ustanovi dodeljeni organiziranju posebne službe, ki bosta nudili pomoč tujcem v pr jutru, če bi zgubili potne liste, svojo skupino in podobno. Menjalnice pred mestom in v samem bodo olajšale tujcem zamenjavo denarja. Okrepljena bo služoa prometne mi lice in sanitetna služba tako v mestu, kot na cesti Zagreb Beograd. V sredo bo cesta od morja do Beograda zaprta za tovornjake, da bi promet potekal hitreje. Beograjčani so naprošeni, naj v sredo ne uporabljajo svojih vozil in naj ves prostor za parkiranje v središču mesta pustijo na razpolago tujcem. Zdravstvena služba v Beogradu bo prav tako podvzela posebne ukrepe. Na cesti Beograd - Zagreb bo od srede zjutraj dežurala posebna zdravstvena skupina. Prav tako bodo na vseh štirih vhodih na stadion zdravstvene skupine, ki bodo v primeru potrebe posredovale tudi na igrišču. O-krepljena bo na ožjem in širšem področju mesta tudi služba nujne zdravstvene pomoči, posebno v nočnih urah. Verjetno bo okrepljena tudi služba kriminalne milice, posebno ker bodo tatovi vsekakor skušali izkoristiti to izredno priložnost, da bi olajšali tujce devize. Po informacijah beograjskih «Večemih novosti*, so se pretekli ponedeljek v restavraciji stadiona Crvena zvezda sestali voditelji tatinskih skupin, da bi se dogovorili o načinu delovanja njihovih članov. Računajo, da bo tekmo Juventus -Ajax gledalo okrog 400 milijonov ljudi, saj jo bodo prenašale televizijske postaje 28 evropskih držav ter Mehika in Brazilija. Po napovedih večine jugoslovanskih nogometnih reprezentantov in športnih časnikarjev bo zmagal Ajax, čeprav so njihove simpatije na strani Juventusa, kateremu želijo zmago. B. B. r ^sander * Peter Partizanski zdravi J k 71 ^^I^ogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika \ Pritekel in mu pomagal, da se je dokopal do go- 14 Toro So Prišli še drugi in ga spravili v taborišče, ki je bilo vrhu. >tati egledal sem najprej Vikija, nato še Toneta. Nista mogla nogah brez palic. Mišice na nogah so bile ohlapne m ^e. »loči ni bilo v njih. Tudi v rokah nista imela nobene kaSf cigarete si nista mogla zviti. Nkte Se Jima je zgodilo, sem razmišljal? Ali je to takšna S iti»aiezljiva bolezen ali kaj drugega? Brskal sem po svo-;■ (V remskem, znanju, toda ničesar se nisem mogel spomrn-«20val bom, kako poteka bolezen, morda bo mogoče ka-ro5»Uii J Več ugotovita. Zadovoljil sem sebe in oba bolnika z rola, |_v° diagnozo, da je to pač od utrujenosti. Pokazal sem hWpako naJ se masirata, in jima naročil, naj to delata čim ahie Tudi sama sta mislila, da je vse to od celonočne na-l Cei fe *z Loža na Tolsti vrh nad Babno polico. čas so se pojavili še štirje podobni bolniki. Ja-brat, Tone Truden, Tone Prevec ter Viktor Frank. ^ dvev,1^10^ bolezni so bili popolnoma enaki kakor znaki pr- h- £ Migliarijeva le s težavo ohranila naslov prvakinje MILAN, 24. — Maria Luisa Mi-gliari, nepremagljiva gastronomska izvedenka iz vasi Calice Ligure, je še vedno prvakinja popularne televizijske oddaje «Rischiatutto», a danes je morala prepotiti biblijskih sedem srajc, da je ohranila prvenstvo. Migliarijeva je zmagala, ker jo dvakratni zaporedni napaki nista potrli, pogumno je zavihala rokave in je nadoknadila izgubljeno. Prav tako vztrajna sta bila tudi njena tekmeca: profesorica Paola Fiori iz Rima, ki je znala skoraj vse o grški mitologiji in podjetnik Carme-lo Casarella iz Milana, ki je odgovarjal na vprašanja o arheologiji. Predmeti na panoju so bili: komično gledališče, Sredozemlje, kralji in cesarji, mesta slikarstva, Manzoni in italijansko nogometno prvenstvo. Začela je Paola Fiori, ki se je trikrat spodtaknila in osvojila 180 tisoč lir. Drugi je bil Casarella, ki je odgovarjal boljše in osvojil 230 tisočakov, zadnja je bila na vrsti prvakinja. Zelo elegantna v svoji temnomodri obleki, a nekoliko shujšana in zaskrbljena: kljub temu je tako dobro pripravljena, da je brez težav osvojila 250 tisoč lir, čeprav so bila vprašanja dokaj komplicirana. Od tega trenutka dalje se je ra zvila prava bitka. Medtem ko je Casarella začel bolj previdno, sta napako. N» se spomnila imen avtorjev komedije «La presidentessa». Vodstvo je prevzela Fiorijeva, ki je osvojila še en superjolly. Migliarijeva pa je takoj reagirala: zadela je najprej en jolly, nato pa še eno tveganje. V nekaj minutah pa je prvakinja spet izgubila vse: na tretje tveganje je od skupno 460 tisoč lir stavila 450 tisoč in jih izgubila. Zaradi trenutne amnezije ni odgovorila pravočasno s kom se je poročila langobardska kraljica Teodo-linda. Kazalo je že, da Migliarijeva ne bo mogla več dohiteti tekmice, a tudi Fiorijeva je zagrešila dve taktični napaki in omogočila prvakinji, da jo je dohitela. Sreča je bila Mi-gliarijevi mila, zlasti ker je pogumno stavila ves imetek na tveganje o nogometu. Ferradini, ki je zabil edini gol za Napoli na tujem igrišču, ji je pomagal, da je spet prevzela vodstvo na lestvici. Casarella se je nekoliko naveličal svoje postranske vloge in je začel odgovarjati kot na tekoči trak in je spet ogrožal pn akinjo. Pri današnji oddaji so bila po tolikem času spet odločilna «navadna» vprašanja panoja. Po tako razburljivem prvem delu igre je prav prišel kratek premor, med katerim je uona Isolda prodala Miku vrtalko za 100.000 ženski takoj nabrusili kremplje: bo- lir. rili sta se za vsako vprašanje in | Na podvojilna vprašanja je prva prvakinja se je znašla kmalu v za-' odgovarjala Paola Fiori, ki se ni gati. Našla je «tveganje» že pri dru- j spomnila leta odprtja Caracallovih gem vprašanju in zagrešila prvo 1 term, Casarella pa se je spotaknil ob harpije. Na vrsti je bila prvakinja, ki je kljub zelo kompliciranemu vprašanju, pravilno odgovorila in osvojila 1.860.000 lir. V šestih tednih je prvakinja osvojila skupno skoraj 21,5 milijona lir. Današnja je bila predzadnja oddaja četrtega ciklusa «Rischiatutto», ki se bo zaključil prihodnji četrtek. Govorilo se je, da bo sedanji ciklus zaključni ciklus popularne oddaje, a Mike je napovedal, da bodo gledalci lahko oktobra spet prisostvovali bitki s kvizi. V tem krogu” oddaj je učitelj Antonio D’Ur-so postavil rekord zmage v eni sami oddaji, ko je osvojil skoraj 11 milijonov lir in je zadel vseh šest tveganj in vse tri «jollyje». Največjo vsoto je osvojil Giacomino Pio-vano z 28 milijoni in pol lir. Drugi je milanski šahist Angelo Čilo 27,5 milijona, nato potapljač Enzo Bottesini s 24 milijoni, učitelj Antonio D'Urso z 21 milijoni in 260 tisoč lirami in Migliarijeva, ki je osvojila skupno 21 milijonov in 240 tisoč, a ki bo tekmovala še v zaključni oddaji. Prvaki so monopolizirali sedanji krog oddaj, saj so od skupnih 161 milijonov in 520 tisoč lir zagotovili skoraj 340 milijonov lir. Kdor si je upal izzvati prvake, se je moral zadovoljiti le s sedmim delom skupnega nagradnega sklada. In ob koncu še kratka zanimivost. V sedanjem ciklusu moški prvaki prekašajo ženske za 6:4. Dvoboj pa je še vedno odprt in morda bo prav ta «leit motiv» prihodnjega kroga oddaj, ki se bo začel oktobra letos stavlja zanjo samo delček velikih svetovnih interesov. Za Arabce pa je rešitev krize na Bližnjem vzhodu življenjskega pomena, ker obstaja nevarnost, da se bo Izrael vojaško vedno bolj krepil, medtem ko bodo arabske države zaostajale v tej tekmi. Egiptovska diplomacija si je zato zadala nalogo, da si pridobi po svetu čim več zaveznikov. V ta namen so Sadatovi diplomati navezah stike s Španijo in drugimi državami. Na koncu naj omenimo še nekaj pomembnih dogodkov na Bližnjem vzhodu. V Bejrut je prispel zunanji minister ZRN Walter Scheel. Nemškega državnika je sprejel sam predsednik parlamenta in nato državni poglavar Sulejman Frangie. Scheel se je začel takoj pogovarjati s svojim libanonskim kolegom Tail Abu Hamadom. V Libanonu se je življenje normaliziralo. Po treh tednih se je spet začel pouk v osnovnih in srednjih šolah. Edina resna posledica nedavnih dogodkov je samo še ta, da je meja med Libanonom in Sirijo še vedno zaprta. denta Maria Luigija Careddo, ki je obtožen nasilja in nedovoljene manifestacije. Caredda se je udeležil 12. aprila v Milanu misovske manifestacije, med katero je bil ubit agent Antonio Marino. FINALE LIGURE, 24. — Na u-kaz milanskega državnega prav-dmika so orožniki v mestecu Finale Ligure danes aretirali štu- Skrivnostna smrt ameriškega poslanca EASTON, 24. — član ameriškega predstavniškega doma, 48-letni William Mills, je umrl danes v svoji farmi v Eastonu v zelo čudnih okoliščinah. Truplo poslanca, ki je bil posredno vpleten v afero Watergate, so našli v kobilarni. Zdravnik je ugotovil, da je bil strel, ki je ubil Millsa, izstreljen od zelo blizu. Preiskovalci menijo, da gre za samomor, poslančevi sodelavci pa odločno zavračajo to možnost. LONDON, 24. — Skupina raziskovalcev vseučilišča v Leedsu je danes odkrila nov jedrski delec. Znanstveniki niso še točno ugotovili lastnosti novega delca, sumijo pa, da gre za quark, ki bi lahko pojasnil nekatere nedoslednosti atomske teorije. LONDON, 24. — Nepredviden razplet «afere Lambton»: danes zjutraj je podal ostavko lord Jellicoe, lider lordske zbornice in lord zasebnega pečata (ime je ostalo od časov, ko je ta lord branil kraljevski pečat), ker tudi on je večkrat zahajal v luksuzne bordele kot lord Lambton. Okrog poldne je tisk objavil lordovo pismo ministrskemu predsedniku Heathu. Iz tega pisma se je izvedelo, da je Heath že včeraj o-pozoril voditelja lordske zbornice, da je vpleten v škandal Lambton. «Na žalost — trdi lord zasebnega pečata — sem moral priznati, da so bile Vaše obtožbe utemeljene. Moral sem tudi dati ostavko, da ne bi kompromitiral tudi Vas in vlade. Vedno sem s ponosom služil svoji domovini in zdaj sem razžaloščen, ker ne bom mogel več služiti Veliki Britaniji zaradi svojega vedenja». Nepričakovana vest ostavke voditelja lordske zbornice je dokazala, da so bile informacije revij «Stem» in «News of The World» točne. O-pazovalci menijo, da tokrat ne gre za osamljen primer kot pri «škanda-lu Profumo» pač pa za neke vrste ledeno goro, katere gmota se počasi in postopno dviga nad površino morja. Po vesteh iz londonskih policij Yard preusmeril preiskavo na mrežo luksusnih bordelov, čeprav ne zanemarja ostalih možnosti. Obveščevalna služba pa nadaljuje svojo preiskavo da bi ugotovila, če je državna varnost ogrožena zaradi te nepričakovane afere, čeprav je lord Lambton včeraj odločno zanikal, da bi ga kdo izsiljeval zaradi njegovega občevanja s prostitutko. Preiskovalci še vedno iščejo magnetofonske posnetke, slike in podo ben material, ki bi ga izkoriščevalci prostitucije lahko uporabili za izsiljevanje. Izvedelo se je, da je neznanec pred časom ponudil tedniku «New of The World» slike in drugo gradivo, ki bi pokopalo lorda Lamb-tona, a uredništvo revije ni sprejelo ponudbe. Kako so izkoriščevalci spravili Lambtona v zagato? V londonskih policijskih krogih se govori, da se je indiskretni fotograf poslužil pol-prozornega ogledala, da je slikal Lambertona in ostale obiskovalce. Kaže, da je bil podtajnik za obrambo posnet gol na postelji med dvema dekletoma. V Lambtonovem uradu je neki uslužbenec priznal časnikarjem: «Lord je udarjen na ogledala, saj so «posajena» povsod; gospodar pazi na svojo zunanjost*. Za ta podtajnikov konjiček so skih krogov kaže, da je Scotland vedeli vsi in so ga prištevali med redke slabosti grofa Zato so ljudje zaprepascem škandala, v katerega je _ aJOD0. stara legenda pravi, da je ^sa ---- družina prekleta ze križarskih vojn. Začetnik v , ^ je zaobljubil. osebo, ki j° b lastiti če se mu bo posrečilo Pr rodovine se ubil prvo osebo, ki j° neko pošast. Zver je res Pj* ^oj a ni izpolnil obljube, ker J po dvoboju srečal očeta. sjgdi-je pripomnil, da je škandal pos ce prekletstva. ed. Popoldne je ministraa 0 nik Heath poročal l da škandalu «Lambton». &&1 J ’