JULIJ 1 S Presv.Eešnja krt 2 č Obisk. M. D. © 3 P Leon II., p. + 4 S Dan neodvisnosti 5 N 5. pobink. 6 P Dominika 7 T Ciril in Metod S S Elizabeta Port. 9 G Veronika 10 P 7 sv. bratov + 11 S Pij_<£_ 12 N 6. pobink. 13 P Anaklet 14 T Henrik lo S Bonaventura ) PRVI SLOVENskl LIST V AMERIKI OVENEC Geslo: Za vero i« narod — ta pravico i» resnico od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 132. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 4. JULIJA — SATURDAY, JULY 4, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Lewisova skupina v del. federaciji vodi boj proti jeklarskim industrijalcem, da se jeklarji organizirajo v njegovi uniji. — Proti Lewisu se bori odbor delavske federacije in mu grozi s suspendacijo. Washington, D. C. — Boj, ki grozi v bližnji- bodočnosti izbruhniti v jeklarski industriji med delodajalci in delavstvom zaradi spora glede unijskega organiziranja, se ne bo omejil samo na oba omenjena razreda, marveč poglobil bo še bolj tudi prepad, ki že zdaj zeva med dvema strujama v delavski federaciji. Tako se bo vršil boj na treh frontah: na eni strani bodo delodajalci, na drugi strani pa delavstvo, razcepljeno na dve fronti, med katerima ne bo borba nič manj I juta kakor z delodajalci. Eni teh struj načeluje Wm. Green, predsednik delavske federacije, drugi pa J. Lewis, predsednik premogarske organizacije. Lastniki jeklarskih podjetij, združeni v jeklarskem institutu, so objavili, kakor že poročano, proglas, v katerem zatrjujejo, da je njih delavstvo popolnoma zadovoljno v svojih lastnih unijah, in podjetja ne bodo dopustila, da bi se jih sililo v zunanje unije, ter so pripravljena, iti v tem oziru do skrajnosti. Proglas trdi, da se vidi, kako je njih delavstvo zadovoljno z lastnimi u-nijami, iz tega, ker se je udeležilo volitev za svoje zastopnike v večini 90 odstotkov. Proti temu proglasu pa se o-glašajo voditelji propagande za organiziranje jeklarjev v zunanjih unijah in trdijo, da se je jeklarsko delavstvo udeležilo o-menjenih volitev le zaradi pritiska, ki so ga na nje izvajali delodajalci, in da njih udeležitev ne pomenja, da odobravajo te notranje unije. Med tem pa, ko je Lewisova delavska skupina podvzela kampanjo, da pridobi za svojo unijo jeklarsko delavstvo, je proti njej nastopil eksekutivni odbor delavske federacije in jo v obliki ultimata povabil, da pride na zagovor prihodnji torek,, ter da istočasno razpusti svoj odbor za industrijsko unijoniziranje, kajti drugače bo suspendirana iz federacije. Lewis, kakor znano, vodi v delavski federaciji skupino, ki zahteva, da se sistem delavskega organiziranja preuredi, in sicer tako, da se odpravijo sedanje strokovne unije in se združijo delavci brez ozira na stroke, u-službeni v eni in isti industriji, v eno samo unijo. Na ta način so že zdaj organizirani premo-garji. Ima pa Lewis obilo pristašev tudi v drugih unijah, da se računa število zagovornikov njegovega načrta na okrog milijona delavcev, kar je približno ena tretjina cele delavske federacije. Lewis jo ustanovil posebni odbor, ki vodi propagando, da dobi njegov načrt še več pripadnikov. Posebni odbor pa se je zdaj spravil na delo, da pridobi za njegovo skupino še jeklarske delavce, katerih je okrog pol milijona, in ki doslej niso bili še organizirani v nobeni zunanji Uniji. Druga skupina z Greenom na čelu je nasprotna tem novotari-jam in tako bo Lewis zdaj vodil PROUČUJEJO ZADRUGE PAPEŽ ZA CENZURO FILMOV Poziva na ustanovitev devnih uradov. toza- Komisija treh mož odpotovala v Evropo. New York, N. Y. — Isti dan, ko je izšla knjiga, ki jo je spisal poljedelski tajnik Wallace, o kateri je bilo poročano včeraj, da se v njej priporoča uvedba zadružništva v Ameriki, so od tukaj odpotovali trije možje v Evropo v svrho študij istega sistema. Ta odbor treh mož je odposlal tja predsednik Roosevelt in imajo po svojem povratku izvršiti opis, kako posluje zadruž-niški sistem v različnih evropskih državah. Posebno točko njih študij bo tvorila metoda sodelovanja med zadrugami farmarjev in mestnih delavcev. --o- ČUDNO NAKLJUČJE Burlington, N. Y. — Tekom vojne, ko sta oba služila na fronti v Franciji, sta si dr. J. S. Conroy in neki Howard Bryant obljubila, ako se bo kateremu kaj pripetilo, da bo drugi obv.estil njegovo mater. Oba pa sta prišla iz vojne ne^ poškodovana. Bryant je po v,ojni ostal v i vedno služil. Vatikan. — Papež Pij je izdal v četrtek posebno enci-kliko, ki jo je naslovil naravnost na ameriške katoliške škofe in nadškofe, v kateri poziva na ustanovitev posebnih uradov, ki bodo imeli v oskrbi cenzuriranje filmov. Enciklika je namenjena za celi svet, na ameriške cerkvene predstavnike pa je naslovljena zato, ker so bili ti prvi, ki so započeli boj proti umazanim filmom. Papež poziva škofe v ostalih delih sveta, naj sledijo ameriškim. ;i ; "f: -o- PLANET SATURN POD OPAZOVANJEM V četrtek in v petek v zgodnjih jutranjih urah so znanstveniki širom celega sveta obrnili svojo posebno pozor-nostna na zagonetni planet Saturn, ki je ta dva dni stal v taki poziciji, da je bilo mogoče opazovati njega in njegovo okolico s posebno lahkoto. Ta PREDSEDNIK ZAKLJUČIL DELO KONGRESA Washington, D. C. — Preteklo sredo je predsednik Roosevelt končal s pregledovanjem in podpisovanjem zakonskih predlogov, ki jih je odobril kongres. Tekom obeh zacfnjih zasedanj kongresa je predsedliik podpisal skupno 2694 predlogov, vetiral pa jih je 73. KRIŽEM SVETA — Pariz, Francija. — Vlada je odločila, da bo ostala še nadalje v veljavi dveletna prisilna vojaška služba, češ, da je to potrebno zaradi negotovih evropskih razmer. Obenem se izdelujejo načrti, da se oboroži tudi meja ob Švici. — Vatikan. — Ob priliki 75. obletnice ustanovitve vatikanskega glasila Osservatore Romano je prejel papež Pij preteklo sredo od ravnatelja časopisa darilo v znesku $78,000. Denar bo papež porabil za razna dobrodelja. — Berlin, Nemčija. — Tekom letošnjih olimpijskih iger planet je za zvezdoslovce zani- b° velikim trgovinam, ki jih miv zlasti zaradi treh velikih ^stujejo Judje, dovoljeno, da ODPRAVA KAZENSKIH TOČK Ligo nameravajo tako preurediti, da bi privabili v njo tudi Zed. države. Ženeva, Švica. — Eden govornikov v zasedanju Lige narodov, namreč holandski zun. minister dr. De Graeff, je v Ix Jugoslav!!«, K svoji bolni ženi se je peljal, da jo obišče v sanatoriju, pa ga je na poti dohitela smrt. — Veliko razburjenje v Crešnjevcu pri Pragerskem, zaradi v skrinji zaprtega pastirja. — Razne druge vesti. Smrtna nesreča Ljubljana, 13. junija. — Nocoj ob 9. se je pripetila na cesti Logatec-Ljubij ana prometna četrtek predlagal, naj bi se po-jnesreča, ki je zahtevala člove-novno napravil poizkus, ki se gko žrtev. 4 V tem času se je je že prej tolikokrat izjalovil, |vozil na svojem motornem ko-nam|reč,ž da se pridobe tudi je9U proti Ljubljani Albert Zed. države za pristop v Ligo ;r,u.Sj posestnikov sin in mesar, narodov. Možno bi bilo to do- [poleg njega pa je sedel na seči na ta način, da se odpra- Ijnotorju neki Kmetič, lesni vijo iz Liginih pravil vse toč- jmanipulant iz Ilotederšice, da ke, ki govore o kaznih in sankcijah, da bi tako ostal Ligi samo še posvetovalni značaj. Njegove besede so odobra-|da V0Z1 pred vali drugi govorniki, ki so ob- ™lik avtobus _ povdarjali, da je doslej P™v posebno brzino 2 1 -U^J-^l Voc svetlih kolobarjev, od katerih je obdan. Kakor se ugotavlja, sestoji jo ti kolobarji iz malih samostojnih nebesnih teles, ki armadi in je še j se vrtijo okrog planeta. Poleg Izginil pa je iz tega ima Saturn celih deset taborišča pred mesecem dni in v torek so našli njegovo mrtvo truplo. Naključje je hotelo, da je bil poklican k mrliškemu ogledu ravno dr. Conroy. Zdaj je izpolnil svojo obljubo in sporočil materi svojega prijatelja o nesreči. no stavko, znan že po nem činiu. ril pred dvema PROTESTIRA PROTI DNEVU NEODVISNOSTI San Juan, Porto Rico. — Bivši profesor na tukajšnji univerzi, dr. C. Pereda, je nasproten temu, da bi se v Porto Rico obhajal ameriški praznik neodvisnosti, povdariajoč, da bi morala ta dežela imeti svojo lastno neodvisnost. V protest proti temu prazniku se je preteklo sredo vsedel sredi glavnega trga v tukaj- Izabljenost. šnjem mestu in pričel gladov- [ Ta profesor je prejšnjem podob-Isto je namreč sto-letoma, ko se je v tukajšnji zakonodaji stavil predlog, naj bi se Porto Rico uvrstil v ameriško Unijo kot ena držav. PEŠCI POVZROČAJO NESREČE New York, N. Y. —. Policijski komisar je v torek stavil mestnim 'prometnemu odboru predlog, naj se t,udi proti pešcem nastopi zaradi nepazljivosti in naj se aretirajo tisti, ki brez obzira na prometne signale •.malomarno korakajo preko ulic. Povdarja se. da taki brezobzirni in napazljivi ješči povzročilo! Več nesreč kakor pa avtomobilisti. večjih lun. Planet, ki je 734 krat večji od zemlje, napravi krog okrog sonca po enkrat v 30 letih. -o- ANARHIST SI KONČAL ŽIVLJENJE Nice, Francija. — V vsej tihoti se je pretekli torek pokopalo truplo1 Aleksandra Berkmana, ki je s strelom samemu sebi končal življenje. Berkman je bil radikalec stare vrste, namreč anarhist. Svoječasno je bil zelo aktiven v tem oziru in je deloval tudi v Ameriki, od kod'er je bil deportiran v letu 1920. Današnji radikalizem pa ni imel več smisla za njegove ideje in tako je mož počasi zašel v po- razobesijo prapor s svastiko. To je bilo Judom doslej za-branjeno, da so se odjemalci Vedeli ogibati njih trgovin. -o- 20 MILJ VISOKO ZA $100,000 Pittsburgh, Pa. — Znani raziskovalec stratosfere, dr. J. Piccard, želi napraviti ponovni znanstveni izlet v zračne in brezzračne višave. Za to podjetje potrebuje samo kakih $100,000. Pripravljen je, da tistega, ki mu preskrbi ta znesek, vzame s seboj na svoj polet z balonom. To pot se namerava dvigniti celih 20 milj visoko. Kakor znano, raziskuje Piccard delovanje in učinek kozmičnih žarkov. enem Liga svet samo slepila, pona-šajoč se s svojo močjo in vplivom, in tako ustvarjala napačno upanje, ki se je zdaj Razblinilo v nič, ko nad 50 držav ni moglo ukrotiti ene same države. Eden govornikov je omenjal, da bi bilo v svrho učinkovitejšega nastopa proti Italiji bilo potrebno poseči po orožju: tega pa se nobena država ni upala. ---o- ŽRTEV NEVARNIH IGRAČ Chicago, 111. — Ena prvih žrtev letošnjega dneva neodvisnosti je postala šest let stara deklica Marie Dunn, 7915 So. Aberdeen st. Preteklo sredo je sedela v bližini svojega doma, ko neki deček vrže proti njej malo raketo. Deklici se je vnela obleka in preplašena steče v hišo. Tamkaj sta skušala obleko pogasiti njen oče, po poklicu policist, in njena stara mati, Poleg deklice, ki je zadobila težke opekline, sta bila tudi ta dva nevalrno poškodovana od i ognja. gledat, kaj se dogaja. Lah je pobegnil, Mesarica pa je ujel ter ga s pomočjo svoje žene odvlekel na podstrešje, kjer ga je zapri v predal skrinje za žito in skrinjo prevezal z verigo, da ne bi mogel fant pokrova odpreti. Fantu se je v skrinji slabo godilo, ker mu je jelo primanjkovati zraka ter se je dri na vse grlo, da je vsa vas priletela skupaj. Ljudje so šli po občinskega odbornika Laha Antona, ki je v družbi drugih sosedov osvobodil fanta iz neprijetnega zapora. Močnika ko orožniki zaradi zapiranja fanta v skrinjo ovadili. -o- Nesreča kolesarja Ivan Grželj, trgovski pomočnik v . trgovini Martina Plečka na Kodeljevem je napravil izlet proti Jeperci. Nazaj grede mu je na nekem ovinku' zaneslo motocikel s je tudi avtobus hotel preseka- ceste in pri tem je Grželj pa-,ti ovinek ter je krenil preveč |del ter se močno pobil, da so , na levo stran. V tem se je Rus že zaletel s svojim motornim kolesom vanj, zaradi če- bi obiskal svojo zeno v sana-torju "Šlajmerjev dom". Na svojem potu je Rus opazil, njim po cesti in sicer ne s Zato ga je hotel prehiteti. Večkrat je poskušal, da bi ga pustil zadaj, vendar se mu to sprva ni hotelo posrečiti, n Na ovinkih je ponovno poskušal, da bi ga prehitel. Šele pri petem ali šestem ovinku se mu je vendar posrečilo, da je privozil tik do avtobusa. V istem trenutku pa sar mu je na kolesu spodrsnilo. Rus sam je dobil samo dve poškodbi na desni nogi, veliki za kako otroško dlan. Kmetič Pa je obležal na mestu mrtev. Verjetno je, da je udaril z glavo v avtobus. ga morali z reševalnim vozom odpeljati v ljubljansko bolnico. Ban boter rudarskemu sinu Ko se je v Ljubljani vršilo birmovanje otrok, je bil med mnogimi birmanci tudi Franc Šen, sin slovenskega rudarja v Šofer avto- !Aumetzu v Franciji. Dečkovi ji, fantek se pa šola pri zijancih na Rakovniku. sale-Ker MESTO SE IMENUJE PO NJEJ borbo proti njej in istočasno proti jeklarskim industrijalcem. FINANČNIK MORGAN ZBOLEL Nem York, N. Y. — Znani finančni magnat J. P. Morgan je zadet od neke bolezni, o katere značaju vladajo različna mnenja. Ohromele so mu noge, da mu ne služijo več in ga morajo prenašati. Domneva se, da je to paraliza, toda Morganova sinova trdita, da je le fnetje živcev. --o- ŠE EN PARNIK BODO ZGRADILI London, Anglija. — Paro-brodna jdnuižba Cunard-White Star ima v načrtu, da bo zgradila, kakor se ugotavlja, še en ogromni parnik, podoben* "Queen Mary," vendar pa še fcnatno večji in bo posekal po velikosti vse parnike, kar jih je še kdaj plulo po morju. Novi ladji nameravajo dati ime "King George V." busa nesreče niti ni opazil in starši namreč živijo v Francije Vozil še kakšnih 200 metrov naprej. Šele potniki so ga opozorili, da je ustavil, nakar so jše ni bil birman. je zaprosil potniki s šoferjem izstopili iz jstarše. da bi smel biti birman avtobusa ter hiteli k ponesre- ,v Ljubljani in ti so mu dovoli-čencema. Medtem je že privo- H- Ban dravske banovine dr. zil poštni avtomobil iz Logat- Natlačen je pa že večkrat de-ca, ki je vzel ranjenega Rusa jansko pokazal, kako s0 mu s seboj v Ljubljano in ga pri- Pri srcu zlasti izseljenci in ta-peljal v splošno bolnišnico, jko je t,irdi sedaj radovoljno kjer sta mu sekundarna zdrav- sprejel dolžnost birmanskega nika dr. Hafner in dr. Kaizelj botra za slovenskega Fran-nudila prvo pomoč. Rusove cozka, kar je gotovo veliko poškodbe niso nevarne. Ne- odlikovanje malega slovenske-sreča se je pripetila v bližini ga izseljenskega dečka, ki bo Polja. V državi Md. je bilo pred štirimi leti ustanovljeno neko novo mesto, ki je dobilo ime Lilypons, in sirer po operni pevki Lily Pons. Gornja slika kaže žensko, ko je nedavno prišla obiskat to "svoje" mesto, in ravno govori s tamo-šnjim poštarjem. V skrinjo ga je zaprl Maribor, 11. junija. — Veliko razburjenje je vzbudil v Crešnjevcu pri Pragerskem dogodek, ki se je odigral na podstrešju' posestnika Jožefa Močnika. Močnik se je nahajal v sporu s svojo sosedo Ano Koren zaradi nekega pričevanja ter ji je iz jeze postavil na svojem dvorišču tik pred oknom njene kuhinje visok plot. Ko je bil plot, ki je vzbujal veliko nevoljo Korenove postavljen, pa je Močnik večkrat izzival dva 14 letna fanta, bivšega svojega pastirja Albina Mesarica ter njegovega tovariša Franca Laha, da nimata ko-rajže. da bi ta plot podrla. Fanta sta zaradi tega izzivanja sklenila,, da se bosta spra-vila nad plot in sta svojo namero res izvršila. Močnik je začul zvečer ropot na dvorišču, ki ga je povzročalo podiranje plota, ter je prišel po- do smrti botra. ponosen na svojega Smrtna kosa Na Talu pri Gradcu je umrla Marija Dolejš, učiteljica Glasbene Maticd v Ljubljani, stara 46 let. — Na Spodnjem Brezovem pri Višnji gori je umri po daljšem bolehanju skrben gospodar Martin Gorše, posestnik in oče kaplana Martina Goršeta v Velikih Laščah. Ni vse za v usta V ptujsko bolnišnico so spravili komaj 5 letnega M. T., sina uglednega posestnika v Majšper-gu. Otrok je v gozdu nabiral jagode podobne črnicam in jih obenem hlastno jedel. Doma so starši opazili na otroku ?name-^ nja zastrupljenja in ga naglo odpeljali v bolnico, kjer so se zdravniki trudili, da otroku o-hranijo življenje, toda brez uspeha. Zastrupljenje se je bilo že tako razvilo, da je bila vsaka zdravniška pomoč brez uspešna. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. julija 1936 'm frvi m najstarejši slovenski v list v Ameriki. ' Ustanovljen ieta 18® J, r- —. Izhaja vaak dan razun nadel), ponc-(e)ikov in dnevov po prasnikUu Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«i 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročninah ..$5.00 _ 2.50 . 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado ta Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta__... 3.00 Za četrt leta____1.75 Posamezna številka ___________ 3c The first, and the Oldest Slovene Newspaper in Ameritn, Established 18M, Issued daily, except Sunday, Monday and th« day after holidays. Published byl EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication of fie*: 1849 W. Cermak Rd.( Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription) For one year__ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Kur ops: For one year__$6.00 For half a year _____________ 3.00 For three months _ 1-75 Single copy_______3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Jasna in odkrita beseda V kolikor znano imamo dosedaj priglašene in nomini-rane tri predsedniške kandidate. Republikanska stranka je v Clevelandu nominirala za svojega kandidata kansa-škega guvernerja A. M. Landona. Tretja stranka je razglasila za svojega kandidata dakotskega kongresnika Lemke-ja. Demokratska stranka pa je renominirala predsednika Franklina D. Roosevelta. Nekatere manjše stranke še pridejo. Izmed vseh kandidatov in strankinih platform pa je razvidno, da je najbolj jasen in odkrit predsednik Roosevelt. On je znan kot najboljši govornik v Ameriki. Njegov jezik je priprost, da ga vsak navaden državljan lahko razume. Tudi se ne skriva za razne dvoumne fraze, odkrito in jasno pove svoje načrte in bas v tem je predsednik Roosevelt nenadkriljiv. Točno in naravnost v obraz je udaril velekapitaliste na Wall Streetu v svojem govoru, ko je sprejel nominacijo v Filadelfiji. Omenil je, kako velike borbe je bilo treba, da so se pijonirji leta 1776. v tej zemlji osvobodili tisto-dobnih rojalistov (kraljevašev) angleške krone. Moderni časi pa so prinesli nove rojaliste — denarne rojaliste, ki mislijo, da imajo vso svobodo s svojo gospodarsko politiko vladati ljudi. In ti ljudje se skrivajo za zastavo in konštitucijo, pozabljajoč, da je zastava in konštitucija tukaj prav tako tudi za zaščito svobode malih ljudi in ne samo denarnih rojalistov. Važna je tudi izjava: "Ako ima delavec pravico, da glasuje na volišču, mora imeti tudi pravico na trgu ..." S tem je mislil, da dobi za svoje delo primerno plačo in da za isto more dobiti kar potrebuje za svoje življenje. Govor predsednika Roosevelta je dal delovnemu ljudstvu po vsej deželi novega upanja. Vsepovsod je bil njegov govor sprejet z velikim naudušenjem in ni dvoma, da bo to naudušenje za Roosevelta tudi govorilo na volilni dan v jeseni dne 3. novembra. Demokratska stranka je zares lahko ponosna na svojega velikega voditelja, ki ni le sposoben državnik, marveč tudi velik človekoljub. In to ljudje, zlasti mali ljudje dobro vidijo. di. Predsednik Roosevelt je skušal doseči vse, kar bi bilo v korist delavcev. Toda vrhovno sodišče, kakor znano, mu je sproti razveljavljalo vse tozadevne odredbe. V vrhovnem sodišču pa sedi, kakor že znano 9 sodnikov, izmed katerih so 8 demokrati in 6 pa republikancev. Torej večina republikanska, zato tudi večina razveljavlja vsako odredbo, ki pride od strani demokratov. Vsi ti sodniki pa so imenovani do smrti. Zdaj pa recimo, da bi zmagal Lemke. Kaj bo pa mogel Lemke v takih razmerah doseči? Samo pomislimo to le: Lahko je sicer, da bi dobil večino v kongresu. Pravimo lahko — ne pa gotovo. V senatu jo pa na noben način ne more, ker bo letos samo ena tretjina senatorjev voljena. Ostale bodo dve tretjine v senatu iz sedanje in prejšnje dobe. Tudi ako bi vsa novoizvoljena tretjina bila zvesta Lemkeju, bo imel v senatu večino proti sebi. Republikanci ne bodo šli z njim, demokrati pa tudi ne. Torej nobena predloga ne bo dobila odobrila od senata. Po vrhu vsega, pa ostane še vedno vrhovno sodišče, ki tudi ne bo sodelo zahvaljujemo. /dišču slovenske naselbine, za- V spodnjem štuku pišem te t0 lahko vsakdo pride peš na vrstice, drugače bi mi črnilo vzkipelo od vročine, tukaj doli se pa že malo laglje diha. — Nadalje vam povem cenjeni bx-alci, da tudi naši ljudje gredo vse okoli na potovanje. piknik, ne da bi se posluževal cestne kare ali svojega avtomobila. Za slučaj dežja se pa kaj lahko dobi zavetje v šol-jskih prostorih, oziroma v dvoranah. Na pikniku bo za plesa- Tako so se odpravili proti N. željne, tako mlade in stare, V. Mr. in Mrs. Peter Pugel, ki .igrala izvrstna godba. Nadalje se bodo ustavili po večjih me- b0 preskrbljeno vse za dobro stih. Z 'njimi gre tudi Ted jpostrežbo in tam bo tudi veli-Louis orkester, po domače Re- ;ko lepih nagrad za vse obisko-mand Kogovšek, ki je pravi ;Valce ter vsakovrstne zabave muzikant in zna igrati na vsa- !za miade in stare. Prišli bodo kovrstne instrumente. Želimo 'tja tudi dobri pevci s svežimi jim srečno pot in srečen po- |grli, ki ibodo prepevali lepe vratek v septembru in na ve- [slovenske narodne pesmi, da selo snidenje. jbo kar odmevalo po celem So. Zadnje dni je preminula.jside, pa tja notri do mestne Francejs )?opovich. Pokopana hiše. V večernem mraku se bo je bila iz cerkve Marije Po- [razdelilo 40 posebnih nagrad, IZLET V SPREMSTVU V EVROPO STEPHEN S. GOYDICH BO VODIL VELIKE SKUPINE Za udobnost onih, ki radi potujejo v Evropo, ko je naval turistov končan, ko niso vsi razredi na krovu tako prenapolnjeni .lin se jih'da bolj udobno namestiti, in za one, ki gredo radi "domov" pozno poleti, da se udeleže s svojimi sorodniki in prijatelji ob pospravljanju pridelka raznih ljudskih svečanosti, ki so v tem letnem času nekaj posebnega, je HAPAG-LLOYD priredil izlet pod osebnim vodstvom v Centralno Evropo. Kaj bi zmogel Lemke? Napovedani kandidat tretje stranke kongresnik Lemke, se je odločil, da kandidira na listi tretje stranke, katero bodo podpirali člani Socialne Unije, pristaši Dr. Town-sendovega gibanja in pa pristaši pokojnega Huey Longa. Vsak ima pravico, da kandidira in vsaka stranka ima vso pravico, tfa eksistira in se poganja za tako ali tako gospodarsko, narodno in socialno politiko. Kongresnik Lemke je oče znanega inflacijskega predloga, ki je določal, da naj vlada izda 3 biljone dolarjev denarja ter naj za to pokupi vse farmarske vknjižbe (mortgages). Farmarjem naj se da doba 47 let za odplačevanje in povračilo takih posojil za nizke obresti po 1 '/:>%. Nihče ne more reči, da Lemke ni imel dobrega namena za farmarje. "Tudi nihče ne more reči, da farmarji niso do takih ugodnosti upravičeni. Proti temu ni ugovora. Pozabil pa je Lemke v tistem času na nekaj, radi česar je zadel na odpor pri prebivalstvu po mestih. Namreč; da ni v predlogo vključil tudi posestnike in lastnike domovanj po mestih, ki so zadolženi in jim prav tako grozi propast, NA PIKNIK GREMO Chicago, 111. Res je malo nerodno, da se nismo preje zmenili radi prihodnje nedelje. Slavnost imajo očetje frančiškani v Lemontu, pa tudi naša župnija ima svojo družinsko in farno veselico. Nerodno? Nič ni nerodno. Fa-rani sv. Štefana bomo šli na piknik najprej, potem pa nazadnje še v Lemont skočimo. Prosil bi vse farane, da res pridejo na to veselo prireditev v Willow Springs. Ne bo vam žal. Prvo leto smo imeli krasen uspeh, drugo leto ravnotako, čeprav nam je dež malo nagajal, tudi letos bomo imeli krasen uspeh. Jaz sem že zagotovljen. Kakor je bilo že oznanjeno, gremo izpred cerkve ob eni uri pp. kjer bo čakalo šest velikih trukov. Noben med nami ne sme izostati. Delavcem in odbornikom naznanjam, da gre njhov truk ob 10. zjutraj V Willow Springs, da vse pripravijo in urede. Pričakujemo veliko udeležbo in smo vse tudi v ta namen pripravili. Bog daj, cla bi bilo lepo vre-rae Bog daj, da bi bilo dosti dobre volje. Vračamo se pa iz piknika krog devet ure. Iskreno vabljeni še enkrat vsi ro pravi Indijanci. Posebno jaz sem se opalila od sonca. "Rjujavi so ta pravi," nam pove neki pregovor. Pri nas tukaj v Pueblo, smo imeli več izletnikov, ki so prišli k svojim sorodnikom. Tako se je mudil tukaj pri Mr. Antonu Pucel, Mr. Louis Pucel iz Jolieta, Illinois, ki je prišel v spremstvu svoje hčere in so se tudi pri meni oglasili. Prav lepa hvala za prijazni obisk. Nadalje so prišli v Pueblo iz Johnstowna, Pa., Mrs. Mary Pristov v spremstvu svojih otrok, to je dveh sinov in dveh hčera, ki so se tudi - pri meni oglasili, dasi se osebno nismo poznale, pač pa nas je seznanil Amerikanski Slovenec z dopisi in tako so me prišli obiskat ter pogledat kako se imamo. Zal mi je pa, Mrs. Prislov, ker ste prišli predno ste odhajali in si nismo mogle reči zadnji zbogom in niti vam nisem mogla voščiti srečno pot. Hčerka mi je namreč, ko sem prišla domov, povedala, da ste vi bili tukaj in mi je bilo v resnici žal, da niste vsaj še petnajst minut počakali, pa bi ,se bile še enkrat videle. Hvala lepa za kartico, in da ste se srečno vrnili na svoj dom. Prosim vas, da mi še kaj pišete. Moj naslov je Jo- jem miru in naj ji sveti večna luč. Že več mesecev je bolan Martin Kenik in mu želimo da čimprej okreva. Mrs. Frances Prijatelj je tudi nekoliko boljša. Da bi le zopet bila zdrava in vesela z Mr. John jPrijatel, ne iz grabna, ampak iz lepega vrta, kakor je zapisala pred nedavnim Mrs.! Mary Hegler. — Pa tudi ona sama, Mrs. Hegler, je bolna. Muči jo ta preklicani revma-tizem. Morda ga boš z vročino premagala, saj vem, da si vedelo zunaj in sonce ti bo skoro gotovo pomagalo. — Vsem valo z Lemkejem, kakor sedaj ne sodeluje z Rooseveltom. 'magaj. Zapušča dva sinova in na kar ste še posebej opozor-Kaj bo torej Lemke mogel napraviti? Prav malo, le to, 'dve hčeri. Doma je bila od j jeni. kar bi mu milostno dovolile zgoraj omenjene inštance, brez Hrvatske- Načj počiva v bož katerih se pa ne da ničesar napraviti. To ni kako nasprotovanje proti Lemkeju, od naše strani, marveč le stvaren pogled na možnosti in dane razmere, v katerih bi se Lemke znašel, ako bi bil izvoljen. To je dobro, da volilci vedo. Vsi člani cerkve in nje prijatelji se prosijo od cerkvenega odbora, da delajo z vsemi močmi, da bo cerkveni bazar dosegel kar najboljši uspeh. Uspeh je namreč odvisen od nas vseh in ne od kakega posameznika, zato naj se vsakdo potrudi. Nihče naj ne reče češ, da naj letos drugi delajo, lansko leto sem jaz, drugo leto bom pa zopet lahko jaz. Vsi složno potegnimo in uspeh nam bo zagotovljen ter naš piknik bo prekašal vse letošnje slovenske piknike. Nad 1000 oseb zahaja v našo cerkev in če se vsak potrudi da pridobi za piknik samo $1.00, bolnikom želimo, da skoraj, . •v.*--,«™™ okrevajo in se vesele ljubegazagotovljenih $1000.00 zdravja. Z delom je precej boljše In tako mladi fantje vsaj nekaj zaslužijo, ko nekoliko bolj delajo. — Pozdrav vsem starim in novim naročnikom povsod, tudi v stari domovini. Josephine Meglen -o- PIKNIK PRI CERKVI SV. TROJICE Milwaukee, Wis. Po dolgočasnih mrzlih zimskih in hladnih pomladanskih čistega dobička, kar bi se z lahkoto doseglo, če vsi složno nastopimo. Ves čisti dohodek piknika pojde v cerkveno blagajno, katera je izčrpana vsled stroškov, kateri rastejo vsaki mesec kot gobe p0 dežju. Torej, dragi slovenski rojaki, pokažimo se sedaj kaj zmoremo storiti za svojo cerkev, ko ona potrebuje naše 'pomoči. Pridite Slovenci iz' Milwaukee in okolice, da preživite nekaj veselih ur med dneh smo vendar enkrat uča- svojiini starimi prijatelji, Ka- mere boste tam gotovo srečali kali xsezono piknikov, ki se vrše pod milim nebom sedaj |tako popoldne in zvečer. Pu-že skoro vsako nedeljo. Tam Jstite ta dan vse skrbi doma in se snidejo skupaj prijatelji in j odločite se, da bo nedelja 12. znanci, da si potožijo vsakda-1 julija dan prijateljskega se-nje težave in drug drugemu stanka na pikniku cerkve sv. čikaški rojaki, pa tudi rojaki iz sephine Meglen 511 Moffat, bližnjih krajev. Naj bo ta dan I Vi mi niste dali naslova. — res veseli dan, dan fare sv. Štefana. John Stimetz, preds. gospod, odbora. -o- ŠTEVILNE NOVICE IZ PUEBLE Pueblo, Colo. Zopet se nekoliko oglasim v naSem priljubljenem listu Amerikan-ki Slovenec,d;a vam povem, kako vroče je pri nas. iOd vročine smo postali že sko- Tudi Mrs. Frances Petkovšek svoje križe, pa tudi da se pri kozarcu osvežujoče pive razvedrijo in pozabavajo. Kdor se je lansko leto udeležil cerkvenega piknika pri cerkvi sv. Trojice, se gotovo še spominja veselega prijateljskega razpoloženja in prijetne zabave, ki jo je imel ob tej priložnosti. — Cerkev sv. Trojice je znana po vsem mestu Milwaukee zaradi svojih prireditev v šolski dvorani in pa po svojih izvrstnih pridigarjih. Č. g. župnik Father Trojice, živi vse. ŠIRITE Do tedaj pa Bog vas Meseca julija bo Stephen S. Gcydich; potujoči potniški agent, spremljal, kakor vsako leto, svojo sredpoletno izletno skupino. Družba, sestoječa iz devet narodnostnih skupin, bo odpotovala s parnikom Europa, last North'German Lloyda, 24. julija ter bo potovala kot ena sama velika družina v Bremerhaven, od koder se bodo podali oni, ki so namenjeni v Centralno in Srednjo Evropo, s posebnimi vlaki v Prago in na'Dunaj. Na teh dveh točkah bodo uradni zastopniki družb poskrbeli za njihovo vožnjo v druga mesta. Mr. Goydich, ki je dobro znan našim zastopnikom in našim tu-jezemskim potnikom, bo kot običajno prevzel odgovornost za vse podrobnosti potovanja ter uredil posebne zabavne programe, da se bodo potniki zabavali na vožnji preko Atlantika. -o- AMER. G. W. Raly SLOVENCA vam želi vse najboljše in vas Victor s svojim odborom dela vse lepo pozdravlja, kakor tudi njena družina. — Obiske smo imeli tudi iz Clevelanda, Ohio in sicer so prišli- Mr. in Mrs. Joe Koncil.ia, k svoji sestri Mrs. Meh le smo imeli cerkveni se ko so vsi izletniki tudi omenjenega bazarja nam pomagali, da je bil že veliko časa za letošnji piknik ki bo v nedeljo 12. julija popoldne in zvečer. Piknik se bo vršil na istem prostoru, kot se je lansko leto, namreč na ravno ko jšiolskem dvorišču poleg cerkve bazar. Ta- jSV. Trojice na 013 So. Ith St. udeležili ,Na šolskem dvorišču io prostora za več t.i?oč oseb in je ta Večji pro?tor jako pripraven za uspeh, za kar se vsem srčno piknik, ker je nekako v sre- NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naše . rojake naročnike po zapadni Penns'ylvaniji obveščamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik za Pennsylvanijo in vzhodno Ohio Mr. Michael Tomšič, iz loustcna, Penna., ki je pooblaščen sprejemati za list 'Amer. Slovenec" naročnino, oglase, prodajati knjige naše knjigarne in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo pri plemenitem delu za razširjeva-ije katoliškega tiska. Uprava "Amer. Slovenca." ZA SMEH Pri zdravniku. — Kaj vam pa je, draga damica? — Damica, Jaz sem soproga generalnega konzula, da bostfi vedeli! — Te bolezni pa ne moreni izlečiti. * * * Med prijateljicami. — Kakšno vlogo pa imaš ti v novi reviji? — Samo čez oder moram i:t lepa moram biti. — Ti si pa res reva. Veliko zahtevajo od tebe. Pri bolniku. — Kakšna bolezen ti?" — Bolnik: menda bo mrzlica! Z dravni k : pa vas mu-"Hm, Hm, ' — Zdrav. uik: "Nič se bati, to kmalu izločimo, sličnih slučajev sem imel že na tisoče! Če ni prvo ali drugo je potem tretje zdravilo s priloženim računom gotovo vsakemu razgrelo zopet kri!" farmarjem po deželi. To je sedaj tretja stranka v platformi popravila in ie zdaj. vključila tudi posestnike domovanj po mestih. Toda kongresnik Lemke jih je pa tedaj pred j par meseci v svoji predlogi pozabil. Radi tega sq se v kongresu zastopniki meščanskih distriktov Lemkovi predlogi uprli, rekoč, da ni enakopravna za vse sloje. Iz podanega razloga kongresna zbornica ni predloga odobrila in Lemke je zbornici to silno zameril. Zdaj bo Lemke kandidiral. Prav. Ima pravicp. Toda, kandidiral bo proti možu, ki se ie v tej krizi izkazal za nedosegljivega voditelja in lirabiega predsednika. To je predsednik Franklin.D. Roosevelt. Naj ga sodi kakor hoče kdo, človekoljubnosti mu ne more odrekati nihče, kakor tudi ne, da je velik zagovornik delavcev in vseh malih lju- OGLAS v "Amer.iSlo-vcncu" privede na društvene prireditve večjo udeležbo. Zato o b j a vite svoj oglas v "Amer. Slovencu"! TARZAN IN OGNJENI ROGOVI (63) (Metropolitan Newspaper Šervicfc, Napisal: Edgar Rice Burroughs Ko je Lady Beth vprašala Niarchu-sa, če bo ona tista, katero bodo preskušali in potapljali v jqzero Merodach, ji je on odgovoril: "Ti si glede tega brez skrbi in se ti ni treba bati nikake-ga nasilja, dokler nisi nasprotna'meni. Tam le je ona, katero bomo preskušali v sveti vodi," in je pokazal z roko. I "Ona se je pregrešila s tem, da je plesala," je Niarchus pripovedoval dalje; "ker ples je pri nas strogo zabra-njen, dokler ne pride bog Iskander k nam. To je pa tista mreža, v katero jo homo zavili in jo potapljali v sveto vodo, da se ji izrrtijc ta greh. Če ni kriva se ji ne bo nič zgodilo, če je kriva bo umrla." Na Niarchusovo znamenje je takoj pristopilo šest krepkih mladeničev, ki so pograbili veliko mrežo in jo naglo vrgli čez jokajočo dcklico in jo trdno oVili. Medtem', ko je ostalo ljudstvo pol leže in pol kleče molilo, so mladeniči prijeli za konce mreže in dvignili tresočo dcklico ter jo nesli proti jezeru. Žrtev fanatizma je prosila in jokala naj bi ji prizanesli toda nihče je ni poslušal, vsi so bili trdi kot kamen. Lady Beth, ki je vse to gledala, se je deklica v srce zasmilila in vedela je, da se ne bo mogla dolgo časa premagovati da bi ne kritizirala tega dejanja, dasi ji je svečenik Niarchus to prepovedal. Sobota, 4. julija L936 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S. ČUDNA POTA STRELE Človek, ki prebiva v mestu, se čuti v vsakem oziru varnejšega, kakor ljudje izven mesta. Prav posebno močno pa je to občutje varnosti ob času nevihte, ko u-darjajo strele, katere mestni človek mirno gleda skozi zaprta okna svojega stanovanja. Toda kljub temu predstavlja neurje s strelami in s svojimi nevarnostmi važen faktor v modernem živ-Jjenju, predvsem v prometu modernega sveta. Nadvse zanimivo je brati, kar piše o svojih dolgoletnih skušnjah z neurji in s strelo Hugh Duncan Grand, bivši podnačel-nik vremenoslovskega oddelka angleške vojne mornarice. Piše o svojih spominih in o svojih bojih z divjimi elementi narave. ,'V bojih proti naravi se spominjam dveh posebno mučnih preskušenj. Prva je bila orkan v Karibskem morju, druga pa moj let skozi silovito nevihto nad Anglijo. Oboje je zapustilo v meni neizbrisne vtise tako, da me še zdaj oblije mrzel pot, če se spomnim na nje. Viharni oblaki, ki nosijo nevihto, imajo ponavadi obliko velikega odprtega dežnika. Iz tega dežnika preskakujejo na zemljo iskre, ki vežejo nebo z zemljo. Človek, ki gleda divjanje nevihte s tal, nima niti približnega pojma, kako strahovito moč imajo te, iskre. Če človek vidi, da udarja strela iz temnih oblakov, se mu to zdi že kar razumljivo. Čuden vtis pa naredi nanj, če vidi, kako treska z jasnega neba. To se je meni primerilo, ko sem z letalom šel čez Rokavski preliv. Obkrožili smo veliko skupino oblakov, katere so razsvetljevali bliski in ki se je tresla od gromov. Leteli smo v smeri iz Bresta proti Doverju. Oblak se je oddaljeval od nas proti severozahodu. Bili smo v višini 1500 - m. Nenadno pa se je komaj kakih 600 m pred nami strahovito zasvetilo, udarila . je samotna strela s svojim strahovitim ognjem presekala nebo, da se je streslo vse ozračje. Žveplenast zrak nas je začel dušiti v grlu: od silnega zračnega pritiska se je začel avijon opotekati. Nekaj, dolgih minut nas je metalo na levo in na desno, da so bili vsi otrpli od strahu pred to čudno nevihto pod jasnim nebom. Zdelo se nam je, da je. snop bliskov zavit v neko rožnato maso tvoril sveženj strel, ki so u-darjale iz zadnjih oblakov. Ta strela je pustila za sabo globoko brazdo praznine; gorje našemu letalu, če bi bilo zašlo v sredo tega brezzračnega vrtinca. Taki viharni oblaki v obliki dežnika so nad Anglijo in nad angleškimi obalami zelo pogosti. To je vpliv pritiska, katerega izvajajo nevihte z Atlantskega morja na ozračje Velike Britanije. K sreči se je naše letalo rešilo brez kake posebne nesreče, edino radijska naprava je bila uničena. Imeli smo pasjo srečo. Ce bi bili samo nekaj desetin metrov naprej, bi nas bila strela spremenila v majhno kepo staljene kovine in oglja. Včasih se zgodi pri takih nevihtah f da ena sama strela vrže letalo v nekaj sekundah iz višine 700 m na 2500 m. Kakor pripovedujejo letalci, je to nekaj strahovitega. Neki amerikanski pilot se je pvedrznil, da je hotel preskusiti. Toda učinek je bil tako strašen, da se mu je zmešalo. Strela in njeni pojavi so ljudem zmeraj vlivali v' dušo blazen strah. To je bila in je še naravna sila, kateri ne moremo do živega, katere ne moremo preračunati in ne preprečiti. Ta strahovita sproščenja elektrike vsebujejo ogromne množine električne sile. V celoti se v vseh viharjih sveta na leto sproži in u-niči nad eno miljardo kilovalnih Ur električne energije. Kdo ve, če se bo kdaj znanosti posrečilo da bo to orjaško silo postavila v «lilžbo človeštva. Treba je pa reči, da nevarnosti strele za človeško življenje niso tako velike, kakor bi si predstavljali. V vseh Združenih dr-žavah povzroči strela približno 500 smrti na leto. Okrog 90 odst. vseh nesreč zaradi strele odpade na deželo, ali pa na majhna mesta pod 2500 prebivalci. Človek, ki živi v New Yorku, je pred strelo skoraj absolutno varen. Izračunali so, da je v tem velikem mestu smrt zaradi strele tako redek pojav, da bi od 2 milijona in pol ljudi na leto en sam umrl zaradi strele. Da je New York tako varen pred to naravno strahoto, je treba pripisovati temu, da ima ogromno visokih stavb, ki so vse konstruirane iz jekla. Ti jekleni stolpi služijo kot orjaški strelovodi za vse mesto. Ko udarjajo strele iz oblakov v nebotičnike, si elektrika išče pač pot, ki ji nudi najmanjši odpor. Ker pa so v tem pogledu skoraj vse tvarine boljši prevodniki kakor zrak, zato udarja strela zmeraj v strehe nebotičnikov, namesto da bi tolkla naravnost v tla. Zelo preprosto in naivno bi bilo misliti, da nevihta ni drugega kakor strah, ki prežene lepo vreme. Tudi barometer, ki pada, ni tisti zločinec, ki bi prinašal nevihto in dež. V resnici pa ni nevihta nič drugega kakor pojav, ki spremlja slabo vreme. Poleti se dogodi, da se zrak, ki'se je na površju zemlje segrel, dviga proti višjim plastem, kjer DEMOKRATSKA NOMINIRANCA Frankln D. Roosevelt, ponovni kandidat za predsednika, John N. Garner, ponovni kandidat za podpredsednika, ki ju je nominirala demokratska stranka na svoji konvenciji v Phladelphiji pretekli teden. ! zemljo neprevidno vrženi ogorek. Učenjaki so se že zgodaj spravili na to, da bi posneli ta veli- škodbi. Možaka, katera je strela zadela, sta se onesvestila, pa ne za dolgo časa. Na vsem telesu ni- častni naravni pojav in bi ustva- sta imela niti najmanjše rane ali rili strelo umetno. To se jim je tudi posrečilo s pomočjo električnih aparatov. Jasno je, da ti bliski in te strele še zdaleč ne dosegajo veličastja narave. Toda kljub temu so ti poskusi koristni v toliko, ker lahko od njih naredimo lepo fotografije, po katerih si lahko predstavljamo, kakšna je pot naravne strele. To je mogoče samo, če lahko nadzorujemo pot elektrike s fotografskim aparatom. Nebesna elektrika pa še zmeraj ostane lepša in v svojih učinkih neskončno čudovitejše, ka- kor elektrika iz laboratorijev in je mrzleje. Topli zrak te mrzle'kondenzatorjev, katero proizva-........ jajo učenjaki. Strela in njena pota, njeni učinki in njene grozote plasti razburka v obliki oblakov. Začne treskati, začne deževati. Kmalu pa se vse spet razprši in nebo se zjasni. Vsako električno sproščenje se rodi v oblakih. Ko deževne kaplje pri padanju režejo zrak, se voda napolni s pozitivno elektriko. Zrak pa, ki jih obdaja, je poln negativne elektrike. Med nevihto veter deževne kaplje razpršuje. Med posameznimi območji oblakov nastanejo razlike v električni napetosti. Nekateri deli so bolj napolnjeni z elektriko, drugi manj. Med oblaki se zaradi tega stvorijo razpoke in kanali, ki imajo smer proti električnemu središču oblakov. Ker veter podi oblake na vse strani, navzor in navzdol, se premeščajo in prestavljajo tudi ti električni kanali, po katerih bi se elektrika iz različno napetih ob-Jakov rada združila in izenačila. Če pa tak kanal zadene ob tla zemlje, pade skozenj strahovita _ množina elektrike, ki se je nabrala v oblakih in ki se z zemeljsko elektriko uniči. Jakost take strele jznaša pogosto do 20.000 amperov. Hkratu z glavnim treskom slišimo, še bolj pa ugotovimo več postranskih strel, kjer se spro-šča.io manjše in šibkejši električne iskre. Veliko strel ostane nevidnih, toda vsak navaden elek-trometer jih zaznamuje. Strela so prav tako čudne, kakor strahovite. Poročila govore o najčudovitejših slučajih, ki so se pripetili tu ali tam na zemlji. Tako se je pred i\edavnim zgodilo v Ameriki, da je strela udarila v avtomobil, v katerem se je vozilo pet kmetov. Treščilo je naravnost v vozilo, pričakovati bi se dalo, da bodo mrtvi vsi, ki so se v njem peljali. Toda zgodilo se je drugače. Enemu od kmetov je strela stopila steklo na žepni uri ter kos verižice, na kateri je visela. Od tu je preskočila na njegovega soseda, mu zdrsnila po nogi, mu prerezala hlače ter odnesla peto pri čevlju. Drugim trem se ni zgodilo nič, voz ni kazal niti najmanjšega sledu o kaki po- lo prav in koristno? opekline. Na reki sv. Lovrenca je strela udarila v ladjo, ki je vozila velik tovor dinamita in seveda vrgla v zrak ladjo in ljudi. Neštetokrat se zgodi, da strela zadene letala, jim odtrga krila, jim raztopi sestavine, toda skoraj nikdar se n<>CKKKH>0<>CKK>CKK>0<>(}-r>00 QOO 0-00000000CKMKKKKKKKKH> nah ne samo za nestrupene, tem- in mišicah revmatične infekcije, več celo za koristne. Tako je ba-ipa tudi druge bolezni. Tudi v iker v majhnih dozah nestrupen j mlečnih otroških zobeh so lahko ZA NAŠE GOSPODINJE KAJENJE JE MATERAM ŠKODLJIVO Mnogi menijo, da kajenje doječim materam.prav nič ne škoduje in seveda tudi otrokom ne. Profesor dues seldorf-ske dečje klinike pa je sedaj, na podlagi dolgotrajnih preiskovanj, dognal, da je to mnenje le deloma upravičeno ter da je škodljivost tobaka odvisna od količine cigaret, ki gre najprej v vrsti gromov, od -iih mati Pokatli-katerih ne zahteva vsak nič! Ugotovil je, da je po sedmih manj, kakor milijon voltov, da ci^aretah v materinem mleku dospe na zemljo. Zanimivo je, da lahko vsak| navaden smrtnik, ne da bi dosti1 vedel Za to, izzove strelo, kakor da bi bil Jupiter, katerega so Rimljani in Grki Častili kot boga groma in bliska. To se zgodi lahko na kaj preprost način. Recimo, da greste lepega, vročega dne na sprehod po gozdu; pokadite cigareto in vržete goreč ogorek na kup suhih vej v gozdu. Kmalu se vnamejo ne le veje, marveč tudi gozd. Zrak se silovito razbeli, velikanske množine toplega zraka vstajajo pod nebo. Izparivanje listja, ki se žge, in gorenje še pomnožujeta vlago v ozračju. To£>l zrak, ki se dviga navzgor se ohladi zaradi višine in zaradi tega, ker se razširi. Vlaga se gosti. Tvorijo se kaplje, katere razpršil jejo sunki od spodaj, pri tem se kaplje naelek-trijo, topli zrak naredi od zemlje do oblakov kanal in z jasnega neba udari namah silovita strela, katero je priklical jtudi nikotin, čeprav v zelo i majhnih količinah. ; PRIPRAVA RAZNIH JEDI Nedevane buče. Buče olupi, prereži na polovico in izdolbi iz sredine pečke (najlažje napraviš to z žlico.) Funt mesa in sicer pol govejega, pol svinjskega drobno sesekljaj ali s strojem faširaj, dodaj eno jajce, dve pesti opranega riža,- malo popra in zelenega peteršilja ter soli. Vse skupaj dobro zmešaj in napolni s to zmesjo buč§. V kozo deni žlico masti, zarumeni malo zre-zane čebule, nato položi nadevane buče na mast in jih pokrite duši nekaj minut, na kar Vzemimo, da popije dojen- jpriliješ malo vode in dušiš ček liter materinskega mleka na dan. > Ce je mati pokadila 7 do 1-5 cigaret, je v tem litru 0.03 mg nikotina, ki ga mora dojenček "použiti." Ta količina pa še ne postane otroku nevarna. Če pa mati pokadi več nego 15 cigaret na dan, tedaj kajenje ne škoduje samo njej, temveč tudi njenemu otroku. -o- V VROČIH DNEH 1. Jejte malo in ne težke hrane. Najboljša sta zelenjava in saflje. 2. Pijte hladno (ne ledeno!) vodo, mleko in sadne sokove. Ne pijte žganja! H; Nosite lahko->obleko. 4. Pozabite na skrbi! 5. Če vas premaga vročina dalje, približno poldimgo uro. Če se sok pokuha, prilivaj vedno malo vode. Ko so buče že mehke, zamešaj v skodelici dve žlici kisle smetane in žli-čico moke in mešaje prilivaj k soku. Nato prilij še toliko vode, da dobiš primerno gosto omako. Ko je omaka še deset minut povrela, je jed gotova. v Dušene gobe. 2 funta svežih gob (jurčkov) očisti, ražreži in popari. Poparjene pusti stati pet minut, potem jih odcedi, deni v kozo in duši, da dado ves sok od sebe, to je, da se ta sok zopet pokuha. Ko so gobe postale tako zopet suhe, jim dodaj'žlico masti in "jjh tako duši kakih deset minut, nato jih potresi z žlico moke iti mešaj, da malo zarumeni jo. — prvi znak je pikanje v glavi in silna slabost — se brž jPotem osoli, popopraj in pn-slecite in mrzle obkladke na jdeni dve žlici kisle smetane, nalglavo. Pokličite zdravnika! 'Poduši gobe še deset minut, ZDRAVSTVO KORISTNI STRUPI IN ŠKODLJIVI NESTRUPI Vsakdanja besedna raba razlikuje med strupenimi in nestrupenimi snovmi. To razlikovanje pred znanostjo ni upravičeno, kajti vse snovi lahko pokažejo pod nekimi pogoji strupene lastnosti, to se pravi s svojimi kemičnimi ali kemično-fizikalnimi reakcijami uničujejo organizme ali vsaj škodujejo njihovemu zdravju. O strupenosti kakšne snovi odločuje vse polno momentov, tako način, kako pride snov v organizem, količina snovi, njena koncentracija, dalje pripadnost organizma k določeni skupini v sistemu organizmov, starost, spol, zdravstveno stanje itd. Hranilne snovi n. pr. ki jih jemlje organizem vsak dan vase, postanejo lahko pod nekimi pokoji hudi strupi, prav tako ka-kar se izkažejo lahko "izrazito strupene" snovi v nekih okolišči- DENARNE POŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem, kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Z a $ 2.75............ 100 Din Za $ 5.15........... 200 Din Za $ 7.25............ 300 Din Za $ 9.65........... 400 Din Za $11.75............ 500 Din Za $23.50............1000 Din Lire: Za $ 4.80................ 50 lir Za $ 9.25................100 lir Za $44.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5.75 • Za $10.00 poš!jite....$10.85 Za $15.00 pošljite....$16.00 Za $25.00 pošljite....$26.10 Za $40.00 pošljite____$41.25 Za $50.00 pošljite....$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah ooseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH (V pisarni Ani. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. in za življenje celo neobhodno potreben. Strupe delimo običajno po njih učinkih in po njihovem vplivu na poedine organe, tkiva in življenjske procese v jedke strupe, srčne strupe, krvne strupe itd. Znani so bili že v pradavnih časih, toda moderna znanost in tehnika sta njih rabo napravila neprimerno obsežnejšo in rafiniranejšo. Medicina hoče s strupi uničevati zajedalce in povzročitelje bolezni v telesih, v poljedelstvu uničujejo z njimi škodljivce naših kulturnih rastlin, uporabljajo jih za lov, čeprav v kulturnih državah neprimerno manj nego primitivna ljudstva, ki jih uporabljajo tudi ca vojne namene, kjer dobivajo strupeni plini v "civiliziranih" deželah spet čedalje večjo ulogo V morilne in samomorilne svrhe so uporabljali strupe že oddavna, taka infekcijska ležišča, pri odraslih ljudeh so pa vedno mnogo nevarnejša. Bolezen preprečimo z odstranitvijo infekcijskega ležišča, torej z lečenjem korenin, v akut-nejših primerih z odstranitvijo zoba. Ekstrakcija in izpraska-nje infekcijskega ležišča je vedno najzanesljivejše sredstvo. Pri zdraviliškem lečenju je često treba lečiti revmatičnemu človeku zobovje, če hočemo lečenje u-spešno dovršiti. Iz tega je razvidno, da je temeljito lečenje zob in stalna kontrola «ne samo' najboljše sredstvo za ohranitev zdravih zob, temveč da to često omejuje tudi razvoj revmatičnih bolezni. -o- PAR ZDRAVNIŠKIH Namestu jedilne sode vzameš lahko za konico noža kemično prav tako kakor za usmrtitve. V |čiste krede- Učinek je isti. interesu človeštva bi bilo želeti,! da bi v bodočnosti ostale samo! DosleJ P°zna medicina le kak-dobre strani strupov, dočim naj šnih PetdeSet neoporečno dokaza- bi njih zločesti učinki postali samo še predmet zgodovine. ZOBJE IN j|REVMATIZEM Revmatična obolenja sklepov in mišic imajo lahko različne vzroke. Med vzroki teh obolenj so tudi nezdravi zobje. Zaradi raznih bolezni nastajajo v koreninah bakterije in njihovi produkti, tako zvani toksini, pridejo v kri, kjer povzročajo v sklepih nih primerov prirojene jetike. * Na šest- do osemurnem izletu izgubimo lahko tri do štiri litre vode v podobi potu. * . V nekih zdraviliščih za pijance so v prejšnjih časih poskušali pivcem zagnusiti alkohol na ta način, da so jim pivo ali žganje mešali tudi v jedi, posebno v kruh . . . PRIDITE " V JUGOSLAVIJO 7 dni do V3Še domovine, če potu jete na ekspresnih parnikih BREMEN EURO PA Brzi vlak v Bremcrhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujete s priljubljenimi eksp. parnlki: COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK Izborna železniška zveza od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokal, agenta ali HAMBBR6-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD 130 W. RANDOLPH ST. CHICAGO -■QCH Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" j kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road, f BCran * AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 4. julija 1936 sssss "Za srečo" POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSKI ' "Po vseh važnejših mestih v Braziliji," pojasnjuje Jurčkov, "imajo evropske države, in tako tudi Avstrija, svoje zastopnike, kateri imajo gledati na to, da se njih rojakom ne godijo krivice. Ko bi tega ne bilo, ehe, potem bi bilo slabo za naše ljudi! Marsikdo bi ostal suženj vse svoje življenje!" "Pa kje je kak tak konzul?" vprašuje Tonček dalje. "V Sv. Pavlu je že jeden, to dobro vem!" "Kaj hudmana! . . . Saj tam smo bili, predno smo prišli k tistemu Manoelu, ki naj ga bes lopi!" "Tja bo treba torej iti, če potrebuje kdo pomoči!" "Toda okoli gospode jaz ne hodim rad," pripomni Tonček ter začne zmajevati z glavo, kakor bi hotel reči, da ne bo nič iz tega. "Jaz sem slišal že večkrat, da so to jako prijazni gospodje," odvrne Jurčkov, "ki prav radi vsakemu pomagajo, če se mu res godi krivica, in mu v sili preskrbijo tudi denar, da se vrne v domovino." "Oh, potem pa le k njemu!" vzklikne Luka in skoči po koncu, hoteč kar oditi. Tudi Tonček se vzdigne počasi. Toda dobri njun rojak ju je pregovoril, da sta ostala še čez noč pri njem. Drugi dan pa jima je pokazal pravo pot proti kraju Rio Novo ter ju natanko poučil, kako naj hodita, da prideta do onih revežev, ki so vzdihovali na fazendi trdosrčnega brazi-lijanskega. mogotca, od tam pa v Sv. Pavel do avstrijskega konzula. t- * * Nekega večera po končanem delu so sedeli Mica, Metka, Janez, Jakob in Campa kakor po navadi skupaj ter se pomenkovali o Luki, o godcu, o Blažu in Francetu in o Tončiki, katera že dolgo ni bila nič pisala. Najmanj je govoril kakor vselej Campa. A če je bil prej iz navade molčeč in vedno sam v se utopljen, je bil zdaj še drug vzrok za to, da se mu ni ljubilo dosti govoriti. Bil je že delj časa bolan. Gnal se je preveč pri delu, in ker niti potem še ni hotel odjenjati, ko je čutil že bolezen v sebi, je slabel od dne do dne bolj. Bil je čuden človek ta Campa. On ni bil v navadnem pomenu besede priden, temveč gnala ga je neka strast, da se je trudil brez oddihlja-ja. Dala mu ni kri, da bi bil včasi počival ali vsaj delal tako, kakor je bilo primerno njegovim telesnim močem. Pazniki so prišli kmalu na to, kakega človeka imajo pred seboj. Toda ne, da bi bili zadovoljni, ker je delal za dva, in bi ga bili pustili pri miru, so se še norčevali iz njega ter so ga nalašč priganjali, da naj hiti, kakor bi niti tega ne storil, kar drugi store. In Campa je bil res tako nespameten, da je napenjal še bolj svoje moči. Delali so z njim, kakor z ubogo konjsko paro, ki jo priganjajo tako dolgo, da se zgrudi in obleži. Njegovi rojaki so ga opominjali večkrat, naj pazi vendar na svoje zdravje, a ni jih poslušal. Trpel je s čudovito vdanostjo ter neprestano hvalil Boga. Tudi ta večer, ko so imeli drugi svoje razgovore, je vzkliknil večkrat, ne da bi se bilo dalo spraviti kako v zvezo s tem, kar so govorili oni: "Cast in hvala bodi Bogu!" Brez dvojbe je imel sam zase svoja raz-mišljevanja, katera je sem ter tja pretrgal z onim vzklikom. Drugi so bili tega že navajeni in se niso dali motiti po njem. Razpravljali so to in ono ter ugibali, se li bodo še kda.j»sešli z znanci, ki so se bili ločili od njih, in ali jim bo dano, še kdaj gledati svoj ljubi domači kraj ali ne. Posebnega upanja niso imeli ne v jed-nem, ne v drugem oziru. Celo Janez, ki je bil sicer tako vročekrven in je imel v prejšnjih časih toliko samozavesti, je bil zdaj tih in potrt. Tudi Jakob, ki se je posebno rad skliceval na svoj pogum, je bil ponižen in molčeč od tistih dob, ko se je bil ponesrečil beg. Bil se je menda vendarle prepričal, da je govoriti mnogo lažje nego delati, in da širokoustenje ne hasni dosti. Hoteli so že iti spat, ko se hkratu prikaže pri lini — kajti pravih oken pri šupi, v kateri so stanovali, niso imeli — človeška postava. Vsi se prestrašijo, tem bolj, ko vpraša nepričakovani gost z votlim glasom: "Ali ste tukaj?" Najbolj se je prestrašila Mica, kateri se je takoj zdelo, da je to glas njenega moža, in ki je mislila, da se ie prikazal ob tej pozni uri duh njegov. Nekaj časa ni nikdo vedel, kaj bi rekel ali storil, in še le, ko se oni zopet oglasi in reče: "Jaz sem, Luka! Nikar me ne pustite čakati tukaj, da me kdo ne zapazi!" se zavejo ter mu gredo hitro odpirat. Ko ie bil notri, prižgo luč, in Luka objame najprej ženo in hčerko, potem pa stisne krepko vsem drugim desnico. Mici so lile curkoma solze iz oči j. Kolikokrat je sklepala, da ga bo pošteno ošte-la, kadar pride z njim skupaj, zdaj pa ga je samo vprašala: "Zakaj si nas zvabil semkaj ? . .. Dosti smo trpeli . . ." "Ne bodi huda!" prosi Luka. "Saj veš, malo lahkomiseln sem zmeraj bil in nikdar nisem dosti preudarjal, kaj lahko pride iz tega ali onega ... Tistikrat se mi je tudi še precej dobro godilo, ko sem pisal ono pismo ... Pa še nekaj je bilo vzrok, da sem te vabil semkaj. Rad bi te bil že videl, zato sem pisal tako! Da bi bil šel jaz domu, zato sem imel še premalo zasluženega. Ce bi bil pa tebe prosil, da mi pošlji denarja, vem, da bi mi ga ne bila, ker bi ga ne bila imela. Zato sem si mislil, naj proda doma, kar ima, in naj pride še ona semkaj! . . . Upal sem, da se nam potem vsem skupaj obrne na bolje... Pa se bo tudi!... Boš videla! Delal bom poslej pridno, in Bog nam že pomore." "No, kar molči, saj ti ne očitam! Samo da te vidim še enkrat! Toda otrok . . . Lukec _ .." "Vem, vem!" reče Luka, in tudi on si obriše solzo. "In kdo ti je povedal?" "Goričevski Tonček . . ." "Kaj, Tonček? ... Ali je še živ?" vzkliknejo vsi. (Dalje) TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ____________ 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.........................: 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................................ 50e CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ............................................ 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ............................ 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver 160 strani ...................................... 75c Meško, trdo vezana knjiga z DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ........................................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ................................................. 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja .....t.................................$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c FINŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan ir> vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ......................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani ............$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankar-jt/re povesti so priznane kot najbolje slovenske povesi i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ............................ 30c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ....................$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh ti%ovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30? strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena .......,....$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ____________________.._______________________ 75o V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1-00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J- London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ................................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. \ 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ...................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Krmite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu , in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .....................................!..$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 PISANO POLJE J. M. Trunk Brez strupa. Vero1, prav vsako vero so proglasili za strup. S kakim .str.trpom je šment, in ako je res vera strup, bi bilo čisto naravno in dosledno, da ne more biti dobro, ako je še toliko tega šmentanega strupa. Vsekako bi moralo biti najmanj bolje tam, kjer so se tega strupa iznebili, in tudi to bi bilo povsem naravno in dosledno. Bivši frančiškan Joseph Mc Cabe trdi in zatrjuje, in vsaj g. Molek mu verjame do besede, da je zdaj do 200 miljonov takih "brezstrupnih" podoma-če, ateistov, ki nimajo, v sebi niti kapljice kakega verskega strupa. Kako je pri teh brezstrupnih ? Sam Bog ve, in oni sami morajo vedeti. Ne pravim ne sem, ne tja, saj je vrlo zvest tudi vsekako brezstrupe-ni pes. Tupatam nekaj zažari. Zadnjič je bilo citati o nekem brezstrupenem RuSjir, da je sam priznal kako je umoril kar 15 oseb, sam si je pipal lase, končno so ga utaknili v norišnico. To bi bil en slučaj nekih — sadov, kjer je brez strupa. Težka je sodba, skoro-da nemogoča, naravno in do-jsledno pa bi bilo, da .bi bilo vsaj bolje, ako je vera strup. Iz uredništva sem dobil na j vpogled pismo pristnega slovenskega Dolenjca. Pismo je bilo poslano anonimno iz Pittsburgha, Pa., in spada v koš, to se razume. Vidi se pa med vrstami, da je pisec videl nekoč boljše dni, celo v verskem nauku je precej versi-ran, in pisava kaže na šole. Ampak vsebina? Stavim, da bi utegnilo celo najbolj zagrizenega komunista stresti, ako bi se m/ir poslalo to pismo in bi videl sirovost duha vsaj pri 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in oredpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801, So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. enem, ki se je iznebil — verskega strupa. Ko bi bilo 200 miljonov takih kakršen je postal ta slovenski Dolenje tam v Pittsburghu, bi imeli pač med seboj 200 miljonov — hudičev. Zopet ponovim: "Svet je le eden in življenje je le eno," trobijo ljudem, vse mora biti brez verskega strupa, ker to je baje resnica, vera je opium, in trobentač poživlja svoje brezstrupence, češ, "naredimo ga (svet) prijetnega za vse." Hm, Ali morda s — hudiči? No, thanks. Nikoli ga ne boste. * Spametovali ? Vprašanje monarhije v Avstriji je zopet stopilo bolj v tospredje. Monarhija ali re-ipublika gor ali dol. Vsaka dr-jžava potrebuje mir. Dozdaj je jbil v Avstriji le prepir med strankami. Tudi kaka monarhija ne bi izločila prepira med strankami, a omejiti bi ga utegnila, ako je kak monarh na svojem mestu' in ni noben avtokrat, kar je pri sedanjih razmerah izključeno. Menda se je tudi Anglija izrekla za monarhijo, Mussolini j je za njo. Mala antanta na-isprotuje, in opravičeno mora [biti nasproti, ker vsaj dozdaj je bila misel na Habsburžane tesno zvezana tudi na misel upostavitve stare monarhije v prdjšnjih mejah. Zadnjič pa je podal kancler Sušnik izjavo, da naj pozabijo na stare meje. To bi bilo nekaj ne le novega, tudi vrlo pametneora bi bilo, ker Avstrijo v sedanjih* mejah more rešiti le monarhija. in taki avstrijski monarhiji mala antanta ne bo nasprotovala. Ako bi pa nod Habsburžani zopet ne zrastel apetit, je pa drugo vprašanje. OR, H, M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD. CHICAGO, ILLINOIS VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana STEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 193(5: ANTON BANICH, predsednik, JOHN PRAH, tajnik JOHN BOGOLIN, blagajnik. (a i? Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našegp naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 u m