GLASILO , |(J^I^ISTICNE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVII. ST. 36.! PTUJ, 19. SEPTEMBRA 1974 CENA 1,50 DIN Kdaj ptujske toplice? Tako na konferenci kluba ptuj- skih gospodarstvenikov, kot na posvetu sekretarjev osnovnih organi- zacij ZKS je bilo v obravnavi vprašanje, kaj je z gradnjo rekreacij ^ega turističnega centra v Ptuju ali skrajšano RTC, kar občani sicer najbolj razumejo pod »ptujske toplice". Med delovnimi ljudmi in občani ptujske občine je v zvezi s tem že precej nestrpnosti, širijo se različne govorice, postavljajo vpra- šanja, zakaj se z delom že ni začelo, kdo zavira in podobno. Vzrok za to je delno tudi v tem, ker je javnost premalo obveščena, kaj se na tem dela in kako potekajo priprave. Ptujske gospodarstvenike je o tem informiral Oton POLiC, podpred- sednik skupščine občine Ptuj, sekretarje 00 ZKS in člane komiteja pa Franjo ing. GNILŠEK, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj. Iz obeh informacij dajemo kratek povzetek: Znano je, da je bila lani sklenjena pogodba za izdelavo idejnega projekta s priznanim strokovnjakom ing. arh. Tomičem, kot privat- nikom. Ta idejni projekt je bil marca letos v javni razpravi, načrti so še vedno izobešeni v sejni dvorani na ma^stratu, skupščina občine Ptuj prejšnjega sklica je aprila letos ta idejni projetk tudi sprejela in z odločbo prenesla investitorstvo na GP „Haloški biser - grad Bori", ki bi naj praktično tej pomembni investiciji „posodil" le ime, sicer pa bi jo skupno financiralo ptujsKo gospodarstvo. Zaradi tega je občin- ska skupščina imenovala tudi poseben odbor, ki naj bdi nad celotno izvedbo, pospešuje in usmerja. Najprej se je zataknilo glede plačila za izdelavo idejnega pro- jekta. Odbor pri SO Ptuj je dal idejni projekt v strokovno oceno združenju arhitektov Slovenije, ki je za nepristransko oceno tudi najbolj pristojno. Mnenje združenja je bilo, da idejni projekt ne vsebuje vseh potrebnih podatkov za glavni ali izvedbeni projekt. Zato so plačilo projektantu, čeprav je bila z njim sklenjena pravno veljavna pogodba, zadržali in je sedaj projektant vložil tožbo. Odbor je tudi ocenil, da bi bila izvedba po predloženem idejnem projektu predraga, zato so začeli iskati novega prbjektanta. Izmed treh ponudnikov so izbrali naju strezenj šega, ki bo prevzel takozv. inženiring, to je: izdelavo idejnega in glavnega načrta ter kontrolo izvedbe načrta vse do končne izgradnje. Nadalje se je zataknilo pri investitorstvu. GP „Haloški biser" ni moglo najti ustrezne kadrovske rešitve za to izredno zahtevno nalogo, zato so po sklepu delavskega sveta, 19. avgusta 1974, pismeno sporočili SO Ptuj, da se odpove- dujejo investitorstvu in se zahva- ljujejo za zaupanje. Utemeljili so s tem, da odpovedujejo zaradi tega, ker so pogoji investiranja sed^ slaba kot so bili takrat, ko se jim je investicija ponudila. Odbor je bil mnenja, da bi nosilec investicije vsekakor moral biti iz ptujske občine, zato so investi- torstvu ponudili OZD Kmetijski kombinat Ptuj. Centralni samo- upravni organi so predlog sprejeli, sed^ pa o tem sklepajo še samoupravni organi v vseh 11 TOZD. So realni izgledi, da bo KK Ptuj to veliko obveznost tudi prevzel, saj jo je tako investicijsko kot kadrovsko sposoben izpeljati. KK Ptuj ima sicer lastna investi- cijska sredstva, vendar so ta v celoti angažirana v izvajanju lastnih programov razvoja, zato je investi- cijo možno izpeljati edino tako, kot je bila že prvotno začrtana - ob pomoči vsega ptujskega gospodar- stva. Predlog je v tem, da bi naj vse gospodarske organizacije dale v določenem smislu posojilo za gradnjo RTC. Predlagano merilo je 1.000 dinarjev na zaposlenega delavca in 8 % od ostanka dohodka in od pospešene amortizacije. Omenjenih tisoč din za neza- poslenega bi vsaka delovna organi- zacija prispevala iz lastnih sredstev, ne pa na račun osebnega dohodka delavcev, kot se ponekod zmotno tolmači. Ta denar bi oročili pri KB Maribor - samostojni podružnici Ptuj, ki bi ga obrestovala po 9 % obrestni meri, odplačala pa v šestih letih, rok odplačila teh oročenih sredstev pa bi začel teči po dograditvi prve et^e RTC. O tem razpravljajo in odločajo samoupravni organi v OZD in TOZD. Doslej je odgovorilo že 15 delovnih organizacij, od katerih jih 12 predlog sprejema, 3 pa so odgovorile negativno. V interesu vseh občanov je, da se vsi delovni ljudje na področju gospodarstva samoupravno vključijo za uresni- čitev te, za nadaljnji razvoj Ptuja brez dvoma pomembne investicije. Gre le za gradnjo prve faze RTC, ki bi jo gradili v dveh fazah: 1) letno kopališče s tremi bazeni in 2) zimsko kopališče s pokritim baze- nom - s potrebno komunalno ureditvijo in drugimi spremljajočimi napravami. Glede rokov dograditve je bilo v informacijah povedano, da bo verjetno do 20. septembra 1974 pripravljena lokacijska doku-. mentacija s potrebnimi soglasji pristojnih organov, tako da bi do konca septembra že lahko izdali odločbo o lokaciji. Idejni načrt bo pripravljen do 1. oktobra letos, glavni načrt pa do konca letošnjega leta. V skladu s tem se bo tudi začelo z izvajanjem del. Podrobneje bo o tem razpravljala skupščina občine Ptuj na prvi prihodnji seji, ko bodo sklepali tudi o novem nosilcu investicije. Takrat bo javnost tudi podrobneje uradno obveščena o tem, kaj se je doslej že naredilo in kam bo delo usmerjeno v naslednjem obdobju. Dokler pa so stvari še v reševanju in v iskanju najboljših rešitev, je težko posre- dovati celovito informacijo. F. FIDERSEK do nedelje, 29. septembra 1974. Prvi krajec bo v ponedeljek, 23. septembra, ob 8.08. 23. septembra ob 11. uri je začetek jeseni. Napoved: Po jutranji megli bo vetrovno, lepo in toplo vreme. Okrog 26. septembra bodo ponekod plohe. Alojz Cestnik Opozorila gospodarstvenikov v torek, 10. septembra 1974 seje sestal v Narodnem domu v Ptuju klub ptujskih gospodarstvenikov, ki se ga je udeležilo okrog 50 članov. Osrednje vprašanje razprave je bila analiza poslovnih uspehov ptujskega gospodarstva v prvem polletju letoš- njega leta. O tem je podrobneje poročal ing. Milan KNEZEViC, di- rektor podružnice SDK Ptuj. Podatki kažejo, da je bila gospo- darska rast in povečanje števila za- poslenih v letošnjem prvem polletju prav tako ugodna kot v lanskem letu in je nekoliko višja kot je republiško poprečje. VEndar naš to ne sme navdajati-s pretiranim optimizmom, so poudarjali posamezni razprav- ljavci. Podatek, da je celotni do- hodek v gospodarstvu porasel za 58 %, stroški porabljenih sredstev pa za 61 %, opozarja, da bo v drugem polletju ta razkorak še precej višji, saj so cene večini reprodukcijskega materiala porasle za 50 do celo 250 %. Zaskrbljenost pa je tudi, kako bo letošnjo jesen z oskrbo z električno energijo, kar bi najbolj prizadelo našo največjo OZD TGA Kidričevo. Gospodarstvo se brez dvoma hi- treje raz\'ija kot v prejšnjih letih, na nekaterih področjih presegamo po- prečno republiško rast, kar nas na- vdaja z zadovoljstvom. Pri tem ne smemo pozabiti, da v nekaterih pa- nogah, gostinstvo, gradbeništvo itd. še močno zaostajamo za repub- liškim poprečjem. Upoštevati je tre- ba tudi dejstvo, da ta dohodek ustvarja le 11.000 zaposlenih, to je dobra tretjina vsega aktivnega pre- bivalstva v občini, da imamo še vedno 47 % kmečkega prebivalstva in če ustvarjen dohodek porazde- limo na prebivalca v občini, smo še vedno daleč za republiškim po- prečjem. Na področju družbenih dejavnosti, zlasti šolstvo, socialno varstvo, zdravstvo, še imamo mnogo nerešenih problemov, čeprav dobi- vamo precejšnje dotacije iz repub- liških skladov. Tudi prihodnje leto se bo treba še krepko bojevati, da bo širša družbena skupnost poma- gala sofinancirati te dejavnosti. V razpfavi je bila naglašena tudi nujnost bolj načrtnega in usklaje- nega dela v bodoče. Marsikje še nimajo izdelanih trdnih razvojnih programov, šepa priprava dela in racionalna izraba delovnega časa. Nujno je večje povezovanje in skup- ne naložbe, ki jih doslej praktično ni bilo. Prav tako doslej nismo znali pritegniti kapitala od drugod, v inve- sticije smo vlagali okrog 40 % last- nih sredstev, kar je glede na polož^ manj razvite občine mnogo preveč. V marsikateri gospodarski organi- zaciji ni načrtne kadrovske politike, prav strokovno usposobljenih ljudi pa je odvisen hitrejši razvoj. Povezano s tem so v razpravi opozorili tudi na kritični položg ^ede štipendiranja V razpravi je samoupravni sporazum o štipendi- ranju učencev in študentov. Ker v organizacijah združenega dela vedo, da bodo po tem sporazumu dolžni odvajati 0,5 % od osebnih dohodkov v skupni solidarnostni štipendijski sklad, zato odklanjajo prosilce za štipendije. Mladi ljudje - dijaki in študenti se nahajajo v izredno tež- kem položaju, ne morejo se odločati za študij, ker ne vedo, če bodo dobili štipendijo, brez nje pa se ne morejo šolati. Zato so se na seji zavzeli, da samoupravni organi čim- prej sprejmejo sldepe o pristopu k samoupravnemu sporazumu o šti- pendiranju, da se ta sporazum pod- piše in začne izvajati. Skladu za štipendije pa so predlagali,, da za- časno najame premostitveni kredit in razpiše štipendije. Ce tega ne bomo uredili takoj, bomo v bodoče še pred večjim problemom po- manjkanja strok ovalih kadrov. F. FIDERŠEK 2 firan TEDNIK — ČETRTEK, 19. septembra 1974 Novinarji Dela obiskali ptujsko občino Na povabilo komiteja občinske konference ZKS Ptuj so biU v ponedeljek in torek, 16. in 17. septembra 1974, gostje v ptujski občini novinarji DELA, osrednjega ^ slovenskega dnevnika. V delegaciji so bili: Slavko FRAS, odgovorni urednik in povrh še naš rojak iz Vitomarc, Vojko CERNELC,.ured- nik reportažnih rubrik in Željko KOZINC, novinar. Namen obiska je bil, kot je v pozdravnih besedah rekel sekretar komiteja Alojz GOJ- ClC, da bi poskušali prek osred- njega slovenskega časnil^ pričevati k temu, da bi bila slovenska javnost podrobneje seznanjena s problemi pasivnih Haloz in Slovenskih goric, kar je bilo doslej v javnosti premalo prisotno. Program dvodnevnega bivanja v ptujski občini je bil močno deloven. Najprej so se sestali z občinskim političnim aktivom, kjer so bili pod- robneje seznanjeni s celotnim polo- žnem ptujske občine, s problemi na področju gospodarstva in pove- zovanja, zdravstva, šolstva in otro- škega varstva, s posebnim poudar- kom na nerazvita območja Haloz in Slovenskih goric. Novinarje Dela pa so predvsem zanimala vprašnja, kak- šni so naši programi, da izkoristimo komparativne prednosti v delovni sili, s kakšnimi pobudami priha- jamo, da bodo te prednosti prišle do izraza, kako poteka akcija k spod- bujanju občanov samih, kakšne so možnosti za večjo lastno udeležbo občanov na pasivnih območjih, kak- šen je odnos do naših zdomcev in do angažiranja njihovih dohodkov in podobno. Za tem so obiskali organizacije združenega dela ptujske kovinsko- predelov^ne industrije: Elektro- kovinar, „01ga Meglic", ,,Sigma" in Tovarna avtoopreme, kjer so se po- tem zadržali v daljšem razgovoru s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstev vseh navedenih OZD. Popol- dne so si ogledali gradbišče solidar- nostnih stanovanj med Gregorči- čevim in Ciril—Metodovim drevo- redom v Ptuju. Za tem so šli na krožno pot po Slovenskih goricah v smeri: Destmik, Trnovska vas, Vito- marci, Juršinci, Polenšak, Dornava in Rogoznica, kjer je bil zvečer v domu Slovenjegoriške čete razgovor o problematiki Slovenskih goric. Po- leg članov občinskega političnega aktiva so se tega razgovora udeležili tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, sekretarji 00 ZKS, pred- sedniki organizacij SZDL, ZMS in ZZB NOV z območja Slovenskih goric. Program drugega dne obiska se je začel z razgovorom z direktorji ptuj- skih OZD v Narodnem domu. Za tem so si ogledali farmo bekonov KK Ptuj in klavnico Perutnine Ptuj. Popoldne pa so napravili krožno pot po Halozah - skozi Markovce v Cirkulane, Okič, Zg. Leskovec, Pod- lehnik in Gorco, kjer je bil zvečer prav tako razgovor o problemih razvoja Haloz, v podobni sestavi kot prejšnji večer v Rogoznici. Na vseh teh razgovorih, obhodih in obiskih tudi posameznih revnih domačij, so najodgovornejši novi- naiji Dela mnogo slišali, marsikaj videli in napolnili svoje beležke. Prišli so, kot so sami izjavilil' „0d- prtih oči in ušes", zato upravičeno pričakujemo, da vsega ne bodo zadr- žali le zase, da bodo o vsem, kar so slišali, o čemer so se na lastne oči prepričali, kar najbolj pristno spo- ročali slovenski javnosti. F. FIDERŠEK 20 let radia Celje Radijska postaja Celje praznuje te dni 20-letnico svojega nepre- kinjenega delovanja Z lastnimi od- dajami so začeli ob priliki velikega ljudskega zborovanja na Ostrožnem pri Celju, septembra 1954, kjer je govoril tovariš Tito. Od takrat radio Celje nenehno izpopolnjuje in širi svoj program za območje več so- sednjih občin in spada med večje lokalne radijske postaje v Sloveniji. V Celju so že pred leti združili informativno dejavnost v enotni za- vod, tako da novinarji delajo skup- no. Radio ima ob delavnikih 3 ure, ob nedeljah pa 4 ure lastnega spo- reda, tako so imeli lansko leto skup- no 1.100 ur lastnih oddaj. Kot zanimivost še naj navedemo, da ni- majo stalno zaposlenega nobenega napovedovalca, temveč im