PoHf&ziscaa ocefnfa imbczen. Pred štirimi leti je umrl v grški pre« stolici v Atenah neki Vazilij Spiru, mož zelo temne preteklosti. Govorili so, da je v nočeh odpiral grobove po pokopališčih in ropal mrtve. Smrt ravnateljevega otrcka. Med najbolj znamenite osebnosti v Atenah je spadal Janez Vogassari, ravnatelj narodne banke, ki se je oklepal z neverjetno ljubeznijo svoje družine in posebno še hčerke Mimice. Deklica je bila krasotica, pač pa ne zdrava. Ko je podlegla pred štirimi leti jetiki, so se bali, da oče Vogassarl ne bo prebolel otrokove smrti. Ravnatelj je pustil umrlo balzamirati od znamenitih zdravnikov in truplo so položill v cerkvi na mrtvaški oder. Cele Atene so se drenjale k odprti krsti, da bi občudovale ljubezen, katero je skazoval žalostni oče mrtvemu otroku. Slednjič so deklico položili v kameniti grob 863 13. drevoreda. Oče sam je zaklenil železno ograjo in vtaknil v žep srebrni fcljuč od grobnice. Mrlič pred grobnico. Drugi dan po pogrebu so našli pred grobnico deklice mrtvega moškega. Znaki so ikazali, da je bilo vlomljeno v grobnico. Policija je poklicala bančnega ravnatelja. Odklenil je vrata v grob, vstopil in izpovedal, ko se je vrnil, da je znotraj vse v redu. Ko so si hoteli ogledati grobnico še policijski uradniki, jih je bankir prosil, naj ne žalijo njegovih čuvstev. Policisti so obmolknili pred mogočnim gospodom in so ga samo opozorili, naj bi boljše zavaroval dragocenosti rajne. Ravnatelj je dal na to vhod celo zazidati. V mrtvecu, katerega so našli pred Dgrajo, so prepoznali skrunilca grobov Spiruja. Na truplu niso odkrili najmanjše rane. Kedo bi ga bil ubil? Po ravnateljevi smrti. . Štiri leta so zatonila, zagonetna zadeva je zapadla pozabljenju. Napočila je četrta obletnica smrti Minice Vogassari. Taistega dne je _mrl njen oče. Hišni zdravnik je potrdil: Srčna kap. Umrl je isto uro, kakor njegova hčerka. Ali ni bilo to dejstvo nekaj čudnega? Naenkrat se je spomnila javnost na iVazilija Spiru. Njegova smrt je še bila vedno zag.netka. In sedaj so se javili ravnateljevi sosedi, ki so že dolgo opazovali prav čudne stvari. Banklr je stanoval v Aristotelovi ulici nasproti razvalinam Jupitrovega templa. Z ženo in sinkom, ki je bil ob očetovi smrti star 12 let, je živel povsem samotarsko življenje. Po hčerikini smrti je odpustil vse služabnike. Samo ena stara ženica, ki je bila 30 let prd družini, je še t>stala v hiši. Ravnateljevi sosedi so trdili, da sije od ene do poldveh pop-lnoči v drugem nadstropju skozi zavese bankirjevega stanovanja plavkasta luč. In to prav pogosto! Zvedelo se je, da je celo videl neki radoveden fant, ki je splezal do ravnateljevega drugega nadstropja, čudne obrede. Radovednež je trdil, da je gledai gospoda Vogassari z ženo ter sinom, ikaiko so stali ikr.g krste tcr prepevali pogrebne in mrtvaške pesmi. Izpoved sinka. Omenjene govorice so brzele od ust do ust, fco je buknila v javnost vest, da je stari Vogassari podlegel kapi. Nezaupanje je doseglo višek, ko je postalo znano, da je hotela prirediti narodna bamka svojemu predstojniku po starem običaju sijajen pogreb, a ga je vdova brez povoda odklonlla. Zakaj ? In zakaj je izjavil Vogassarijev sin zastopnikom banke: »Ne, oče hoče ostati pri nama in Minici!« Mati je fantka na te besede pogledala strogo in obmolknil je. Ugotovitev policije. /¦ Oblast je zvedela, kaj govorijo po fAtenah. Zapovedala je preiskavo. Ko so odprli zdravniki Vogassarijevo truplo, niso zadeli na ničesar, kar bi kazalo na srčno kap, pač pa so odkrili znaJke počasno delujočega zastrupljejnja. Mar je šlo za zločin? Poizvedbe so inadaljevali. Policija je preiskala ravjnateljevo vilo. V drugem nadstropju so zadeli na sobo z golimi stenami, okna so bila zastrta. Le na eni strani je visela slika mlade deklice v naravni ivelikosti in pod to je stala kristalna krsta. Na štirih koncih prozorne krste so gorele 4 sveče. V krsti je počivalo — truplo ravnateljeve Minice. Poleg^kristalne truge so odkrili policisti leseno fcrsto s truplom Vogassarija. Vdovo so zaprli in v preiskavi je itudi povedala, kaj se je godilo y njeni hiši. Ł Izpoved vdove. ' Janez Vogassari bi bil pred 4 leti rajši umrl, kakor pa se ločil od nepopi&no ljubljenc h.erke. Žena ga je lahko od- vrnila od sanaomora stem, da je privolila: živeti z mrtvim otrokom pod skupno streho, kakor bi še ta živel. V noči po hčerkincin pogrebu se je peljal Vogassari sam v avtomobilu na pokopališče, da bi odpeljal otroka. Ko se je vrnil, je pripovedoval, kako ga je motil pri odpeljavi nočni tat. Ko je Vazilij Spiru poskušal, da bi vlomil ključavnico na vratih grobnice, je odprl Vogassari duri od znotraj. Pogled na črno zahaljenega moškega je skrunilca grobov tako prestrašil ter presunil, da se je zgrudil mrtev. Kmalu za tem je naročil bankir kristalno ikrsto, ikatero je spravil v svojo vilo v glasovirju. Vsak večer je zbral oče družino krog krste. Po opravljenih molitvah je navil gramof.n, ki je igral same poskočne v zabavo ter razvedrilo pokojne. Ker se je pričelo truplo kljub balzamiranju razkrajati, ga je oče vsako jutro poškropil z neko skrivnostno tekočino, ki je zaustavila razkroj. Vendar pa jo prodiia ta tekočina skozi moževo roko v ostalo telo in je umrl na zastruplj.nju. Zagonetka je še, zakaj je povzročilo zastrupljenje smrt na dan četrte obletnice ličorkine smrti? Pokojni Vogassari je napisal tri leta pred svojo smrtjo oporoko, v kateri je zapustil celotno ogromno premoženje svoji tedaj že nad eno leto rnrtvi hčertci Minici!