Poštnina plačana v gotovlnL
Posamezna Številka 1.25 Din.
DELAVSKA POUT1KA
izhaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo In vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. (Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se wbče ne sprejemalo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 84
Sreda. 23. oktobra 1935
Leto X
Lavalova dvojna igra
Anglija vztraja neomajna na svojem protiitalijanskem .stališču1. Ona hoče in tudi bo prekrižala načrte, ki so si jih fašisti napravili z Abe-sinijo.
Med tem pa Lavalova francoska politika koleba med .demokratično Alnglijo in fašistovsko Italijo. Kljub vsemu pritisku francoske levice, kljub nedvoumnimi izjavam angleške vlade Laval še vedno igra očitno neiskreno viogo napram Ženevi in Londonu; dočim v Ženevi pristaja na take sankcije, ki ne pomenijo nobene učinkovitosti napram Italiji, se pogaja v Londonu kot posredovalec med britanskim imperijem! in Rimom z namenom, da pridobi na času, vsekakor v interesu Italije. Tako je med drugim predlagal, naj bi Anglija umaknila večji del svoje mornarice iz Sredozemskega morja, dočim bi Italija zmanjšala svojo vojsko v — Tripolisu (Libiji). Angleška vlada seveda ni pristala na tako nenako kupčijo, kajti Anglija že skozi stoletja voda isto pomorsko politiko, ki je sedaj še odločnejša, ker ve, da bi bilo samo njej v pogubo, če bi ugodila imperialističnimi težnjam fašizma.
Angleško časopisje in javno mnenje je v tem oziru nepopustljivo. Ozira se predvsem1 na tri točke, ki jih je jasno formulirala »Morning-post«:
1. Sankcije se morajo izvesti do kraja, če hočejo biti poučne za vse primere;
2. čim odločnejše se bo zdaj pokazala Zveza narodov, tem bolj se bo v bodoče bala vsaka država napasti drugo;
3. ugled Zveze narodov bi zelo trpel, če se ji ne bi posrečilo uveljaviti svojega stališča glede Abesinije.
Te sankcije v službi miru se poudarjajo z angleške strani predvsem Pod pritiskom močnega vpliva delavske stranke, ki odklanja vsako napadalno politiko in ki zahteva krepke sankcije samo zato, da se vsakemu tudi za bodoče vzame veselje, da bi začel z napadalno vojno.
Zunanja politika angleške vlade Je lahko stvarno egoistična, ali ona \G vsaj dosledna in logična, dočim le Lavalova politika slabotna, nelogična in omahljiva. Angleži so že namignili, naj se Francozi zamislijo v svoj položaj, če bo Anglija napram njini igrala tako politiko v slučaju ''nemške nevarnosti, kakor jo zdaj rranoija vodi v abesinskem! sporu.
■ se /?.° Francija v takemi slučaju zadovoljila s tern, če bo Anglija pred-
V®0 »mile« ukrepe, če bo ča-Kaia, da nemška vojska zasede Knv-
? 110 Wši>ja!a v Berlin
Un r i ' brz°javke. Parizu pa 1 red lagala, naj umakne svojo vojsko z vzhodne meje?
Po izmenjavi zadnjih not med Parizom in Londonom se je sicer na-Pcto razmerje nekoliko omililo, vendar se še ni razčistilo.
Iz senata in narodne skupščine
V	nedeljo 20. t. m. sla se vršili konstituiranji senata in narodne skupščine v Beogradu.
Senat.
Seji senata je predsedoval starosta minister Ivan Hribar. Za predsednika senata je bil izvoljen dosedanji predsednik dr. Ljubomir Tomašič s 67 glasovi, 12 glasovnic je bilo praznih. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Miroslav Ploj in dr. Uroš Krulj; za tajnike: Milutili Dragovič, Gjuro Kotulj, Vaso Glušac in Asi m Alibegovič.
Narodna skupščina.
Narodni skupščini je predsedoval starosta poslancev Štefan Jankovič. Po nagovoru, spominu na pokojnega kralja in kralja Petra II., je zbornica prešla na dnevni red. Na seji je bilo navzočih 311 poslancev. Pri volitvi predsednika je glasovalo za Štefana Čiriča, ki je bil predsednik tudi v prejšnjem zasedanju, 171 poslancev, za kandidata Komnenoviča pa le 136. Štiri glasovnice so bile prazne.
Za podpredsednike so bili izvoljeni Franjo Markič in dr. Josip Režek, vsak po 166 glasov, Radoslav Vučetič pa 162.
Za tajnike pa so bili izvoljeni: Ante Kovač 169, Voja Nenadič 166, Mustafa Muladič 163, Aleskander Lazarevič 160 in dr. Drago Damic s 146 glasovi.
Prihodnja seje narodne skupščine ho predsednik sklical pismeno.
Zanimiva polemika.
Ljubljanski »Slovenec« je originalen polemičar, ki izrablja na enak način parlamentarce volitve, kakor vse druge dogodke v javnem življenju. Po pravici trdi, da petomajska skupščina ni bila svobodno izvoljena, marveč ob terorju avtoritativnih oblasti. Dalje trdi list, da ima vlada nalogo normalizirati politično življenje ter vrniti narodu svoboščine in ga pritegniti k sodelovanju. Zato ta parlament ne more sodelovati z vlado, ki ima druge naloge, kakor jih je imel Ljotič in sedanji parlament, ki je bil izvoljen ob Jevtičevem terorju. To bi pomenilo bližnji razpust skupščine, ker je verjetno, da ji sedanji režim ne zaupa.
Isti list utemeljuje to glasovanje s tern, da so nekateri poslanci dvignili dnevnice že za več mesecev naprej in nekaj do meseca aprila. Ti so agitirali za staro predsedstvo, da bi jim dnevnice ne bilo treba vračati.
Predsednik vlade dr. Stojadino-vič je po glasovanju izjavil, da nima ničesar dostaviti svojim izvajanjem v večinskem klubu. Ali bo vlada sodelovala s parlamentom ali vprašala narod, je v rokah kraljevega namestništva.
K tej polemiki nimamo pripomniti drugega, kakor opozoriti na politično izjavo predsednika vlade v poslanskem večinskem klubu.
Pred koncem vojne v Afriki?
Ali grožnja s sankcijami vpliva?
Te dni ni bilo važnih dogodkov v Afriki. Abesinci ojačujejo svoje sile na severu proti Adui in Aksumu, da ustavijo prodiranje italijanske vojske, eventualno jo napadejo, da s tem oslabe njih fronto z jugovzhodne strani ogadenske, ki se bliža Harraru in železnici. Abesinci premikajo svoje čete samo ponoči.
V	provinci Ogaden se operacije razen prodiranja ne vrše. Abesinci zbirajo svoje čete okoli Harrarja dalje ter prodirajo z večjim oddelkom1 na jugovzhodni strani za hrbet italijanski vojski.
Italijansi generali trdijo, da bo vojna trajala dolgo. Najnovejša poročila pa napovedujejo konec afri-kanske vojne, ker je Lavalovo posredovanje toliko uspelo, da je Italija
stavila svoje minimalne zahteve. Mussolini zahteva zase pokrajino Tigre, nad ostalimi pokrajinami, ki ne spadajo k jedru Abesinije, pa zahteva mednarodni mandat Društva narodov. v katerem ima Italija primeren vpliv. S temi bi večina Abesinije prešla v roke mandatarjev.
V	pokrajini Ogaden je dež. Zaradi tega morajo operacije počivati.
Sankcije proti Italiji so sprejele vse države, razen Avstrije, Ogrske in Albanije. Manjše države zahtevajo odškodnino (tudi Jugoslavija) za škodo, ki jim nastane zaradi ukinitve izvoza.
Iz Ženeve so poslali poziv tudi državam nečlanicam, da sc udeleže sodelovanja pri sankcijah.
»Sedanja doba je čas prehoda, neodločenosti, kolebanja med starim in novim.«	L.	Feuerbach,
»•Koncesionirane" politične stranke
Po izjavi predsednika vlade v Poslanskem klubu (JRZ) dne 18. t.
'P. sedanja vlada ne 'iiamlerava iz-Prenieniti društvenega zakona v ffitel« svobode glede snovanja pocenili strank. Predsednik je izjavil :
»Državi ne zadoščata policija in nuarinierija, potrebuje tudi pro-v°Ijne neplačane žandarje in vo-
jake, ti so pa strankini člani in sicer člani državotvornih in nacionalnih strank, ker druge kot take tudi dovoljene ne bodo.«
O ustanovitvi strank bo torej tudi v bodoče odločal policijski minister. Novi režim je tedaj opustil stališče svobodnih političnih organizacij.
121 Španskih socialistov pred sodiščem
Tožilec vojnega sodišča zahteva smrtno obsodbo osmih obtožencev.
Pred kordovskimi vojaškim sodiščem se zagovarja 121 socialistov iz Vilaviciose. Obtoženi so, da so v noči od 9. na 10. oktobra 1934 v svoji vasi »proglasili za svobodnjaške komuniste«, zavzemši stražnico meščanske straže, razoroživši javno si-
lo	in prebivalstvo ter se poteml z orožjem v roki borili nekaj dni proti vojaški sili.
Zastopnik zakona zahteva za 8 obtožencev smrtno kazen, za ostale dosmrtno ječo.
Artur Henderson
umrl dne 30. oktobra 1935
V nedeljo 20. t. m. je v 72. letu starosti preminul dolgoletni član angleške delavske stranke. S svojim znanjem, praktično izkušnjo in neumorno marljivostjo si je pridobil v angleški in mednarodni politiki vpliv in izvojeval, zlasti za angleško delavstvo, važno pozicijo delavske stranke kot političnega faktorja s svojimi zvestimi sodrugi.
V zgodovini delavskega strokovnega in političnega delavskega gibanja je Artur Henderson zlasti v Angliji med najpomembnejšimi osebnostmi. Rojen je bil Artur v siromašni rodbini industrijskega mesta Glasgovva, sam se je pa izučil kovinarske stroke. Takoj se je jel udejstvovati v strokovnem) in političnem gibanju delavstva z najodličnejšim uspehom. V svojem 40. letu 1903 je bil prvič izvoljen v spodnjo zbornico. Leta 1908. pa je bil izvoljen za predsednika delavske stranke.
V vojni je podpiral angleško politiko proti nemškemu imperializmu Asquithove vlade. V vladi Lloyd Georgesa pozneje je bil naučni minister.
Med vojno 1917 je bil sklican v Stockholm socialistični kongres za pospešitev sklepa mirui. Delegati evropskih centralnih držav so dobili dovoljenje, da se kongresa smejo udeležiti, velika antanta je pa udeležbo prepovedala. Zaradi te prepovedi je Henderson izstopil iz vlade ter se dal pregovoriti, da je šel v Petrograd kot poslanik, da podpira boj proti centralnimi državam. Po ruski revoluciji 1917 pa se je Henderson vrnil v London.
V tej dobi je postal Macdonald predsednik delavske stranke, Henderson pa je po vrnitvi iz Rusije prevzel glavno tajništvo delavske stranke in stalno zastopstvo v socialistični delavski interinacionali.
Leta 1924. je sestavil Macdonald prvo angleško delavsko vlado, v kateri je bil Henderson notranji minister. Julija 1924 se je tudi vršila v Londonu konferenca o reparacijah (Davvesov načrt). Henderson je v impozantnem govoru na konferenci izjavil, da se mora verzajska mirovna pogodba revidirati, ker je krivična. V drugi Macdonaldovi vladi (1929—1931) je pa bil Henderson zunanji minister, v kateri je deloval predvsem za mir v Evropi. Sodeloval je pri Jungovem načrtu in pri pomorskem sporazumu med Alnglijo, Zedinjenimi državami. Japonsko, Francijo in Italijo.
Delo delavske vlade je bija tudi idealno zamišljena razorožitvena konferenca, ki se jc vršila 1932 in ji jc bil predsednik Henderson. Raz-orožitvena konferenca ni uspela, ker so pozneje govorili tozadevno le še o omejitvi oboroževanja z malenkostnim uspehom.
Po prevratu v Nemčiji je postal položaj glede miru še bolj kritičen. Vendar je Henderson vedno upal na možnost utrditve svetovnega miru. Leta 1933. je sam potoval po Kv-ropi in posredoval, toda nikjer ni mogel doseči pozitivnih uspehov. Nasprotno se jc zgodilo, pričela se je prava tekma v oboroževanju, ki sc še danes mrzlično nadaljuje.
Artur Henderson, delavec, idealen in odločen bojevnik v delavskih
vrstah je žel sicer mm oko uspehov v prid delavstva. Ni pa mogel kljub veliki požrtvovalnosti ustvariti trajnega mednarodnega miru!. To nalo-
go prepušča ob svoji smrti delavstvu, ki mora povečati svojo politično moč, da bo kos vojnokapitali-stičnemu imperializmu.
Nova taktika kominterne
Na razna vprašanja naših prijateljev, kakšne smernice je dal prav za prav zadnji kongres komunistične internacionale in če je res, da so zdaj komunisti za enotno delavsko stranko, podajamo pojasnilo na podlagi razpoložljivega gradiva, brez vsakega pretiravanja, popolnoma stvarno in resnično.
Program in osnovfcie teze kominterne so ostale popolnoma nespremenjene. Spremenili so samo gledanje na sedanji svetovni politični položaj in dali pristašem navodila za drugačno taktiko.
V čem je ta razlika?
Na 12. plenumu eksekutive kominterne na predvečer Hitlerjevega prihoda na državno krmilo Nemčije je izjavil Stalin, da je socialna demokracija zaveznica fašizma in da je treba vso napadalno moč komunistov naperiti proti socialdemokratom, ki so jim dali ime »social-fa-šisti«.
V dobi med 12. plenumom eksekutive in letošnjimi 7. kongresom kominterne se je pa zgodilo marsikaj, kar je dalo misliti kominterni. Zato so zdaj zavrgli teorijio o »so-cialfašizmu« in izjavili, da je socialna demokracija močna nasprotnica fašizma in vojne in da je treba zato napram njej spremeniti sovražno taktiko in ubrati bolj prijateljski ton. Drug zaključek, ki je v zvezi s tem, je sklep, da komunisti ne smejo zametavafci politične demokracije, temveč morajo nasprotno braniti meščansko demokracijo proti fašizmu.
Toda zavezništvo s socialno demokracijo ni mišljeno iskreno. Kominterna ne računa s socialno demokracijo kot z enakopravnim pogodbenikom ali zaveznikom, temveč hoče dobiti nad njo nekak »mandat«, da uporabimo ta izraz, ki je postal udomačen, odkar se govori o »mandatu« ali protektoratu nad Abesinijo. Maršruta je popolnoma jasna: napram socialni demokraciji naj se govori bolj v dostojnem tonu, da pridejo komunisti z njeno pomočjo iz najhujše stiske, v katero so zašli, da se tudi po možnosti vrinejo v njene vrste, potem bi se pa spet z vso silo vrgli na njo. Komunisti so torej za začasmo skupno akcijo, s katero upajo pridobiti več simpatij med delavci kakor s prejšnjo odkrito — sovražno gonjo proti »so-cialpatriotomi«. »socialfašistom« in kakor se že glase vse te psovke.
Do skupne akcije proti fašizmu je prišlo samo v Franciji. Nekateri francoski socialisti so mislili, da so se komunisti res spreobrnili in da bo iz skupne akcije izšla enotna delavska stranka. Kongres kominterne je zdaj take nade razblinil. Izjavljajo se sicer na jeziku za enotno stranko, toda pri tem stavijo take pogoje, ki ne pomenijo nič drugega kakor: so-
cialisti se odpovejte vsemu svojemu in se popolnoma uklonite našemu diktatu iti vodstvn! Tako so komunisti ohrauili bistveno isto napačno stališče naprami socialistom, samo v agitaciji med delavstvom nastopajo še z večjo neiskrenostjo kot doslej ali z drugimi besedami povedano : spremenil se je nekoliko jezik, namen je pa ostal isti. Seveda taka taktika ne more privesti do nobenih pozitivnih rezultatov, kakor jih ni prejšnja, ko so vpili: Živela enotna fronta — dol socialpatrioti! Tako bo moralo preteči še nekaj časa, da bodo komunisti v resnici spremenili svojo politiko, ki jim je povsod prinesla same neuspehe, pa tudi žal precej škode delavstvu.
Socialistična internacionala je pripravljena podati roko vsakemu zavezniku, ki hoče podpreti boj delovnega ljudstva. Toda ta zaveznik mora biti res iskren in mora pokazati resnično voljo po iskrenem sodelovanju, ne pa kazati prijazen obraz, za hrbtom pa držati pripravljeno bodalo. Zato so vse velike socialistične stranke, med njimi posebno angleška delavska stranka, odklonile vsaka pogajanja s komunističnimi organizacijami na podlagi njihovih dosedanjih direktiv, ker so premočne in preresne, da bi se dale izigravati po komurkoli. Komunisti morajo prej pokazati svojo notranjo, duhovno pripravljenost za iskreno razpravljanje in sporazum. Ta proces torej še ni dozorel; nikakor se ne more reševati po posameznih krajih ali deželah, marveč se more rešiti samo s stvarnim in načelnim razči-ščenjem vseh vprašanj, v neposredne posvetovanju vodstev obeh internacional. Da se pa omogoči to razčiščen je, je predpogoj, da preneha vsako taktiziranje in zahrbtno in strupeno rovarjenje proti obstoječim delavskim organizacijam, ker samo moti in ovira zdrav razvoj delavskega gibanja.
Prepričani pa smo, da je stališče velikega števila idejnih pristašev pristašev komunizma drugačno, kot pa je stališče kominterne in voditeljev ter podvoditeljev državnih sekcij. Vendar ni izgleda, da bi to mnenje za sedaj prodrlo. Tisti, ki mislijo iskreno, bodo morali iti svojo pot, pot, ki vodi k idejni in organizacijski enotnosti v znamenju socializma.
Senatske volitve (dopolnilne) v Franciji. V nedeljo so volili v Franciji eno tretjino senatorjev. Predsednik vlade Laval je bil izvoljen v dveh okrajih.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako| svojo dol2nost I
Danska socialna demokracija vpraša
narod Volitve v parlament dne 22. t. m.
Danska socialnodemokratična stranka je razpisala volitve v parlament (folkething), da se izreče narod o nje gospodarski politiki. Prva zbornica (landsthing), v kateri vlada še nekaj let ne bo imela večine, ker se po starem reakcionarnem volilnem redu le polagoma obnavlja, sabotira sklenjene zakone druge zbornice in praktične ukrepe vlade. Vlada hoče zaradi tega dobiti pooblastilo, da bo mogla nastopati v prvi zbornici proti konservativcem, ven-
stre	stranki (reakcionarni libe-
ralci).
Pri volitvah novembra meseca 1932 so dobili socialni demokrati 660.000 ali 42.7 odstotkov oddanih glasov.
V sedanjem folkethingui je doslej: 62 socialnih demokratov, 14 radikalov, 39 venstrecev, 17 konservativcev, 2 komunista in 5 posameznikov.
Socialnim demokratom torej ne manjka mnogo do absolutne večine.
O tehosiovaSkih in sovjetskih odno-
šajih
Stališče dr. Beneša.
Češkoslovaški zunanji minister Beneš je pred svojim odhodom: v Ženevo minuli teden sprejel sovjetske novinarje, ki so obiskali Češkoslovaško. V pozdravnem govoru je Beneš rekel med drugim:
»Politika sodelovanja med dvema državama mora biti zasnovana na skupnih interesih. Menim1, da je ta pogoj izpolnjen, kar se tiče naših dveh držav. Naš skupni interes je ohranitev evropskega miru. Ta skupnost se je najbolje manifestirala s sklenitvijo našega pakta o vzajemni podpori, ki ini nič drugega kakor orodje miru. Vsakršna drugačna tolmačenja so netočnosti ali obrekovanje.
Obis, ki sem ga napravil v juliju
Sovjetski Uniji, me je prepričal, da ima prijateljstvo, ki veže naši državi, v širokih narodnih plasteh1 naših dveh držav trajne in ukoreninjene osnove.«
Sergij Aleksander, minister sovjetske Unije v Pragi, je imel ob koncu sprejema, ki ga je češkoslovaški tisk priredil delegaciji sovjetskih novinarjev in književnikov, govor, v katerem je zlasti poudarjal:
»Kakršnekoli razlike naj bodo v mišljenjih, ki nas dele, pojdemo, Če-hoslovaki in mi, po isti poti: po poti boja za nedeljivi mir proti vsakemu napadalcu, naj bo kdorkoli, kdor napade kako državo, malo ali veliko.«
Kongres ameriških strokovnih organizacij
Viljem Green je bil zopet izvoljen za predsednika, in sicer enajstič.
Občni zbor (kongres) zveze strokovnih organizacij v Zedinjenih državah je razpravljal o zakonskem načrtu, po katerem bi vrhovno sodišče ne moglo razveljaviti ukrepov o gospodarski oblnovi, in ki naj bi tvoril del ustave. Dalje o ukrepih, ki naj preprečijo komunistično agitacijo v organizacijah, ki pripadajo Glavni delavski zvezi.
Končno se je kongres posvetoval o osnovanju ameriške delavske stranke po angleškem sistemu, ki bi samostojno nastopila pri predsedniških volitvah.
Drama v Avstriji se odigrava dalje
Boj med Feyem in Starhembergoin.
Fey izločen iz vlade.
Med Starhembergom, vodjo hajmvera, in Feyem traja borba. Fey je bil poveljnik dunajskih hajrn;-verov. Pripravljal je baje prevrat. Knez Starhemiberg (podkancler) pa ga je prehitel. Pod zaščito njegovih formacij je vlada odstopila in kancler dr. Schuschnigg je sestavil dne 17. t. m. novo vlado. Izločenih je pet krščanskosocialnih ministrov, med njimi Fey in Reither.
Vlada je pa sklenila, da se civilne vojaške formacije združijo k sodelovanju z državno brambo, kar pomeni, da je dobil v Avstriji večji vpliv podkancler knez Starhemberg, ki je poseben prijatelj rimskega Vatikana in Kapitola.
Dramatična igra političnih sil v Avstriji napoveduje nov prevrat, ki mora logično slediti plregrupaciji sil v vladi. Iz avstrijske vlade so bili s tem izločeni zadnji nekoliko demokratično čuteči ljudje (Buresch, Reither in dr.).
Veliki Zenski shodi
na katerih so zahtevale žene volilno pravico, so se vršili v nedeljo v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Banji Luki, Sarajevu, Skopi ju Jasenovcu, Ljubljani in v Varaždinu. Vsi ti shodi so bili priča o veliki politični sposobnosti, zavednosti in disciplini žen, ki nočejo biti več sužnje in državljanke druge vrste. Z vseh shodov so bile poslane vladi resolucije, v katerih zahtevajo žehe tudi zase aktivno in pasivno volilno pravico, po splošnem, tajnem in enakem glasovanju. Medtem ko so bili ti shodi povsod dostojno zaključeni, so žal v Zagrebu in Splitu skušali neresni moški, ki so se vtihotapili med žene, s svojimi bedastimi medklici izzvati nemire, kar si pa žene niso pustile dopasti in so nekateri izzivači okusili njih trde peste. Te balavce je lahko sram, da jih morajo ženske učiti dostojnosti.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa I. Knjiga	24
Razen tega je ležala poleg njega še mala platnena vrečica s tobakom, tuidii nekaj narezanih koruznih listov je bilo raztresenih naokrog.
Medtem ko si je zavijal cigareto, je bil napaden, in sicer prav na tem1 mestu, kjer je bil sedaj.
Kitajce in Antonio sta bila poslednja, ki sta zapustila hišo. Kitajec ni bil morilec. Bil je preveč prebrisan, da bi se koga za dvajset pez samo dotaknil. Teh dvajset pez bi bilo zanj predrago.
Torej Antonio.
Tega bi si o njem ne mislil.
Denar senu vtaknil Gonzalu zopet v žep, toda pustil sem ga ležati, kakor je ležal.
Nato sem vtaknil vrata zopet v odprtino, kakor sem jih našel, in zapustil hišo.
Kave si nisem skuhal, nego sem takoj odpotoval.
Stopil sem k mr. Shineju in mu povedal, da nameravam sam na petrolejsko polje; če tam ne dobim dela, bom takoj zopet odpotoval.
»Kaj se niste v vetrovnem stanovanju počutili kar nič samotnega, mr. Gale?« me je vprašal.
»Ne,« sem rekel, »toliko stvari me zanima in jih opazujem, da mine dan, še preden opazim.«
»Mislil sem, da se boste vendarle preselili v hišo, ker je pač hiša.«
»Niti misliti ni bilo na to. Saj sem) vam vendar povedal, ko sem se vrnil, da se zaradi mo-skitov ne da v njej vzdržati.«
»Proti koncu leta nameravata priti semkaj na obisk moja nečaka, ki bosta hodila tod okoli na lov. Vtaknil ju bom v hišo, da bosta stanovala v njej po mili volji. Ta dva bosta že izkadila mo-skite. Nu, pa mnogo sreče v bodočnosti, mr. Gale!«
Segla sva si v roke in odšel sem.
Čemu bi mu naj povedal ? Da bi bil jaz morilec, kaj takega si ne bo nihče mislil; kajti odšel sem pred ostalim« in sem ves čas delal na petrolejskem polju.
In če bi o najdbi kaj povedal, bi povzročil samo množico vprašanj, pota in ne vem, kaj še. Pri vsem tem bi pa ne prišel pravočasno na petrolejsko polje.
13
Ko se je vrtalec vrnil z dopusta, sem dobil plačo in sem se odpeljal s tovornim vozom, ki je
šel po petrolej, na postajo, od! kodier sem odpotoval v Dolores liildago. Od tami sem: sc zopet odpeljal, ne da bi sc mnogo mudil, do naslednjega večjega mesta, tako da bi bil lahko že v nekaj dnevih v Guatemali, seveda če bi svojega načrta zopet ne izpremcnil.
V	mestu sem nameraval najprej nekoliko poizvedeti, kaj je na jugu kaj novega, ali je res, da so odkrili tam nova petrolejska polja in da iščejo zanja ljudi, ali pa bi morda ne bilo bolje, ujeti kako jadrnico in se odpeljati z njo v Argen-tinijo. Toda prav iz Argentinije je prišlo v to mesto več ljudi, ki so pripovedovali pravcate grozljive zgodbe o strašni epidemiji: brezposelnosti.
V	Buenos Airesu jih je bilo osemdeset tisoč na cesti in so iskali priložnosti, da bi odšli kiami drugam. 'Poda slabše kakor v Mehiki tami prav gotovo hi moglo biti.
Sedel sem na klop v parku. Dal sem si osna-žiti škornje, popil sem kozarec ledene vodle, in ko sem se hotel od vseli teh opravkov nemoteno in zadovoljen z vsem svetom malo odpočiti, sern spoznal, da sedi na naspirotni klopi neki znanec.
Bil je Antonio.
Stopil šemi k njemu in rekel: »Halo, Antonio, dober dan, kaj pa počnete tu?«
12 NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Doma in po sveta
Mala antanta in Balkanska zveza bosta uveljavili sankcije štev. 1. od ponedeljka 21. oktobra, a sankcije štev. 2. od srede 23. oktobra. Glede naknade v izgubah pri gospodarstvu, ki bi jih te države zaradi sankcij imele, so dobile od Zveze narodov gotova zagotovila.
Dr. VI. Maček o obisku dr. L. Markoviča. K razgovoru dr. Mačka z dr. L. Markovičem v Zagrebu izjavlja dr. Maček, da se ne izogiba sporazumu s Srbi in da je mogoče sporazum;, toda le s predstavniki Srbov, ki jih narod izbere v svobodnih volitvah. — Torej dr. Maček se bo pogajal šele tedaj, ko bodo izvršene nove svobodne volitve, oziroma na podlagi tega načela. Koncem; tega meseca bo imela kmetiško demokratska koalicija konferenco (Maček-Davido-vič-Jovanovič).
Resen prepir med odborniki skupščinskega upravnega odbora. Posamezni člani so ostro kritizirali računski zaključek zborničnega poslovanja. Pozneje se je pa vnel pravcati prepir med člani vladnega in Jevti-čevega kluba. Padale so zaušnice in brce v kuloarjih ter psovke obenem. Banič (Jevtič) je zaklical Čejoviču, da je »tihotapec«. Molčal seveda tudi Čejovič ni.
Znižana prevoznina kuriva za železniške nastavljence. železniški minister je znižal normalno voznino za prevažanje kuriva za prometno oso-
li	je. Ta popust velja za premog od 500 do 5000 kg in za les od 1000 do 10.000 kg. Uradniki imajo pravico do znižanega prevoza kuriva takoj po namestitvi, praktikanti, diurnisti po enoletni službi in ostali nameščenci po triletni nepretrgani službi.
Priprava atentata na predsednika turške republike. Dne 18. t. m. je bil pizkušen atentat na turškega predsednika republike Kemala Ataturka. Zarota je bila zasnovana v Alepu. Zapleten je bil vanjo poslanec Ali Sahib iz Urša, ki ga je zbornica že izročila sodišču. Voditelj Jahia je imel štiri sodelavce, ki so prišli iz Sirije.
Zopet sanje o korporativnem parlamentarizmu. V Grčiji namerava kraljevi namestnik Kondilis zmanjšati število poslancev od 300 na 60. Od teh bi jih 10 imenoval kralj. 50 pa bi jih volile korporacije. Sistemi korporacijskih držav je srednjeveškega izvora. Takrat so tvorili tak organ knezi, grofi itd., danes pa grofov in knezov ni dovolj, zato hočejo režimi pritegniti »voditelje« kapitalističnega družabnega sistema. Novi sistemi pa ne more biti zdrav, ker se naslanja na peščico ljudi, ogromne večine pa ne upošteva, dasi ima še več interesa na zdravi politiki.
Italija je zabranila prodajo vseh inozemskih listov.
Vojna ne koristi gospodarstvu. Ameriški zunanji minister Hull pravi, da se človeštvo z vojno ne bo izmota-
lo	iz gospodarskih težkoč. Razumljivo, vojna pomeni uničevanje in uničevanje ne more koristiti. To je v praksi dokazala še vsaka vojna.
Konservativci so bili v Kanadi poraženi pri volitvah v parlament. V
Kanai že več let vladajo konservativci. V zadnjih; volitvah so jih porazili liberalci. Liberalci so dobili 165 (prej 93) in konservativci le 40 (prej 133) poslancev. Ostale stranke so dobile 29 poslancev. Kanada je angleški dominion v Severni Ameriki.
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče
J. B. Mollere: Tarlulfe. Oblikovno in slogovno odmaknjen od sedanjosti nas vserusko Moličre še vedno privlači in z užitem poslušamo njegove verze, ki v njih na ■ahkoten in duhovit način zrcali človeške Nabosti. V delu je toliko duhovite šegavo-s«. da ne veš, ali je avtor pravkar izrekel Polivalo ali pa je bila zafrkacija. V tej komediji je nameril svojo ost na hinavca Jarhu a’ k' Ka končno razkrinka. Na odru je Jomnogo življenja in razgibanosti, kar je h,!r!sem zasluga Kraljeve, ki je igrala su-retsko vlogo. Hitri tempo je bil komediji n„,° primeren, ne smel bi se pa toliko na-te<„, tlui' na izgovarjavo, ki je bila vsled aspel-ines,c>ma nerazločna. Predstava je
Proti »kulturnemu boljševizmu« v ljubljanskem državnem gledališču se je z vsem poudarkom izrekla obnovljena »Prosvetna zveza« na svojem prvem o bčnem zboru. Tega kulturnega boljševizma ne vidi nihče razen nekaj reakcionarnih nestrpnežev pri Prosvetni zvezi. Tak način borbe — kar na lepem naprtiti nekomu boljševizem na glavo — zlasti za naše razmere nikakor ni čeden, še manj kulturen. Spominja na čase, ko so se sežigale Trubarjeve in Cankarjeve knjige. Vsi prosvetni delavci bodo menda izvedli skupno protiakcijo.
Kinematografska konkurenca je postala kaj živahna, odkar smo dobili nov »katoliški« kino v »Unionu«. »Elitna« Matica razstavlja nekak ala Greta Garbo-klobuk za velecenjene dame, sobotni »Slovenec« je pa priložil za film; »Maškarado« v »Unionu« zelo zanimivo reklamo: pikantno, popolnoma golo damico, katere toaleta sestoji samo iz maske na očeh in mufa na rokah. Upamo, da bo »Prosvetna zveza« energično nastopila proti taki nemoralni reklami za »katoliški« kino.
Kdo bo koga? Razni ljubljanski politični konjunkturisti so začeli najživahneje tekmovati med seboj, kdo bi utegnil postati slaven v senci Vlatka Mačka. Te tekme se udeležujejo sami ljudje, ki so iskali srečo že skoro po vseh strankah, kar smo jih
Zakaj neki sedaj toliko romamo k sosedom? Za časa vlade demokratičnih režimov v Nemčiji in Avstriji je narodno zavedno časopisje .okrcalo vsakogar, ki je skušal prirediti kakšno ekskurzijo preko meje in je takoj zabrenkalo na nacionalno stru-nico. Odkar pa vladajo v sosednjih državah fašistične diktature, pa vest javnih glasil ni več tako občutljiva, ker sicer bi kaj rekla, ko so šli lansko leto nekateri jugoslovanski novinarji občudovat tretje cesarstvo, letos zopet nekateri nacionalni železničarji na štud. potovanje v rjavo državo, in pravkar še mariborski mali harmonikarji na po-set v sosednjo stanovščino.
Stanovanjsko hišo, ki jo je svoječasno zgradila mestna občina iz gradbenega ma-terijala bivše Turkove hiše na Pobreški cesti* je mestno načelstvo prodalo za 90.000 Din. Občinski svet je na zadnji seji to prodajo odobril. Čudimo se, da mestna občina prodaja svoje stanovanjske hiše, namesto, da bi z ozirom na pomanjkanje stanovanj in nesramno visoke najemnine, gradila nova stanovanja ter s tem pomagala številnim občanom, ki nimajo krova nad glavo.
Posebni komisiji strokovnjakov bo predložen načrt za regulacijo Kralja Petra trga. Santo, da bi se s tem stvar zopet ne zavlekla.
Umrl, je bivši prvak slovenskih liberalcev dr. Karel Koderman, ki se v zadnjih letih sicer ni več aktivno udejstvoval v političnem življenju, bil pa je še vedno delaven kot uvodničar »Jutra«.
Grad so gasili... Preteklo nedeljo so fmleii mariborski, gasilci veliko požarno vajo. Kot požarni objekt je bil določen mestni grad. Neposredno pred pričetkom vaje so v sobi grajskega stolpa, v prvem
Podjetnik pa mora plačati 14 dnevno
Objavljamo sodbo celjskega srez-kega sodišča proti stavbeniku Jezerniku Karlu, iz katere bo brez vsake naše pripombe najbolj razvidno, kako je naš delavec preganjan in čez noč na cesti, čeprav ne zahteva ničesar drugega, kakor da se organizira, kakor to zakon dopušča.
V	poletju so se hoteli delavci stavbenika Karla Jezernika v Sp. Hudinji organizirati, da bi si z organizacijo iz-vojevali človeka dostojno mezdo, ker so dobivali dotlej le po Din 2.— na uro. Podjetnik je to zvedel in že so leteli 4 proletarci na cesto, brez vsake odpovedi. Sodišče je nato podjetnika obsodilo, da mora plačati delavcem mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo in povzamemo iz razlogov sodbe sledeče:
»Dokazovanje, ki ga je sodišče izvedlo, je padlo, da tožnik (delavec) službe ni zapustil sam, temveč, da ga je toženi (stavbenik) kratkomalo odpustil brez odpovedi iz službe. Po pričah P. V. in D. je namreč dokazano, da je
kdaj imeli, nekateri od njih so deloma ab-solvirali to pot že dvakrat. Tisti med njimi, ki so najgibčnejši v menjanju barv, tudi danes škilijo na več strani s trdnim sklepom* da se za vsako ceno priklopijo kamorkoli.
Popis »novih« Ljubljančanov. Mestna občina ljubljanska izvrši popis prebivalcev mestu priključenih okoliških krajev. Hišni lastniki in upravitelji dobe poziv, da obvestijo svoje stranke, kje in kdaj se morajo zglasiti v svrho popisa. Stranke morajo prinesti s seboj vse dokumente, ki utegnejo služiti popisu (rojstni list, domovnico, opcijski dekret, državljansko izkaznico, po-selsko knjižico, službene dekrete), kakor tudi listine svojcev in oseb, ki stanujejo z njimi. Za popis so določene uradne ure od 8. do 14. Moščani in Dev. M. v Polju v občinski pisarni v Mostah, Zg. Šiška v gostilni Kavčič, Celovška cesta 121, Vičani v občinski pisarni na Viču, del Ježice in del Dobrunj pa na ljubljanskem magistratu, Mestni trg 2-II., soba 44.
Društvo »Šola in dom« bo priredilo v sredo, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v ri-salnici državnega učiteljišča na Resljevi cesti predavanje »Sodobna vprašanja naše šole«. Predava gosp. profesor Vene. Čopič. Starše vabimo, da se v čim večjem številu udeleže tega aktualnega predavanja.
nadstropju, pustili eksplodirati papirnato bombo, da zadimijo zgradbo. Ker pa niso odprli oken, so se vsled eksplozije sesule šipe, kar je povzročilo med številnimi gledalci, ki niso mislili, da pojde to pot »zares«, nemalo presenečenje. Nek duhapriso-ten gledalec jo je pogruntal:	»Malo je
manjkalo, da se ni zrušil ves mariborski hištorijat.«
i Na sestanku krojaških pomočnikov In pomočnic, ki se je vršil minulo nedeljo v Delavski zbornici, so zborovalci sklenili, da bodo nadaljevali s pridobivanjem novih članov za strokovno organizacijo, ker le s pomočjo svoje organizacije bodo mogli zboljšati svoj bedni položaj. Na sestanku sta poročala predsednik organizacije s. Bele in tajnik s. Vidovič. Prihodnji sestanek se bo vršil v nedeljo, dne 27. t. m. istotam ob 9. uri dopoldne. Vsi pomočniki in pomočnice vabljeni!
Eksekutorja je zaprla trgovka Terezija Babič v Krčevini, ko je prišel k nji rubit. Zaklenila ga je v kuhinjo, odkoder so ga orožniki osvobodili.. Huda ženska je bila obsojena pogojno na 1 mesec in 7 dni strogega zapora.
Otvoritev I. mariborskega sadnega sejma bo v petek 25. oktobra t. 1. ob 10. uri v prostorih »Unionske« pivovarne.
Mariborsko gledališče. V torek, 22. oktobra ob 20. uri: Medvedji ples. Abon. B. Premiera. — Četrtek, 24. oktobra ob 8. uri: Bratje Karamazovi. Abon. C. Gostovanje ljubljanskega režiserja g. Debevca.
MeduDiv. dr.Ualter Thalmann
odpoved.
toženi odpustil dne 3. 8. več svojih delavcev radi tega, ker so ugovarjali proti prenizki mezdi in se hoteli organizirati, da dosežejo izboljšanje svojih mezdnih prilik, med njimi tudi tožnika. Tudi priča M. je potrdil, da je slišal govoriti na stavbi par dni popreje, da bosta tožnik in njegov brat odpuščena, ker delata na organizaciji. Toženi je torej brez vsakega razloga odpustil tožnika iz službe in mora radi tega v smislu §§ 234 in 241 o. z. jx>vrniti tožniku mezdo za 14 dnevno zakonito odpovedno dobo, to je za 12 delavnih dni in plačati sodno odmerjene pravdne stroške, vse v 15 dneh pod izvršbo.«
Laiko
Delavsko predavanje. Na željo rudarjev in ostalega delavstva v laškem okraju bo priredila v nedeljo, 27. oktobra t. 1. ob 8. uri Zveza rudarjev Jugoslavije predavanje s. dr. Reismana o socialni zakonodaji. Obravnavana bodo obširno zlasti ona vpaša-nja, ki dandanes najbolj zanimajo vsakega delavca in delavko. Po predavanju bodo dobili navzoči tudi pojasnila na svoja vprašanja.
Trbovlje
Racionalizacija in priganjaštvo.
Sistem racionalizacije in istočasno povečanje produkcije je glavni smoter obratovanja v rudnikih TPD. Tako si je vodstvo TPD omislilo v Trbovljah takozvana »široka čela«, To so ogromne kaverne, kjer se odvaža na tisoče kubičnih metrov premoga in stari sistem številk na odkopih stopa popolnoma v ozadje. Na ta način se na zapadnem obratu že dalj časa pridobiva premog in znatno veča produkcija. Tudi na vzhodnem obratu se je začelo v zadnjem času pridobivanje premoga na »širokih čelih«. Akoravno novi racionalizirani način pridobivanja premoga škoduje na zaposlitvi in povzroča redukcije delavnikov, delavcev in zaslužka, bi rudarji, ki so navajeni prenašati marsikatero gorje, šli preko tega načina produkcije, ako bi vodstvo rudnika ne nastavljalo priganjačev, ki nimajo drugega namena kakor priganjati ljudi k delu.
Tako so tudi rudarji na vzhodnem obratu osrečeni s takšnim priganjačem, ki zasleduje vsak gib rudarja pri delu in s sirovimi besedami, ki nikakor ne pristo-jajo akademsko izobraženemu človeku, priganja rudarje k storitvi. Temu gospodu je glavno produkcija, vse drugo pride potem. Ne pusti tesariti in postavljati opor tam, kjer smatra izkušen rudar, da je podpora potrebna, če si rudar osigura strop ali oboke, se ga kliče na odgovornost in celo kaznuje. Trdi se tudi, da nosi vso odgovornost on, ne pa kopači. Če se pa zgodi nesreča, je pa vedno kriv rudar. Smrtna nesreča na »širokem čelu« se je že pripetila rudarju Miklavčiču: kriv* njegove smrti je samo tempo produkcije? ki omalovažuje brigo za varnost. NesreS. niso krive višje sile, pač pa priganjaškf sistem. Vodstvu vzhodnega obrata pa rudarji enkrat za vselej povedo, da si za visoke dobičke in napredovanja gospodov ne pustijo polomiti hrbtenic in udov.
Kranj
Nerazumljivo Je postopanje tovarne Ju-gočeške«, da na eni strani delavce odpušča, na drugi strani pa sprejema nove v službo. Zadnji čas je bilo odpuščenih 30 delavcev, poleg teh je bilo pa še prej veliko odpuščenih, ki čakajo na ponovno zaposlitev. Zato ni prav, da se sprejemajo v službo popolnoma novi delavci, zlasti ker je še g. ravnatelj obljubil, da za ponovno zaposlitev pridejo v poštev najprej tisti, ki so bili že v podjetju zaposleni. Menda vendar niso redukcije zato, da pridejo v poštev protek-cije?
Izobraževalni tečaj z4 člane se vrši nadalje predvidoma vsak čttrtek, in sicer od pol 19. ure naprej. Tako je sklenila večina udeležencev. S tem je oillogočen obisk tudi sodružicam in sodrugom izven mesta.
Ruška elektrika
Prekrasna je elektrika od našega Pogačnika sicer ne sveti, ne gori, samo umira in brli!
Ko mladec gre zvečer na cesto in išče svojo tam nevesto,, se res prav lahko mu zgodi, da včasih napačno vlovi!
Če si pa že resnejši mož in ni ti mar za take šale, najboljše v temi storil boš, da vedno dajal boš signale.
Najbolje pač bi bilo to, da vsak si kupi hupioo in z njo veselo v temo hupa, da nihče blizu si ne upa.
Tako živimo v trdi temi, čez zimo, leto in jeseni.
V jeseni listje luč zafuša, pozimi led,"poleti suša.
Delo stoji in vsakdo toži, le števec neumorno kroži, on tudi v temi vidi svojo pot in piše kilovate brez pomot.
Prvega v mescu se ti kar blišči, četudi luč samo brli, ko gledaš dražestne številke svetlih, blestečih ur znanilke.
Ko šteješ dinarje in vmes preklinjaš, otožno falske luči se spominjaš, ti v sveti jezi nič ni mar, da tudi taka luč ima svoj čar.
Kako se kvartopirci razživijo, ko si s svečami pod nos kadijo in vsi kričijo kar v en glas:
»flek, betel, igra, trula, as«.
In pri tej bajni razsvetljavi od vsakega drži kar pravi in dobre pišejo kar vprek, čeprav si baš izgubil »flek«.
Keglači slavni venčke delajo, ker s špago si pomagajo!
V tem zmage njih tičijo,
ki Mariborčane tako bolijo!
Oh krasna je ta temna luč, sicer bi zmaga bila fuč!
In kaj je končni resumč od te tragikomedije?
Da pač ta lučka naj živi, dokler je falska ne umori!
Fiirst, Klunskl.
Maribor
Vsi na veliki javni shod!
Strokovna komisija v Mariboru sklicuje v četrtek, dne 24. oktobra ob pol 19. uri v veliki dvorani Kazine rna Slomškovem trgu
lavno zborovanje
z dnevnim redom;:
1. Draginja in delavske plače;
2. Brezposelnost in naša borba proti njej;
3. Kriza v delavskem socialnem zavarovanju.
Sodrugi in sodružice iz tovarn in pisarn, brezposelni trpini, pridite vsi, da se bo slišal vaš glas.
se je vrnil. Telefon 20-45. Celje
OdpuSCen, ker se Je hotel organizirati
Ponarejalec frankov knez Windischgratz
se oglasa Senzacija brez primere.
SoftanJ
Protestno zborovanje, ki ga je minulo nedeljo sklicala podružnica Splošne delavske strokovne zveze zaradi izsiljevanja nekaterih nameščencev proti delavcem, da bi izstopili iz zakonito dovoljene strokovne organizacije, je sijajno uspelo. Po triurnem predavanju s. dr. Reismana so vsi delavci v polni dvorani enodušno sklenili resolucijo, s katero protestirajo, da se skuša z izsiljevanjem! uničevati jugoslovansko socialno zakonodajo celo potom inozemskih nameščencev in da si odslej naprej ne bo noben delavec več pritisnil na čelo pečata izdajalca in dezerterja. Najboljši dokaz, da so se s to nezaslišano ofenzivo proti delavcem njihove vrste le še utrdile, pa je to, da se je takoj po zborovanju priglasilo 15 novih naročnikov »Delavske Politike«. Več zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Zaradi izsiljevalnih groženj pa bo uvedena preiskava, ker je proti krivcem vložena ovadba.
Velenje
Napad. Dne 20. oktobra 1935 se je izvršil ob 10. uri zvečer surov napad na uslužbenca tukajšnje bratovske skladnice Miroslava Pevca. Pevec se je vračal v družbi svoje žene in hčerke od vlaka, ki pride ob 10. uri zvečer v Velenje. V razdalji okoli 50 korakov mu je sledil nečak lesnega trgovca Detičeka, Aristovnik Oto, ki je pri Detičeku na žagi uslužben. Ne da bi mu dal kdorkoli povod za napad, se je zaletel v Pevca in ga začel s pestjo udrihati po glavi, rekoč: »Ti prokleti boljševik, nocoj jih boš še fasal kot nikoli prej. Vse eno mi je, če crkneš ti ali jaz. Zandarjl in na sodniji v Šoštanju so mi rekli, da ne vedo, zakaj da sem bil zaprt in da si ti tega kriv. Nocoj ti še lahko čreva spustim.« itd. Vsi, ki so temu prizoru prisostvovali, so se preplašeni razbežali, Pevec se je pa zatekel v bližnjo gostilno in tam ostal vso noč. Državne oblasti, ki jim je znano ozadje tega napada, naj store vse, da se tak napad ne bo ponovil in pa da se bodo viseče zadeve čim prej razčistile
Pismo iz Francije
Lievin, v oktobru 1935.
Cenjeni sodrug urednik! Hudo se igra usoda z nami, ubogimi izseljenci. Cesar smo se že dolgo bali, je prišlo. Pri tukajšnji premogokopni družbi, kjer je zaposlenih največ Slovencev, so se začele redukcije delavcev kar na veliko. Delavstvo, predvsem jugoslovansko, s strahom gleda v bodočnost. Ker vedno znova slišimo o redukcijah rudarjev v naši domovini, vemo, da če bi se vrnili, bi tudi doma ne mogli najti zaposlitve. Zato je akcijski odbor jugoslovanskih rudarjev pod okriljem francoske rudarske zveze (»Syndicat des Mi-neurs«) sklical zborovanje, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da se pošlje kraljevemu jugoslovanskemu poslaništvu v Pariz spomenico sledeče vsebine:
1. Kraljevo poslaništvo naj posreduje pri francoski vladi, da se z redukcijami naših delavcev preneha.
2. Da se posreduje pri obeh vladah, da se končno uveljavijo naše zahteve, izražene v tozadevni resoluciji, in sicer:
a) Sprejem konvencije, kakršna je bila sprejeta med našo državo in Nemčijo ter med Francijo in Poljsko glede prenosa in osiguranja pravic starostnega zavarovanja.
b) Ureditev vprašanja nezgodnega in starostnega zavarovanja rudarjev tudi z vsemi ostalimi državami, koder se nahajajo ali so se nahajali jugoslovanski delavci, da jim na ta način za starostno zavarovanje vplačani prispevki ne gredo v izgubo in da se jim vpošte-vajo vsa delovna leta, ko stopijo v pokoj.
c) Da se za slučaj brezposelnosti zagotovi rudarjem brezposelna podpora.
č) Da se odpuščenim nudi brezplačen in vseh: taks prosti prevoz, kakor za nje same, tako tudi za njihove svojce in pohištvo do domovinske občine.
d) Odpuščenim delavcemi in njih svojcem* ki so bolni, naj se nudi brezplačna zdravniška preiskava in v slučajih potrebe naj se zdravijo na francoske državne stroške. Neozdravljivo bolnih naj se sploh ne odpušča.
e) Odpuščenim delavcem naj se vrnejo prispevki, vplačani pri Caisse Autonome.
f) Z našimi odpuščenimi delavci naj ob povratku na jugoslovanskih mejah postopajo kontrolni .organi kot z enakovrednimi državljani.
Naše delavstvo, izmozgano po tujem kapitalu, se ne brani vrniti se v domovino, upravičeno pa pričakuje, da mu bo domovina nudila tudi življenski obstoj. Ce ne drugače, pa naj odstrani, iz države vse one tujce, ki so naše domače delavce izpodrinili.
Mnenja smo, da to, kar moramo mi tukaj trpeti, nikakor ni v skladu s toliko po-vdarjanim velikim prijateljstvom med obema državama.
Apeliramo na vse socialno čuteče merodajne činitelje, naj zastavijo vse svoje sile, da zlo, ki ga moramo okušati, preprečijo. Ne bi bili radi v breme naših domovinskih občin, ki že itak omagujejo pod težo razmer.
Nekako pred desetimi leti so ime-
li	na Ogrskem veliko afero zaradi ponarejanja francoskih frankov. Win-dischgratz. izda sedaj knjigo o tej aferi, ki razkriva zločinsko ravnanje politikov, če slone podatki na dejstvih.
Windischgratz pripoveduje, da so se s takimi problemom bavili tudi nemški minister dr. Stresemann, dr. Schober (dunajski policijski ravnatelj in pozneje kancler) itd. Rekli so, da so njih države v finančnih stiskah ter bi bilo treba ponarejati francoske franke in angleške funte. S tem bi si države finančno opomogle.
V	nemški vladi so pa bili tedaj tudi socialni demokrati, katerim: pona-
Mnogr sanjajo tudi v Jugoslaviji o korporativno urejeni državi. In vendar korporacijska država ni nič drugega kakor ustavna legitimacija za diktaturo kapitalizma, Ze elementi, ki se ogrevajo za to misel, nam to potrjujejo. Klerikalizem je že po svoji naravi in dogmi pristaš hierarhične diktature v najstrožjem pomenu besede.
V	drugi vrsti so pristaši take ureditve družbe kapitalisti sploh in predvsem mednarodni kapitalizem. Mednarodni kapitalizem je s svojim nesocialnim gospodarstvom izžel ogromne množice človeštva in jih še iz-žema ter hoče dalje izžemati. To je pa mogoče nemoteno le tedaj, če dobi legitimacijo diktature. V demokraciji, kjer bi soodločali tudi neka-pitalisti in pametni gospodarstveniki in sociologi, bi to ne bilo dolgo mogoče, ker končna dolžnost družbe je le, da preživlja vse človeštvo.
Zagrebški profesor ekonomsko-komercionalne šole, dr. Juraj Ščeti-nac, je spisal o tem problemu celo študijo, seveda po načelu kapitalistične discipline.
Kakšne morejo biti razmere v korporacijski državi?
Ne globokega znanja in ne duhovitosti ni treba, da uvidimo nezmisel take ureditve države. Organizirale bi se stroke po delodajalcih in delojemalcih v krajevne, okrajne, banovinske kategorijske skupine. Produktivne panoge bi imele v vsakem kraju deset, dvajset, trideset prvotnih skupin ter se posvetovale in sklepale; o vseh teh stvareh bi pa še sklepale višje korporacije druga za drugo in velika sreča bi bila, če pride inicija-tiva kdaj v vrhovno korporacijsko instanco. V nižjih korporacijah bi se-
Dne 8. septembra 1935 se je vršil v Beogradu kongres zveze strojnikov in kurjačev privatne industrije. Iz poročil posnemamo, da je položaj teh delavcev težak z ozironr na krizo in izigravanje zakonskih predpisov o delavski zaščiti, ker je nadziranje predstojnih oblasti nezadostno. Strojniki zahtevajo v svoji resoluciji, da se v zakonu določi delovni čas zanje, ker morajo sedaj prihajati na delo prej in odhajati kesneje. To je nezakonito podaljšanje delovnega časa.
Delodajalci zahtevajo pregled in popravila strojev ob nedeljah in praznikih, kakor tudi ostalih tehničnih naprav, da ne zamuja obratovanje, češ, da ta opravila spadajo k rednemu delu. Strojniki nimajo zaradi-tega pogostonia niti določenega počitka. Strojniki pa nimajo plačanih nobenih nadur, ki jih določa zakon, ter prihaja večkrat do sporov, ki se rešujejo pred sodiščem.
Strojniki so v podjetjih važen faktor, ki jamči za nemoten pogon, varnost podjetja in zaposlenega delavstva ter se morajo smatrati po svojem poslu kot odgovorni poslovodje v svojem delokrogu. Odgovorni so za nadzorstvo, so svetovalci in inicia-torji za tehnične konstrukcije in rekonstrukcije v podjetjih. Odgovorni so tudi po zakonu za eventualne nesreče, poškodbe strojev, če vrše svojo službo nepazljivo. Zaraditega je potrebno, da se strojnikom tudi z zakonom da potrebno varstvo, da se s tem omogoči vestno izpolnjevanje službe v interesu splošne varnosti.
rejalci denarja niso zaupali ter so jim hoteli svoj namen prikriti. Dogovorili so se, da se denar ponareja na Ogrskem. Od ponarejenega denarja dobi eno tretjino Ogrska — za državo, ostalo se pa razdeli med druge interesente.
To je na kratko Windisc:hgratzo-vo odkritje, ki razgalja moralo kapitalistične družbe.
Vprašamo se, ali je sploh mogoče kaj takega. Nedvomno bo nastala iz cele zadeve velika evropska afera, ki bo končno tudi zopet enkrat temeljito razgalila umazanost kapitalistične družbe. Dokazalo se bo, ali Win-dischgratz piše resnico ali laže.
deli delavci in obrtniki, kmeti in kme-tiški delavci, tovarnarji in industrijski delavec, bankirji in njih uradniki, ločeni po skupinah. V višjih in najvišji korporaciji pa bi sedeli v ogromni večini kapitalisti in bankirji s svojimi kapitalistično vzgojenimi in dobro plačanimi intelektualci. Delavcev in delovnih slojev bi bilo v višjih korporacijah le malo in še tisti bi morali žvižgati kapitalistično melodijo, ker jim sicer grozi neobzirno preganjanje.
V	korporacijski državi bi torej delavci, obrtniki, kmeti in sploh mali ljudje gubili v svojih majhnih skupinah čas z zabavljanjem, prerekanjem, s sprejemanjem jokavih resolucij, ki bi romale v koš že v prvi prihodnji instanci. Želje delovnega ljudstva in socialne potrebe družbi bi pa sploh ne prišle v poštev na odločevalnih mestih, ker bi sedeli v vrhovnih instancah ljudje, ki hočejo ščititi družabne krivice, da ohranijo sebe in kapitalistično mašinerijo. O gospodarskih in socialnih problemih bi v korporacijski državi končno odločevali le kapitalisti, gospodarski in finančni mogotci s svojo kartelirano silo.
Ker je ta stvar tako jasna, tudi ne najdemo med agitatorji za korporativizem nikogar drugega kakor kapitaliste, klere in plačane propaga-torje fašističnih diktatur, ki v politiki s poštenostjo ne morejo priti do vidnejše vloge.
Italija, Nemčija in Avstrija so živa ilustracija in svarilo za delavstvo in vse druge delovne sloje. Delavstvo more pričakovati le od politične demokracije zdrav razvoj in povečanje svojega vpliva nanj. Vsaka diktatura, tudi korporacijska, je pa predhodnik za razvoj neprijetne revolucije.
ueizprašauili strojnikov, kar ie protizako-nito, kakor tudi proti nadziranju večjih obratov po enem strojniku ali po neizpra-šanun delodajalcu samem. Mnoga podjetja nameščajo tudi strojnike penzioniste. Manija	take štednje silno ogroža varnost
obratov in delavstva ter škoduje socialnemu položaju strojnikov.
Nujno je, da se izda zakon o parnih kotlih, s katerim naj se uredi tudi delovni in pravni položaj strojnikov in kurjačev, da se zmanjša število eksplozij parnih kotlov.
Služba- strojnikov se mora po nameravanem pravilniku dodeljevati med važne in odgovorne, ker upravljajo s stroji po 20 do 1000 in več konjskih sil ter nevarnimi elementi, kakor para, voda, ogenj, plin in elektrika, ne pa odpuščati kvalificirane ter jih nadomeščati z nekvalificiranimi in s tem ogrožati varnost delavstva in naprav. Mornarniški strojniki so priznani kot odgovorni faktorjii, opravljanje strojniške službe v privatnih podjetjih je pogosto bolj komplicirano in vezano z večjim rizikom za življenje delavstva.
Kongres upa, da bo resolucija na merodajnih mestih našla potrebno razumevanje.
Pripomniti bi še bilo, da zveza strojnikov v celoti še ni priključena na naši strokovni centrali (URSSju). Na kongresu se je razpravljalo tudi o tej priključitvi, za katero so se zavzemali zlasti strojniki iz Dravske in Savske banovine. Kongres zaenkrat v tem oziru ni napravil sklepa, logično pa je, da tak sklep ne more biti več daleč.
Iz „Ošišanega ježa“
Skupščina je pretesna. Narodna skupščina je zaprosila beograjsko občino, naj ji da na razpolago del novega parka pri »Manježi«. To zemljišče bi rabila, da postavi na njem šotore za nove klube poslancev, ker je klubov veliko več, kakor pa prostorov v skupščinski palači.
Imenovanje političnih odborov. Ker zahteva združena opozicija čim prejšnjo izmenjavo političnih zakonov, je vlada odločila, da se tej zahtevi ugodi in bodo zato že koncem tega meseca imenovani skupščinski odbori, ki naj vsaj do Velike noči preštudirajo načrte novih zakonov, izrečejo k njim svoje mišljenje in jih pospešeno vrnejo ministrskemu svetu, ki bo izvršil kon-čnoveljavno redakcijo. Skoraj gotovo je, da bo na ta način že do 20. oktobra prihodnjega leta vsaj en politični zakon stopil v veljavo. Zaradi te filmske brzine politične delavnosti je v vrstah udružene opozicije zavladalo veliko veselje.
Kako daleč je s sankcijami? Prvo izvajanje sankcij se bo začelo za božične praznike, ko se bo z jedilnih listov v ženevskih hotelih prvič izbrisala beseda »makaroni«.
Protižidovski režim v Nemčiji je znatno ublažen: Židom se je namreč dovolilo, da v svojih stanovanjih obesijo na stene slike gg. Goringa in Gobbelsa.
V	Italiji se je brezposelnost zmanjšala, kakor kaže statistika za mobilizacijo, za celih 278.251 oseb. Zlasti razveseljivo je dejstvo,, da je 15.000 mož preskrbljenih za vse večne čase.
Delavski pravni svetovalec
Plačilo mezde za 9. oktober.
(§ 220 obrtnega zakona.)
M p r a š a n j e : Na dan obletnice smrti kralja Aleksandra, dne 9. oktobra 1935 je podjetje ustavilo obrat. Mezde za ta dan nam podjetje ni plačalo. Ali imamo pravico zahtevati plačilo mezde za to izstavitev od dela?
Odgovor: § 220 obrtnega zakona določa, da obdrži delavec pravico do svoje plače, če je bil zadržan opravljati službo zaradi okolnosti na strani službodajalca. V Vašem primeru je odredilo podjetje samo praznovanje za 9. oktober in se tedaj ne more upirati izplačilu mezde za ta dan, ker ste bili Vi delo pripravljeni vršiti, a ga niste vršili po nalogu podjetja samega, saj tudi uradnikom, ki so z Vami vred praznovali ta dan, gotovo vsled tega niso ničesar odtegnili.
*	**	*i0--	za	Cankarjevo	dru-
mm žbo. Za 20 Din dobi
llUllV vsak £,an 4 ,ePe
Športna rubrika
SK »Svoboda« Zagorje : SK »Sloga« Loke pri Zagorju sta odigrala v nedeljo, dne 13. t. mi prvenstveno nogometno tekmo, za katero je vladalo veliko zanimanje. »Svoboda« je doslej že porazila prvaka Zagorja s 6 : 2. in s tem pokazala velik uspeh za svoje barve. Priznati moramo, da se je SK Sloga boril uspešno in igral z velikim elanom, dočim so jih belo-rdeči nadkriljevali s svojo fair igro. Po dolgem naporu se je posrečilo belo-plavim zabiti prvi gol in s temi postaviti rezultat na 1 : 0. A Svoboda je kmalu izenačila na 1 : 1. Ta rezultat je ostal do konca tekme. Igra je valovila iz polja v polje, situacije pa sta reševala vratarja obeh klubov zelo požrtvovalno. Tekma je bila fair in vseskozi napeta, igralci disciplinirani, sodnik g. Dolinar malo preveč natančen, drugače objektiven. Neki belo-plavi »drukerji« so po končani tekmi vprizorili incident. Igrač SK »Svobode« Z. A., napaden že dvakrat od pristašev SK Sloge, je bil pri tej priliki napaden že tretjič, in to od ljudi:, ki se štejejo med pristaše katoliške akcije. Če ne bo konec teh napadov, bomo primorani iskati zadoščenja pri oblasti. Pri športu ne gre samo za točke in darila, kar je često povod, da nekateri »športniki« podivjajo.
Amater : Dask 2 : 1. Tekma ni bila na višini, diasi sla moštvi igrali z velikim elanom in iborkemo. V prvein polčasu je vodilo moštvo Dask a. V drugem polčasu je moštvo Amaterja podvojilo svoje moči iin zabilo odločujoči gol. Tekmo je sodil g. Lulkežič strogo objektivno in dobro. Grajati moramo incident pred odhodom avtomobila, s katerim se je v.roil g. I.ukežič. Takšni incidenti, posebno še starejših športnikov, niso nikakor v čast delavskemu športu. Vsa športna javnost graja tako postopanje l;udi, ki kvarijo ugled ®porta v Trbovljah.
Lepo blago
po Din 8•— w
Trpinovem bagarlu
Pozdrav sotrpinom v domovini!
Družnost!
Resolucija se pritožuje proti zaposlenju
lohtevnjte vedno in povsod kruh in pecivo Iz DeMe pekarne v Maribora.!.‘
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.
Telefon 2324
Kal je korporativna ureditev države
S tretjega kongresa
zveze strojnikov in kurjačev
Proti izrabljanju in za zaščito