Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Tolja na leto 4 krone.	Udje drnflie prispevajo na leto 2 kroni.	Udje. dobd list zastonj.
Vsebina: Kako korist donaša pristop k naši organizaciji? — O vporabi in reji plemenskih marjascev. — 0 stavljeiyu hlevov. — Kako naj se sodi pripravljajo za
pijačo in prazni potem ohranjujejo. v— Gnojenje z umetnim gnojilom. — Zmrzlikar. — Lepi uspehi z umetnim gnojem. •— Kako naj uporabimo letošnje sadje. — Brezobrestna
posojila za revne vinogradnike za Štajerskem. — Perutninarski list: O razširjanju štajerske kure. — Drenažni tečaj. — Oddaja gozdnih sadik in državnih nasadov v Ptuju
v jeseni 1906. leta v spomladi 1907. — Gospodarski drobtine. — Zborovanje podružnic ia krajnih društev. — Uradno. — Tržna poročila. — Oznanila. —Zadruga.
Kako korist donaša pristop k naši organizaciji?
Ako vabimo koga, da bi pristopil k naši organizaciji kmetijske družbe, zgodi se pogosto, da dotičnik skomizgne z ramama ter pristavi: „Saj tako nič ne pomagal* V takem slučaju se pač mora reči, da je to prav nespameten izgovor. Onim čudnim ljudem, ki se kaj radi na tak način izgovarjajo, naj velja sledeči vzgled.
Ze v tem listu se je opozarjalo na socijalnodemokraška delavska društva in se je pokazalo s pomočjo številk, kako napredujejo te organizacije. Sedaj pa te vprašam, dragi kmetovalec, ali rec mi°b?, da so se te organizacije ustanovile zato, da bi si delavci preganjali dolg čas? Misliš, da so se v ta namen nabrale navedene svote? Gotovo nel Kdor še ni popolnoma gluh in slep, ta pač že sedaj opazi, kak nevaren vpliv ima dandanes socijalna demokracija v javnem življenju na Avstrijskem. Ta vpliv sega že tako daleč, da so morali delodajalci nasproti ti socijalnodemokraški organizaciji ustanoviti lastno obrambno društvo. Le z bodočnostjo se ne tolažimo! Bodoča splošna in jednaka volilna pravica bo dala povod, da bo se socijalnodemokraška agitacija prenesla tudi med kmečke posle, kar je tem ložje, ker bodo moški posli imeli ravno isto volilno pravico, kakor gospodarji. Sedaj pa pomislimo, kaj bo, če najde ta socijalnodemokratična agitacija kmeta neorganiziranega. Potem bo se pač kmalu vresničilo, da kmet ne bo več niti v svoji hiši gospod. Toda oglejmo si to stvar še nekoliko nadalje; hudo je sicer že to, toda najhujše še ni. Najhujše pride še le takrat, ko bo se socijalni demokraciji vsled kmečke malomarnosti posrečilo, da bo dobila velik vpliv pri našem postavodajstvu. Takrat bomo pač lahko rekli: z Bogom kmetijstvo. Takrat je pač res prišel čas, ko bi nič več ne pomagalo biti ud naše kmetijske družbe, ker bi kmet kmalu ne imel niti toliko, kolikor potrebuje, da bi preživel sebe in svojce.
Toda napravimo se slepe nasproti ti preteči nevarnosti; mislimo si, da take nevarnosti res ni, in da kmet lahko mirno obdeluje svojo zemljo. Toda ali mu časovne razmere same ob sebi ne kličejo
takorekoč na uho: Pokoncu, naprej, glej vendar, kaj se godi okrog tebe! In kaj se je zgodilo? Srečni časi naših pradedov, kojih kosti so se v zemlji že spremenile v prah, so se spreobrnili v čas pare, elektrike ter v čas hudih tekmovalnih bojev na gospodarskem polju. Ni več kakor je bilo poprej; zatoraj pa se tudi ne more več tako gospodariti, kakor se je poprej. Kmet, ki hoče dandanes izhajati, mora delati ne le z rokami, ampak tudi z glavo. Da, pokazalo se je celč, da še tako marljiva roka podleže v tem trenutku, ko ne podpira nje dela tudi potrebna veda. Sedaj pa moramo izgovoriti besede, ki utegnejo biti pikre, ki pa so na ‘•vojen?.	^luiki, o'LUirii,
smo ravno rekli, da so imeli v marsičem lažje stališče kakor sedaj mi, so to nevarnost slutili in so že v začetku preteklega stoletja storili to, česar dandanes marsikteri kmet, da lahko rečemo, večina ne stori: združili so se v kmetijsko družbo. In če se jih mi spominjamo, ali nas ni tako nekako sram? P&č res, dragi prijatelj, ki se izgovarjaš s tem, da itak nič ne koristi organizacija: Sram te je lahko, da si v svojih nazorih glede potrebe kmetijske organizacije za več kakor sto let zaostal! Toda ne samo v moraličnem oziru je taka brezbrižnost neodpustljiva, tem več še veliko bolj v gmotnem. Pomislimo vendar, kaj pač bi vse lahko storila organizacija, ki bi združevala vsaj večino štajerskih kmetovalcev. Prvič bi bilo že popolnoma nemogoče, da bi se socijalnodemokraška agitacija razširjala med našimi posli in delavci in to iz dveh vzrokov: Prvič ker bi vsled strokovnih in agrarnopolitičnib uspehov, ktere bi dosegli s pomočjo naše organizacije, prišli tako daleč, da bi se lahko merili z industrijo, kar se tiče oskrbovanja naših poslov; vsled tega bi omenjena agitacija pri nas pač ne našla rodovitnih tal. Drugič bi si socijalni demokrati prej dobro premislili, predno bi se nas lotili, ko bi videli, da stojimo ramo ob rami na trdnih tleh.
Kaj vse bi se takrat pač lahko storilo glede zboljšanja gospodarskih predmetov! Majhni doneski vsakega posameznega uda bi se vrnili kot zlato nazaj na deželo in bi podvojili dobiček, ki ga daje kmetijstvo. Nastal bi nekako nek nov kmečki rod, ki bi bil oborožen zoper časovne
nezgode z vsem mogočim orožjem, rod ki bi ne stokal samo in zdihoval, temveč ki bi se moško poprijel dela. Iz posameznih podružnic bi se razširjal blagoslov organizacije kakor dobrodejen dež čez dotično pokrajino, in na ta način bi marsikaj vzklilo, in dozorelo, kar je dosedaj ležalo pozabljeno in skrito. Poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo; da, niti misliti si ne moremo, kaj vse bi se lahko še storilo v teh panogah, če bi se hotel doseči popolen uspeh. Naša Štajerska je pač tako lepa, in res Človek postane nehote otožen, Če pomisli, koliko je na gospodarskem polju še zanemarjenega in kaj še vse bi se moralo storiti, da bi iiao uopila no V» &oT>a * * * v ih L'o v‘č '’razbil #re. Vse to pa bi se lahko vresničilo takorekoč čez noč, če bi se poljedelci tesneje združili, kajti takrat bi imeli sredstva in pa moč, da bi lahko vse potrebno ukrenili.
Tega pa ne trdimo, ker bi mogoče mislili le mi tako, ne, vse to se je napisalo iz izkušenj v drugih deželah. Treba se nam je ogledati le na Nemčijo, ali si vzeti izgled na danskih poljedelcih, in takoj lahko opazimo, kako daleč smo še pravzaprav za drugimi deželami. Skoda, ki jo vsled tega trpe štajerski poljedelci, znaša gotovo več milijonov na leto.
Tako pa smo prišli do opasnega vprašanja: Kdo je temu kriv, da je tako? Jeli kriv centralni odbor, ali tajništvo, ali vosedov Juri, ali pa celo vreme in trganje v nogi? Ne, dragi prijatelj, šalo na stran! Ti sam si popolnoma kriv, da naša organizacija še ni to, kar bi lahko bila, da še je v povojih, ter da ne more napredovati. Pri tebi in tebi jednakomi-sleČib se mora iskati vzrok, ker nikdo drugi kakor vi ste tisti, ki se zmiraj odtegujete organizaciji, in s tem pokvarite vse splošne in izdatnejše uspehe.
Prej smo rekli, da se prijatelj moraš sramovati pred predniki, ki so živeli že pred sto leti; in sicer se moraš sramovati svojih nazadnjaških nazorov. Ta sramota pa deluje kakor razjedljiv lug, če pomisliš sledeče: S prekrižanimi rokami in z izgovorom na jeziku, da itak nič ne pomaga organizacija, gledaš ti, kako se drugi stanovi organizujejo, koliko žrtvujejo za to i. t. d. Uspehov, ki veljajo za skupno kmetijstvo, se udeležuješ, ne da
bi za to kaj storil. Drugi delaje za te, ti pa deliš ž njimi uspeh. Kaj bi pač porekel ti človeku, ki bi s teboj tako ravnal? Na to si odgovori sam, dragi prijatelj!
Ne bilo pa bi prav, ako bi vrgli vse kmete, ki še niso pri kmetijski družbi v eno in isto posodo in ako bi vse tako sodili: Mnogi bi se dali pridobiti, ako bi se jim le vse dovolj razjasnilo! Kaj pa z vnemarnimi? Mogoče, da še ta ali oni spremeni svoje mnenje, ako bere te vrstice, Če noče, da ga prištevamo onim, kterim velja ta pridiga v popolni meri.	H. R.
O vporabi ia reji plemenskih marjascev.
Večji ali manjši uspeh v svinjereji zavisi večinoma od tega, kako se izbirajo in vporabljajo plemenske živali. Po mrjascu kakor tudi po svinji podejujejo mladiči njih lastnosti in obliko telesa. Če toraj pri svinjereji bolj gledamo na mrjasca, je to le v toliko prav, ker je mrjasec zmožen, da oplodi mnogo svinj in davsled tega prenese svoje lastnosti na množico praset, med tem ko svinja k večjemu lahko prinese na to leto le do 20 prascev. Ker je toraj mrjaščev vpliv na Čredo oziroma pleme veliko večji, zahteva pač korist svinjerejca, da gleda pri izberi posebno na lastnosti in obliko mrjaščevo, ter da združi le take živali, ki odgovarjejo namenu reje. Velik nedostatek, ki se pogosto še nahaja v deželi, je ta, da se premalo gledi na izrejo dobrih mrjascev. Razširjena je tudi nespametna navada, da se vporabljajo kot plemenjaki mrjasci, o kterib se ne ve, od kod izhajajo; ali pa se plemenski mrjasci zrede doma, vsled česar se plemeni tak mrjasec s svojimi najbližnjimi sorodniki. Skoraj pri nobeni drugi živali se ne kaznuje sorodno ple-menje tako hudo, kakor pri svinjah v tem, da peša potomstvo. Kakor se mora gledati na to, da se ne plemene sorodne živali, tako je treba tudi paziti, da je mrjasec popolnoma zdrav. Le po popolnoma zdravem mrjascu moremo dobiti tudi zdravo pleme. Sama zunajnost nam še ne more biti porok, da je žival popolnoma zdrava; ampak to se razvidi le iz tega, če se zasleduje, kako se je žival izrejala in krmila. Pri nakupu mrjasca se toraj to ne sme prezreti in se odsvetuje, da bi se nakupovali mrjasci od svinjerejcev, o kterih se ne ve, kako izrejo in krmijo svojo živino. Zdrav mrjasec mora pa tudi ostati zdrav, kajti od tega trenutka, ko je zbolel, ni več za plemensko uporabo. Zdrava pa ostane žival, če se zreja in krmi pravilno in naravno. Kako pa bi naj ostal mrjasec zdrav, če mu je odločena mnogokrat naj-žalostnejša usoda, ki ga more doleteti, namreč, da je trajno zaprt v zaduhlem hlevu, ter da se ga le takrat spusti na dan, ko bi naj plemenil. Mrjasec mora imeti na vsak način suh, zračen in svetel hlev. Tudi bi se plemenski mrjasec nikoli naj ne zapiral skupno z drugimi svinjami, da se ne razburja brez potrebe spolno, kar je krivo, da postane navadno sčasoma hud. Za mrjasca je najboljša prostorna utica, kjer se lahko dovolj giblje. Da ne živi mrjaBec skupno z drugimi svinjami in se ne goni ž njimi na pašo, to se pri-
poroča iz različnih vzrokov, prav posebno pa zaradi tega, ker se potem da določiti, da bi svinja plemenjača vrgla o določenih, pravilnih časih mladiče. Gibanje pa je za plemenskega mrjasca neobhodno potrebno, ako naj ostane dalje časa plemenjak. Mrjasec bi naj v vsej svojej zunajnosti, v vsej svojej obliki in gibanju kazal neko možko moč. Njegov značaj naj bo nekako vesel, toda ne hudoben in zahrbten. Tudi na to se mora gledati, da so spolni udi dobro zraščeni. Da so mladiči lepi, k temu pripomore veliko tudi to, če se mrjasec začne o pravem času puščati. V tem oziru se pri nas še mnogo greši, ker se mrjasec pušča mnogo prezgodaj, t. j. ob času, ko se njega starost za plemenje še zdavnej ni začela. Svinjerejec, ki dela tako, bo kaj hitro na svojo škodo opazil posledice, kakor slabo plodovitost, slabotne nedorasle prasce in slabo rast. Mrjasca bi toraj ne smeli puščati po plemenu pred dopolnjenim prvim letom in še takrat le po redko. Dorasel je pa mrjasec le še po dokončanem drugem letu, in v tem letu mu je doraslo tudi zobovje. Mrjasci ostanejo do desetega leta plodoviti, vendar pa se redkokedaj uporabljajo tako dolgo, k večjemu tam, kjer se ni bati sorodstva. Odsvetujemo pa, da bi izvrstne mrjasce začeli koj po drugem letu pitati, ampak boljše je, da se isti zamenjajo z drugimi nesorodnimi, ker na ta način bi se dobava mrjascev olajšala in bi postala ceneja.
Koliko prašič se naj pripusti jednemu mrjascu, to se ne da natančno določiti; mlademu mrjascu ‘se seveda pripusti manj svinj kakor staremu. Najmanjših pripuščajo angleški svinjerejci in to navadno do 10 svinj na enega mrjasca. Na vsak način pa ostane tak mrjasec potem več časa plodovit in oplemeni bolj gotovo. V vzornih svinjerejah naše c. kr. kmetijske družbe tudi ne pride povprečno na enega mrjasca več kakor 10 svinj. Na deželi so razmere v tem oziru zelo slabe, ker — kakor je statistično dokazano — pride tam na 75 svinj en sam mrjasec. Seveda moramo pomisliti, da svinje tukaj ne kotijo v gotovih dobah, ampak to je razdeljeno na celo leto, vsled česar postane vporaba mrjasca bolj jednakomerna. Taka razdelitev na celo leto pa se ne sme nahajati v umni svinjereji. Če kotijo svinje le v dveh perijodah, je seveda čas med posameznim oplemenjenjem mnogo krajši, in je pač težko, da bi potem en sam mrjasec oplodil toliko svinj. Dobro je toraj, da se redi že za 20—25 svinj po en mrjasec. Tudi na to je treba paziti, da se spušča mrjasec samo enkrat na dan. Da ostane mrjasec dolgo dober plemenjak, mora imeti tudi za to primerno hrano. On se ne sme krmiti z isto pičo kakor druge svinje. Njegova hrana naj bi bila kolikor mogoče naravna. Po letu je najboljša sveža piča, pomešana z ovsem, po zimi pa naj nadomestujejo svežo pičo senske cvetlice, pleve in drobna otava in sicer vse to namočeno, potem pa surova repa in pesa, pomešana z ovsem. Kot pijača se priporoča čista voda. "V obče pa se naj hrana ravna po tem, kako se uporablja mrjasec, naj bo močna ali slabejša, da isti ne postane debel, ter ne zgubi prezgodej svoje plemenske veljave.
pl. Naredi.
0 stavljenju hlevov.
Piše Janez Putz, Sv. Lovrenc ob Wekselnu.
V naslednjem se objavi proračun, ki se je podal pri stavljenju v prejšnji številki opisanega hleva za govedo. Po tem pač vsakdo lahko preračuni, koliko bi stal tak hlev v kteremsibodi kraju.
Cene za materijal in delavce niso navedene, ker so iste gotovo v različnih delih dežele različne.
A. Materijal za zidarska dela:
Lomljenega kamna 200 kubičnih metrov, apna 15 stotov, peska 20 kubičnih metrov, cementa 600 kilogramov, proda 180 kubičnih metrov.
B. Dnevi dela zidarjev in poda v a č e v.
Zidarji 200% dnij, podavači 92% dnij, podavačice 64 dnij.
C. Les za tesarska dela.*)
4 komadi zidarskih stolic, (Mauerbitnke)			8-40	m	dolge	‘V.o	debele
B	11	Bund	11-20	n	rt	,8Ao	rt
10	rt	smrekovih tramov (Fichtentriime)	11-20	rt	rt	•%	rt
11	n	rt	6 60	v	rt	*%«	rt
10	rt	mecesnovih tramov (L&rchentr&me)	11-20	rt	rt	,#/*4	n
11	rt	rt	6-50	rt	rt	*%4	it
2	n	(Firstbaume)	8 40	n	rt	‘V. 8	n
10	rt	(Scharn [Pfette])	7-00	n	rt	‘"/.S ,3/16	n
6	rt	(Scharrigel	5-50 [Pfettenversirebungen])		n	rt		v
5	n	brun (Balken)	4-50	tt	rt	‘“/.S	n
16	rt	vezij (Bander)	2-50	V	rt	‘V,.	rt
33	rt	lemežev (Sparren)	8-00	rt	rt	"/is	rt
12	rt	lesa za jasli (Krippenhftlzer)	900	rt	9	‘%.	n
27	n	soh za pregraje (Standsaulen)	2-00	H	rt	‘V.*	rt
6	rt	pragov ' •	(Schwellen)	9-00	rt	rt	m razni	
krajši pragi; podboji za 6 vrat 2 dva metra široka, 4 po jeden meter v širokosti, 31*35 m, dolgi 10/16 debeli; podboji za okna, 30-80 m dolgi in % 0 debeli; podboji za ventilacije, 26-00 m, dolgi in %0 debeli; lestice nad jasli; raznih drugih lesov v vrednosti 20 K\ 200 komadov desk % palca debelih; 401 komadov desk % palcev debelih; 200 komadov desk % palcev debelih; 78 komadov mecesnovih plohov 2 palca debelih in 5 m dolgih; 300 lat lične širokosti in debelosti; žejeznina za 97 K 16 v vrednosti (od te polovico žrebljev); 72 velikih vreč žaganja.
D. Delavski dnevi tesarjev:
394% delavnih dnij.
E. Pokrivanje.
Slama za streho je stala 436 K 76 v (drugačna streha bi bila zaradi vožnje predraga); 20 delavskih dnij.
F. Steklarska dela.
Skupaj 16 K.
V krajih, kjer je les drag, bi stal tak hlev seveda veliko več. V tem oziru naj opozorimo na dežele, v kterih je les še dražji kakor pri nas, in vendar se zopet zmiraj bolj stavijo leseni hlevi kakor n. pr. na Nižjem Avstrijskem in v Švici. In zakaj? Ker so lesene stavbe bolj zdrave, in tudi trpežnejše, to pa posebno takrat, če se tla osušijo ali sproti osušujejo, in če je vse dobro urejeno, kar se tiče svet-
*) Ako so kteremu naših cenjenih naročnikov znana za tukaj navedene nemške izraze slovenska dobra po-znamovauja, naj mi jih blagovoli naznaniti, da jih objavim v prinodnji številki. Pri najboljši volji sam nisem mogel do sedaj zvedeti za nje.	—a—
Št. 20.
t> o k |» o d a r n k i (1 I a s n i k.
155
lobe in prezračevanja. Gospod Andrej Boudouin, ravnatelj tehničnega zavoda na Dunaju, se je izrazil prav pohvalno o tem hlevu; posebno pa je povdarjal vporabo lesa. Prihodnjič bomo še navedli, v kolikor je ta novi hlev boljši ali Blabši od prejšnega, starega.
Kako naj se sodi pripravljajo za pijačo in prazni potem "ohranjujejo ?
Glavna napaka kletarstva je mnogokrat slabo ravnanje s sodi. Če pride človek v kako klet, in je posestnik toli prijazen, da mu da pokusiti vsebino sodov, bodisi vino, bodisi mošt, mora pač opaziti vsak, ki še nima popolnoma pokvarjenega okusa, da ima pijača okus po plesuobi ali jesihu ali večkrat po obeh. Ako pa tisti, ki okuša pijačo, posestniku naravnost pove svoje mnenje, dobi navadno odgovor: „To je okus po zemlji.“ S tem naj bi bilo rečeno, da so tla kriva tega okusa in duha; v resnici pa je stvar popolnoma drugačna, kajti svojstvo, ki ga dobi grozdje in sadje od zemlje, je popolnoma drugačno kakor je okus po plesnobi. Izraz „okus po zemlji“ se toraj pogosto zlorablja, da se olepša vnemar -nost v kletarstvu. Pijača, ki ima okus po plesnobi, je za nepokvarjen okus neznosna in se toraj le prav težko proda. Vzrok duha po plesnobi moramo iskati le v pokvarjeni posodi.
Neprijeten okus dobi pijača lahko tudi od novih sodov, če se niso dobro pripra-*■ vili, in to je okus po lesu. Pijača pov-v zame iz lesa snovi, ki ji dado okus po lesu. Plesnobo, kakor tudi okus po lesu prav težko odstranimo iz pijače. Novi sodi se toraj morajo primerno pripraviti, s starimi pa se mora tako ravnati, da se ne naredi v njih nikoli plesnoba ali jesih.
Nova posoda se mora izčreslati. 'V velikih kletarstvih je izčreslanje prav lahka stvar. Čep in pilika se izbijeta, sod se postavi s priliko navzdol, in skozi čep se napelje par, ki se razširi po dogah sodovih, ter izvleče iz lesa vse snovi in vse to izteče skozi piliko kot umazana voda. V prilično četrt uri je sod že toliko izČreslan, da pijača ne dobi več okusa po lesu, ako se vlije v posodo. Mali kletar pa nima parne priprave; zato pa si mora pomagati na drug način. Izčresla se namreč sod tudi lahko z mrzlo vodo. Posoda se postavi ob kakem studencu ali potoku in se napolni z vodo. Brž ko je ta postala črna, se sodi izpraznijo in napolnijo z drugo vodo. To se ponavlja tako dolgo, dokler ne ostane voda v sodih čista. Da se posoda na ta način izčresla, za to je treba Časa treh do štireh tednov. Mnogo hitreje se sodi izčreslajo z vročo vodo, ker ta hitreje povzame in razpusti vse slabe snovi. Čep se zabije in v sod s tremi hektolitri se vlijeta dva do trije škafi kropa; nato se zabije tudi pilika in sod se prevrača na vse strani. To prevračanje se mora vršiti v kratkih presledkih. Ta voda pa se mora izliti iz soda, dokler je še mlačna kajti sicer bi sod zopet povzel raztopljene snovi. To se ponovi tri-do štirikrat in potem se posoda izpere. Se hitreje se posoda izčresla, če se pridene 1 hektolitru vrele vode 1 kg sode. Tudi ta lug se mora izliti iz
soda, predno se ohladi. Nato se naj sod izmije najprej z vrelo, potem pa z mrzlo vodo, da se tako odstrani vsa soda. Ta način izčreslanja se zelo priporoča majhnim kletarjem, ki nimajo omenjene parne priprave.
Da na ta način pripravljeni sod postane „vinski", naj se skuha nekaj litrov vina. To se naj vlije v sod, ki se potem zabije in prevrača na vse strani. Luknjice v lesu povzamejo vrelo vino in na ta način dobi sod duh po vinu. Preostalo vino se izpusti, in sod se posuši. Ako se isti ne napolni takoj, naj se požvepla. Za sode, v kterih hočemo shraniti jabolčnik, se lahko rabi mesto vina sadni mošt. Svetuje se, da se taka posoda napolni z nezavrelo pijačo, toraj z vinskim in jabolčnim moštom, tako da ta vreje le še v njej.
Jedna zelo važnih nalog v kletarstvu je ta, da se ohrani posoda pred plesnobo in okusu po jesihu. Že ako bo pijača več časa toči iz soda, se lahko zgodi, da se del sodavih dog, ki ni pokrit s tekočino, prevleče s plesnobo, posebno pa ako pilika ni tako zabita, da jfi ne prihajal zrak skozi njo v sod. Da se tej plesnobi izognemo, je najboljše, da iztočimo pijačo, ki bi se naj rabila, v majhne sodčke, da iztakanje iz jednega soda ne traja predolgo. Prazna posoda ne sme ostati z ostankom pijače v kleti, kakor se pogo-stoma godi, temveč sod se mora popolnoma izprazniti in dobro osnažiti; najboljša za ta posel je veriga, ali po drobno kamenje. Da se prepričamo, jeli je sod snažen, držimo sod poševno proti solncu, tako da pride skozi piliko svetloba, ter potem pogledamo skozi čep. Če se nahaja na stenah ali dnu kaka nesnaga, mora se nadaljevati s snaženjem. Tako osnažen sod se položi z odbito piliko in čepom na dva droga in sicer tako, da pride pilika najbolj navzdol, da se tako lahko izcedi vsa voda. Znotraj se sod posuši v enem ali nekoliko dnevih, kakoršno je pač vreme. Ako se posoda koj ne rabi, se ista najboljše ohrani, če se požvepla; v ta namen se zabije najprej čep tako, da ne more zrak skozi. Nato se vzame za sod s 3 hektolitri odrezek žvepla. Ta se obesi na žico, se užge in spusti v sod; sedaj se zabije tudi pilika. Najboljše je če se tak sod potem shrani v kaki suhi kleti. Ko žveplo gori, naredi se žveplena kislina, ki zabrani plesnobo. Tako žve-planje se mora po letu ponavljati vsake štiri, po zimi pa vsakih šest tednov. Predno pa se potem tak sod rabi, mora se s svežo vodo dobro izplahniti.
To žveplanje praznih sodov ni najmanj škodljivo pijači, ki se pozneje nalije v sodove; ravno nasprotno! Žveplanje je najpriprostejše in najcenejše sredstvo, da se ohranijo sodi in pijača zdrava. Ponekod imajo navado, da puščajo posodo z odprto piliko in čepom; v tem slučaju toraj posoda prav lahko splesnivi ako ni shramba posebno suha. Po drugih krajih imajo zopet navado, da izbijejo sodu eno dno in ga puste popolnoma odprtega. Oe je shramba suha, se sod na ta način res obvaruje plesnobe. Toda vsak tak odprt sod dobi sčasoma nekako okus po zraku in ta okus se prenese pozneje tudi na pijačo, ako se posoda poprej ne naredi „vinska".	A. Rauch.
Gnojenje z umetnim gnojilom.
Izviren članek.
Kdor dobro maže, dobro vozi pravi pregovor, in ravno tako resnično je, kdor dobro gnoji, pridela dosti in dobrega blaga. Le tistim gospodarjem bode mogoče pod današnjimi razmerami se Še držati, kteri bodo na malem prostoru veliko več in boljšega blaga pridelali kakor nekdaj.
Marsikteri si bode mislil, naši predniki niso poznali ne umetnega gnoja, ne drugih novotarij pa so več in boljšega blaga pridelali kakor mi. To je lahko bilo mogoče. Po eni strani imamo mnogo škodljivcev, kterih nekdaj ni bilo, po drugi strani pa naša zemlja pred davnimi leti še ni bila tako izsesana kakor je dandanes. Rastline ne zrastejo iz nič, ampak njim je treba živeža, ker one tudi jejo in sicer čisto gotove snovi, od kterih nas naj bolj zanimajo: dušeč, kali in fosforova kislina. Če bi bila v zemlji še tako velika zaloga teh imenovanih snovi pa če mi leto za letom iz njive in travnika več vzamemo, kakor potem v podobi gnoja nazaj povrnemo tako je čisto naravno, da zemlja od leta do leta bolj nerodovitna postaja in mi z vsem našim trudom dosežemo le pičle in slabe pridelke.
Posebno zanemarjeni so v tem oziru naši travniki. Njivo, tisto še kmetič gnoji. Zakaj? Zato ker on ve, če bi samo vsako leto sejal, pa nič ne gnojil, bi mu nazadnje nič ne zrastlo. Travnika pa nič ne gnoji, pa le vsako leto kosi, zakaj bi ga toraj gnojil. Kosi zares — pa kako malo se nakosi — in še to kar je, je za vzgojo mlade živine kaj malo vredno. Se enkrat, celo dvakrat toliko krme bi na istem travniku pridelal, če bi ga in redno dobro gnojil. Zatoraj naj nikdo travnika ne dokupi z namenom potem eno živinče več rediti, dokler nima svojih domačih travnikov v najboljšem stanju. Namesto, da bi štel 500 K za travnik, kupi za 50 K umetnega gnoja pa bode pridelal krme toliko več, kakor da bi travnik dokupil. Koliko imamo kmetov, kteri vsako leto za sto in še več kron krme dokupijo. Izdali naj bi vsako leto 40—50 K za umetni gnoj in ne bilo jim treba krme dokupovati.
Mi bi radi, da bi živina hitro velika zrastla. Kakor rastline ne zrastejo iz nič, tako tudi živina ne more napraviti mesa in kostij iz nič, ampak iz redilnih snovi, ktere so v krmi. Razvidno je toraj če hočemo vzgojiti lepo vzrastno živino, ji moramo pokladati tečno in redilno krmo; če hočemo pridelati tečno in redilno krmo, ne smemo zanemarjati naših travnikov. Razven da jih osušimo, če so mokri vsaj z odprtimi jarki, grmičovje in štorovje iztrebimo, mravljenjake odstranimo, pobranamo in mahu otrebimo, jih moramo gnojiti, da ne bomo pridelali samo tiste malovredne krme, ktera živini samo veliki trebuh napravi, ampak da bomo pridelali tisto tečno in redilno krmo v obilnej meri, iz ktere živina napravi dosti kostij in mesa.
Jesen je pravi čas za gnojenje travnikov s Tomaževo žlindro in z kajnitom. Sto kil, to je ena vreča žlindre, ima samo 14—20 kil vsebi tiste snovi, ktere mi kupimo, to je fosforove kisline. Vse drugo to je 80 — 86 kil, so zanj smeti. To je jako važno za vsakega, ki jo kupi, da bo
vedel, da med žlindro in žlindro je velik razloček in se pri njej tudi precej goljufa.
Tomaževa žlindra v celih vagonah pride eden stot 70 — 80 vinarjev ceneje in še več, kakor če se na drobno kupi. Ker se jo pri nas že precej porabi, poživljam vse gospodarje v savinjski dolini in one ob železničnib postajah Celje-Sent Jur in Konjice, kteri so namenjeni jo letos kupiti, naj jo nemudoma pri meni z dopisnico naročijo. Kakor hitro pride za eno postajo naročil za vagon bode takoj naročen. Natančna cena se še ne ve. 18°/0 žlindra stalo bode okoli 6 K 50 v sto kil.
F rane Goričan,
kmet. potovalni učitelj Maribor.
Zmrzlikar.
Tem potom se opozarja na škodljivca, ki na Štajerskem sicer ni neznan, ki pa se je sedaj nahajal le posamezno. V novejšem času pa se hoče tudi pri nas udomačiti kakor se je na Nižjem Avstrijskem, Češkem in v Nemčiji. Dejstvo, da se je zmrzlikar trumoma nastanil v Purggu pri Irdingu in v Gleisdorfu, kaže vsaj na to. Treba je toraj paziti!
Mali zmrzlikar je metulj, ki se prikaže — kar je čudno — še le, ko nastane mraz, to je v začetku meseca oktobra do decembra, kakor je pač vreme; od tod tudi njegovo ime. Nadalje je na tem škodljivcu čudno tudi to, da samica nima perutij, ampak ima mesto istih le nekak nastavek. Zato pa mora iti peš po celem deblu do vrhunca, kjer leže približno 250 jajc v popkovje raznega sadnega drevja. Iz teh jajc se izležejo spomladi gosenice, ki se imenujejo vsled svojega čudnega pregibanja pednjači, in ki zelo škodujejo s tem, da žro mlado listje in cvetje. Mnogokrat uničijo te gosenice cela drevesa. Koncem maja in v začetku junija spuste se po niti proti zemlji, kjer se prav plitvo zapredejo in pridejo potem v začetku oktobra kot metulji zopet na dan.
Ker se pozna to njih življenje, se tudi lahko zatirajo. Ako se nam posreči, da preprečimo samici dohod do vej, je s tem škodljivec že zatiran. To pa se doseže z takoimenovanimi lepljivimi obročki (Klebringel. V polmeterski ali doprsni visokosti se priveže na vsako sadno drevo dvanajst centimetrov širok pas iz močnega papirja*) in ta se namaže štiri milimetre na debelo in tri palce na široko z limom za gosenice, ali še boljše s „petrino “.**) Ta lim za gosenice ostane več mesecev masten (klejast), vendar pa se mora vsakih šest dnij zmršiti s primerno krtačo. Na ta obroček se primejo samice, ko romajo po deblu navzgor in poginejo. Omenimo še naj, da mora imeti tudi drog, ki stoji pri drevesu, tak obroček, sicer bi bil trud zastonj.
E. Grofibauer.
Lepi uspehi z umetnim gnojem.
Izviren članek.
Žalostne gospodarsko razmere v naši ožji domovini silijo kmeta misliti, kako bi gospodaril, da ne bi od dne do dne dalje zagazil v brezdno dolgov.
*) Najpripravnejši je pergainentnipapir (Bastpergament-papier), ki se dobi pri J. Loschniggu v Gradcu, Gries-gasse.
**) Petrina se dobi pri Avgustu Propfe Ustju nad Labo (Aussig an der Elbe); najboljše je, če se naroči cel sod — lahko tudi po zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu, Mehlplatz 1, 3. nadstr. V manjši količini se dobi tudi pri J. Loschniggu v Gradcu, Griesgasse.
Večina kmetov greši ravno s tem, ker gre še vedno staro pot, posebno kar se tiče gospodarjenja s travniki. Razun vina in hmelja pač ni nobene panoge v našem kmečkem gospodarstvu, ki bi le približno dala tak dobiček kakor ravno dobro oskrbljen travnik.
V nekem prejšnem listu dal sem mi-glaje, kako bi si zboljšali naše travnike, a danes hočem poročati o svojih uspehih. Eden mojih travnikov, kteri meri 3 orale (johe), bil je, ko sem ga kupil, popolno omlakužen, poln mahu, rasla je večinoma preselca, konjska smrt, šar in biČje, na zvišanem delu travnika pa še si kosec ni imel v kaj kose obrisati. Kakor sem že v prejšnem listu omenil, sem ta travnik osušil, osnažil in pognojil z umetnim gnojem. Leta 1905. sem meseca aprila raztrosil na 3 orale:
1200 kg žlindre 16% okroglo 100 kg K 6.— = K 72.— 400 K kalija 40% okroglo
100 kg K 13.— = „	52,—
gnojenje je toraj skupaj stalo K 124.—
Ker je bilo gnojenje zelo pozno izvršeno, in vrhu tega Še potem suša, se v seneni košnji ni pokazal očividen učinek, med tem ko je bilo potem otave 2 voza več nego sena. Pričakoval pa sem glavni učinek od letošnjega leta. Osnažil sem seveda tudi letos travnik z brano in ga potem samega sebi prepustil do košnje. V prvi košnji sem dobil 12 vozov h 700 kg =	84 g
otave pa je bilo 9 vozov
it 700 kg —	63 q
skupaj 147 q
medtem ko sem dobil pred gnojenjem sena in stave skupaj
9 vozov...........h 700 K 63 q
sedanji večji pridelek je 84 q ako računim q po K 4.—, za katero ceno mimogrede omenjeno pridelane krme ne mislim prodati, je večji pridelek . 84 x 4 = 336 K odštejejo se štroški gnojenja v znesku .	124 „
preostaja kot letošnji čisti
dobiček.................K 212.—
Nisem pa vštel v ta račun najmanj 3 vozov krme, ktere sem lansko leto več pridelal, in gotovo bo še prihodnje leto več priraslo kot pred gnojenjem.
Dosegli uspehi pa so me seveda tako zadovoljili, da ne mislim samo letos vseh travnikov deteljisča, vinogradov, kakor tudi sadonosnika zopet enako gnojiti, ampak odločil sem se, da hočem napraviti v občo korist zelo natačne poskuse na malih (500 m2) parcelah in tudi poskusiti za naš kraj dostikrat zelo potrebno gnojenje z apnom. Naprosil sem v to svrho gospode strokovnjake, da mi bodo šli na roko. Želeti bi bilo, da bi se pri deželnih in državnih vinogradih, kakor tudi na vino-rejski šoli in v viničarskih Šolah upeljali enaki poskusi pod vodstvom naših deželnih gosp. kemikov in svoječasno objavili v tem listu učinki.
Da je gnojenje z umetnim gnojem tudi za vinograde izvrstno, hočem samo navesti kot dokaz, da je v moji bližini posestnik, kteri rabi že več let zgoraj navedena gnojila, kakor tudi čilski soliter in doseže skoraj neverjetne uspehe.
Za vsak slučaj je priporočljivo, da bi se vse filijalke kmetijske družbe poprijele poskusov. Kjer pa je gnojenje že vpeljano, organizirale bi naj nakup na cele vagone. Ker pa so ljudje v tej zadevi dostikrat še le malo poučeni, treba je, da se pre-krbi pouk o umetnem gnojenju; gg. potovalni učitelji bodo gotovo radi takim prošnjam ustregli. Ako pa bi bil povabljeni g. potovalni učitelj zadržan, spregovori naj kteri v tem že izkušen posestnik v priprosti besedi o svojih izkušnjah. Posestniki, kteri se za to zanimivajo, dobijo potom filijalk lahko tudi brezplačno knjigo „Nauk o gnojilih" kakor tudi za poskus potrebno množino umetnega gnoja Pisatelj te knjige gosp. dr. Skazil*), kojega naslov vam g. urednik rad poda, se za take poskuse zelo zanima in go-dovo rad z besedo in djanjem pomaga. Jaz sam, kakor tudi več udov naše podružnice mu v tem oziru vemo hvalo. Na noge toraj! Kmet sedaj v jeseni je gnojenje naj ugodnejše.
V Podplatu, 14. septembra 1906.
Kako naj uporabimo letošnje sadje?
Mnogo so obetala letos spomladi cvetoča drevesa; toda kako nas je v raznih krajih ogoljufalo upanje na dobro jesen! Saj se nahajajo lepa južna ležeča pobobčja, ki pa so popolnoma prazna. Vzrok ti slabi letini je pač prepogosti dež med cvetenjem in v zgodnjem poletju ter pomanjkanje čebel; tudi tončič in drugi taki škodljivci so naredili na večih krajih veliko škode. Toda vkljubtemu se letošnja letina lahko še imenuje slaba srednja sadna letina. Visoko ležeče pokrajine ter senčnate globoke lege in konečno kraji, kjer ni bilo spomladi preveč dežja, imajo naravnost mnogo sadja. Žal, da je storila v nekterih teh krajih, kakor n. pr. v okraju Weiz toča veliko škode. Večjo škodo je povzročila letos tudi rujava bolezen povsod tam, kjer se ni škropilo z modro galico. Ponekod pa je sadje naravnost uničeno ali pa vsaj močno poškodovano. To pot bo toraj najboljše, da se pobere le dobro sadje, drugo pa, ki je poškodovano vsled rujave bolezni, naj se porabi za mošt. To velja posebno o zimskih mošanckah in zlatih parmenkah. Dober sad bo se lahko prodal. Četudi imajo vse druge sadjerejske dežele dobro sadno letino, vendar to ne bo zadostovalo; kajti povsod se zmiraj bolj in bolj povprašuje po sadju. Treba je namreč pomisliti, da je bila leta 1905. na vsem kontinetu zelo slaba letina. Vse zaloge in kleti, kjer se delajo konzerve, vse tovarne, kjer se dela jabolčnik, so prazne in se morajo zopet napolniti. Nadalje naj omenimo, da bo v Nemčiji zaradi peronospore tudi vinska trgatev izpadla slabo. V srednji in južni Nemčiji je sicer precej sadja, a vendar premalo. Na Wurtemberškem se celd mora uvažati jabolčnik. To velja tudi v kraju ob Renu. Tudi na Saksonskem je poškodovala sadje toča. Mnogo sadja se obeta v Schleswig-IIolsteinu ter v izhodnih pokrajinah, kakor tudi v hamburški okolici. Seveda bo se preostalo sadje najpoprej prodalo v pokrajinah, ki so v
*) Dr. Skazil, Gradec, Raubergasse 11.	—o—
bližini Nemčije, kakor na Gornjem Avstrijskem, Češkem in sploh v deželah, kjer bo mnogo sadja. To je vzrok, da se za sedaj tako malo povprašuje po sadju. Vendar zimsko sadje bo postalo dražje, četudi je baje v Ameriki dobra sadna letina. Za to pa je tudi treba, da se zimske vrste dobro shranijo, natančno sortirajo, ter da so pripravljene za prodajo!*)
Posebno naj bi se pazilo na dobre vrste, kajti takih nikakor ni mnogo in se bodo dobro plačevale. Naj bi se toraj sadje pridno pošiljalo na razstave in sadjarske sejme, ter naj bi se radi posluževali posredovalnic in tozadenih društev. — Prav posebno pa se opozarja na pripravljanje dobrega sadjevca za prodajo, kajti na ta način se lahko spravijo slabejše vrste v denar, ne da bi jih bilo potrebno postavljati na trg; razven-tega pa še vendar ne trpi ogled dežele. Vsa posoda je prazna in mora biti napolnjena, in ker bo prihodnjo spomlad primanjkovalo sadjevca, bo se prav dobro prodal. Ako gospodinje tudi še posušijo dosti sadja, bo se gotovo posrečilo dobro^ izkoristiti letošnje sadje, kajti tudi na Štajerskem samem promet s sadjem ne bo majhen.
Koloman Grofibauer.
Brezobrestna posojila za revne vinogradnike na Štajerskem.
Da se zasade vinogradi, ki jih je uničila trtna uš, dovolila jo dežela in država za prosilce sledečih okrajev za .eto 1906. nastopno svoto: 1. Brežice	za
71	prosilcev	34.800 A;	2. Kozje	za
20	prosilcev	10.000 A;	3. Sevnica	za
28	prosilcev	10.000 A;	4. Šmarje	za
23	prosilcev	10.000 K;	5. Konjice	za
4 prosilcev 3.600 A; 6. Maribor za 98 prosilcev 71.200 AT; 7. Sv. Lenart za 34 prosilcev 22.500 /v; 8. Slovenska Bistrica za 74 prosilcev 38.200 A; 9. Ptuj za 112 prosilcev 50.500 AT; 10. Rogatec za 24 prosilcev 10.000 A; 11. Ormož za 152 prosilcev
65.000	A; 12. Ljutomer za 58 prosilcev
25.000	A; 13. Gornja Radgona za 64 prosilcev 800 A; 14. Cmurek za 1 prosilca
29	000 A; 15. Lipnica za 23 prosilcev 14.400 A; 16. Arnovž za 8 prosilcev 4000 A; skupaj toraj za 794 prosilcev
0 razširjanju štajerske kure.
Kakor znano trudite se v to najbolj poklicani korporaciji c. kr. štajerska kmetijska družba in deželni odbor že več let, da bi povspeŠili rejo domače in že od nekdaj imenitne štajerske kure, ki je žal v pretečenih letih vsled brezmiselnega križanja z drugimi tujimi pasmami zelo degenerirala; to domače pleme z vsemi svojimi izvrstnimi lastnostmi naj bi se toraj zopet vzgojilo, brez ozira na posamezne ljubitelje tujih plemen. S tem bo se kmečkemu prebivalstvu odprl
*) Glej brošuro: „Spravljanje in razpošiljanje pečk-natega sadja11. Spisal strokovni učitelj Brttders v Mariboru. Založila c. kr. kmetijska družba v Gradcu. Stane poštnine prosto samo 60 vinarjev.
zopet lep vir, kajti štajersko kuro radi kupujejo, ona ni preobčutna napram raznim vremenom, ni izbirčna v piči, leže mnogo jajec in da dobro pečenko.
Pred vsem so se v deželi ustanovile pod vodstvom tozadevnih strokovnjakov postaje za vzrejo štajerske kure. Ko se je na ta način dobil primeren materijal, oddali so se nekterim kmetom plemenski petelini in štajerske kure, ter se je poskrbelo za to, da se je plemenila le ta čista pasma. Tudi posameznim podružnicam kmetijske družbe dala so se jajca za valjenje.
In res je Štajerska kura po srednjem Štajerskem in v južnozahodnem delu graške okolice že precej razžirjena. Vendar pa se štajerska kura, do sedaj še ni mogla udomačiti po izhodnem delu graške okolice, Čeravno je prav ta kraj vsled svoje bujne vegetacije kakor navlašč za perutninarstvo.
To je napotilo načelstvo lani ustanovljene kmeti jske podružnice K um b er g, ki obsega štiri občini in se razprostira čez 2700 hektarov, da se je obrnilo do centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe s prošnjo za brezplačno oddajo jajec za valjenje in sicer za jajca rudeče pasme štajersko kure; tej prošnji se je ustreglo kolikor je le bilo mogoče. Podružnica Kumbergje dobila iz postaje v Grotten-hofu 200 in iz one v Feldhofu 500 jajec za valjenje, da jih razdeli med svoje ude; ta so se dala 26 zanesljivim perutninarjem.
Ker so bila jajca oddana v zgodnji spomladi, izvalilo se je malo piščet; skoraj 75 odstotkov jajec je bilo neoplojenih. Jajca, ki so se oddala pozneje, so bila boljša, kajti izvalilo se je povprečno 60 odstotkov. Jzvaljena piščeta so lepo rasla in so one pasme, ki je razširjena v Sulmski dolini. Seveda kažejo nektera piščeta še drugo pasmo in nahajajo se taka, ki imajo črne noge ter modro kožo. Na vsak način pa je 50 odstotkov pristnih štajerskih piščet, ki odgovarjajo vsem lastnostim te pasme. To je toraj gotovo precejšen napredek naših podružnic v perutninarstvu.
Za nadalje bi se priporočalo, da bi se s primernimi predavanji in demonstracijami vzbudilo zanimanje kmetovalcev za štajersko kuro za perutninarstvo sploh.
Ker pa izhajajo vse te štajerske kokoši po raznih kmetijah le iz dveh perutninarskih postaj, je pač gotovo, da so si v bližnjem sorodstvu; potrebno bo toraj, da se dobe petelini tudi od drugih perutni-narjev, da se tako kri omladi. Podružnica v Kumbergu upa, da bo centralni odbor c. kr. kmetijske družbe tudi v tem oziru storil svojo dolžnost.
Ako bo tako ostala vsled menjave petelinov iz perutninarskih postaj kri zmiraj sveža, pač lahko upamo, da bo se tudi v izhodni graški okolici zmiraj bolj širila štajerska kura, in da bodo konečno popolnoma izginile razne degenerirane križane pasme.
Resno pa svarimo vse štajersko poljedelce, da si ne nabavijo drugih pasem, ampak da delajo na to, da se razširja le štajerska kura in od te edino le rudeča pasma na Srednjem Štajerskem. Nevarno bi bilo za povzdigo perut-
ninarstva na Srednjem Štajerskem, ako bi se ob enem z rudeČo pasmo redila tildi bela.*)	R. pl. Regner.
Drenažni tečaj.
Da se vzgojijo zanesljivi in praktični melioracijski delavci, sklenil je deželni odbor, da se vrši pri sv. Florijanu, okraj Deutschlandsberg (Nemški Lonč) šestdnevni drenažni tečaj in sicer od 22. do vštetega 27. oktobra tega leta.
Da bi bilo zanimanje za ta tečaj večje, podeli štajerski deželni odbor 15 ustanov po 20 A', da se tako tega tečaja tudi lahko vdeležijo revni kmečki delavci.
Natančneje glej v oznanilu!
Oddaja gozdnih sadik iz državnih nasadov v Ptuju v jeseni 1906. leta in v spomladi 1907. leta.
Iz državnih nasadov v Ptuju se oddajo za letošnje jesensko pogozdovanje in za pogozdovanje v spomladi 1907. 1. sledeče sadike: Smreke, mecesni, jelke, bori, akacije, laški oreh, črni orehi, žlahtni (laški) kostanji.
Naročila navedenih vrst se spremajo za letošnje jesensko pogozdovanje do konca mesesa oktobra 1906. 1. in za pogozdovanje v spomladi 1907. 1. do konca meseca februarja 1907. 1. pri c. kr. okrajnem gozdnem nadzorstvu v Mariboru in pri c. kr. postaji gozdne pažnje v Ptuju.
Neimovitim gozdnim posestnikom se oddajo smrekove, borove in jelove sadike, ako predložijo občinsko uradno spričevalo
0	neimovitosti, brezplačno, torej le proti povračilu upravnih stroškov v znesku
1	A 60 v za 1000 komadov sadik. Kmetje, porabite priliko in se oglasite o pravem času.
Gospodarske drobtine.
Zbrala.
Kedaj je najboljši čas za posekanje drevja?
Marsikdo ima na svojem vrtu črešnjo, slivo ali hruško, ktero bo treba posekati. Ako je drevo zdravo, uporabi se lahko les za mizarsko delo. Najboljši les za ta-namen dobimo od drevja, ki ga pose kamo sredi meseca decembra. Ce je le mogoče, počakajmo s posekanjem do tega časa.
Kaj naj storimo, če krava zadržuje mleko?
Dati ji moramo raztolčene kumene in brinovih jagod. Pozornost, kravo je treba obrniti kam drugam n. pr. s tem, da jo božamo in gladino po glavi. Z živaljo se mora lepo ravnati, molzti pa le počasi in previdno. Dobro je tudi, če se položi kravi mokra vreča na hrbtanec.
Snažnost
veliko pomaga pri rasti svinj. To nam potrjujejo poskusi in izkušnje. Krmili so popolnoma jednako štiri pujseke skozi šest tednov. Dva izmed njih so vsak dan dobro osnažili z vodo in krtačo, a druga dva so pustili umazana. Ko je potekel čas šesttedenske poskušnje , tehtali so osnaženi ščetinarji 25 funtov več kakor umazani.
*) Ali bi udom podružnic na slovenskem Spodnjem Štajerskem Škodovalo, ako bi se potegovale tozadevno za podpore?	—a—
Rože
ostanejo dolgo sveže, ako se pridene vodi, v ktero jih vtaknemo, nekoliko kafre.
Najboljše sredstvo proti podganam.
Na krožniku se zdrobi beli sladkor in nežgano apno; to se dobro zmeša in potem nastavi podganam. Blizu tega se postavi druga posoda z vodo. Ko podgana mešanico poje, postane žejna in se napije vode. Apno se v želodcu vžge, in žival crkne.
Plesnoba se odpravi iz sodov.
Ako se jih dobro izsuši in se vanje vlije 30 odstotne žveplene kisline. Sod se večkrat prevali in preobrne, da so vsi deli soda znotraj mokri. Žveplene kisline je treba vliti le toliko, da pomoči notranje dele soda. Ko se je to zgodilo, se še sod dobro izmije z mrzlo vodo.
Rak na drevju.
Proti ti bolezni se je izkazalo v novejši dobi kot izvrstno sredstvo ugašeno, kakor kaša gosto apno. Izrezati je treba drevesu obrunke, nastale od bolezni, te rane pa zamazati z apnom. Ako to sredstvo ponavljamo, ozdravimo drevo, če je bilo tudi že do polovice ogriznjeno od raka.
Priporoča se tudi to-le: Ako rakova rana še ni prehuda, se včasih zaceli, Če se vse, kar je bolnega, skrbno poreže, naredi potem z ostrim nožem po dolgem 3—4 zareze v deblo, tako da zareze segajo 10 cm nad rano in pod rano. Rana se potem obveže z zmesjo iz lcravjeka in ilovice.
Prašiči
se nalezejo večkrat posebne vrste ušij. Ako jih hočete zatreti, morate imeti pred vsem snago. Potem pa polijte svinje s tobakovo vodo. Ker ta tekočina ne zatre gnid, morate mazanje čez 5 dnij ponoviti, in se mora sploh ponavljati tako dolgo, da izginejo uši.
Lišaj pri govedu
Lišaj pri govedu povzročajo majhne živalice, ki žive v koži, in se jih človek ne naleze. Odpravi se lišaj, ako ugonobimo te živalice, takozvane pršice. Liša-jasto govedo je treba zjutraj prav dobro namazati z milom. Proti večeru se mora milo izprati z gorko vodo in lišaji odrgniti s krtačo, dagredo proč vse kraste. Nato je treba kožo zbrisati in posušiti, potem pa jo namazati z zmesjo iz jed-nega dela kreozota v desetih delih špirita. Ta zmes se dobi v lekarni. Mazanje s kreozotovo zmesjo se mora večkrat ponoviti drugi in tretji dan. Če pa je ostala še živa ktera pršica, ponovi se lišaj. Zato pa morate v tem slučaju takoj ponoviti vse zdravljenje, ker se manjši lišaj lažje zatre kakor razširjeni.
Novi hrastovi sodi.
Nove hrastove vinske sode se pripravlja na več načinov za hranjenje vina. Najpriprostejši način je ta, da se sod postavi blizu vode, ter ga mesec dnij zaporedoma vsak dan napolnite z drugo vodo. Pri tem pa vendar v lesu še ostane precej snovij, ki niso dobre, če pridejo v vino. Se bolje je, v sod naliti nekterikrat vrele vode, potem sod dobro zabiti ter ga valjati semtertje. Vrela voda in par. ki se razvija iz nje, dobro izlužuje sode
Boljši uspeh se doseže, če se doda vodi nekoliko sode. Prvo leto pa uporabite, sod na vsak način za le manj vredno vin
Smola
se spravi iz žage, če se je opriljela zčb med žaganjem, ako jo pomočiš z mešanico petroloja in navadnega olja. Mešanica naj vsebuje le jedno desetino olja.
Pozno sadje
naj ostane na drevju kolikor mogoče dolgo, a ne toliko časa, da nastopi slabo vreme, ker mu je v korist samo solnce. Sadje, ktero hočemo ohraniti čez zimo, moramo natrgati v suhem vremenu.
Kamelice in pelin
sta dobro sredstvo za zatiranje golazni) ki nadleguje kokoši. Kjer so se ugnjezdile pri kuretini uši in bolhe, jih je težko pregnati. Najceneje sredstvo za zatiranje je, če natrgamo kamelic in pelina ter oboje posušimo in stolčemo. S tem prahom je treba dobro potresti hleve in prostore, kjer imamo kokoši. Lahko tudi ti rastlini obešamo v šopih po hlevu.
Ali so mravlje sadnemu drevju škodljive?
Mravlje ne škodujejo sadnemu drevju, ampak one lazijo po drevju le zaraditega, ker se nahajajo na listju uši. Mravlje namreč srkajo sok, ki ga izcejajo uši. Preženite uši s tobakovo vodo in tudi mravlje ne bodo lazile potem več po drevju.
Mravlje lahko napravijo le jeseni nekoliko Škode na zrelem, jako sladkem sadju. Privežite okolu debla dobro poklejen papir, in mravlje ne morejo na drevo.
Ako lazi cela armada mravelj okrog drevesa s sladkim sadežem, položite tje-kaj umivalno gobo, potreseno s sladkorjem. Mravlje se naberejo v gobi v veliki množini, in se goba vtakne nato v vrelo vodo.
Najboljši čas za pripuščanje svinj.
Svinje se navadno po dvakrat na leto pripuščajo in sicer tako, da dobimo pra-seta v zgodnji pomladi, meseca marca, in drugič v poznem poletju oziroma v pričetku jeseni, meseca septembra. Ker traja brejost svinj okroglo po 4 mesece (3 mesece, 3 tedne in 3 dni) je za spomladno skotitev najbolje, ako vodimo svinje meseca novembra po plemenu, kajti v tem slučaju dobimo spomladno gnezdo meseca marca. V drugič jih je pa pripustiti dobra dva meseca pozneje, tedaj meseca maja.
Kako se odpravi iz vina duh po žveplu?
Ako smo grozdje žveplali, ima vino navadno neprijeten duh po žveplu. Ta smrad nastane v vinu zato, ker pride vanj žveplo, s kterim smo žveplali grozdje in kterega ni dobro opral dež. V takem vinu se potem tvori neki jako smrdljiv plin, kteremu pravimo žvepleni vodik in ki ravno povzroča smrdljivost vina. Da odpravimo ta smrad iz vina, svetuje se pretakanje vina v močno z žveplom zakajeni sod. Tako pretakanje pa se mora večkrat ponoviti, predno se doseže za-željeni uspeh. Veliko bolj pa je praktični sledeči način odprave smradu iz vina: Omisliti si je treba bakreni lij, po kterem se pretoči smrdeče vino v popolnoma zdrav sod. Med pretakanjem pa se mora lij večkrat prav dobro izbrisati
s čisto platneno ruto in se pri tem tudi ne sme pozabiti na cev. Enkratno tako pretakanje zadostuje, da zgubi vino popolnoma svoj neprijetni smrad po žveplu. V slučaju, da nimamo bakrenega lija, poslužimo se lahko tudi lesenega, v kterega denemo več bakrenih predmetov, kakor bakrenih plošč, bakrenih pokrivač i. t. d., ktere je seveda tudi treba med pretakanjem večkrat dobro obrisati s čisto platneno ruto. Pomnite pa, da ne sme biti bakreni lij pocinjen!
Nevarnosti jesenske paše.
Jesenska paša je po naših krajih zelo važna. Posebno veliko nam koristi, če je jesen dolga in lepa. V takih letih si prihranimo veliko krme, ki smo jo pripravili za zimo, in veliko lažje izhajamo spomladi. Z jesensko pašo se pa tudi živina utrdi, okrepča. Kaj pa je boljega za živino kakor dobra paša na svežem zraku, posebno pri nas, ko imamo povsod nizke in tesne hleve?
Jesenska paša ima pa tudi svoje nevarne in slabe strani, in na to hočem opozoriti danes naše gospodarje. Sleherno leto se pripeti, da nam gre na jesenski paši kako živinče po zlu, ker se je preob-jelo. Posebno nevarna je v tem pogledu paša po mladi detelji. Pašo po mladi detelji je zaraditega izkoriščati z vso previdnostjo, sicer smo sami krivi nesreč, ki se nam lahko pripetijo. Posebno moram svariti naše gospodarje pred jutranjo pašo po roBni detelji in sploh pred pašo po mokri detelji, kajti mokra mlada detelja je silno nevarna za napenjanje. Tak/ imenovana strniščna detelja je pa zmiraj nevarna, tudi če ni mokra ali rosna. Zato se moramo take paše kolikor mogoče ogibati. Strniščna detelja je še najbolj porabna, kadar jo je že slana oparila in je vsled tega nekoliko ostarela. Pa še v tem slučaju naj se živina najprej drugje pase, predno se žene na tako deteljo.
Zjutraj, ko je rosa, se tudi priporoča, da položimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predno se žene govedo na pašo, da ne pride s teščim želodcem na mrzlo in rosno pašo. Dobro je tudi, da se živina v tem slučaju pred pašo napaja.
Jesenska paša je za molzne krave najbolj ugodna ob lepem in suhem vremenu. (Je nastopi mrzlo deževje, potem ni dobra za molzno goved. Izkušnje uče, da krave ob taki paši manj molzejo. Živali se na taki paši sicer utrjujejo, toda na škodo mlečnosti, ki začne pri slabem vremenu pojemati.
Hlevski gnoj na starejši lucerni.
. Pri nas je navada, da gnojimo lucerno s hlevskim gnojem. To je sicer dobro ali precej potratno in neprimerno gnojenje. Po hlevskem gnoju se hitro pokaže trava, ki izpodriva lucerno. Lucerna potrebuje fosforove kisline in kalija, in zato je najbolje, ako ji gnojimo z umetnimi gnojili ali pa s pepelom.
Kako velika bodi gnojnična jama?
Velikost gnojišča in gnojnične jame se ravna po številu živine. Pri gnojišču računamo, da je treba za eno odraslo glavo goveje živine po 3 do 3 in pol štirjaških metrov prostora, v gnojnični
jami ga je treba pa najmanj feno tretjino kubičnega metra.
Mlado goved in prašiče je treba seveda primerno upoštevati.
Proti krompirjevi gnilobi
se varujemo na ta način, da krompirja ne stavimo v prevelike kupe in da skrbimo za zdrave, zračne, suhe in bladne kleti.
Gorke in vlažne kleti pospešujejo gnilobo. Take kleti je treba pridno zračiti. Dokler ni mraza, se puste okenca tudi Čez noč odprta, da vhaja vlažnost, ki se razvija iz krompirja, ko se poti.
Krompir, ki rad gnije, naj se tudi po potrebi prebira. V vlažni kleti je dobro potrošati po tleh apneni prah.
Zborovanja podružnic in krajnih društev.
Videm. Kmetijska podružnica na Vidmu priredi zopet učno predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 21. oktobra t. 1. ob treh popldane v Šoli v Rajhen-burgu. Predaval bode potovalni učitelj gosp. Martin Jelovšek iz Gradca o „Živinoreji in travništvu“. Radi važnosti tega predavanja se vabijo vsi udje in neudje, ki se zanimajo za živinorejo, da se udeleže zborovanja v čim največjem številu. Po zborovanju se vrši istotam odborova seja podružnice.
Razglas.
Drenažni tečaj.
Od 22. do vštetega 27. oktobra bo se vršil v Gros8-St. Florijanu, okraj Deutsch-landsberg šestdnevni drenažni tečaj.
Za ta tečaj bo se oddalo 15 ustanov po 20 K, revnim poljedelskim delavcem.
Namen tečaja je, da se vzgoje dobri melijoracijski delavci; iz teh se bodo potem izbrali potrebni delavci-vodje za melijoracijske stavbe.
Lastnoročno pisane prošnje naj se pošljejo najpozneje do 9. oktobra kulturno-tehničnemu oddelku štajerskega deželnega odbora v Gradcu, Raubergasse št. 8.
Razven starosti in dosedanjega bivališča naj se v prošnji tudi omeni, ali je prosilec še kdaj delal pri melijoracijskih podjetjih in ali bi v slučaju sposobnosti hotel postati delavec-vodja. Kmetje in kmečki delavci, se hočejo na lastne stroške udeležiti tega tečaja se vabijo, da se snidejo v pondeljek, dne 22. oktobra 1906, ob 8. uri predpoldan v Gross-St. Florijanu v gostilni Henrika H ar in g a, ter da se javijo g. deželnokulturnemu nadinženirju Jožefu Sinnreichu.
V Gradcu, dne 17. septembra 1906.
Od štajerskega deželnega odbora.
Tržna poročila
Graško tržno poročilo.
meterskimi stoti slame; sejm je bil močneje obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje Seno, kislo od K 4.40 do K 5.40, sladko od K 4.60 do K 5.60; ržena slama od K 4.70 do K 5.40; pšenična slama od K 4.60 do K 5.30, ječmena slama od K —do K —.—; ovsena slama od K —.— do K —.— ;ježna slama od K —do K —
Sej m z rogato živino dne 11. okt 1906. Prignalo se je 365 volov, 263 bikov, 530 krav, 90 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konjev.
Izvoz na	Nižje Avstrijsko: 4 volov,
53 bikov, 34 krav, - telet; na Gornje Štajersko: 80 volov, 40 bikov, 90 krav, — telet; na Vor-arlberško: 35 volov, 5 bikov, 15 krav, 2 telet; v Nemčijo: 7 volov, — bikov, - krav, — telet: v Švico : - volov, - bikov, - krav, — telet; Solnograd: - volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: - volov, 1 bika, 28 krav, - telet; na Češko: 7volov, 45 bikov, 165 krav, - telet; v Moravsko: -- volov, — bikov, — krav, - telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže klavni voli, tosti od K 82.— do K 92.— (izjemoma K 96.—), poltosti od K 74.— do K 80.—, suhi od K 64.— do K 72.— ; voli za litanje od K 70.— do K 82.—; klavne krave, tolste od K 62.— do K 72.—, poltolste do K 52.— do K 60.—, suhe od K 44.— do K 50.—; biki od K 78.— do K 80.—; dojne krave do 4. teleta od K 60.— do K 74.—, čez 4. tele od K 52.— do K 58.—, breje od K 52.— do K 64.—; mlada živina od K 64.— do K 76.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet; od K —.— do K —.—; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od K —.— do K —.—
Sejm klavne živi ne dne 12. okt. 1906. Zaklana živina:	428 telet, "I486 svinj,
12 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.18 do K 1.20; teleta la (izjemna cena) od K 1.20 do K 1.28; nemške mesne svinje od K 1.36 do K 1.42; nemške pitanske svinje od K 1.26 do K 1.30; ogrske mesne svinje od K 1.28 do K 1.36; ogrske pitanske svinje la od K 1.32 do K 1.38; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.24 do K 1.28; bošnjaške pitanske svinje, debele od K —.— do K —.— ; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K —.— do K —.—; ovce od K —.68; do K —.76; kozlički in jagnjeta od K 5.— do K 7.—.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto
Celje ... Ormož. Gradec . Ljubno. Maribor.
Ptuj-----
Inomost. Celovec . Ljubljana Pešt ... Solnograd Dunaj . . Line-----
Mesto
Celje .. Ormož.. Gradec . Ljubno . Maribor. Ptuj----
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi.
Sejm s krmo in slamo od 1. oktobra do 17. oktobra 1906. Pripejalo 'se je 66/ vozov z 580 meterskimi stoti sena in 38 vozov z 266
Dne 23. oktobra v Ormožu (svinjski sejm). Dne 24. oktobra v Št. Gallenu*; v Ptuju (konjski, goveji in svinjski sejm); v Imenem
(sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Velenju*, okr. Šoštanj; v Mariboru*.
Dne 25. oktobra v Lembergu* okr. Šmarje pri Jelšah; v Edlingu*, okr. Ljubno; v Št. Gallenu* ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm); na Bizeljskem**, okr. Brežice; v Gradcu (sejm z rogato živino); v Lipnici*.
Dne 26. oktobra pri sv. Ani, okr.Obdach.
Dne 27. oktobrav Vorau*; v Waldu* okr. Mautern; v Brežicah (svinjski sejm).
Dne 28. oktobra v Gaishornu, okr. Rotten -mann; pri sv. Petru, okr. Obenvolz; v Gleisdorfu ; v Windisch-Hartmannsdorfu**, okr. Gleisdorf; na Muti**, okr. Marenberg; v Gleinst&ttenu**, okr. Ar vež.
Dne 29. oktobra v Hausu**, okr. Schlad-ming; pri sv. Lovrencu**, okr. Bruck; pri sv. Jurju**, okr. Celje; v Gornjemgradu; v Filr-stenfeldu**, pri sv. Štefanu**, okr. Kirchbach; v Mauritzenu**, okr. Frohnleiten; v Voitsbergu**; pri Št. Janžu a. T.**; okr. Oberzeiring; v Slovenski Bistrici**; pri sv. Tomažu; (Koračice), okr. Ormož; v Craureku**; v Koprivnici, okr. Kozje.
Dne 30. oktobrav Ormožu (svinjski sejm).
Dne 31. oktobra na Ptujski Gori*; v Ptuju (svinjski sejm); v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 2. novembra v Palfau**, okr. St. Gallen; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; pri Št. Ožbaldu**, okr. Oberzeiring; v Stradenu, okr. Cmurek; v Allerheiligen, okr. Kindberg; v Vitanju**, okr. Konjice; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; v Selnici ob Dravi**, okr. Maribor; v Spodnji Polskavi (svinjski sejm), okr. Slovenska Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm); v Eggersdorfu**, okr. Gleisdorf; v St. Veit am Vogau**, okr. Lipnica.
Dne 3. novembra v Pišecah, okr. Brežice; v Brežicah (svinjski sejm).
Dne 4. novembra na Kleku, okr.Radgona.
Dne 5. novembra v Konjicah*; v Steinu ob Aniži* okr. GrObming; v Celju**.
Dne 6. novembra v Pichelnu, okr. Bruck; v Kindbergu**; v Novi cerkvi**, okr. Celje; v Rečici**, okr. Gornjigrad; v Feldbachu**; v Li-gistu**, okr. Voitsberg; v Steinachu**, okr. Ird-ning; pri sv. Magdaleni**, okr. Hartberg; v Knittelfeldu**; pri sv. Lenartu v Slovenskih Goricah**; v Murau**; v Ormožu (svinjski sejm); pri sv. Vidu pri Ptuju**; v Rogatcu (z veliko živino); v Radgoni*; v Brežicah**; pri sv. Janžu, okr. Arvež; v Wolfsbergu**, okr. Wildon.
Dne 7. novembra v Ptuju (konjski sejm, sejm z govejo živino in ščetinarji); v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Lučanah (sejm z drobnico), okr. Arvež.
Dne 8. novembra v Gross St. Florijanu, okr. Deutschlandsberg; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm); pri sv. Petru ob Ottersbachu**, okr. Cmurek; v Gradcu (sejm z rogato živino in konjski sejm).
Oznanilo.
Požlahtnjene trte.
I. štajerska trsnlčarska zadruga v Juršincih pri Ptuju (fara sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah, ki meji na slovite ljutomerske vinograde)
ima na prodaj:
75.000 komadov silvanca, BO.OOOkomadov burgundoa (belega), 120.000 komadov mozlerja, 130.000 komadov velšrizlinga, 22.000 komadov gutedelna, 36.000komadov traminca, in nekaj od sledečih vrst: „Plaveč", burgundca(modrega),Portuglžana, raufola, muškata in tudi mešanih vrst. — Vse vrste so zajamčeno prve vrste, in stane tisoč komadov 7060.—. P. n. kupci naj se izvolijo čim prej oglasiti za trte in pridjati naročilu 10 °/0 kupnine. — Trte se lahko ogledajo pri g. Ivann Šegula, veleposestniku v Iliaponcih, jedno uro oddaljene vasi od železniške postaje Moškanjci pri Ptuju.	215—s
Tukaj se vršijo tečaji, v kterih se kmetovalcem obrazloži delo z raznimi stroji. — Prospekti se dobijo zastonj. 20 | 24
ZADRUGA.
V
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Melilplatz št. 1.
Poročila blagovnega oddelka zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Cenik za umetna gnojila v jes. dobi 1906.
Vse cene za umetna gnojila so spremenljive, in se ne more jamčiti za spremembo cene ali množine; plačati se mora takoj, tekom 14 dnij od časa, kar se je poslal račun, nam v Gradcu. Ako se prekorači ta plačilni rok, zaračunajo se zamudne obresti.
Vsa naročila se morajo vposlati zmiraj po kaki korporaciji, ki je združena z zvezo (posojilnice, kmetijske zadruge in kmetijska društva, c. kr. kmetijska družba za Štajersko), ker bi se na naročila posameznikov, oziroma neudov ne mogli ozirati.
Tomaževa žlindra.
Cena za Tomaževo žlindro znaša s 16. do 21. odstotki skupne fosforave kisline: za dovabo do konca meseca decembra 1906 — 35, 5 v za kilogram odstotek skupne fosforove kisline od železnice Solnograd, ako se koj plača brez vsakega skonta. Popust znaša za pošiljatve v celih vagonih po 100 meter-skih stotov 30 K. Vsled sklepa načelstva z dne 25. avgusta t. 1. se je zvišal popust od 25 K na 30 JV od vagona po 100 meterskih stotov.
Vagon Tomaževe žlindre po skupni fosforovi kislini stane:
Od železnice Solnograd brez tovornine: za dobavo v mesecih avgust— december po 31,5 v za kilogramski odstotek: 504 JV za 16 odstotkov, 535 JV 50 v za 17 odstotkov, 567 K za 18 odstotkov, 598 JV 50 v za 19 odstotkov, 630 JV za 20 odstotkov.
Cena Tomaževe žlindre, vštevši vrečo, odračunši pa popust 30 K, znaša n. pr. za dobavo do meseca decembra t. 1. z 18 odstotki skupne fosforove kisline:
O d graške železnice proč v celih vagonih približno 6 JV 30 v, z 18 odstotki skupne fosforove kisline od skladišča v Gradcu v malih množinah približno 6 K 90 v, z 18 odstotki skupne fosforove kisline od skladišča v Ljubnem v malih množinah približno d K 50 v, z 18 odstotki skupne fosforove kislino od skadišča v Mariboru v malih množinah približno 7 K 20 v za 100 kil z vrečo vred.
Pošilja se blago po naši prosti volji iz te ali one inozemsko ali tujezemske tovarne ali skladišča. Voznino mora plačati kupec, in se zaračuna morebiti nastala večja ali manjša voznina v računu.
Frankature se ne morejo sprejemati.
Vsi drugi pogoji za prodajo in dobavo so navedeni v „Gospodarskem Glasniku", oziroma v njegovi prilogi „Zadruga" št. 2 z
djn e 15. januarja 1906, uradnem glasilu c. kr. kmetijske družbe za Štajersko. Naročila se izvršujejo in zaračunajo izključno le na podlagi teh pogojev.
Kajnit
z 12’4 odstotki čistega kalija zaračunamo celih vagonih vštevši vrečo od železnice Stra8sfurt ali ktere druge oddajne postaje Nemčije 100 kil po približno
2	K 40 v, v manjših množinah od skladišča v Gradcu približo 5 JV, v manjših množinah od skladišča v Ljubnem približno 4 K 65 v, v manjših množinah od skladišča v Mariboru približno 5 K 35 v.
Kalijeva gnojilna sol
s 40 odstotki čistega kalija vštevši vrečo v celih vagonih stane od S tras s-furta ali ktere druge postaje Nemčije približno 9 K 15 v, v malih množinah od skladišča v Gradcu proč približno 11 -K" 90 v, v manjših množinah od skladišča v Ljubnem približno 11 AT 50 v, v malih množinah od skladišča v Mariboru približno 12 K 20 t? in sicer 100 kil.
Cene za kajnit in kalijevo gnojilno sol se ravnaje po tržni ceni, toraj jih tudi ni mogoče natanko določiti.
Ker ni treba več odrajtati pristojbine za denaturovanje za kajnit in kalijevo gnojilno sol, smo lahko znižali ceno teh umetnih gnojil.
Čiski solidar
stane v malih množinah od našega skladišča v Mariboru proč 29 K za 100 kil z vrečo vred.
Kostna moka li (izlimana)
s približno 21 odstotki fosforove kisline in 3 V2 odstotki dušika stane v vrečah po 100 kil z vrečo vred, v celih vagonih, od Gradca proč 8 K 10 v, v malih množinah od Gradca proč 8 K 20 v za 100 kil. Ceno kostni moki II smo mogli precej znižati, ker smo sklenili ugodno pogodbo.
Kostna moka I (izlimana in oparjena)
s približno 21 odstotki fosfore kisline in
3	% odstotki dušika stane v vrečah in sicer 100 kil z vrečo vred, v celih vagonih, od Gradca proč 11 K 20 v, v malih množinah od Gradca proč 11 JST 30 z? za 100 kil.
Kostne moke superforfat
s 17 do 20 odstotki razkrojne fosforove kisline in 0’4 odstotki dušika, z vrečo vred, v celih vagonih od postaje Hrastnik za kilogramski odstotek fosforove kisline 52, 50 v, v manjših množinah od hrastniške postaje proč z vrečo vred, za kilogramski odstotek fosforove kisline 53, 50 v, s povračitvijo tovornine to prejemne postaje; od graške
postaje proč za 100 kil z vrečo vred s približno 18 odstotki fosforove kisline 10 K 30 v, ne da bi se povrnila tovor-nina.
Rudninski superfosfat
s 17 do 20 odstotki razkrojne fosforove kisline, za kilogramski odstotek fosforove kisline z vrečo vred, ako se naročijo celi vagoni od Hrastnika proč 48, 50 v, v malih množinah od postaje Hrastnik proč z vrečo vred 49, 50 v. Glede povračila tovornine velja isto, kar smo rekli pri superfosfatu kostne moke.
Kartel je cene za rudninski in kostne moke superfosfat zopet zvišal za 1 vinar pri kilogramske modstotku fosforove kisline.
Žveplenokisli kalij
s 50 do 51 odstotki v vodi razkrojnega kalija, za 100 kil, z vrečo vred 27 K 75 od postaje Gradec ali Hrastnik proč.
Žveplenokisli amonijak
spribližno 20 odstotki dušika kot amonij. 33 K 50 v.
Kostne moke bifosfat
s približno 22 odstotki fosforofe kisline in s V2 do 1 odstotkom dušika 12 K 50 v za 100 kil z vrečo vred, od graške postaje proč.
Amonijakov bifosfat I.
s 15. % fosforove kisline in približno 6 odstotki dušika 17 K 70 v.
Amonijakov bifosfat II.
z 11% fosforove kisline in približno 5% dušika 14 Jv 30 v.
Kaliamonijakov bifosfat I.
z 11% fosforove kisline, 6% dušika kot amonij, in 10—11% kalija, razkrojnega v vodi, za 100 kil, z vrečo vred od Gradca proč 21 K 70 v.
Kaliamonijakov bifosfat II.
s 7 °/0 fosforove kisline, 4 % dušika kot amonij, in 7°/0 kalija, razkrojnega v vodi, za 100 kil, z vrečo vred od Gradca proč 14 K 25 v.
Kalijev bifosfat
s približno 11% fosforove kisline in 10% kalija, 11 K 85 v.
Amonijakov superfosfat
z 11 do 12% fosforove kisline in približno 6% dušika kct amonij. 6%, 21 K.
Kaliamonijakov superfosfat
z 10% fosiorove kisline in 4% dušika (kor amonij.) in 10 do 11% kalija 18 K 60 v.
Pri dobavi v vrečah po 50 kil kosmate teže se zvišajo zgorajšnje cene za 50 vinarjev pri 100 kil.
Urejuje generalni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko F. Janžekovič. —• Zalaga c, kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.