Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 Din ^^^^^ ^^^B ^flHH^^^^^^^ ^^^m ^^^ ^^^^^^^^k ^fl^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^ Izhaja vsak petck ob 15. // Naročnina znaša ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H^^^^^^^F ^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^H^^^H ^^^^ mcscčno po pošti 5 Din, v Celju z do- ^^^^^A^^^f ^^^^^^^^H ^^^I^^^F ^^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^B^^^V ^^^^L stavo na dom po raznašalcih 550 Din, za ^^^^^^^^^H ^^^B ""^^^B ^^^^^^F ^^B^^L ^^H ^^^| ^^H ^^^| ^^B^^^K ^^V^^^ inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^1 ^^^^W ^^^^^^L ^^^^^^^m ^^^^^^^H ^^^^^^B ^I^I^^L Celjc, Strossmayerjcva ul. 1, pritličje,desno // ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^V ^^^^^^^^L ^^^^^^^H ^^^^^^^^H ^^^^^^^F^l^^^^^^^ Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- ^^^H ^^^^^B ^^^^^^^Ks ^^m ^^^Bi^^^^L ^^^^^^^V ^^^^^^^^p ^^^^^^F ^^^V^^^^A netn zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 44. Celje, petek 29. oktobra 1937 Leto XIX. Varčevanje — temelj! blagostanja in svobode Celje 29. oktobra. Mecl ljudstvom je še dandan<\s ihranjen spomin na žalostne 6ase, ko je v naših krajih pogosto vladala huda lakota. Zgodba iz onih časov nam priča, cla je prodal lačen kmet svoje posestvo skopuhu za hlebec kruha. Vprašamo se, zakaj je razsajala v projšnjih časih tolikokrat lakota? Lakoto so povzročale dolgotrajne vojne in slabe letine. Kniet je sejal, ni pa. imel kaj žeti. Xastalo je sploš- iK) pomanjkanje življenjskih potreb- -čin, ki si jih je naš narod vsled -labih prometnih zvez tudi za deuar, ki pa ga je bilo takrat itak bore ma- lo. ni mogel nabaviti iz oddaljenih krajev ali celo tujih držav. Zgodba o skopuhu, ki je kupil za hlebec kruha cel kmečki grunt, pa vsebuje za nas važen nauk. Dokazuje nam, da so se tudi v letih najhujšega pomanjkanja irašli med stradajočim narodom poedinci, ki so imeli vsega v izobilju. Malo verjetno je, da bi bila nekaterim kmetom tudi v sla- bih letih zenilja bolje obrodila, nego drugim, ampak je verjetnejše, da so bili po slabi letini več ali manj vsi kmetje enako prizadeti. Pač pa se da iz tega sklepati, da je im-el skopuh tudi v času najhujše lakote dovolj živeža zase in še celo za prodajo sa- mo zaradi tega, ker je živel nad v.se -kromno in si v dobrih letih ustvar- jal rezerve za slaba ieta! Značilen za vse varčne in skope ljudi je znani izraz: »Le štedimo, ker ne vemo, kaj še vse pride!« V teh besedah je vsa gospodarska filozofija. Ustvarjanje rezerve v dobrih in konjukturnih letih pomaga narodu ^roditi tudi najhujšo krizo. Xaj- . iljivejši pojav v letih konjukture i>a je pretiran optimizem. ker vodi človeka v lahkomiselnost, da ne misli vee od danes na jutri. Kmetovalec l>i se moral zavedati, da so leta z obilno letino in visokimi cenami red- ko naključje. Zato si mora vsak skr- l>cn gospodar v dobrih letih ustvar- jati rezerve za slaba leta, ki so še vedno sledila — kakor nas uči zgo- • lovina vseh časov — in bodo sledila lobrim letom, dokler m> živel člo- veški rod. Xe zadostuje nam pa že samo to - ;nctnje. ampak je potrebno. da i ' ide ta zavest v kri in meso vsa- kega poedinega člana naše narodne skupnosti. To pa dosežemo lahko sa- mo z vzgojo. Zato je treba vztrajnc- g"a in sistematičnega dela na podroe- ju narodne vzgoje, ki mora imeti za posledico popoln preporod našega " ' Vzgajati in navajati narod k nju je torej naša glavna na- ioga. Varčevanje je eminenten državni interes, ne samo korist posameznega varčevalca! Drža%-na oblast mora vi- oli- tika služi samo enemu cilju: blaginji vsega angleškega naroda. To politiko vodi Anglija, odkar obstoji njen im- perij, zato pa je življenjski standard angleškega naroda na takem višku. Kjer pa vlada blagostanje, tarn je ukoreuinjena tudi nacionalna zavest in nacionalni ponos! Bogat narod je samozavesten in ponosen ter si n^e pusti od nikogar diktirati. siroma- šen narod pa je plašen in ponižen ter postane prej ali stej plen mogo^- nega in bogatega tujca. Vprašamo se, ali smo izpolnjevali tudi v tem pogledu svojo dolžnost kot narod, ki želi ohraniti svojo go- spodarsko in politično neodvisnost? Ztilibog, da je odgovor na to vpra- šanje negativen. Le malo smisla in naporov so pokazali doslej za pro- pagiranje narodnega varčevanja in zbiranja narodnega premoženja. po- klicani činitelji. Zasluga za vse uspe- he na tem področju gre dozdaj iz- ključno privatni iniciativi, predvsem pa našemu kreditnemu zadružniš"- tvu, ki ne najde dolžnega, razumeva- nj«. in podpore pri merodajnih čini- tt>ljili 2e >uui,iu ictip uiija \ hum uržavi tako zvana denarna zapora, ki nika- kor ne služi našcmu ugledu in ki nam je povzročila nepopravljivo narodnogospodarsko škodo. Tudi dj'iige države so preživljale slične te- žave. toda s hitro in izdatno pomočjo privatnemu denarništvu so vzposta- vile v najkrajšpiii r.-Kn 7onoi ?ior- malno stanje. Pri nas pa se jo propusxuo cusai. ki je baje najboljši zdravnik za vs-e bolezni, da ozdravi tudi to zlo. Vsled tega so nastale v dcnarnih zavodih zamrznjene vloge. Desettisoči malih pridnih varčevalcev, ki so kakor Če- belice nosili svoje težko zaslužene prihranke za stai"a leta v domače in varne zavode, pa čakajo sedaj že sedmo leto, kdaj bodo prišli do svo- jega denarja, ki jim je nujno potre- ben za življenjt?. Z odlaganjem rešitve tegu /.ivijt-nj- sko važnega vprašanja se ubija med narodom sleherno zaupanje v naše poštene in trdne zavode ter jemije narodu smisel za. varčevanje. V drugih državah se ne strati jo meiTKlajni činitelji niti največjih naporov in žrtev, s katerimi utrjuje- jo v narodu zavest, da je \ " aje temelj narodovegn blag«- in njegove srvobode. Pri nas pa se dela ravno nasprotno. Zato tudi zle po- sledice ne morejo izostati. Caveant consules! Stran 2 _____________»NOVA D O B A « §tev. 44. bitjo, ki teg«, kritizira, prav gotovo še popolnejše, torej zgodovinski su- perfilozof. Ftes žalostno je, da bi mo- ral k temu zgodovinskemu sup«erfi- lozofu pošiljati otroke iz osnovne sole, da mu raztolmačijo najosnov- nejše misli in zakone življenja. Xjegovo popolnost dela nepopolno, njegovo vesoljno pamet ]>a vokvirje- no tisto mesto, kjer vprašuje po raz ločkih med nekdanjimi in današnji mi časi. Sila težko je izmisliti, iz kakšnih vzrokov sem navedel ta od- stavek. V rehabilitaeijo njegove po- polnosti navajam: Marxova teorija in vsa filozofija o družabnem življe- nju in ureditvah, ki so nastale že pred današnjimi prilikami in potre- bami, ni uporabljiva za obstoječe razmere. Zakaj? Odgovor je bil napi- san in če ima kdo količkaj soli v glavi, bo takoj opazil, s kakšnim na- menom sem pisal v takšni obliki. Ker gotovo tudi ni razumel, kaj sem povedal s stavkom »Nesmisel je pre- bavljati dvakrat eno in isto, še po- sebno, če te že prviC ni nasitilo«, povem temu nadnaravcu, da danes prebavljamo tisto, kar smo že zdav- naj prebavljali in kar nas ni nasitilo prej, vsled tega nas tudi ne bo danes. Res žalostno je, da se še danes naj- dejo ljudje, ki odobravajo, da se toli- ko duševne energije naroda brez- plodno razbija na temeljih, ki jih gradimo že skoraj dve desetletji. Kdaj in na k»kšen način bo izvršen projekt velikega kralja Mučenika? Ta odgovor bi bil izredno zanimiv še posebno iz ust onega gospoda, Go- tovo bi obdelava te teme bila pamet- nejša od zagovarjanja onega, kar se pri nas ni in ne bo obneslo. S kritiko odstavka, v katerem go- vorim o strukturi države po stano- vib, opažam, da ima oni pisec bujno fantazijo. Ta človek, med tolikimi Slovenci v državi edini, ni sprejel stvari tako kakor je zapisana. Tak- šnole grupiranje stanov v državi bi bila naravna posledica razvoja spe- cializacije, razume se, če tega grupira nja ne bi ovirali posebni interesi skupin ali poedincev, ki jih še dan- danes cepijo v njihovih stanovskih prizadevanjih. Še danes nekateri ni- so na Cistern, ali je važnejše, da se borijo za prestiž in potrebe svojega stanu ali za zmago posebnih intere- sov. O stanovski ureditvi v politifcno npravnem smisln ni bilo niti govora, vsled Cesar je kritika odveč, saj je vsakemu inteligentu znano, da Jugo- slovenska nacionalna stranka odkla- nja ureditev države na stanovski podlagi in da zastopa sistem uredit- ve na načelu solidarnosti vseh stanov Glede nalednjega odstavka vpra- šam pisca »Slovenije«, iz kakšnih razlogov še do danes niso pristopiii n. pr. k organiziranju mladine pod okriljem JRZ, ki predstavlja po nji- hovem lastnem mnenju večino v Slo •veniji, a za kar so jini dani danes takšni pogoji. kakršnih še niso imeli? Nacionalna mladina v Slove- niji je v nekaj mesecih vzorno orga- nizirana kljub vsem polenom, ki se ji mečejo pod noge, in čeprav je po mnenju klerikalcev v manjšini! Ali je ta silni polet nacionalne mladine nastal zaradi tega, ker je JNS v opo- ziciji, ali pa je posledica instinktiv- nih občutkov, ki se porajajo in zaje- majo vse trezne ljudi, še posebno mlajso generacijo v onih trenutkih, ko gre za odločilne spremembe v našem političnem življenju. ki utegr- nejo imeti nedogledne posledice za naš narod? Vprašajmo se: ali se s političnimi eksperimenti po smrti herojsk-ega kralja Mučenika ne tan- gira obstoj vseh. po večstoletnem trpljenju in hrepenenju vendar en- krat osvobojenih in zedinjenih bra- tov? Vprasamo se, ali je program, okoli katerega se zbira najboljsi ma- terial iz vse Slovenije. pogres-en ali slabši od onega, ki ga zagovarjajo naši nasprotniki? Idealizmu in pri- zadevanju ljudi okrog »Slovenije<: ne odrekamo vrednot, vendar sma- tramo, da je njihova akcija brez- plodna ob dejstvu, da zamejnih Slo- vencev še v doglednem času ni v | stanju rešiti niti 14 milijonov Jugo- siovenov, kaj šele poldrugi milijon Slovencev. Zato je taka akci ja, ne- smisel na. in cepi v tern pogledu le naša skupna prizadevanja. Dalje pravi pisec: »Mi vemo, >^ j mokracija ni nezmotljiva«. To vain je i jezik i slog i šolska miselna pri- mitivnost, kakor se je ta popolnež izvolil izraziti. Torej korigirano: »Mi vemo, da je demokracija zmotljiva«. Toda ona — pravi v nadaljevanju — nosi svoje ozdravljenje v sebi: ljud- ske množiee imajo — v pravih de- mokracijah sevoda (!) zmeraj pravi- co in mogočnost, da odstranijo ljudi z vodilnih mest, brž ko vidijo, da ni- so sposobni. Kjer vlada manjšina, te mogočnosti ni (logično pojmovanje! >. In če pogledamo po svetu, vidimo: kjer je demokracija, tarn je napre- dek, je blaginja, je spoštovanje oseb- nosti, je človečnost. Pri diktaturah tega ni. Ta odstavek je vreden temeljilega razmišljanja, ne samo od strani te- ga člana dopisniškega Štaba »Slove- nije«, temveč je priporočljiv tud» vsem ostalim, ki si še niso zgradili prepričanja na podlagi objektivneg3 opazovanja dogodkov v svetu. Velike dogodke v bivši Grčiji, sedanji Špa- niji in pred leti v Franciji je pripi- sati sistemu notranje ureditve, ki sloni na tako zvanih demokratičnih načelih. Nepobitna resnica je, da se strankarske strasti lahko razvijejo do katastrofalnega dejanskega razra- čanavanja edinole v Us tin državah, ki jim je svoboda razračnnavanja — program. Če primerjamo minule in sedanje dogodke v omenjenih drža- vali z demokratično urejenimi drža- vami, kakor so n. pr. Češkoslovažka in druge države na severozapadu Evrope, in se pri tern vprašamo, za- kaj se je tako zvani demokratični način njihove ureditve kolikor toliko obnesel, treznemu človeku ne bo tež- ko ugotoviti razlogov za ta dejstca. V pretežni večini držav, v katerih se taka demokracija uveljavlja, so na Čelu niožje, do katerih goji narod globoko spoštovanje. Ta niotiv in dragi, kot n. pr. značaj narodovega temperamenta, ki je, kakor opažamo, manj izrazit pri severnjakih, a izra- . zitejši pri južnjakih, homogenost ma- terialne in duhovne strukture drža- ve odnosno naroda, enotnost rase — i plemena, &o faktorji, ki odločajo, kakšna oblika državne uprave naj se uveljavi in stabilizira v državi. Z ozirom na te momente in še posebno v primerih, kjer se sistem državne u- i prave ni obnesel, ga je treba korigi- | rati in prilagoditi specialnim prili- kam, ki v tej državi vladajo, z edi- nim smotrom, da se doseže gospodar- j ski in socialni pro&peh države in j njenih državljanov v čim večji merL Pri fiksiiYinju tega relativnega poj- ma soodlofajo Tiiotivi, ki jih ob tej priliki zaradi onuejenega prostora ne morem iznašati. Iz citiranih besed zgodovinskega supersilozofa je razvidno, da mu je pogled po svetu časovno in po raz- sežnosti omejen, kajti ni zaznamoval državljanskih vojn, ne stavk, ne ko- rupcijskih afer itd. itd. v državah, ki so nasičene z demokratstvom. Sicer ne bi trdil citiranih stvari in smeio pristavil: »Pri diktaturah tega ni<; (namreč napredka, blaginje itd.). Na tern mestu naj temu filozofu vzdig- nem zaveso z besedami: Obstojijo tudi pojm kakovosti ter sistemi dik- tatur in avtoritarnih režimov. Ta zavesa mu namreč zastira pogled v novo razsežnost filozofiranja. Dovo^ ljujem si vprašati tega gospoda, v katerih državali se je realiziral naj- idealnejše zamišljeni način vladavi- ne, ki mu on pravi, kakor poudarja, »prava demokracija«? Edine pametne besede v napadu na mojo osebo in program JNS sem zasledil v stavku, v katerem pravi: »V pravih demokracijah ni osnovc za poudarjanje individualnosti, ker je v njej nihče ne tlači«! Ves jugo- slovenski narod je že od zedinjenja sem govoril in si želel pravo demo- kracijo, a prave demokracije ni ho- telo biti od nikoder. Izgleda, da pri nas prave demokracije z »demokra- cijo« ne homo dobili niti v bodočel Ali je treba h takšni ngotovitvi še kaj pristaviti spričo solidno projekti- rane poti 6. jannarja 1929.? Podtikdnja dajejo ogledalu iz »Slo- venije« moten izgled in odkrivajo inteligenčno stopnjo onega razumne- ga bitja. Nepoznavanje programa stranke, ki jo napada, pa mu v na- prej onemogoča, da bi se izognil blamaži. Hkrati povem duhovom »Slov. do- ma« iz La^kega, da z njimi pri naj- boljsi volji ne morem razpravljati, kajti za razglabljanje in razčiščeva- nje pojmov je treba imeti že malo večje obzorje in več inteligence, nego je tista. ki jo kaže zadnji čas »Slov dom« slovenski javnosti iz Laškega. Mirko Kopač. X. vsesokolski zlet v Pragi 1938 Bogat vir dohodkov je zletna lo- terija. Srečke so bile že izdane in razposlane edinicam v razprodajo. Prodajale se bodo po 5 Kč komad. Dobitkov je 14.560 v skupni vredno- sti 1,000.000 Kč. Žrebanje bo 15. ju- lija 1938 ob 16. v Tyräevem domu v Pragi. Srečke so okusno izdelane in prav čedne. Na eni strani je češko, na drugi slovaško besedilo. Poslane so bile župam v razmerju članstva. Na vsakega člana (članico) odpa- deta po dve srečki. Plz-enska župa, ki je sicer ena izmed največjih, je na primer prejela 35.000 komadov Ker je v COS včlanjenih 52 žup, si je lahko misliti, kakšni dohodki se bo- do stekali v zletni sklad COS. Iz pre- bitka loterije se bodo podeljevale revnim in marljivim telovadcem in telovadkam podpore ali posojila bo- disi za nabavo krojev ali za potne stroske. Za loterijo je bilo izdanih 12.000 iepakov po osnutku akad. sli- karja Endlerja, poleg tega pa ?e 100.000 letakor. Vse to navajamo, da se naše članstvo seznani z ogromnim obsegom, ki ga zavzemajo zletne pri- prave. Bratje in sestre na Češkoslo- vaškem doprinašajo razen vztrajne- ga dela tudi gmotne žrtve. Ne bo odveč, ako om-enimo še pri- prave za telovadni nastop, s katerimi imata tako načelstvo žen kakor na- čelstvo mož COS jjolne roke dela. Vežbajo se številne proste vaje, vzor- no sestavljene po najboljših strokov- njakih. Koliko je različnih vaj, pove že dejstvo, da bodo pred glavnimi zletnimi dnevi še dnevi srednješolske mladine, naraščaja in dece. Za defko in deklice I. in II. razreda meščan- skih Sol so posebne vaje. prav tako tudi za dečke in deklice III. in IV. razreda. In kje so äe ostali pripadni- ki naraščaja in dece iz vrst osnovnih in srednjih šol! Saj bodo že sole v Pragi same tvorile velikanski javen nastop. Proste vaje članov je mogio na zadnjih vsesokolskih zletih izva- jati le 14.000 telovadcev hkrati, drugi so prišli na vrsto na drugih dveh zletnih dneh. Za nastop na X. vsesokolskem zle- tu so proste vaje članov sestavljene tako, da bo moglo hkrati nastopiti 30.000 telovadcev. To je množica, ki je z enim jwgledom nikakor ni rao- goče objeti. Namesto prostega razsto- pa na značkah bodo izkoristili raz- stop med vrstami. Nastop k prostim vaj a m se bo izvršil v široki struji troredov, ki se bo valil v širini vse- ga telovadišča kakor val za valom proti glavni tribuni, dokler se telova- dišee ne popolni s 30.000 telovadci. Vsaka sestava ima značaj te ali one pokrajine. Prva sestava ima če^ki. druga inoivavsko-šleski, tretja slovaš- ko-podkarpatsko ruski značaj, nakar bo izvršena zakljufna sesta\-a z vež- banjem, petjem in zaobljubo češko- slovaški republiki in demokraciji. Predstavljajmo si tedaj sliko, ko se dvigne pred predsednikom, vlado in narodom 30.000 rok k zaobljubi, dö. bo očuvalo pridobljeno svobodo. Pri tej sestavi bodo obenem nastopili pevski zbori ob spremljevanju godbe. Avtor vaj j-e brat Pehacek, znani medna- rodni tekmovalec, glasbo je sestavil br. Seehak, ki je umel spraviti melo- dijo v sklad z izvajanjem vaj. Poseb- nost je, da se more glasba k vaj am porabiti tudi kot samostojna muzi- kalna pesem. Na že gotoTO melodiio je za recitacijo in koral napisal u- činkovito besedilo brat Hlovsa. O se- stavi vaj drugih oddelkov bomo ob priliki še govorili. Kino METROPOL Cclje ptinai. ! 29., 30., 31. oktobra PENSION FILODA Fremdenheim Filoda Kabaretni šlagerji — biser komike — eksplo- zija smeha! — (V nemSkem jeziku). Theo Lingen Sabina Peters I. in 2. novembra K R I V E C NajveCji film, kar jih je v zadnjih letih na- pravila francoska filmska industrija V glavni vlogi Pierre Blanchar 3. in 4. novembra Malcek(Le Mioche) Ogromna biamaža vrlega samca in — očeta malega najdenčka. Sijajna inscenacija. V glavni vlogi slavni francoski komik Lucien Baroux 31. oktobra in 1. novembra M A T I ¦ E J A ob 10.15 in 14. Si 113 Micky revija. Seznanjali bomo postopoma brat- ske edinice s pripravami za X. zlet, da jih vzpodbudimo k udeležbi. 2e- ija nas vseh je, da se zlasti mladina v kolikor mogoče velikem številu udeleži jubilejnega zleta. V jugoslo- venskem sokolstvu bo odziv velik. saj je na primer splitska župa prija- viTa že edaj 350 udeležencev z lastno godbo. Splitska župa po številu pri- padnikov ni velika in je po zadnji statistiki izmed 25 žup na 20. mestu. , Zgledu marljive splitske sokolske žu- j pe bodo gotovo sledile vse ostale, po- \ sebno še one, ki so Pragi po oddalje- nosti neprimerno bliije. Bratje in sestre! Pripravljajte s-e na zlet, da boste imeli v redu kix)je, telovadno obleko, skratka, da boste preskrbljeni z vsem. Na delo! i Franc Košir — 60-letnik Ugledni in zaslužni gasilski in obrt- niSki organizator g. Franc Ko§ir, trgo- vec, kovaSki mojster in posestnik v I Celju, je mladeniško čil dopolnil v sredo 60. leto svojega življenja. Jubilant se je rodi] 27. oktobra 1877. v Levcu pri Celju. Solo je obiskoval v Petrovčah in Celju, nato pa se je 5el učit kovaške obrti v LaSko in postal I. 1894. pomočnik. Nato je odšel v svet, da si izpopolni svoje znanje. Deloval je v Gradcu. na Dunaju, v Berlinu, Lip- skem in Solnogradu. Leta 1911. se je naselil v Celju in prevzel Zimniakovo kovaSko obrt Za kresijo. Svoj obrat je v teku let vsestransko izpopolnil in I kupil 1. 1920. hišo, v kateri ima svojo obrt ter zastopstvo gasilskega orodja in potrebščin. Poleg marljivega poklicnega dela g. Koširja je treba podčrtati predvsem niegovo neumorno in požrtvovalno u- dejstvovanje v javnem živlienju. Gosp. Košir je organiziral Združenje kovačev v Celju, ki %pada med najuglednejša obrtniška združenja. Temu združenju ie predsedoval polnih 13 let, lani pa je po izvolitvi za svetnika Zbornice za TOI odložil mesto predsednika zdru- ženja. Tudi pri raznih drugih obrtniških organizacijah sodeluje z veliko vnemo. Leta 1927. je bil izvoljen v mestni svet, v katerem je ostal do septembra 1935., ko je bila izvršena združitev me- stne in okoü5ke občine. Največ Ijubezni in dela pa posveča g. Košir gasilstvu. Absolviral je gasilske sole na Dunaju, v Gradcu in Berlinu ter velja za enega naših najboljSih gasilskih tehničnih strokovnjakov. V gasilstvu deluje že od I. 1894. Clan celjske gasilske čete je od I. 1911. po- veljuje pa ji že 11 let ter si je priboril velikih zaslug za razvoj in izpopolnitev te vzorne gasilske čete. Priredil je ga- silske tehnične tečaje v mnogih krajih dravske banovine in se tudi sicer iz- redno uveljavil na tehničnem področju našega gasilstva. Več let je bil član uprave Gasilske zajednice za dYavsko banovino in tehnični referent celjske gasilske župe. Lani v decembru je bil razrešen prve, letos spomfadi pa druge funkcije. S tem je doživel g. Ko§ir za svoje nadvse zaslužno delovanje veliko nehvaležnost, gasilstvo pa je utrpelo z zapostavljanjem g. KoSirja kot odličnega gasilskega strokovnjaka občutno škodo. Gosp. KoSirja cenijo kot gasilca tudiv inozemstvu, saj je clan gornjeavstrijske gasilske zveze in tovarniSke gasilske zveze na Dunaju. Pa tudi mnoge ga- silske čete v dravski banovini so mu podelile častno članstvo. Poleg mnogih drugih odlikovanj je prejel g. Košir gtgv. ii. »NOVADOBA« Stran 3. pred nfckaj f^eti ttidi red av. Save 5. stopnje, pred nekaj tedni pa ga je od- likoval na§ gasiteki savez z zlato koJajno z dvema lavorjema vejicama za več kot 40-letno gasilsko udejstvovanje. Gosp. Koširju iskreno čestitamo k jubileju kter mu želimo še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva in uspešnega javnega udejstvovanja ! Politični pregled X Kotiko Mažene sreče! V Belgra- du je bil zadnjo nedeljo zbor JRZ mladi- ne iz vse države. Med udeleženci je bilo tudi rrfnogo slovenskih fantov in njihovih deklet. NepriČakovana sreča je hotela, da jih ie na poti na zboro- vanje dohitel avtomobil, iz katerega je pozdravljal in vzklikal sam : »Živeli Slovenci, živela slovenska mladina, ži- velj slovenski fantje!« Pa ne samo to, ^slovenskim fantom in dekle- tom odredil prostor pred tribune s Icatere ]e potern on güvoril. Pozornost In öbcudovanje je vžbujala himna slo- venskih fantov, višek navdušenja pa je pričaral moment, ko je v sprevodu slovenske mladine pnkorakal X Stališče jngoslorenskega kato- liškega episk-opata. N i konferenci katoliäkih ^kofov v Zagrebu je bilo izdano v čdrtpk siedele poročilo: »1. K»toliški episkopal je na svoji redni: konferenci ra/inotrival vpra- äanje konkordata med Sveto stolk'o in kraljevino Jugoslavijo. Katoliski episkopat sniatra, da» mu ne dopušča cast, reagirati na uliene napade. ki so se pojavljöli v zadnjem času proti köncni'rstfsikariji konkordata. Ka- toliški episkopal smatra, da ni po- trebno reagirati niti- na neiskrenost li) letn^ga xatrjevaujti o enakoprav- nosti katohške Cerkve v kraljevini JugoAl&viji. Katoliški episkopat bo v vsakem primeru znal braniti pra- viee katoliške Cerkve in šestih mili- jonov katoličanov v tej državi-ter je za reparaeijo' vsfeh krivie storil po- tr«' ' ake. 2. Katoliški epNkopat je - ) uredil vpra^ctiije» Katolis- ke akeije na ozemlju kraljevine Ju- gosMavije. 3. Katoliški episkopat kra- ljevine Jugoslavije izreka svoje pol- ne simpetij« nemškim katolieanom z željo, t, temveC samo popolni povratek h Kristusovemu evangeliju. Zato kato- liški episkopat poziva vernike. da podvojijo svoje molitve. da bi Bog iRgubljence prfrvfcdel rlo »poznanja prtive reunite, preganjanini vrnil mir, sToji Orkvi pa svobodo.« — Naše staHšče pa je» da je Jugosla- viji potreben verski mir. ki ne priz- nava nobeui rerkveni organizctciji privilegijev. Cerkev naj sluzi nauku Ijubezni do bližnjega in naj opusca borbe, kfrs^jtjo med1 naixMom le n->- mir fn sovnüMvo. Krtetusov nauk je nauk Ijubezn» brez politike t> ' w bojev in nn-žnje. ¦ Narodna skup^Üan jo ^^J. i in. ¦ izvoliln «ivojih- pot stain ill rulborov: ; ' nega, -verifik»ciisk<'ga. imuni- ii'imv.-i. ;¦ ' odbor /.a jnu^nji1 in . > \ veCina jv dobila v f>n*i»0neiH o*tboru 18 otlbor- nikov in 18 •namestuikov. o|K>/icija pa skupuo po 13 odbornikav in 13 namestnikov in sicer klub JNS po t>. neoilvisni klnb ]>o ^, jugoslovenski kiub po 1, delovni in radikalski klub \n> 3 ter nai'odni pokret po 1. V ostalih odborili je dobila viadna vo- činti po 12 odbornikov in 12 namest- nikov, opozieija pa po 9 in sicer klub JNS po 4, ostali klubi p-a po 1 ali 2 odbornika in namestnika. Pribodnja seja Xaro«lne skupščine bo sklicana pismeno. '\ Senat je 22. t. m. soglasno spre- jol /.akonski naert o ugodnostih za odlikovance z redom Karadjordjeve zvezd-e /- meči. Tudi prihodnja seja senata l)o sklicana pismeno. Kor po- teče prve dni v januarju mandat po- lovici voljenih in več ko polovioi imenovanih senatorjev, je verjetn.o. da se senat v sedanji sestavi ne bo več sestal. X Jctponske čete so v sredo po hu- dih bojih zasedle Šanghai in oh sr- diteni odporu kitajskili Cet le počasi proilirajo dalje. Domače vesti — Nova razporeditev osnovnih šo'. Prosvetni minister je v soglasju z no- tranjim ministrom in na osnovi § 30 finanünega zakona za 1. 1937-38 izdal uredbo o razporeditvi §ol, naka'erese nanašajo določbe 1 odstavka § 101 zakona o narodnih šoiah, po katenh imajo učitelji in učiteljice po določeni službeni dobi pravico do učitejske službe v večjih mestih. V poštev pri- hajajoči kraji so bili po omenjeni u- redbi razdeljeni v štiri skupine. V prvi so mesta, na katera smejo refiektirati učitelji in učiteljice z 12 služDen mi leti, za drugo skupino mest je duioče- nih 10, za tretjo 8, za četrto pa 5 službenih let. V prvo skupino spa- dajo Beograd, Zagreb, Ljubliana, Skop- lje in Subotica, v drugo v dravski oanovini Celje, Kočevje, Kranj, Novo mesto, Manbor in Ptuj, v t retjo spa- data Kamnik in Murska Sobota, v če- trto pa Braslovče, Breg, BreŽice, Čr- nomel], Črnuče, Devica Marija v Polju, Domžale, Hajdina, Hrušica, Jesenice, Ježica^ Kamnica, Kostanjevica, Krčevi- na, Krško, Laško, Lendava, Limbuš, Litija, Ljutomer. Doinji Logatec, Meth- ica, Ormož, Petrovče, Pobrežje, Psim- skovo, Radeče, Radovljica, Razvanje, RiDnica, Slov. Bistnca, Siovenjgradec, Studenci, St. Jurij ob juž. žel., ^kofja Loka, Smarje, Smartno, Smihel pri iNovem mestu, Šoštanj, Št. Vid, 1 e- harje, TržiČ, Višnja gora, Vrhnika in Žalec. Učitelii in učiteljice bodo imeii pravico do službe v teh krajih, če so zahtevana službena leta odslužili vsaj s povprečno oceno *dobro«. V poštev prihaja|o vse tri glavne namestitve m sicer imenovanje, reaktiviranje in pre- mestitev. Določbe le uredbe veljajo ludi za učitelie in učiteljice na šolah odnosno šolskih oddelkih z manjšin- skim učnim jezikom. Za vrtnance do- ločbe te uredbe ne veliajo. — Kontiolna slažba na cestah. U- prava policije v Ljubljani je uvedla na vseh cestali dravske banovino eestno kontrolno službo, da se uvetk red na naših cestah in da se vsaj del no preprečijo vedno bolj množeče se prometne nesreče. Cestne kontrol- ne patrulje, ki poslujejo na motor- nib kolesih, imajo nalog, da vsak tudi najmanjši zapaženi prekršek cestnega reda prijavijo v strogo ka- znovanje. Zato naj začno vsi vozniki z motornimi ali vprežnimi vozili ka- kor tudi kolesarji in pešci resuo u- poštevati in strogo izpolnjev-ati predpise cestnega reda, da bo pro- met na ce^tali neoviran in varen. — Novi lOf-dinarski b«nkovci. Xa- rodna banka bo izročila 1. novembra v proinet nove bankovce po 10() din stain« prve izdaje. Novi bankovei se r-azlikujejo od dosedanjib, ki so v prometu od 1. jauuarja 1925 in od 21. jauuarja 1931, samo v filigranu. Nil uosedcinjih stotakib se vidi v fi- iigranu glava kneza Miloša, na no- vih ]>a bo lik blagopokojnega Viteš- kega kralja Aleksandra I. Zedini- telja. Oživljena podružnica CMD v Vojniku. I'o piizailevanju nekaterib. j,«)/i t\'>valnih in delavuih oseb se je po dolgib letih spanja obutlila zo* pet v življeuje iwdruzuica Druilx1 sv. C.iriki in Metoila za Vojnik in okolico. Zadujo nedeljo je bil obcjii TlstllPP flAflVPt - - - stav'iam Vam predlog: Očistite ifUMUI UaaVPI si eni »v Holmjei — V ljubljaiiski bobiici je unirl v Crtrtek zjutraj po kratkem ti'pljenju starosti 27 let dr. France .Verbic. /thavnik javne bolnice v Celju. Po- kojni je služboval v celjski bolnici od ;i0. -aprila 193I? ter je bil zaradi svoje ljubeznivosti in vestnosti zelo priljubljen. Pogreb bo v soboto ob li.30 izpred mrtvašnice splošne bol- nice v Ljubljani. Pokojnemu bodi ohranen blag spomin. svojeem naše iskreno sožalj-e! — Dve smrtni neSreči. Duo 22. t. m. yjutraj je šel posestnik in zidar An- ton Vozlič, iz Grlič pri Sv. Petru na Meilvedovem selu na delo v Šniarjo pri Jelšah. kjer je bil zaposlen pri noki gradnji. Spotoma ga je dohitel neki tovorni avtomobil. Vozlič jo ustavil avtomobil in prosil šoferja, da bi ga vzel s seboj do §marja. .Šofer je Vozliču ustregel, nakar je \'ozlič sedel zadaj na avtomobil. Med vožnjo pa jo padel iz neznanega vzroka z, nvtomobila in priletel tako nesrečuo na cesto, da mu je počila Ibbanja. Vozliča so kmalu našli ne- zavestnega in ga propeljali v celjsko bolnico, kjer je opolnoti od petka na soboto podlegel poškodbanf. Dne 22. t. in. zjutraj se je peljal 23-letni po- sestnikov sin Ivan Taks iz Polžan- ske gorce, ki je služil kadrski rok v Kragujevcu, z vlakom domov na ilopust. Namcsto da bi bil na Gro- beln-em prestopil, se je peljal da- lje proti Poljčanam. Tik pred Polj- canami je opazil. da s-e vozi v napač- ni smeri. V razburjenju jo skočil iz drvečega vlaka, priletel pa je s t-ako silo na tračnico, da mu je počila lo- bnnja. Taksa so prepeljali s tovor- nim vlakom v Celje in ga oddali v bolnico, kjer p«a je v ponenedeljek dopoldne izdihnil. — Pokv^ijeni osebni železniški va- goni v prometu in drugo. Železniško upiavo naprošamo, da izloči one že- lezniške vagt>ne iz prometa, ki imajo strebe pokvarjene, da se ne bodo potniki vozili celo v brzih vlakih z razpetimi dežniki. Kakšno veseljo imajo v t-akih vagonih potujoči ino- zenici, je lahko razumljivo. Pri tern opozarjamo tudi na prepih v vago- nih, kei- so okna ne da jo d,obro za- piiati. Poudarjamo, da so taki va- goni v obr-atu pri brzih vlakih. ka- terib se v prvi vrsti poslužuje ino- ^einska publika. Ko omenjamo »ugodno potovanje« po naših želez- nicah, no bo odveč, če se ozremo nekoliko na izboljšanje prometa na inozemskili železnicah. Avstrija ja uv#dla v brzih vlakih celo vagono I IT. razreda, ki imajo blazine. Fran- coske železnice so se odločile, da bo- do izločeni iz brzih vlakov vsi le- seni vagoni. in jih ln>do n.; * file s kovinastinii vagoni. Na - xih železnicah pa so III. razredi oprem- ljeni celo s toplomerom in baromet- rom. Takih za nas naravnost preti- ran:! vkov niti ne stavimo. paö pa i '. da se naše železnice vsaj prilicno pril-agodijo prometu, ki if na inozemskib progah običajen. Vsa pozornost se naj tedaj posveti bi/im vlakom. ki provažajo inozem- skr goste, da ne bo kritike znradi slabih vagonov, prepo^asne vožnje in velikih z-amud. To so gotovo skiajno nizke zahteve, ki se lahko izpolnijo. Omenjamo. da se navede- na kritika ne tičo samo brzih vlakov, ki vozijo na področju th-avske bano- vine, temveč tudi v sosedni savski I banovini. ^bJ> Redna stolica Ogtas reg. S. Br 31430 dne 24. XII. 1935. — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naro- čila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg St. 10—12. Dobi s-e tudi v trgovinah. To jo najbolj pri- ljubljen in najbolj razširjen sloven- ski ljudski koledar že od nekdaj. — Dunajska vremenska napoved za soboto 30. t. in.: Naraščanje oblač- nosti, ponekod dež, zlasti na zapa- du. vlažni južni vetrovi. Celje in okolica c Članski sestanek JNS v Celju. V sredo zvečer je bil v nabito polnem salonu Celjskega doma sestanek članstva mestne in mladinske orga- nizacije JNS za mesto Celje. Pred- sednik mestne organizacije g. dr. Ernest Kahm je prisrčno pozdravil vse udeležence, prav posebno pa nacionalno mladino, ki se je v zelo lepem številu udeležila sestanka. Ži- vahno pozdravljen je nato povzel besedo narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Najprej je očrtal in osvet. lil važne zunanjepoliticne dogodke: straliotne dogodke na Daljnem vzho- du ter nemoč Društva narodov in vsega sveta spričo dejstva, da se v letu 1937. bije in razvija na Kitaj- skem gigtintska borba dveh velikih n-arodov, dalje špansko državljansko vojno, napetost med Nemčijo in Ceskoslovaško ter pota in orientaci- jo naše zunanje politike. Nato je lazpravljal o konkordatu, ki je od- stavljen /. dnevnega reda. Osvetlil je zagrebški sporazum, cigar tvorci ni- so povedali, kaj nameravajo posta- viti namesto onega, kar hočejo poru- šiti. Poudaril je, da nosijo odgovor- nost za zagrebški sporazum činitelji izven vrst Združene opozicije in JNS. Kje so vočigled pi-otestom JHZ proti sporazumu v drugih banovinah protesti slovenskih občin? Dokler JRZ ne razčisti v vprašanju jugoslo- venske nacionalne misli položaja v slovensekm delu JRZ, ninia pravico apelirati na JNS in jo vpraševati po njenem stališču, kijejasno in slej ko prej isto. Jugoslovenska nacionalna stranka v vprašanju zagrebškega sporazuma ne bo igrala vloge priga- njasia ali lovskega psa. Gosp. poslanec je dalje obravnaval delno povrnitev odtegljajev aktivnim državnim na- meščencem (na upokojence se je žal pozabilo), vprašanje zastav, dve odločbi, s katerima se proglaša raz- pust uprave Celjske ' hranil- nice in uprave Hmvi a drus- tva za dravsko banovino za nezako- nit in neveljaven, konferenco jugo- slovenskega episkopata v Zagrebu, uvedbo komisariata pri Narodni otl- brani ter ožigosal neznačajnost in breznačelnost političnih dvoživk v našem javnem življenju. Zboix>vaici so sprejeli nj-egova stvarna, tehtna in zanimiva izvajanja z navduše- nim odobravanjem. Predsednik g. dr. Kalan je še s pravega stališča osvetlil nezakonitost razpusta uprav Celjske mestne hranilnice in Hnie- Ijai^skega društva in zavlafevanja izvedbe zadevnih ukrepov, s kateri- mi sta bila proglasena oba razpusta za ; konita i ' a. Xafo je 'H' g. Pi < \K-al s'e * o rekonstrukciji vlade in nekaterib Stran 4.____________________________________________________»NOVA DOHA«________________________________Stay. 44. ilrugih notran.i uih dogodkih in pojavih v i: avi, g dr. Ka- lan pa o prvi seji banovinskega od- bora OJNS v Ljubljani. Zolo lepo uspelt sestanek jc /nova izprical enodušnost, odločnost in borb^nost nacionaluih ljiuli in njihovo neo- majno vero v zmago jugoslovenske nacionalne misli. e Jadranski dan v Celju. Krajevni oclbor Jadranske straie v Celju bo priredil v proslavo Jadranskega line več predavanj za vso šolsko mladino in sicer loč«?no po zavoilih. Po pre- davanjih se bo predvajal primeren pomorski film. Kasneje bo tudi pro- slava za Članstvo in ostalo javnost. ki mora sedaj iz tehnienih razlogov odpasti. Cas. in kraj bo objavljen Jaiiranski dan je spoiniu na beto 11)18., ko so due 31. oktobra zapla- polale na vseh bojnih ladjah bivžc avstro-ogrske mornarice naše zasta- ve in je s tern prenehala si la in moi1 črnožolte monarhije na našem lnor- ju, kjer so spet začele voziti nasv ladje. Ta dan slavi naša vrla niorna- riea svojo slavo in Jadranska straža stremi za tern, da se tegva due obrne- jo pogledi vs-ega n a rod a k niorju, da bi tako spoznal veliko bogastvo, ki nam je dano z njini, da bi ga zalo cenil in se okoristil z njegovim bo- stvom, kakor to dekijo drugi narodi! c Petje o Vseh svetih na celjskih pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke¦••: in »Celjskega Zvona« bodo pod vod- stvom pevovodje g. Cirila Preglja na praznik Vseh svetih ob 15. peii na okoliškem, ob 10. pa na mestnem in vojaškem pokopališeu. Na okoliškem in mestnem pokopališču bodo peli Devovo »Vigred« in Pregljevo novo nagrobnico »V hladni noči utr- nila ...«, na vojaškeni pokopališču pa Prelovčevo »Oj Doberdob!« Kon- čno bo še pevsko druStvo »Oljka« svojim umrlim članom pevcem in prezgodaj umrlemu pevovodji Mirku Videčniku zapelo Bervarjovo na- grobnico »Ob gomili«. Skupna pev- ska vaja bo drevi ob osmih in v ne- deljo 31. t. m. ob 10. dopoldne v dru- štvenih prostorih »Oljke« v Obrtnem domu. c Štetje obiskovalcev grobov o Vseh svetih bo tudi letos priredilo društvo Rdeči križ na obeh celjskih pokopa- liščih. Vsctkdo naj se oddolži spomi- nu dragih pokojnikov vsaj z 1 din za RdeČi križ! c Karl I. Lather bo spet predaval v Celju. Znani sportni piatel in smu- čarski pionir Karl I. Luther, ured- nik ugledne revije »Winter« v Mo- nakovem, ki je Celjanoin že znan, bo predaval v torek 9. novembra ob 20. v dvorani hotela Skoberne o temi »Razvpj in sedanjost smučarstva« ter predvajal skioptične slike in filme z Blök in s smučarskih tekem v Planici v letih 1934., 1935. in 1936. Luther je proslavil naže Bloke v smučarskem svetu, se zaATzel za ' smuško skakalnico v Planici in prid- no propagira jugoslovenski smuški sport v svoji reviji. Luther predava razumljivo in zelo zanimivo ter s sin im humorjem. Njegovi fotografit- ni in filmski posnetki so prave umetnine. Luthrovo celjsko preda- vanje bo gotovo privabilo zelo mno- go poslušalcev. c NuŠičeva komedija »Dr.« v celj- skem gledališču. Ljubljanska drama bo gostovala v petek 5. novembra ob 20. v celjskem gledališču in bo vpri- zorila izredno uspelo Nušičevo ko- medijo »Dr.« Predstava je zaabonnia c Ljubljanska opera je ob otvoritvi nove sezone celjskega gledališč?* vprizorila 22. t. m. Kienzlovo opero »Evangeljnik« v dobri zasedbi, učin- koviti režiji g. prof. Šesta in v odlič- ni izvedbi pod vodstvom dirigenta g. Štritofa. Gosp. Gostič je pel na slovno vlogo z velikim uspehom ter je pokazal znaten pevski in igralski napredek od lanskega leta. Vseskozi močno so se uveljavili tudi ge. Ribi- čeva in Golobova ter gg. Betetto in Janko. Tudi manjše partije so bile dobro zasedene. Z?lo je ugajal na- *top dečkov in deklic mestne deške in dekliske narodne sole v Celju. ki so k-ljub eni sami ^aji fast no rešili svojo nalogo. ObCinstvo, ki je docela napolnilo gledališče, je prirejalo so- li>tom i igentu navdu&enc apUiv/.o. t Celjsko pevsko društvo bo, ka- kor vsako leto, tudi letos priredilo 1 decembra koncert v proslavo pnu nika zedinjonja. i Gabr&ki g&silci bodo igrali. Kui- turno ]iio>votni otlsek pro>tovoljn.1 gasilske čete v (ial)erju bo vprizoiii v nedeljo 7. novembra ob lti. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Brenkovo spevoigro v i dej. iz casa bojev za Koroško »Koroški tihotapci- v režiji g. Cvetka Vernika. V odmo- lib bo iyral orkester. c Občni zbor Glasbene Matice v Celja bo drevi ob osinili v učilnici Gla>bene Matice v I. nadstropju. O.,- bor vabi k obilni udeležbi. c Mnrtinov večer »Oljke« so bliža. \" nekaj dneh bo (i. noveinbi-r. Tedaj pa le v Xarodni dorn, da viilito čudo! Zastonj Vain ne lx>! Jonny jaaz Im» skrbc'l za ples, pevski zbor »OljKe* za petje in potepuhi za smeh. Marti- nova gos pa bo daj-ala takt. N'abljeni! c Društvo za dekoracijo in rekla- mo v Celju bo priredilo o, Vladko Diehl in dij-ak Brodar pa po 7 točk. SploŠni turnir, ki se ga ude- ležuje 19, članov kluba, je dal že do- slej presenetljive rezultate. Favoriti so sicer v glavnem izpolnili pričako- vanja, vendar i>a celotni potek kažo, da si utirajo pot med gl-avne igralco nekatere mlade, ambiciozne moči. c Novo vremensko hišico, ki bo opremljena z modernimi aparati, bo zgradila mestna občina v parku med kolodvorom in hotelom »Pošto«. Gradnja vremenske hišice je že raz- pisana. Zadevne ponudbe je tr«?ba vložiti do sobote 30. t. m. do 11. do- poldne v vložišču mestnega pogla- varstva. c Oddajo del za povečanje »Putni- kovega« paviljona j)j*i kolodvoiu razpisuje mestna občina. Zadevno ponudbe je treba vložiti do 6. no- vembra do 11. dopoldn-e v vložišču mestnega poglavarstva. c Nevolja zaradl dobave soll. V zadnjem času je dobava kreške soli popolnoma izostala. Dobivamo le iz- kljuČno samo morsko sol. Narodni po- slanec g. Ivan Prekoršek je na prošnjo sreskega združenja trgovcev v Celju interveniral pri upravi drž. monopolov v Beogradu ter na pristojnem mestu tolmačil nujno potrebo pravilne razde- litve kreške in morske soli za naše kraje. Dobil jeodg. upravnika drž. mo4 nopolske uprave zagotovilo, da se bo upravičeni želji trgovine in prebival- stva ustreglo, čim odpadejo tehnične ovire v produkciji kreške soli, ki je trenutno nedovoljna in krije sedaj Ico- maj najbližji okoliš Kreke. c KoleSar z ukradenim kolesom. Danes d,opoldne je službujoci straž- nik T Zavodni ustavil l(i-!etnega de- lavca Ivana J. iz Trbovelj. ki sp je peljal na poj>olnoma novem kolesu in se mu je zdei suniljiv. Ko je straž nik vprašal fanta za prometno knji- žico, ga je fant osomo zavrnil. Straž- nik je prijel za kolo. Fant se je po- gnai proti bližujemu plotu in pa. ho- tel prcskočiti, stražnik pa ga je prn- vočasno doliitel in odvedel na straž- nico. Tarn je fafit priznal. d-:i je ko- lo, ki je znamke »Viktorija« in inia <¦• ¦ Ik« 2—139.317—1, u- K juni. Pri sebi je iinei v naiirbtniku novo obleko in xeč)3 vsoto denarja, ki si ga je najbrA tudi na lu'po.stt'u nacin prisvojil. ( T^tvine v tovarni. \ ueki tekstil- ni tovaiiu v Celju so v zadnjem ca- su opctzovali. da izginjajo iz podjetja v presleilkih razne kolicint» izgotov- Ijenega blaga. Ko so se začeli tatovi v zadnjein casu lotevati tudi boljse- ga blaga, je lastnik tovarne prijavil zadevo ]>oliciji, ki je kot storilce i/.- ^It'dila in aretirala več v tovarni za- lio>!enih delavcev ter )ü\ i^ro^ili okrožnemu sodišču. ( Prosta vožnja k slavnosum v Skoplje. Poiloilbor IRO1K v Celju obvesča članstvo, ila je prejel nekaj bre/plačnih vozovnic za udeleženco proslave 25-letnice osvobojenja Južiie Srbije v Skoplju. Tovaiisi, ki se že 1 ijo udeležiti proslave v Skoplju, naj se javijo tajniku tov. Vretku v cin- karni, telefon 28. Odhr ' - <"olj-a v >oboto 30. t. in. c Žetev smrti V mestnem zaveti- sču v Medk»gii je umrl v soln>to 78- 1 et11i mestiu revež Friderik Watzek, na Osti na gr-ad 27 v ('elju pa je umrl v sredo 8 mesecev stari sinčok natakarja Jože Vene. V celjski bol- nici pa so umrli: v soboto 5i-letni preužitkaj- Franc Cerenak iz Zavrha pii Dobini, v ponedeljek triletni si»v- [ ček uraduika Martin Pal pri Velenju, v torek (15-letni znani kiznarski mojster in hišni posestmk g. Henrik Navratil iz Celja, v sredo 88-letni preužitkar Franc Maček iz Pilštanja, v četrtek pa 19-letni dninar Stefan Ledinek iz Slokaija pri Zrečah. Bodi jim ohranjen blau sporn in, svojeem naso iskreno so- žalje! c Kronika ne*.rec. i'red dnevi je strmoglavil 23-letni delavec Anton Kumperg^r od Sv. Jakoba pri Kalob- | ju pri delu v kamnolomu 20 metrov globoko in si zlomil levo nogo. V 6t. Rupertu pri Braslovčah je pailla 2(i- lotna žena mizarskega mojstra Jože- fa Korunova s parne in si zlomila levo kijučnico. Pri regulacijskih de- lih na Voglajni je padel ü4-letni de- lavec Anton Klokočovnik z Lave pri Celju tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Te dni si j^e 41-letni želez- niški zvviničnik Alojz Resnik iz Šo- štanja pri padcu s kolesa zlomil de- sno ključnico. V Ločali pri Šmart- nem v Rožni dolini jo krava brcnila 44-letnega najemnika Andreja Žlav- sa in mu zlomila desno roko. ^' Gor- njem gi^adu je oje voza udarilo 21- letnega hlapca Jakoba Kugovnika s tako silo, da mu je zlomilo spoa- njo čeljust. Pri delu v tekstilni* to- varni »Metka« v Celju se je 2(>-letni dela%^c Anton Križan iz Celja j>olil z vrelo barvo ter se hudo opekel po obrazu in desni roki. \r opekarni tv. Unger-Ullmann na Sp. Hudinji zaposleni 16-letni delavec Marijan Milanec iz Zadobrove pri Škofji vasi je stopil v torek okrog 13.30 k dvi- galu za opeko in opazow^l skozi ma- lo odprti no obratovanje dvigala- Pri tern ga je dvigalo, ki se je spuščalo navzdol, udarilo s tako silo po glavi, da mu je zdrobilo lobanjo. Ko je 10- letni tesarski vajenec Franc Vezoč- nik z Ljubnega davi gnal živino. ga je vol pritisnil k drevesu, pri čemer si je Vezočnik zlomil levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Davčna uprava v Celju uraduje /.a .-'tränke vsak delavnik Ic od 8. do 12. dopoldne. c Dražba list ja v mestnem parku bo v nedeljo 31. t. in. ob 9. dopoldne. Sestanek pri brvi. c MEZ (CMS) in DMC prediva /a rocua ilela. kakrsiia ste videli na razstavi i-očnih del »MEZ« d. d. o<\ 12. ilo 15. oktobra. nudi v veliki i/lii- ri Kramar & Mislej, Celje. c Pred Vsenii «vetimi potrolmjoi.1: črni kr-op papir. liste in ])rašnike 7a uinHne cvetlice od tv. Karl Goričar vdv.. Celje. Tarn dobite tudi že Veli- ke in Družinske pratike za I. 1938. <¦ Nočno lekarniŠko službo nuu o<) 3a X. do 5. XI. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa Celje. Od 31. X. do li. XI. ima službo I\ . vod. inspekcijo poveljnik K^ir. Razširjajte naš list in oglašujte! Store š Dramski odsek Sokola Štore-Te- harje pripj-a\ ija novo igro s petjein in godbo. Kakor cujeino, jo bomo vi deli ko v prvi polovici novembra. š SK Store je priredil preieklo ne- deljo v Adrinekovi gostilni ti-gatev gmzdja. ki je bila zelo dobro obiska- na in je potekla v prijetnem ra/po- lužeuju. š NepoŠten hlapec. Neki posestnik pri Sv. Lovrencu je imel za hlapca mladega fanta. Ko so bili domači s hlapcom vied na polju, je ta skrivo- nia odsel domov, ukradel gospodarju več kosov perila in drugih stvari ter pobegnil. Fanta so kmalu vlovili in izroCili orožnikom. bt. Jurij ob j. ž. j Sadna letina je bila leios pruv iigodna. Za jubolka so prejeli naii sad jar ji prec-ej ilenarja. Ves Čas sad- ue kainpauje je bilo v St. Juriju ži- vahno vrveiije. Kmetje iz najoddalje- nejših krajev, kakor «z Planine, Dob- ja, Prevorja, St. Ruperta, Kalobja, Slivnice, Dramelj itd. so dovažali ja- bolka v St. Jurij, kjer so jih nakla- dali. Drugi bližnji, ki iniajo Je malo sadnega drevja, pa so prinašali ja- bolka kar v kožili, da so le prejeli po nekaj kovačev. Letos so &e izvoziii nekaj desetin vugunov sadja. j Nova banovin&ka cesta proti Sv. Jakobu le počasi napreduji1. Temu je pač krivo pomanjkanje potrebnih kreditov. Spodnji ustroj — zemelj- ska dela bodo niorda že to jesen končana do Sv. Jakoba, pač pa je tlakovanje še precej zadaj. Splošna želja je, da bi se dela čimbolj pospe- siia, da bi dobiJa zaenkrat vsaj Sv. Jakob in Kalobje prepotrebno cesuio zvezo s St. Jurijem. j Osebne vesri. Učiteljica Fi-anja Novakova je z deske sole doileljena na dekliško šolo. Na deško solo pa je prišla učiteljica Ela Pukmeistro- va iz Blanco. j Sprememba posestL Rojstno hišo bratov lpavcev je kupil $eutjurski rojak g. Herbert Kartin, sreski na- čelnik v Šmarju pri Jelšali. Dosev. doma« stediii v tako bor- bo. marveč bomo stvarno na kratko odgovorili na grda obrekomnja, iz- 1 nešena v »Slov. domu«. i Leta 1930. je bil za cestni okraj | imenovan nov cestni odbor z dr. Ro- | šem na čelu. Proti temu imenovanju • so se pritožili nekateri klerikalni vo- j ditelji iz našega okraja pod vod- ! stvom Mihe Hrastnika in Rudolfa • Ahaca. V pritožbi z dne 4. februarja 1931, poslani na najvišje mesto, so iznesli približno onake klevete kakor jih priobčuje sedaj »Slovenski dom« in kakor jih je prinašal nekoč »Slo- venec«. Pritožba naslovljena na tako mesto. je seveda morala roditi naj- strožjo preiskavo. kateri je sluz'lo za j podlago revizijsko poročilo inž. P. iz | leta 1926. kakor tudi ugotovitve fa- moznega finančnega odseka iz leta 1927. Na podlagi vsestransko izvrše- nih poizvedb in preiskav je bilo po lano na najvišje mesto poročilo, ki ira prinašamo le v odlomku, in sicer tistem odlomku, ki pokaže vso zlobo klerikctlnih laških dopisnikov. To po- ročilo se glasi: J »Revizija leta 1927., ko je bil iz j -trankarskih razlogov kot gerent »krajnega zastopa odstavljen dr. Roš. j ni mogla dognati nobenih večjih in | tehtnejših nedostatkov, četudi je bila j odrejena iz takratnih strankarskih ozirov. Veliki žapan je izrekel po tej reviziji dr. Rošu pismeno zahvnlo za njegovo vzorno delovanje. Ta revizija ugotavlja, da je čian akratnega okrajnega zastopa Rudolf Dergan dobavil okrajnemu zastopu majhno količino orodja. Ker gerent dr. Roš ni dovolil, da bi bili člani o- 'a ne more biti njega doba- \ itelj. da pa se poznejši gerenti tega i Na mesto dr. Rosa kot gerenta o- krajnega zastopa je bil imenovan Miha Hrastnik dne 1. aprila 1927. Dočim je dr. Roš svoje mesto v naj- težavnejših časih, ko so v letih 1925. in 1926. silno trpele vsled elementar- nih nezgod ceste v laškem srezu. kot že 100 let poprej ne, opravljal gerent- ske posle brezplačno ter je tudi pot- ne stroške krU iz lastnih sredstev in ni zaračunal nobene dnevnice ali po- dobno, je Miha Hrastnik takoj do- bil mesečno plačo po 700 din, zara- čunal si je za vsako sejo 100 din in za 7 potov v Ljubljano 1.050 din. Kot gerent j« bil pa tudi obenem dobavi- ! telj okrajnega zastopa. Ker so se za- | radi teh razmer pritožbe množile, j je resigniral na to mesto vsled pri- tiska svojih somišljenikov in da je ! zctto postal v vefjem obsegn liferant • okrajnega zastopa. V naslednjih le- ! tih je bil eden največjih dobaviteljev | okrajnega zastopa kot pristaš SLS in se pri tem navadno ni oziralo na ka- kovost blaga in na cene. Dobavljal je pogosto na primer gramoz, ki niti najmanj ni odgovarjal in ki bi se moral zavrniti. Take dobave so sg trpele od njega kot enega izmed voditeljev SLS. To je trajalo do ime- novanja novega cestnega odbora leta i 1931. ter mu je poprejšnji načelnik I Matevž Deželak kot njegov somišlje- nik dovolil vzeti iz zaloge cestnega odbora leta 1930. v zasebno uporabo 12 komadov cementnih cevi močnih j 30 cm, 6 komadov cementnih cevi močnih 40 cm in 2 komada cement- nih cevi močnih 50 cm. Te cevi do danes še niso plačane in ni izkaza- no, kje jih je Hrastnik uporobil. Gerent dr. Godnič, ki je sledil I Hrastniku. si je dal nakazati meseč- |'no plačo od začetka po 2.500 din. po- j zneje pa 2.000 din ter si je računal I seveda tudi vse pot nine in dnevnice. 1 Temu sled-eči načelnik cestnega odbora Matevž Deželak, o katerem trdi Rudolf Abac, da je sestavljal predmetno pritožbo, je imel kot na- čelnik mesečne place 1.200 din in mesečno 800 din za uradne dneve. To je skupaj 2.000 din. Po vrhu tega si je zaračunal v času svojega poslo- vanja kot načelnik, ki je trajalo do- bro leto, 13.000 din za pot nine. Ko j-e za Deželakom dr. Roš prev- zel posle načelnika cestnega odbora, je prišel v največji nered. Uradnica, ki je opravljal a tajniške posle, je skupno z naCelnikom upi'avljöla tudi Magaino. Pri prevzemu uradnica in Doželak nista mogla izkazati diferen- ce preko 200.000 din ter je sele po- dn^ : led knjig odpravil ve- lik' i iloge so bile v noredu, >-x?lik del jih je manjkalo. Blag-ajniš- ki ni imel s cestnim odborom prav no- \ benih stikov in posebno ni bil njega član. Kar se tiče sposobnosti sedanjih članov cestnega odbora in njih po- razdelitve, moram pojasniti, da se je dr. Roš kot večkratni gerent okraj- nega zastopa obnesel v vsakem po- gledu vzorno in z najvestnejšim de- lovanjem. Osobito je hval-evredno nje- govo delo v letih 1925. in 1926.. ko se je le njegovi sposobnosti in pridnosti posrečilo kljub velikim vremenskim nesrečam vzdržati promet in popra- viti ceste na neštetih ki-ajih z razme- roma malimi stroški. Poudariti je treba ponovno, da je pritožba popolnoma brez podlage ter jo je rodila le strankarska zagrize- nost, deloma pa tudi osebno koristo- Ijubje. Matevž I>eželak je zgubil dobro plačano načelniško mesto, ki mu je dajalo eksistenco. Miha Hrastnik bo enakopraven dobavitelj z drugimi dobavitelji brez protekcij in Rudolf Ahac, posestnik iz Trbovelj, ne bo mogel zaposlovati svojega sina pri cestnem odboru, ker inm za njega dovolj dela doma.« To uradno poročilo primerjajte z dopisom v »Slovenskem domu«, pa boete videli kje je resnica in kje laž! Ustanovitev krajevne or- ganizacije OJNS za občino Sv. Krištof pri Laškem V prijazni gorski vasici Sv. Jederti nad Laskim se je zbralo v nedeljo 17. t m. okrog 80 zavednih fan to v ia mladih mož iz vseh slojev, pretežno delavci in kmečki sinovi, da usta.no- vijo krajevno organizacijo OJNS v svoji občini. Krasno jutro je dajalo vsem pravo razpoloženje in ni se čuditi, da je pod takšnim dojmom tu pa tarn kdo izustil, da so naši po- šteni akciji naklonjene celo nadna- ravne sile. Domačin tovariš Z. Što- kavnik je pozdravil vse prisotne: riar. poslanca g. Milana Mravljeta, delegata. banovinskega odbora OJNS tov. Uršiča, del-egata sreskega odbora tov. Kopača, zastopnika politične o- blasti in vse ostale navzoče prijatelje in tovariše ter naglasil potrebo, da se tudi podeželska mladina organi- zira v stranki, ki zastopa genialna načela Viteškega kralja Mučenika. Delegat banovinskega odbora tov. UršiČ je govoril o težnjah in ciljih mladinskega pokreta JNS in o nalo- gah nacionalne mladine na social- nem področju. Narodni poslanec g. Milan Mravlje je v zanimivem govoru prikazal po- litične in gospodarske razmere in po- trebe. Oba govornika sta bila za stvarna izvajanja deležna navduš^- nega odobravanja. V odbor nove krajevne organizaci- je so bili izvoljeni: za predsednika 7. Stokavnik. za podpredsednika M. Sergan in R. Zupanc, za tajnika R. Klepej, za blagajnika S. Stokavnik. v odbor S. Roš, S. Požun, in D. Bez- govšek, v «adzorni odbor pa Krebs. Videčnik in Padar. Ko je predsednik zaključil uspelo zborovanj^ s pozivom, da naj ostct- nejo vsi neomajeno zvesti svojim ide- alom, se je bralo na obrazih udele- žencev, da bodo žrtvovali vse sile za zmago nacionalne ideje in za izved- bo programa Jugoslovenske nacio- nalne stranke. 1 Dobra kupčija. Ni ga menda v Jugoslaviji cigana, ki bi tako grdo lagal. kakor laški dopisniki »Slov. doma«. Ko nagrmadijo laži. pa naiv- no vprašajo: »Ali je to tudi laž?« Da, laž je, kar so napisali o dobri kup- fiji. Nikdar ni Sokol prodal nekemu zelo znanemu požrtvovalnemu gospo- du iz Luškega kako parcelo in nik- dar ni ta gospod kupil od našega So- kola kakega zemljišča, o čemer bi se ti profesionalni »prijatelji resni- ce« lahko preprifali v zemljiški knji- gi. Res pa je Sokol leta 1925. prodal svojo parcelo iveki gospe, potem ko je bil storjen v ' ¦"¦"•"»p, da sie to zemljiš^e prod a nunu ponuci- niku. To je bilo razglaseno in dotif- na gospa je parcelo kupila. Kupn h] jo bil pa lahko že tudi poglavar laških klerikalcev, če bi bila že ta- kiat zanj tako ugodna konjuktui-a. Kaki nagibi so vodili Sokolsko druš- tvo k prodaji zemljišča, ne bomo raz- lagali. Društvo gotovo odklanja vsa- ko tutorstvo od strani lažkih dopis- nikov »Slov. doma«, ki se le naj po- brigajo za svoje domove in pa za ono parcelo, ki so jo od nekoga izvaJiili, pa si ta nekdo danes puli lase, da se je dal premotiti od ljudi, ki so pri- hajali nad njega pod znano krinko. Seveda je tudi laž o štirikratni ce- ni, ki jo je dotična gospa za parce- lo prejela. In res je, da se v Casu, ko je bila parcela prodana tej gospe, še ni nikomur sanjalo o industriji, ki nastaja na tem zemljišču in ki je ceno dvignila. Normalnim možga- nom bodo ta pojasnila zadostovala. 1 Kako je vendar prišlo do zdrnžit- ve občin Laško in Marijagradec? Brez naše vednosti, brez naše želje, pa brez vsakršne gospodarske ali kakšne druge potrebe, izja»'- Ijajo vedno češče Laščani, še posebno pa Marijagnadčani, ne glede na nji- hovo politično prepričanje. Pa ne samo ti, celo ljudje iz obeh občin- skih odborov, da, celo sam laški, se- daj po odloku o raz-pustitvi občin- skega odbora že bivši gospod župan. Kakšna pridobitev je to za Laščane, kakšna pridobitev je to za okoličane? Kakšen smisel ima taka združitev za Rrocvit Laškega ali za procvit tistega, kar predstavlja bivšo mari- jagraško občino? V Cem bo kaj bolj- šega tu, v čem tarn? Še posebno od- kimavajo gospodarji, vsi so enodušni in odločno proti združitvi. Govori se, da je to maslo šmiklavške gospode, ki je šla mimo samega bivšega g. župana in odbornikov in ki je izdej- stvovala združitev zgolj z edinim namenom, da postanejo vrhovni sa- moupravni činitelji, eden med njimi pa celo sam župan. Pa se še najdejo ljudje, ki podpirajo to gospoclo v nje- nih osebnih ambicijskih stremljenjih in se dado od takšnih ljudi izigravati! Po^estniki bivše laške in marija- graške občine smo enodušni proti takšnim igram, ki jih uprizarja ta- kale gospoda in ki si še domišljuje, da bo lahko neovirano nadalj-evala s takšnimi plesi. Zadosti nam je teh političnih špekulacij šmiklavške go- spode na račun gospodarjev in inte- resov, ki jih ima jo tako Laščani v svoji, kakor tudi Marijagradčani v svoji občini. 1 Nedolžne žrtve. V tem dopisu se zrcali le ena resnica, namreč ta, da dr. Roš ni imel nikdar navade koga preganjati, pa je zato naletel tudi na marsikateri očitek. O tem so se naši klerikalci često na sebi samih prepričali. C. stanovanje se je pr^eu- redilo v šolske prostore še pod dr. Rošem. J. stanovanja pa dr. Roš ni pustil preurediti, ker ni on nikdar bil za kako polovičarsko delo, temveč je zagovarjal načelo. da se mora šol- sko vprašanje temeljito in dokončno rešiti, in pa ker ni hotel hiše, ki je bila last mestne občine, brezplačno pognati v tuje roke. kakor so to sto- rili sedanji gospodarji. 1 Divji faroi. Na zadnji seji, na ka- teri pa občinski odbor že itak ni bil upravičen legal no sklepati o kakih nakupih ali prodajah. ker je občina že pred sejo dobila uradno obvestilo o spojitvi z marijagraško občino, so sklenili odkloniti nakup Divjega farofa. Očividno so se laška »popolna bitja« le ženirala javnega mnenja, ki ga j-e ustvaril naš zadnji dopis. »Slov. dom« pa hoče zafrkavati Vašega do- pisnika, kateremu pa je dobro znano. da je bilo v »klubovi seji« soglasno sklenjeno, da bodo vsi odborniki gla- sovali za predlog, da pa je pozneje za hrbtom tega kluba g. župan pro- sil posamezne odbornike in sicer tajno. naj glasujejo proti, navzlic klubovenui sklepu. Odbornik J. se je zaradi tega postopanja močno rat- burjal. Vidite, tako je Vaš dopisnik res vseveden. — Na tej občinski seji sta se tudi prala župan in podžupan t-er zagotavljala s fastno besedo. da nista imela nobenega pojma o name- ravani spojitvi obeh občin. Zopet nov dokaz, kdo vodi našo mestno ob^ino in njen oböinski odbor. in novo ubož- no spričievalo za izvestna »popolna Stran 6 ______ ____________»NOVA DOBAc _______________________________________štev, U. I Prireditev nacionalne iu la dine ˇ LaSkcm. V nedelio 17. t, in. zvečer j(. ia mladiua ia L;r pod okriljein sreske organizacije OJNS v gostilni Henke v Lažkem veliko trgatev gro- zdja s plesom, šaljivo posto in dru- gimi zabavnimi točknmi. Mnogi so so skeptično gledali na priprav© za to prireditev, laški in okoliški kleri- rikalri. ki so si napravili r :>- o nedeljo slično prireditev s , . > g-asilcev ali pa narobe, so se pa že kar posmilmli po laških ulicah v prepriCanju, da lahko pičlo udeležbo in teinu primeren uspeh njihove pri- reditve jemljejo za merilo uspeha naše prireditve. Vendar so se, kakor že neätetokrat, tudi tokrat pošteno ušteli, čeprav so računali, da nas Ixxlo vsoj vse številne visoke takse urtarile po glavi, tako da se bomo dru- gič dvakrat premislili aranžirati ka- ko slično družabno prireditev. Mi pa smo bili po tolikih uspehih na političnem področju trdno prepri- eani, da nas bodo v naših prizade- vanjih podprli vsi, ki vidijo v nacio- nalr.i mladini ljudi z zadostno mo- ralno garancijo, ki jim bo mogoče v doglednem času poveriti velike nalo- | ge za izgraditev in dograditev Jugo slavije. Ne sanio prostorna dvoran«, ki je bila vzorno urejena za to pri- reditev, temveč tudi vsi ostali lokali so bili že takoj v začetku nabito polni. Vsi prisotni so bili enodušne- ga mnenja. da ie bila to ne le naj- le; • • > fditev v T to; i'ga družabn» ^ položenja in zabave še niso bili de- ležni na nobeni prireditvi. To laska- vo priznanje udeležencev, ki smo ga čuli tudi od i: »variša iz bano- vinskega odbc... ¦-. ..iča, ki je ostal v naši sredi po uspeli dopoldanski skupščini pri Sv. Jederti, nes vz-pod- buja k nadaljnjemu delu. Na tej pri- reditvi smo opazili tudi štiri taborite iz Celja, ki so se za časa Živkoviče- vega obiska zelo fino vedli med de- lnonstranti. Vendar je eden, ki je vidno nosil insignijo svojega prepii- čanja, le-te že koj spocetka spravii v žep in tako dobil priložnost, da se imenitno zabava. Nadejamo se, da so odnesli od nas najboljše vtise, ki jib gotovo ne bodo prikrivali pred svojimi prijatelji. Vsem cenj. damam in gospodom, ki so izrazili svojo ne- klonjenost. naši organizaoiji z razni- mi darili, oziroma nas na ta ali oni način podprli in doprinesli s tem k zavidljivemu uspebu naše prire- ditve, izrekamo iskreno zahvalo. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem našim požrtvovalnim tova- rišom. 1 Na omladinski kongres JRZ v Beograd so odšli tudi neorganizirani oniladinci jeerzejevci iz Laškega in okolice in sicer reci in piši: pet. Da so pametnejši od nacionalno mlacli- ne, ki je dala železniški upravi pre- cej zaslužiti, so dokazali s tern, d& so odkurili na vlak kar mi mo bla- gajne. Mogoče je, da so si kupili kar- te na drugem mestu ali ob drugem času. Vrnili so se z brzim vlAkoin. Upamo, da so se temeljito sezmuiili s programom JRZ in da ga bodo svojim ljudem tudi pravilno tolma čili, še posebno ono o di*žavnem in narodnem edinstvu, in jim povedali tudi ono o falzificirani sliki v »Vre- nienu«. ki je množila njihovo število. 1 V Žikovci pri Laškem se sin jo gl-asovi od strani pobožnih klerikal- eev, da bodo zaprti vsi, ki ne bodo volili liste, postavljene od strani šmiklavške gospode. Zopet se začenja 7. metodami in načini. Upamo, da bo šla vsa trezna javnost s prezirom preko vseh teh ostudnih pojavov. 1 Prezgodnji grob. Dne 16. t. m. j cenj. dame in gospode, še posebno začetnike in za- Četnice, da se udeležijo vaj v čim večiem štovilu. Poučeval bo profesio- ! učitelj. Vstopnina 5 din, \j,- Dtoliko. 1 Kino Laško bo predvajal v sobo- to 30. t. m. ob 20.30, v ned-eljo 31. t. m. ob 16.30 in 20.30 ter v ponedeljek ob 16.30 grandiozni film po Shaeks- pearovi nesmrtni komediji »Kakor vam drago«. V tem filmu je dosegla dosedaj največji uspeh slavna igral- ka Elisabeth Bergner. Njeni partner- i ji v tem velikem filmu so najpromi- nentnejši igmlci tmgleškib gleilališ^. Film je pol razkošja, velikih seen, romantik-e in poezije. Ogledajo naj si ga vsi Lašč-ani in okoličani. Tednik in Zora magacin. Ugodne zveze z vlaki. Hrastnik h LetošnJI lov. Zanimajo nas »so- vražni tabori«, pa smo šli med najhuj- §e medsebojne »sovražnike« kmete in lovce in zvedeli mno^o novega. Pred vsem smo videli, da to sovraStvo ni tako zagrizeno, kakor ga prikazujejo razni strokovni listl, in da sta dober kmet in dober lovec lahko dokaj dobra prijatelja tudi v pogledu lova. Pred nekaj leti so se zaredili v naših krajih fazani in vsi kmetje so bili ogorčeni nad veliko škodo, ki jo povzroča ta lepi ptič. Toda letos spomladi so nz- metali naši Iovci vranam in šojam stru- pa in takoj so pritožbe utihnile, saj je lahko vsak kmet sam uvidel, da je Skoda, povzročena po fazanih, malen- kostna v primeri z ono po vranah in Sojah. Lovci pravijo, da so spili že marsikak kozarec hruševca na račun poginulih vran. Mnogo večjo §kodo pa povzročajo kmetom srne, ki so sezad- nja leta močno zaredile pri nas. Žs! |e primeren odstrel po sreskem načel stvu prepovedan. Sresko načeistvo bo moraio na vsak način v najkrajSem času dovoliti večji odstrel srn — sedaj je določen za vso občino menda na 15 komadov—, kerse bo sicer povzro- čena škoda od leta do leta rapidno večala. Slavna »zajčja vojna« bo pa v kratkem za naše kraje končana, sai bo menda v kratkem poginil zadnji zajec v našem srezu! Naši kmetie s^ ne jezijo posebno na njega, nesreča pa bo to za one siromake, ki si ne upa- jo stresati svoje jeze doma, pa so se do sedaj znašali nad ubogimi - zajČki... h Pa še nekaj smo slišali med našimi kmetl! Že pred 15 leti se je govoriio o tem, da bo takrat še trbo- veljska občina napravila na hrastniSki postaji rampe, in menda je bila v ta namen že določena manjša vscta, ki naj bi letno rasla. Dobro bi bilo, Če bi sedaj hrastniška občina pričela po- snemati svojo prednico in pričela ib:- rati denar za rampo. Marsikdo bi bi! za tako napravo občini zelo hvaležen. h Hrastnlška občina namerava pri- hodnje leto zgraditi izolirnico. Kako silno potrebna je izolirnica za našo dolino, vedo predvsem oni, ki so mo- rali obolele svojee poSiljati v Trbovlje ali v Celje. h Delo v potoku Bobnu počlva Kredit, ki je bi! nakazan za regulacijo potoka Bobna, je izčrpan-, delo usta- vljeno delavci, pa brez zaslužka. S skr ZVEZNA TISKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 NajstarejSe narodno podjetje te stroke v Celju priporoča oMintm, uradom, pri- dobitnim krofom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter n u o: ;nstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zme Novo opremljena z modernim trkavnlm materlaloin - - - MoierBtelfai stnW oint bjo zro ti ljudje v bodoče dni, ko se ' bliža zima, oni brez dela in zaslužka ; pa vprašujejo, ali se bo delo §e ob- novilo. Najbolj so prizadeti starejši de- lavci z družinami. Treba je, da mero- dajni gospodje tudi v tem pogledu nabravijo primerne korake na pristoi- nih mestih za izposlovaje kredita, da se bo res potrebno delo nadaljevalo, delavci pa dobili skromen zaslužek, Ca. jih ne bo zima zalotila lačne in brez sredstev. h Dramskl odsek Sokola pripravlia izvrstno Saloigro. Ker so naši igralci že znani, da svoje vloge res posrečno izpeljejo, smo prepričani, da bodo tudi to pot nudili občinstvu mnogo smeha in zabave. h Pri rudniku je bilo ponovno spre- jetih na delo 5 mlajSih delavcev. h Usoden padec. Pretekli petek ie padel 12-letni delavčev sin Albeit Gorjup v Hrastniku doma tako ne- srečno, da si je zlomil levo roko. Od- dali so ga v celjsko bolnico. Sport t AtletlkrCelje. V nedeljo 31. t. m. ob 14.30 se bo pričela na rgrišču pri »Skalni kleti« povratna podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atle- tiki in SK Celjem. Ta >celjski derby« bo gotovo zelo živahen in napet, ker sta obe moštvi v dobri form». Zatek- mo vlada veliko zanimanje. Na željo Atletikov je deiegiran sodnik g. Milian iz Zagreba, kot rezerva pa g. Mlinarič. Pričakujemo, da bo tekma lepa in fatr in da se bo občinstvo vedlo sportno. ! t V tekmovanju za državno nogo- ! metno prvenstv© so bili preteklo ne- ; del jo doseženi sledeči rezultati: v Be- I ogradu Jugoslavija : Ljubljana 3:0 i (0:0i in Bask:Concordia <3:0 (3:0), v Zagrebu BSK:Gradjanski 3:1 (3:1), v Sarajevu Hask:Slavija 2:0 (0:0) in v Splitu Hajduk.Jedinstvo 2:0) (0:0). Xa tabeli dalje vodi Bask pred Ha- i škom, om in Gradjanskim. ; t Tek____„ie za prvenstvo LNP je ¦ dalo preteklo nedeljo sledeče rezuf- : tate: V Celju CeljeiOlimp 2:0 (2:0), y Trbovljah Amater:Trbovljo 9:1 (5:1), v Mariboru Maribor:Bapid 2:0 (1:0), v Čakovcu Železničar.Gradjanski 6:1 (3:0), v Murski Soboti Mura CSK 3:3 (3:1), v Ljubl- m 2 :2 (1:0). Hermes:> «i:0) in i Reka:Bratstvo 2:1 (0:0), v Kranju pa i Kranj:Slovan 8:0 (3:0). V celjsko-tr- boveljski skupini krepko vodi SK : Celje, v niariborski Maribor, v ljub- : Ifanski pa Kranj. i---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ; Damski slvalnt srroj, | skoraj nov, in zimska suknja za srednjo i postavo se poceni proda. Karl Kramer, kro- I jač, Obrtni dom, Celje. Kupim dobro \ pečza ..e na: r^ui \isnar, Lvmjc, vocniKova y. pisarniški, konceptni, strojepisni krep, barvan, svilen, ovojni, marmoriran itd., kakor tudi vse druge pisarniške in šo!- ske potrebščine kupite v knjigarni in veletrgovini s papirjem Franc LeskovšeK Celfe, Qlavnl trg 16 99Testa zarnlcaM prva domača, sveti čisto, je trpcžna, porabi nialo tcka in je poceni. Dob! se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralfa Petra c. 17 - pri kronen Jabolka za prešanje, sadno prešo, prešo za seno, vinski filter in drugo proda J. KirbiS, Celje. Lepa rodbinska hlša visokopritlična, 4 minute od postaje PetrovČe, 2 sobi in 2 podstrešni sobi, kuhinja, shram- ba za jedila, soba za služkinjo, kleti, pral- nica, velik vrt in njiva, se odd a mirni stranki za 400 din mesečno. Vpraša se pri g. Polancu, Petrovče. 2—1 Sodarske poneočnike sprejme takoj v dčlo ob prosti hrani, sta- novanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana-Trnovo 1—1 v Casopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe' Trgovski lokal I na križišču treh cest in prometnem J kraiu se odda. J. KirbiS, Celje. Dire ppazni sobi s kopalnico sc oddata takoj. — Naslov v upravi lista. Visokošolka poučuje nemščino in instruira vse gimnazijske predmete. Uspeh siguren. Naslov v upravi lista. Ssobno stanovanje s pritiklinami, 10 minut iz Celja, se odda s 15. novembrom na Polulah 44 pri Celju. Absolventinjo trgovske sole, stanujočo v Celju, ki bi ime- la veselje do trgovine, sprejmern. Ponudbe z navedbo place poslati upravi lista pod šifro »TRGOVINA.* I Franjo Dolžan - Celje ??.v.v."M i kleparjtvo, vodovodne inrtalacije__________________________________ i StrelOVOdne napraVG Pruum» wo v zgorsj na«dcne stroke ipadajoča dela in popratlli — Cene zmemc — Pottrežba točna In solidoa Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Oin 16,5oo ooo'— Rupujeinpro* ' daja devize in valute; Izdaja averenje za izvoz blaga [ Sprejema hranilae vloge na kajince in I tekoči račun ter nndi I za nje popolno var- I nost in agodno I obrestovanje Podružnici: ' Maribor, Šoštani Urejuje in za konrordj »Nove Dobet odgovarja Rado Pečnlk. — Za Zverno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.