289. številka. Ljubljana, nedeljo 15. decembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
ishaja vsak dan izviemii pv^tm«Ukt ta cuevo pa p.iuuucib, uw v«JJ» po polti prejemati m a v a «,r o - og ei ■ a o deteie ca celo uho lb «m., ta bol let* - gh, m četrt leta 4 gld. — Za Ljjjbljaao  bres pctfljanj* na dem sa oelo leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gid. 10 kr.   Za pošiljanu- ca dona bo računa 10 kr. sa measc, 80 kr. ca I      :      — In. fajo deielo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« nfltielj« mi ljudskih šolah in za dijake velja anizana oena in sicer ■ Za Linhi.jaao n» Sotrt loia 3 f;ld. 60 h«-   po posti prejeman sa 6eut leta 3 gld. — Za oznanila te plačne od čatiiis.opoe petit-vrste 6 kr., če se f-stiarilo enkrat tiska, B kr., če so dvakrat in 4 kr. če te tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj s. izvole irankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — TJredn*Stvo je v L.nbliaoi v Franc Kolmanovej hisi .v. ,i »gičdallika stolba". ppraviiištvo, na katero naj bo blagovolijo poHiljau' naročnino, reklamacije, oananila, t*j. MaMalnthriP <♦» - »fttrodnl   i»ks»rn;u i* Kolinanovuj hili.
Moštvo nemške ustavoverne stranke.
Nemška UBtavoverna ali aliberalna" stranka, ki vlada v državnem zboru, ima v svojo kro niko te dni zapisati zopet novo in veliko blamažo. Oni in tisti ljudje, oni in tisti ueniški ustavoverci, kateri bo pred malo dnevi še glasovali in govorili in rohneli z dvetre-tjinsko večino zoper vlado, zoper aneksijo Bosne, zoper AudrasBVJa, zoper Rusijo, zoper berlinski dogovor itd. — postali so zdaj krotki in mehki iz samega strahu, da bi se ne razpustili, in da bi ne bilo konec njihovemu usta-tovernemu ali nemškoliberainemu gospodar Btvu. Oni glasujejo za berlinski dogovor, za okupacijo, za Rude, za Andrassvja, za vse, kar se hoče od njih.
Kakor namreč poroča telegram z Dunaja, sklenil je oni odbor 18 udov državnega zbora, kateri je imel posvetovati se o berlinskem dogovoru, predložiti državnemu zboru, naj berlinskemu dogovoru svoje ustavno pritrjilo da. Vsi drugi predlogi so bili zavrženi, posebno Ilerbstov predlog je bil odbit, ki je grajal dozdanjo vladno politiko; isto tako je bila zavržena Grokolskega resolucija, namerjena proti raz-ftirjevauju ruske oblasti, llerbst je sicer na znauii, da bode v imenu svoje manjšine (vodja nemških ustavovercev v tem državnem zboru v manjšiniI) posebni votum predložil, vendar po tem izidu odborovega sklepa nij mogoče dvomiti, da bode tudi celotna zbornica tako sklepala, kakor odbor.
Ta korak čudno moževske, in v svojem prepričanji  čudno trdne nemško in nemšku tarske stranke nas sicer nij izneuadejal. Saj
iz Btarega izkustva vemo, kuj pomenja ustavo verstvo in liberalstvo te stranke. Prepričana je, da brez viSje pomoči zgine kakor kafra, zato gre po suhem in po blatu, bosopet in golorok na komando, kamor hoče vlada. Da se bode v odboru nekaj tacega prigodilo, naznanjala je sicer tudi uže „N. fr. Pr." od Če trtka, poročevaje, da je volitev odbora izpadla za njo žalostno (ti li bselig), ker je državni zbor volil izmej 18 odbornikov 11 tacih, ki so za okupacijo ali aneksijo, kar je nasledek razpadanju (zersetzung) ustavoverne stranke, meni ono glavno glasilo protivnikov naših.
Uže v delegacijah v Pešti prej ta teden se je sredina ustavoverne stranke z vodjem llerbstom na čelu temeljito blamirala. Ilerbstovci so bili od lastnih ljulij zapuščeni. Grof An-dias.-y in drugi še višji z<laj vendar vidijo, da Be na to stranke ne morejo več zanašati. Treba nove. Nobena se nij tako obrabila, tako mčova in nezanesljiva, tako omahljiva izka/.ala.
Finance Rusije in n.ena prihod-njost o evropskej politiki.
Iz Rusije 8. dec. [I/.v. d op. ] Glede domačih vprašanj v našej žurnali stiki uže dolgo nij bilo prepira, kakoršen je vspihnol nedavno izza tega, bode h prihodnjič mogla Rusija še energično vmešavati se v evropska vprašanja, ah bode morala sedeti doma, obrezsiljcna v finančnem obziru vsled zadnje, dasi zmagovalne ali pobedonosne vojske b Tuiki.
Vsi, kateri pazijo na našo politiko, gotovo še dobro pomnijo, kaka burja je nastala v carstvu Plutonovem pred dvema letoma, ko se je Rusija pripravljala k vojski, zdaj uže okončenej
na rusko slavo. Strašna bojazen za svoj žep gg. „Birževikćm" in „Golosjaneem" nikoli ne daje mirovati; pa ona izraža se posebno silno vselej tedaj, ko narodna politika prodira. V podobnih trenotkih oblačijo jo v avgursko obleko, kričijo o pogibelji države, če se jim ne pokoro državniki, a pre* rotijo jej uže na zemlji raj, Če bodo le njihovi milijoni pod njeno garancijo mirno množili se  kakor listje in trava. V poslednjih časih govori se pri nas mnogo o vsem, kar se pri znanih pogojih morebiti pripeti mej Rusijo In Avstrijo (? Ur.) prihodnjo spomlad. Iu naši pravoslavni Levini gubijo od silnega straha še ono betvico razsodka, ki jim ga ne vzemlje večna špekulacija. Če na zapadu naši nepro-šeni  odrešeniki uže od berlinskega traktata krče, ka Rusiji njene finance nikakor ne d< pusto, da bi začela novo vojsko proti ka-kej zapaduej državi izza Slovanov na Balkanu, doma naši peterburski finančni pesimisti skoraj Bb bolj  energično modrujejo, ka „država najrevnejša v vseh obzirih ne more vpletati se v evropske bomantije sebi na korist, pač pa na najpopolnejši pogin svojega blagosttUjfa. ■ Da naše finance nijso za vsem v redu, trga nikdo ne odreka.   Tudi nij mogoče, da bi drugače bilo. Od kod neki vzeti državi sred-stva za vojsko tako veliko, kot je bila naša lanska minola  s  Turčijo,  nego da zajema, ter   umnožava svoj  dolg.   Anglija, severna Amerika, Italija in Francija postopale so isto tako, a popravile so b časom svoje letne proračune.
Da poslednje velja tudi o Rusiji, vidimo iz prekrasnega članka „Mosk. Ved." št. 284., v kojem prvi organ narodne politike odgovarja svojim nasprotnikom. Članek je osno-
kaiti to jim daje spričevalo, da so pravi ljubljenci naroda. Da so narodne pesni tudi za koncert, to zna vsak, kdor je o muziki kaj čital in koncerte obiskal. Navesti pa hočem v dokaz temu nekoliko fakt.
Leta 18G2. koncertirala jc v našej či-taln ci Čehinja gospica Z adrobilkova in razveselila je občinstvo tudi s potpourijem slovanskih narodnih pesnij, v kateri je vplela tudi na?o, narodu priljubljeno in mnogo po-pevauo Vilharjevo pesen: „Mila lunica"; pozneje je koncertiial v Ljubljani ruski violin-viituoz S več in, in tudi ta je za nameček igral po jednej aplavdiranej pieci isto pesen, brez dodatka kake variacije ali olepšanja, in prouzročil je ž njo burno ploskanje. L. 1863. igral je v Ljubljani slavnoznani češki umetnik Ferdo Laub, in v svoj koncertni program postavil in sviral svoj Mvenec čeških narodnih pesnij", in čuli t^iiio takrat mej drugimi tudi v našem narodu, po izreku mojega znanca, premlatene hime: „IIej Slovani" in „Kje dom
Smemo li narodne pesni pri slavnostnih besedah igrati ali peti?
K rešenju tega vprašanja mi je dala povod mala debata z znancem, kateri me je grajal, da sem privolil, da so se pri nedelj-skej Pri širno vej slavnosti v ljubljanskoj čitalnici igrale na glasoviru narodne himne: „NaprejM iu „Kje dom je moj?" Ker sva se jela pričkati v prostoru, kjer je bilo mnogo gospodov in dam navzočnih, nij bilo dostojno spuščati se v daljšo debato, kajti prišla sva uže nekoliko v ogenj, in zdelo se mi je bolje, da to principijaluo vprašanje rešim v listku, ker tu gre za čast naše narodne domače pesni.
Pri omenjenej Preširnovej besedi igrali sta čveteroročno gospa J. in gospica T. na glasoviru Keler Belovo uverturo. Preduo sta nastopili, vprašali sta me, če smeti, ako občinstvo igranje živo odobruje, igrati za name-
ček narodni himni „JNaprej lw iu „Kje dom je moj V", rekel sem jima, da mi je prav.
Občinstvo je po končanoj uverturi res burno ploskalo, in igrali sta se omenjeni pesni.
Po besedi me nagovori oni znanec, ter mi očita, kako da sem mogel dovoliti kaj tacega, da se igrajo pii slavnostnej besedi narodne pesni, ki so uže tako premlatene, da ga ušesa bole, kadar jih more slišati, in da bi najraje imel, da bi jih celo leto ne čul.
Take besede slišati iz ust narodnjaka se nijsem nadejal, tako govoriti o naroduih himnah, na katere smemo ponosni biti ne samo Slovenci, temuč vsi Slovani, da jih imamo in znamo, to bi bil k večjemu od kacega nasprotnika narodne stvari pričakoval. Vsak narod varuje in čisla svoje narodne pesni, katere so mu svet in zlat zaklad, ki ogreva srca ne samo vnetih, a tudi mlačnih rojakov, in čembolj so naše narodne himne znane iu prepevane,  tem  večjo  vrednost imajo,
▼an kolikor je mogoče na faktib, koji i za Tetino rojakov mojih, slovenskih politikov, morajo biti samo zanimivi, za to jih »Slov. Nar." podaj em.
Rusija je v prvej vrsti država poljedeljska. V poljedelstvu je njeno blagostanje. Će je trgovina s predmeti zemljedelja živa in obilna, ruskemu narodu v istinem pomenu besede godi se dobro. Kmetje ruski Sive od žitne trgovine, veliki posestniki isto tako, samo v velicih razmerih. Za skup vršijo se plače vsacega roda, dnina raenj bogatemu delavnemu ljudu se boljša, kratko: zemlje delje procveta, vse procveta, vse za dovol no živi, kmet, pomeščik, fibrikant, trgovec v mesta, a državna kasa še najbolje. Do prošle vojske je naša žitna trgovina strašno hirala. Cene nij bilo nobene. Amerikansko žito je izpodrivalo naše na vseb evropskih trgih. Vojska nastopa, žitna trgovina se oživlja, cene bo povišujejo, masa našega naroda začenja svobodneje dihati, davki pravilneje gredo v državne kase. V podobnih slučajih nij temelji tejšega dokaza, nego številke izvoženega žita; evo jih za poslednjih sedem let: Izvoženo žito: od 1. jan. do 1. sept.
1872. 1.
1873. „
1874. „
1875. ,
1876. „
1877. „
1878. „
9,702.732 6 11,905.849 , 17,610 628 , 16,V58.188 , 14,996 073 , 19,875.815 , 29,386 516 ,
Poljedeljstvo torej od vojske nij trpelo, nego pridobilo je v nenavaduih razmerih.
Kaj pa obrtnost?  Našo obrtnost je našla vojska v kritičnem položaji. Fabrike za stajale bo ali na polovino, ali za vsem. Delavci postajali zo brez kruha, država je stotine ti boč rabljev naznačala jim na živež. Nastopa ▼ojfjka, tovarne se začenjajo dvigati, delavci se iščejo in najemajo, plače jim se povišujejo, obrtno življenje kipi, kamor pogle d a 3.   Temu največji dokaz je 10% poviša nje privoza bumage (pavole), koji je za 8 mesecev 1.1. dosegel števila gromadnega 4,223.000 pudov.
O živosti promisla ali obrta isto tako nvedoči poveličani prevoz tovorov po naših železnicah, kar je vidno iz njiho vega povrstnega dohoda, ki se izraža v slede tih številih:
L. 1874 od 1. jan. do 1. sept. dala je vrsta
5974 rabljev. L. 1875 od 1. jan. do 1. sept. dala je vrsta
6502 rubljev. L. 1876 od 1. jan. do 1. Bept. dala je vrsta
5175 rubljev. L. 1877 od 1. jan. do 1. sept. dala je vrsta
6048 rubljev. L. 1878 od 1. jan. do 1. sept. dala je vrsta
6878 rubljev. Ta števila pokažejo se nam tem Bilneje, če pomislimo, ka se je naša železna proga mej vojsko raztegnila na 1672 vrst; in če pomislimo, ka se je pasažirno dviganje radi vojske nekoliko zmanjšalo, torej pomnoženje dohoda izvira od prevoza tovorov, kateri se je povišal za 230 milijonov pudov, ali za celih 20%.
PrevaŽen regulator in termometer tovornih cen in nploh vsega suhopotnega obrta našega je Nižegorodska ali Makarijev ska „jarmarka" (semenj). „Birž. Ved." št. 278 ga same opisujejo: „ Letošnji Nižego-rodski semenj, v vseh obzirih svoje obširne in raznovidne trgovine , na svoto večjo nego 200 milijonov rubljev, bil je, brez vsake pre tire, jeden iz najgorših in največjih, kakoršnih uže davno nij bilo,  za vsem blagoprije
ten in zadosten....."
In tako številke jasno govore, ka se je v času vojske in po vojski zboljšalo glede vsega, na čemur je, razen gromadnih prirodnih zak'adov, osnovano bogastvo države naše: poljedelstvo, obrtni j a in trgovina Kje je torej ona beraška Rusija, o kate rej tako predrzno pišejo vsi, kateri bi južnim Slovanom preradi dopovedali, k a od nas svojih  dozdanjih,  mogočnih in je dino iskrenih pokroviteljev, ne m o rejo nič več pričakovati,  ka jih more
zveličati samo zapadna Evropa, ka.....?"
V njih zloradnej fantaziji.   Naš finančni mi nister je res mogel reči pred nekimi tedni berlinskim bankirjem : „Rusija more glede svojih financ še visoko nositi svojo glavo."   In res Rusija nosi glavo še visoko
— r.
Politični razgled.
Notrtiiije dežele.
V Ljubljani 14. decembra. Najvažnejši dogodek notranje politike in
svojo misel o njem, smo postavili na prvo
mesto denašnjega lista.
Vitfftitfe «lr£f»v«*.
Iz ¥\>terhurtja se poroča 12. t. ruda ne je zbralo dan prej mnogo študentov pred palačo cesarjeviča naslednika, ki so mu hoteli neke prošnjo oddati. Cesarjevima pa nij bilo doma, bil je v Carskem selu. Dijaki so potem oddali pismo mestnemu glavarju, ki je mej tem tja prišel.
Iz Sarajeva se poroča, da se Turška ni} sporazumela z vnthnn*ho ligo", katere vodja so sklenili, da ne pošlje albanskih vojakov ▼ boj proti macedonskim vstašem, da bode „albanska liga" zasedla meje proti Macedoniji, ter z: h te v a od porte združenje z druzimi albanskimi kraji, avtonomijo, doma voljene guvernerje, in pravico imenovanja in odstranjevanja uradnikov. Albanski jezik naj bi bil tudi uradni. Odposlancem „albanske lige" v Novem pazaru se je zaukazalo prijateljskim biti z avstrijsko armado.
V CttrirjMflu so prišli baje Turki zopet nekej zaroti namerjenej proti sultanu na sled. Vsted tega je vsa policija na nogah, in je bilo minoli petek mnogo osob v zapor dejanih. Mej temi je tudi Nedji paša, vodja godbe v sultanovei palači. Razsultan Murađ in prestolni naslednik Bta ostro obstražena. Pri odstavljenih ministrih so se stanovanja preiBkavala. — Na dalje se poroča, da so Lavard močno trudi, da bi se sklenila angleško turška pogodba. Angleška zahteva od Turčije luki Sucidie in Aleksandrete, a bi jej dala za to posojilo 20 milijonov funtov šterlingov.
V It i m n izhajajoči „Popolo romano* poroča, da je dal kabinet svojo ostavko. Kaj bode italijanski kralj sklenil, to še nij znano. 11. t. m. hotelo je ljudstvo napraviti demonstracijo pred parlamentom proti onim, ki 80 vlado in Cairolija grajali; ker pa je vlada vojake poslala na mesto, se je ljudstvo mirno razšlo. Po vsem Laškem so vojaki kon-signirani, da bodo jednake demonstracije zabranili. V zbornici je dejal Cairoli, da kralj o tavke kabineta nij sprejel, zato Be misli, da bode ministerstvo ostalo, a da bode zbornica raz p u Scena Za razpuščenje zbornice glasovalo je v ministerskem svetu 8 ministrov, a baje le jeden zoper. Naravsko je, da kralj nerad odpusti Cairolija, onega moža, ki mu je življenje rešil, in v boji za to ranjen bil.
V angleške j s pod ne j zbornici dejal je Northcote, da je mislil takrat, ko je dejal da je ruBko poslaništvo bilo iz Kabula nazaj pozvano, da bilo celo poslaništvo od ruske vlade odpoklicano. A temu nij tako, kakor se je zdaj prepričal. Dalje je Northcorte dejal, da Angleška nikakoršnega ruskega vmešavanja v Kibulu ne bode dopustila. To je nečemu žu-ganju Rusiji močno podobno.
je moj V", in navdušil nas je vse poslušalce. Ko je jedenkrat naša rojakinja, dvorna pev-kinja Helena Pesjakova sodelovala pri jednej besedi v tukajšnjej čitalnici, razveselila je ob Činstvo, ko jej je burno ploskalo, z občeznano od vseh slovenskih pevkinj prepevano Vilharjevo: „Ko tičica sem pevala", in vse jo je zamakneno poslušalo.
Da tudi drugod „narodne pesni" v koncertih prednašajo, znamo razviditi iz raznih programov in glasbenih poročd, katerih morebiti moj nasprotno misleči znanec nij dosta čital. V izgled stavim dunajsko slovansko pevsko društvo, katero pri vsakej priliki poje narodne pesni vseh slovanskih plemen, a tudi Blavnoznani „Wiener Mannergesangsverein" se producira s pevanjem nemških narodnih pesnij, in omenim le, da je celo v pričo Nj. veličan-Btva cesarice pel po celem nemškem svetu premlateno staro narodno pesen „Lorelei" — Švedski „Damenquartetta, ki je tudi v Ljubljani koncertiral ima v vsakem programu eno ali več narodnih švedskih. — 24. nov. 1876
koncertirale so v Ljubljani gospice Aglaja Orgeni, Bertha Haft in Rusinja Vera Tima nov in postavile v program rusko narodno pesen „Slavček", katero je pela gospica Orgeni brez vsega okinčanja in vzbudila splošno odo bra vanje.
Pri Magjarih nij mogoča nobena slavnost ako nij ciganske muzike, in ti morajo dan na dan igrati „Szoszat", Rakoczy-Hunyadi potnice in „Csardas", in to ne samo v krčmi in pri kmetskih veselicah, temuč tudi pri magnatu in velikašu. — Francoski narod, bodi si kmet ali kdo drugi, Bliši in poje pri vsakej patrijo-tičnej slavn osti „marsellaiso", ak oni v no je uže dosta bolj stara in premlatena nego naš „Naprej" in „Kje dom je moj?" —Prvi glasbeni umetniki sveta prednašajo v koncertih narodne melodije v raznih transskripcijah, varijacijah in parafrazah, pa tudi v golej izvirne j formi. Kako čislane so narodne pesni po svetu, naj omenim tudi, da je v najnovejšem času spanj Bko društvo „Estudiantina Figaro" v raznih glediščih in dvoranah koncertiralo z mandoli
nami in kitarami v Parizu in Beču, ter povsod} Živahno pohvalo želo za eksekutiranje narodnih melodij.
Zamenjati bo pa ne smejo narodne pesni z umazanim neestetičnim „gassenhauerjem", katerega pač noben izobražen človek ne bode v koncertu prednašal. V vrsto tega genre pa menda moj prijatelj vendar ne bode hote vtikati naših lepih patrijotičnih narodnih himen. Da so pa igrane bile te himne pri slavnostne) besedi, ki je bila na čast našega slovenskega pesnika Preširna, morem z dobro vestjo odgovornost na se vzeti, in končam z objavo, da me je veselilo slišati igrati od nežnih ročic poštene narodne pesni, na katere žalibog premalo ozir jemljejo naše slovenske lepotice.
Ona dama pa, ki je bila priča nepremišljenega govorjenja mojega prijatelja, naj pridno goji muziko, naj Be nadalje vadi se svojo Boigralko, ter naj se ne da preplašiti od podobnih besedij mojega znanca. Slovenke, ki ljubite in Čislate narodne pesni, živile!
Vojteh Valenta.
O stanji nf<janske. vojske poročajo angleške novine „Morning Advertiser" 12. dec. iz Bombava, da je nek afganski oficir prišel v angleški tabor in pozival angleškega generala, naj maršira v Kabul, da tam novo vlado postavi, ker se je vse vzdignilo proti vladi emir-jevej. — Počakajmo, najbrž se ta angleška novica ne bode potrdila, kakor se uže jedna podobna nij.
V |)im*Atiii državnem zboru bilo je 11. t. m. posvetovanje o Windhoratovem predlogu na dnevnem redu. \Vindhorst predlaga, naj bi se ona postava prenaredila, katera odpravlja duhovenske rede in kongregacije. Naučni mnister Falk je odločno zoper ta predlog, ker se je tako naredio, da imajo oni redi še dosti velik delokrog Z ozirom na šolo vlada ne bode ni jednega koraka nazaj Btop la, ona hoče mir s cerkvijo, a tega ne more na podlagi nesprejemljivih pogojev, ter stavi nasproti predlogom kat. centruma (kateri hočejo ves zakon namerjen proti krivičnostim katoli.Ake cerkve uničiti) brezpogojni „neB. Taki pogoji stavijo se na rokah iu nogah zvezanemu protivniku, a ne takemu, ki sto,i in bode na veke stal. Centrum neče miru, pravi mnister, ampak bojuje se zavoljo b tja. Z laj vl»di miroljubiv papež, ki to miroljubivost tudi mnogo dokazuje. Vlada hoče in je hotela mir na podlagi kronprincevega pisma papežu. Ako-pram se na obeh straneh želi miru, ipak to ne gre tako brzo. M:r mora biti državuo možen in trajen. Predlog, naj bi se z nerablje-njem zakonov stvar v nemar pustila, je neiz vedljiv, a koristnih predlogov o preuaredbi majevskih postav pa čisto manjka. Vlada lot.ti se more takih stvarij še le takrat, ako se miru resno in z jamstvi išče. Vlada ne bode brez potrebe zapustila svojega teško dobljenega stala. Obstanek dotičnih po.^tiv je bila, je in bode potreba vladi. — Nmiški liberalci se vesele tega odločnega jezika, da le gre proti katoličanom. To jim je vsa svoboda, ves „liberalizemw, in pozabijo na vso svobodnostno mizerijo na Nemškem. O veliki Nemci!
Domače stvari.
— (Denea nedeljo večer je v či tal niči) veselica in tombola na korist dobro delnemu fondu ljubljanskih dam, ki bodo denes ob 11. uri dopoludne razdelile mej uboge šo! ske otroke zimske obleke.
— (Imenovanja.) Pravosodni minister je imenoval adjunkta Gvido Schneditza iz Ljub ljane za sodnika v Gornjem gradu, adjunkta Alojz "VValterja iz Gradca za sodnika v Ro gatcu, adjunkta mariborskega 1. d. b. Fridrik Richter pl. Binnentbal za sodnika  na V i nilskem,  dalje je  premestil adjunkta v Šmarji Janeza Langerholza za adjunkta pri okrožnej sodniji v Celje, adjunkta dr. Carla Piiuerja z Brda za adjunkta' v Maribor 1. d. b., adjunkta dr. Nema ni 0 a iz S loven j gradca v Konjice, adjunkta Haslingerja iz Slovenske Bistrice v Slovenji gradeč.  Prestavil je dalje okrajnega sodnika Henrika Thurna in dr. Em. Emingerja, prvega iz Rogatca v Sevnico, druzega iz Gor njega grada v Kozje. Dalje je imenoval avskul-tanta Antona Klobučarja za sod. adjunkta v oblastji graške nadsodnije.
— (Iz Nabrežine) se nam piše 12. decembra: Ko je poveljnik Filipović pripeljal se z brzovlakom iz Trsta na nabrežinsko postajo denes jutro ob 7. uri 15 minut, bo ga naše županstvo, starešinstvo in narodni pevci s ce carsko in narodno zastavo v roci navdušeno pozdravili. Ubrano petje cesarske in narodnih naših pesnij je potnika veselilo. Za vsako po pevano pesnijo sledili so trikratni živio-klici.
-— Filipović se je zahvalil v našem milem slovanskem jeziku.
— (V Železnikih) na Gorenjskem je od prvega t. m. žandarmerijska postaja ustanovljena.
— (Knjiga „dr. Bleiweisova sve čanost") se uže tiska ter bo do božica naročnikom razposlana.   Ker bode — tako se nam iz Zagreba piše elegantno izvedeni ter imelaJkrasno sliko dr. Bleiwe:sa, tedaj bode prav primerna za božična in novoletna darila. Kdor si jo še hoče omisliti po ceni 50 novf. (s po štnino 60 novč.) naj  se še za časa obrne na g. A. Bezenšeka v Zaerebu.  A kdor si je knjigo uže naročil, naj sedaj skoro pošlje de nar (60 novč.). da jo dobi precej ko izide po štnine prosto. Ako jo pa po'edinec po poštnem povzetju   prejme,   mu  pri le  mnogo draže; Baroo tedaj ako se jih je več skupaj naročilo, je vse jedno. — Sezite torej po tej knjigi, ki ne bi  smela manjkati nobednemu zavednemu Slovencu kot lep spomin velike narodne slavnosti.
— (Matica) bode imela 43. odborovo skupščino v sredo 18. decembra t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičuej hiši na Bregu. — Dnevni red: 1. Bere se zapisnik 42. odborove Beje. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Porodilo odseka za izdavanie knjig. 4. Poročilo gospodarskega nd seka (o hiši Matici v nakup ponudenej). 5. Razprava raznih Matičnih zadev. 6. Posamezni nasveti.
— (Črno mašo) za padle vojake v Bosni napravi katoliška družba v ponedeljek 16. t. m. zjutraj ob V* 7. uri v nunskej cerkvi.
— (Izgubljeni denar in njegovi nasledki.) Iz Polhovega gradca se nam piše 12. decembra: Tukaj obče znani pre možni posestnik F. Trobec, od sv. Ožbalda nnd Polhovim gradcem, je ?el 3. t. m. na Vrhniko, da bi pri ondašnjem davkarskem uradu neke zaostalo davke poravnal. Mej po t<m izgubi svoj denar v znesku 333 eold., in naznani to pri tukajšnjej žandarmerijskej po staji, katera hitro povprašuje po izgubljene j gotovini, a prvi dan brez vspeha. Dru?i dan je bil posestnik France Dolenec iz Belce pri Polhovem gradci, kateri se je s tem, da je za vozom poškodovanega šel, sumljivega naredil, od žandarmerije na telesnej obleki pre-iskavan, in res se je pri njem 311 gold. 60 kr. našlo, in denarna listnica Trobčeva. — Z drugim denarjem je bil uže prvi nekaj svojih — dolgov plačal. Dolenec je bil zarad goljufije prijet, in c. k. okrajnei sodniji na Vrhuki izročen, k;er je imel priložnost svojo poštenost premišljevati. Meni se, da njegova žena, znana skrbna gospodinja, je zelo obžalovati; ko je prvi dan zaslišala, da žandarji preiskujejo po izgubljenem denarji, milo je prosila moža, da, ako bi bil on omenjeni denar našel, naj ga izroči, ali on jo tolaži, da to nij res in roti, da je nedolžen, ter da bode tudi Trobca zarad razžaljenja časti tožil. Da bi se velikih Btro-škov obvarovala, izprosila je žena pri c. k deželnej sodniji, da njen mož razsodbe doma pričakuje. — Splošna polivala tukajšnjej žan darmerijskej postaji se mora torej priznati; žandarji so svoj posel hitro in vspešno opravili
— (Zaprt zarad požiganja.) Iz Št Petra na Notranjskem se nam piše: Petek zjutraj prijela in odpeljala je tukajšnja žan darmerija v Postojno v zapor posestnika An dreja Franka iz. Nadanjegasela,  o katerem priče izjavljajo, da se je večkrat grozil, da bode J. Penka, — kateri je njega za neki dolg rubljeval — ubil ali pa mu poslopje za-žgal. Sumi se torej sploh, da je on zanetil požar, ki je po noči dne 4 t. m. v Penkovem poslopji nastal, in deseterim gospodarjem po slopja in premakljivo blago uničil. Andrej Frank je tudi sam pogorel. Zavarovan je bil pri banki
„Slaviji", katera mu je na račun odškodnine takoj po požaru izplačala 3O0 gli. Od tega ienarja je žandarmerijski vodja pri njem našel še 275 gld., katere je pri c. kr. sodniji T Postojni deponiral.
— (V lavantinskej škofiji) je Ant. Merčnik prezentiran za faro sv. IIja v Slovenskih goricah. Naglo umrl je 9. decembra Jurij Schutz, župnik v Dramljih, star 64 let. Namestnik v Dramljih postane oadotni kaplan Štef. Mohorko.
Razne vesti.
* (Velika tatvina na pariške? pošti.) Pred nekoliko dnevi bilo je po raznih novinah čitati, da je bil poštni voz društva Massegerieu v Parizu, ki se ie odpravljal na severno železnico, oropan. Po službenih po-i/.vedenjih ukrali sn tatie dva zapečatena paketa in jedno vrečico frankov. Oba paketa sta bila deklarirana z 20 0O0 frankov, a Istinito ie bilo notri 700 OOO frankov v raznih papirjih. Vrečica s franki je bila deklarirana z 2000 frankov, a v njej jih ie bilo 100 000 Pošiljatelja Rta bila bogataša Oppen-heim in Rothschitd: društvo plačalo bode jima zdaj samo 22 500 frankov, kolikor je bilo na pošiljatvi deklarirano. No. Rothschill ne bode prišel zavolj tega na kant.
Berr/erjrrv pastile oil smole so isto tnko sknSeno, kakor priljubljeno in .piko cono zdravilo in sredstvo zoper hripavost, kaSeij, zaslizenjo, katar v dusnikn, v tflotki (kehlkopf), in v oboo zoper katar v vBeh organih za sopeaje, zato morale bi biti pri vsakem gospodinjstvu. — Dnevni stroški zdravljenja 5 do 10 kr. Cena jednej puSki od kositara z navodom, kako se rabi,'50 kr. — (»lavna zaloga v Izubijani pri tf. «#. .S'ir>ol>«#f«, lekarnarju.        (383—2)
Dri:*»Jaka borza 14 decembra
(Itvlroo ■'tf'iflffraficatf poroSilo.)
Gnorni dri. dolg v bankovcih .   . 61 gld. 70 kr.
F.notui drž. dolg v srebru  ... 62   B 90 m
Zlata renta......... Ti   „ 65 ,
1860 dr*, posojilo...... 113   B — 9
\koil« narodne banke   .... 785   , — m
Kreditne akoi/o....... 231    „ — „
London.......... 116   „ 95 „
Napol.......... 9   „ 35 .
0. kr. ookini........ 5   n 67«/, •
Srebro.......... 100   „ — m
Državno marke.......57   n 75 „
Razpis službe.
Sl-u-žToa jecirLegra, dacarja z mesečno [dačo i!4 frld. so odda. Prosilec mora imeti 100 gld. kavcije, ter nastupi potem služIlo 1. Januarja 1879. Natančneje so izve v opravnistvn tega lista. (413—2)
pilepsijo (božjast)
in vse bolezni v outnicah zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dres-den-u (Neustadt). Zdravil je uže v črez 11.000 slučajih. (378-6)
E
Čitalnična restavracija.
Pelinovec i-visio) .
Teran ......
""VI^eljclTo "belo . . 3Dolcra-icl5:o r-u.đ.oče
litor 80 kr.
n   «0 n n   40 „ n   32 n (420)
Veliki somenj
za prodajo in kupovanje prašičev, svinj v S is kn.
Ker je ostal somenj o sv. Elizabeti, na katerem bi su bili v Sisku imeli prodajati in kupavati prašiči in svinje, brez vspeha, določen je
dan ivt\n meseca
za somenji dan, na kateri Be bodo prodajali in kupavali prašiči ter svinje, k čemer poživljamo kupce in prodajalce.
V Sisku, dne 11. decembra 1878.
(419-2) Mestno poglavarstvo.
Za Mi in novo leto
najprimernejšo darilo otrokom jo „Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino.
Trdo vezani „ Vrtci" od poprejšnjih let se
, Vrtec" ,Vrtec" ,Vriec" „ Vrtec"
(4u*)-gld. 80 kr.
.Vrtec"
20 „ 60 „
v deveto leto
dobivajo po našli dnjej ceni:
.Vrtec" od 1874. leta za 1875. „ „ 1H76.    „ „
1877. „ „
1878. „ || S prvim januarjem stopi ,
svojega obstanka, in stoji za vso leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.   Nan čila baj se pošiljajo
Eo poštnih nakaznicah na „Vrtfevo" uredništvo v ingarjevih ulicah štev. 1, v Ljubljani iLaiback).
■ ■ ■ ■ ■
Sirovi loj
kupuje ta »laltt tna po ni\jvi.'.ji eont
Kari Pamperl-ova sina
Topilnici! 7ii loj, BvpCarijn in mltnrnlca, iivlogtt Tiignlnih, svetilnih in IMkliobaUl tvarin
v CELOVCI na Koroškem.
(88—6)
Koncipijent, ~m
izurjen v vseli bilježniških poslih, in
solicitator,
izurjen vsaj v vseh SLenaljelEn-jližiiili. poslih, se sprejmeta v mojo pisarno, ako luli ko nemudoma vstopita; pri ponudbi naj se tudi visokost zahtevane plačo naznani, katero privoljujem dolu primerno.
Dr. Ivan Geršak,
(418—2) c. k. bilježnik v Ormožu.
► ►
►
Miin
oddaljen dvo uri od Ljubljane In jedno uro od Kamnika na Kranjskem, poleg reke Bistrice, se stalno znatno vodno močjo, so proda, v strnit da, ali zamenja. Mlin jo na 8 kolesih, ima mehanične stopo za pšeno in fločivje, žago, da se režejo deske, in arondi-rauega sveta okolo 60 oralov. To posestvo zamenja se tudi za obrestno hišo v Ljubljani, Gradcu, Mariboru, ali pa za kako arondirano posestvo na Štajerskem.
Ponudbe pievzema F. Mtlllerjov Anncnccn-Bureau v IJubljani. t/tuj—3)
Darila za božič
kupijo naj so ceno in praktično pri (408—3)
M. Neumann-u,
v Ljubljani, slonove ulice št. 11. Za gospode:
.   .    . po   9, 10, 12 do 18 gld.
... „   16, 22, 25 „ 40 „
... „    7, 8, 10 „ 15 „
. d     9, 10, 12 „ 16 „
Za gospe: "K Moderni paletot    .   .  po i o, 14, 18 do 3o gld. Obleka od klobučine       „    8,   9, 10 „ 15 „
SME" Za otroke "TKKl
od % do % let starosti:
Obleka iz klobučine .. po 3, 4, 5 do 8 gld. Obleka iz suknja „ 5,   6,   8 „ 12 „
Lovska suknja   ...   „ 4,   5,   6 „   7 „
Menčikov.....„ 9, 12, 16 „ 22 „
Tudi vnanj a naročila se promptno izvršuj 6, in neprilična obleka se bode po praznikih rado z drugo zamenila.
Spalne suknje Zimske suknje Lovske suknje . Hlače in životnik
Otroci veselite se!
Kdor hoče svoje otroke o božiči razveseliti, kupi priljubljeni^ v
bazični bazar
naj naš obče <4O0-5)
za neslišano malo   \t%   trltl    IL. t^6*   n    "V    za  katero svoto ceno m ^* VtP   ***   v* so dobijo sledeči
87 komudi najnovejših francoskih igrač, primernih za dečke in deklice vsake starosti, in sicer: 1 pariško vari£te-gledl&ce, jako zabavno in lepo ozališano. 1 oearanl zubojček, v katerem jo ujet jeden paša, ki hoče uiti. 1 Miklavž, pripravno posebno za dan sv. Miklavža, ob jedneui je tudi bonboniera. 25 bril j »»n (ni li olepdav za božično drevo, prav nove. 1 piauo, eleganten in lep, ali pa  1  novoiznajdeni nietallophon,
na katerem lahko igrajo tudi prav mali otroci najlepše komade. 1 Kitajec, mehanično, so /.mirom smeji in vzbuja veselost. 2'> briljantnih svečnikov za božično drevo. 1 Jup. Kiosk, umetniško delo, v katerem jo premakljivi koJlbrl, ki poje.
1 bajazzo, umeteljno, izvršuje najlepše roči. 1 gozdni hudie, ki pokaže jezik na ukaz. 25 pi»aulh ttveek za razavitljuvo. 1 puuclka v vozu, elegantno oblečena, ki bo pri poljanju premika, brca in kriči.
1 NtarorluiNka kočija z vprego.
2 kartona, v katerih so izvrstne reči za dečko in deklice.
Vseh teh naštetih 87 komadov originalno fran-L05.
87 ltoiiiiidov
coskih igrač stano le fcyl«l
TVa^lnv*       Premier Depot de Vienne,
X ^ M^JAJ v •    Wlen> iieiurlebMlioi; Magazine »—9.
Naročila iz dežele se s povzetjem promptno izvršuje.
I
S
B
e -i.
it «
9 ■
2 r
J
i
I
I a
r; »
Z J*
i 9 I 3
K 2
ŠL © "* m
t* a> 2 ™ w
3
o
■-i. a
is
Olj
BJ*B*
• s- s c
S? s- r
H
G. PICCOLI,
lekar v Ljubljani, na dunajskej cesti „pri angelju",
priporoča:
Tr.  Kh.   lom p.
s\doh imenovana
jFranc-ova esenca,
izvrstno pomaga zoper vse notranje bolezni v želodcu, pri telesnih zaprtijah, hemoroidih itd. Ta tinktura se vsakej družini najgorkeje priporoča, ker je uže veliko tisoč ljudem k zdravju pripomogla. Steklenica s podukom o rabi vred volja 10 kr.
2. Or. HI<»ra«ovo zdravilo zoper mrzlico pomaga pri t« j bolezni neizmotljivo, steklenica velja 80 kr.
3. Vfallncnl sok (Ilimbeerabguss^ iz domačih, gorskih malin, v steklenicah, ki drže 1 kilo — po HO kr.  — Temu, ki več kupi, še coneje
4. Anaterlnlna ustna voda, stekenica velja BO kr., m zobni prah, škatljica po 40 kr.
5. Prah za pokončanje bolh, ščurkov in družeča mrčesa iz pravih dalmatinskih rož, paket po 10 kr.
ti. Ilouieopatlena apoteka, popolnem
uredjena po prof. II mger ju.
1 Bteklenica jagodic velja 10 kr. 1 steklenica tinkture veja 20 kr.
Vsako zdravi o se natanko po naročilu pripravi v zahtevanej stopni močno.
7. Doriteli — ribje olje, se rabi zoper škrofilje, škrofeln.'iBtno kostno bolezni, sudico, kašelj i. t. d., steklenica velja 60 kr., z železo-jodiirom 1 gld.
Gospod G. Piccoli, lekarničar v Ljubljani.
Kašelj iu te.-k a sapa sta me hudo nadlegovala, zato sem po zdravnikovem nasvetu tri mesece zavživai Vaše Dorschovo ribje olje z želozo-jodlirom. — Uže po zavžitji nekoliko steklenic Nem čutil veliko olajšanju, — zdaj pa bo imam samo izvrstne j zdravilucj moči tega olja zahvaliti, da sem kašelj čisto odpravil, in svoje zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkeje priporočiti.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1878.
Janez Kilar, trnovski kaplan.
Pismena naročila z naslovom: O. Pleeoll, lekarna v Ljubljani, se točno izvršujejo proti poštnemu povzetju. (337—22)
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo 1» Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od koukurzuega upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo velike angleike tovarno za britantfa-srebro smo dobili poziv, naj vse izdelke od britauija-srobra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majheno odškodnino prevoza in V« delavske plače darujemo.
Ako se vpošlje znesek ali tudi proti povzetju cene, ki jo pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen del delavske plače, dohode vsakdo sledeče
aiW~ zastonj.
gld. 1.95
3.25 — .85
1.25
ti kom. britanija-srebrnih zli« za Jedi, li kom. baš takovih zli« ma kavo, vkupe Vi komadov, stalo je prej gld. 6, a sedaj stano vseh 12 komadov vkupe .........
6    „     britanija-srebrnih namiznih nožev z ang'eškimi OBtrinami, G kom bas takovih vlile, vkupe 12 kom., kateri so prej stali gld. 9, stoji zdaj vneh 12 vkupe 1 zajemalka za, mleko, težko vrste, prej gld. 3, zda| 1 n „ Juho,   najtežje  vrste,  od najboljšega
britanija-srebra, prej gld. 4, zdaj ..... Poleg tega elegantni Bvočniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.—; zde-lico po kr. {JU, 75, 80, gld. 1.—, 1.40; uiajidke za kavo ali čaj po gld. ii.—, 2.50, 3.—, 4.— ; Bladkorne klešč« po kr. 35, jO, 80, gld. 1; sladkorne pušice po gld. 2.—, 2.80, 4.5.50, 7.—; sladkorne Bipnice po kr. 25, 40, 75, 90, g.d. 1.—; skieuico za kis iu olje po gld. 2.50, a.80, 3.50, 4.75, 5.—; pušice za surovo maslo po kr. 7:>, 96, gld. 1.70, 2.80, 3.^5, 4.—; tur še mnogobrojni izdelki.
S*" Osobitega pozora vredno.
6 komadov uumizuih nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi ji-k.ei.nm ostrinami, H komadov baš takovih vili*-, (3 komadov težkih Izvrstnih žliv za Jedi, G komadov baš takovih zlic za kavo, vkupe 24 komadov, ki bo prej stali gld. !5, stane zdaj koniudov le fffltl. 4»60.
To stvari so izdelane od uajiinejšega britanija-srebra, tor se ',fj^r~ jj<*M*i*it*i<* ~z<t M3 let, "iJK? da ostane njih harva vedno bela. (342—9)
Haj so tedaj vsakdo z naroČili pohiti, ker so bode radi take cone kmaiu \so pi kupilo. Naslov in jedini kraj, kjer se more vse to naročiti v c. kr. avbtro-ogerskih deželah jo:
Glavna zaloga izdelkov od britanija-srebra It lan »V It :i i ui. AVieu,  L, Elisabetlistrasse G.
Izdatelj m urednik Joaip Jurčič.
Lastnina in tibk „Marodue tiskarne".