vtm? J bittl w Poštnina platana v gotovini. Ljubljana, sreda 29. decembra 1920. Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Štev. 294» Cene po postit zacelo lefo . H h— za pa! leta . H 112'— za četrt iefa. K Zt‘— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 k Za Inozemstvo mesečna H ir— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. Stavkujoči rudarji se pogajajo s trboveljsko družbo. Ljubljana, 28. decembra. Danes popoldne so se vršila na pobudo deželne vlade zOpet pogajanja med rudarji trboveljske prcmogpkopne družbe in premogokopno driižbo. Poleg rudarjev so bili povabljeni k,podajanjem: poverjenik za socialno skrb-styb Ribnikar, od istega poverjeništva Ja-kbc,'od ministrstva za šume in rude Go-stf§d, |6d ministrstva za socialno politiko n^d^bfijik inž. $tebb od poverjeništva za Krihid 'dela inž. Zajc, za montanistični urad dvb^pi svetiiik Pirnat in Pitamic, Šuklje od zveže iriduštrijcev, d.r. Šporn, ravnatelj pre-mogokopne družbe Skubic in zastopnik delavske zbornice v ’ Belgradu Jeloševič. K Pogajanje.ro ; t>ili pripuščeni tudi časnikarski pvb¥o£eValči. Pogajanja je otvoril rudarski. glavar Strgar s kratkim pregledom žab.tev,:ksph organizacij in potekom raznih pogajanj. »j um od , rogufajnik-rudarskega Saveza Petakovič je (vi/daljšemu govoru utemeljeval zahteve delavstva, predložil je zbrane podatke o pldčah, o dobičkih družbe ter prišel do sklepa, če brede delavske plače po sistemu velenjskih rudarjev pri trboveljski premo-gok©pm .idruŽbiV -da bodo rudarji sprejeli sporaSzuCi. ni uvrJ.v«.■■ ■■ T/ ■ ."'■'Pb da'hsi[‘debati, v katero so posegali Strgaj‘Pižiiat, :’Skubic, Šuklje in delavci, sd‘obfaViibvali možnost, kako bi se našla -,.i ________________________ podlaga za sporazum. Končno so se po daljšerp odmoru odločili za nadaljnja pogajanja na podlagi, da se minimalna plača zenači s plačo rudarjev v Velenju. Temu se je protivil ravnatelj Skubic. Inž. Šuklje predlaga, naj trboveljska družba natančno prouči sistem v Velenju. Ravnatelj Skubic je proti povišanju cen premogu, raditega tudi ne more dovoliti zvišanja plač v zahtevanem obsegu. Zastopniki delavstva so navedli številke dobička družbe, pri katerem ne bi bilo treba povišati cen premogu, družba pa bi vkljub temu imela še milijonske dobičke. Poverjenik Ribnikar predlaga izvolitev odseka, ki bi proučil velenjski sistem. Končno pa je prišlo do sklepa, da prouči ravnateljstvo trboveljske premogokopne družbe tekom jutrišnjega in pojutrišnjega dne velenjski plačilni sistem, nakar se vrš? v četrtek, 30. t. m. ob 2, uri popoldne nadaljnja pogajanja. Upati je, da bodo sedanja pogajanja privedla do sporazuma. Zahteve delavstva so upravičene, ravnateljstvo dpužbe pa naj popusti pri svojem stališču ter ustreže delavstvu. Dolžnost merodajnih faktorjev je,! da v interesu deavstva napravijo pri pre-mogokopni družbi odločne potrebne korake. — ‘bat st h..,, trdi . Srio d, Si Krvavi boji za Reko. „ Upor prebivalstva na Reki zadušen. r Trst v obsednem stanfu. — Fašistovske revolte. :»QSr.i O H Sj 'It . o Ljubljana, 29. dec. Italijanske redne čete; so :začele prodirati na Reko 24.-t m. pophldneiiod dveh strani: od Sušaka in Kjantnde. Za uvod so oddali nekaj topovskih ištrelov. D Annunzijevi legionarji so natoj razstrelili inostove na Sušaku in Brajdi pi jer/železniški most na Zagreb. Razen tega,so.pripravili po reških hišah strojnice. QlaSmi.ii poveljnik rednih čet je general E er reru,, vrhovni poveljnik pa armadni poveljnik v .Julijski Benečiji: Caviglia. Le-ta je dal brzojavno, povelje, naj redne čete o^epv^gflčijo, v§ak daljši odpor in čimprej zasejd?;it?i: Takoj za njimi so bile odposlane orožniške patrulje. Oddelek orožništva je imel s komunisti krvav spopad/pri čemer se je izkazalo, .da so ..bili .komunisti oboroženi s puškami in mitraljezami. Ubit je bil en narednik in en podnatfednik. V tužlanski okraj je poslan oddelek- vojaštva, da vzpostavi red in mir. ČRNOGORSKI KRALJ ŠE NI OBUPAL. LDU Pariz, 28. dec. (ZNU) Presbiro Belgrad poroča: >Temps« prinaša noticp, ki mu jo je dostevila takozvana črnogorska vlada in ki se glasi: V nasprotju z informacijami listov črnogorska vlada v imenu kralja Nikite tudi nadalje odklanja apa-nažo, ki jo ponuja kralju vlada kraljevine SHS. Črnogorska vlada ne smatra, da je vprašanje neodvisnosti Črne gore rešeno; Pogajanja demokratov in radikalcev razbita. Pašič vrnil regentu mandat. LDU Belgrad, ‘28. decembra. (ZNU) Na včerajšnji seji delegatov radikalne in demokratske stranke, ki se je zavlekla skoro do 14. ure, nj moglo priti do popolnega sporazuma glede razdelitve listnic skupne vlade. Radikalci so pristali na to, da dobe finančni resort demokrati, zato so pa zahtevali, da se njim dodeli ministrstvo za. agrarno reformo. Demokratski delegati v žmisln klubovega odloka na včerajšnjem sestanku v vprašanju ministrstva za agrarno reformo ui»o mogli po-pstiti. Vsled tega nesoglasja je prišlo do pre-kinjenja pogajanj ter je g. Pašič ob 15. uri kroni vrnil poverjeni mandat. LDU Belgrad. 28. decembra. (ZNU) Nocoj ob 20. uri je bila seja demokratskega kluba. Govorili so o stališču, ki ga naj stranka zavzame v novi situaciji, nastali vsled tega, ker je Pašič vrnil svoj mandat. Govorili so o posledicah, ki bodo nastale v držam in v inozemstvu, ker se ni mogla sestaviti nova vlada. V podrobnosti o teku teh pogajanj se niso spuščali. Vsi govorniki so izrazili željo za po-i mirjenje. Zelja za sporazum se je izrazila s strani demokratov in s strani radikalcev! Položaj v konštituan-■ 11. - a v o; Iz Belgrada. prihajajo porojčila, ida so se pogajanja med ,radikalci in derhokrafi ž,a sestavo nov? >f!ade rabila, Stv’ar Izgler da tako, kakor da so se pogajapja prekinila fadi ministrskih š.edežev, .Vendar je ^pg^T če, da. sb,?e gpspodje ustrašili posJedic s.VO- I'ega, dela, Če bi s? sesjavila večina rad/’, calcev, jn demokratov, bi bila izključena velika večjna Slovenčev in Hrvatov; ij^ajii radikalci so 'sapio srbska, . dfropkrati :po. Ogromni večini 'srbska štfanka ,ž malimi slovenskimi in hrvatskimi priveski. Jasno je, da bi taka večina sicer bila močna 'ido-volj,‘da sklene ustavo,*"da pa bi jo sklepala srbska večina proti Slovencem in Hrvatom. To pa bi bilo nevarno početje. V-:,n Kakor znano, velik del hrvatskih' ih Slovenskih poslancev ni. hbtel priseči ter « tem priznati znanega začasnega poslovnika. Radič, hrvatski Narpdni klub, komunisti in poslanci Ljudske stranke nišo prisegli, hoteč s tem doseči spremembo poslovnika. Le nov'poslovnik, narejen v smislu zahtev večine slovenskih in hrvatskih strank bj omogočil delo všeh/poslancev pri ustavi. Ko sb se Začele počitnice, so demokrati hoteli v naglici izvoliti ustavni odbor, ki naj hitro1 pretrese'predlagano ustavo tekom počitnic; Hoteli so, da se le 10 dni še smejo staviti špremirijevalni predlogi k ustavi. Ko thine ta čas:, bi bil vsak boj za ustavo sploh nemogoč: Tako bi 12. januarja, ko bir,se bili poslanci vrnili s počitnic, Sploh ne bilo mogoče predlagati kaj sprememb. .Zmagala bi bila centralistična ustavh!'1 ' ’v' 1' ' . S Svojim brezobzirnim bojem zoper poslovnik; in proti izvolitvi ustavnega odbora so poslapci Ljudske stranke to namero preprččili. In to je eden največjih uspehov. Demokrat je so sicer poslancem vzeli dnevnice, hoteč jih s tem prisiliti, da odnehajo, To brezprim.efhp nasilje pa je v masah ljudstva še podžgalo bojno razpoloženje, ki, podpira poslance Jugoslovanskega kluba. Radi dnevnic se naši poslanci ne bodo umaknili! ! ; Dejansko pa danes ni le preprečeno, da se ustava čez noč sprejme, doseženo.je že s tem bojeip.tudi to, da se bo posl p,v,-r e m e n i 1. S ten) se odpro vratp v zbornico tudi večini hrvatskih poslancev, S katerimi bo demokratsko - radikalna večina moraja računati, Medtem se mogoče, v radikalnih vrstah sčistijo razmere. Radikalci so doslej sledili Pašiču, ki je hotel sodelovati z demokrati, medtem ko je Protič v svojim avtonomističnim načrtom ustave ostal osamljen. Protič je šel tako daleč,, da hoče odložiti poslanski mandat ter tudi ni hotel priseči ter s tem priznati poslovnika, SiCer ni verjetno, da bi Protič s svojim stališčem med radikalci zmagal, vendar je Stališče njegoi vih protivnikov vsled razbitih pogajanj ze-. lc omajano. Demokrati se boje, da pride Pr.o,tič vendarle na površje. Naj sp zgodi,;karkolj hoče, eqo je gotovo, da Jugoslovanski klub, ki združuje poslance slovenske in hrvatske Ljudske slranke,'ne bo 6dneji.al od boja, če se v Celoti ne sprCjmfe;' ^; ustavo avtonomija Slovenije in Hrvatskih, pokrajin. ■ ■ . ' b/ oix- : h . • . ir - S svojim dosedanjim bojem je klub Ljudskih doslhncčV dosegel, da je še vedno dana možnost, j avtonomije. Če bi bil prisegel in s tem priznal pos) ovnik, bi bila danes usoda avtonomije, ž? zapečatena. S tega vidjka ; mpramo presojati položaj in eeniti delo Jugoslovanskega kluba. Kdo je krivec v državi. •> . i. Naš; notranji .položaj.ge obupen. Vse r ena samaurana, y. lvajhupa ona;u* • Bvvatskein,. K ja je tu krivec? Poleg razmer — Svetozar Prir* bičevje, 1 nosiiee; absolutistično -ceutralistične jnisji in, njenih nasilnih metod. 0 tem piše Ivan Peršič v Hrvatu : Treba se je šahio spomniti vsega! Po' proglašenju ki-itijčstva (proti ljudski- volji) >o najprej sle dl Ib batine. Potem'so vrgli Radiča v ječo. Niito so po nepotrebnem žalrtevali od kmetskih občihskih1 odbornikov,' dh prisežejo novemu kfajjii, kakor >dal bi bili kmetje 'e prisego ive-stejši in nianj opasni'.državi nego brez nje! Ker^zastopi niso hoteli priseči, so se občine’ razpuščale in iiaštavljdli komisarji Kjer so nekateri vendar-le prisegli, so jih drugi preganjali; v vaš je nato prišel orožniški ali vojaški oddelek na občinske stroške. Kmetje so odgovarjali s štrajkom in z bojkotiranjem trgov. Sedaj so jih jeli zapirati v ječo. Tako še je razburjenje in ogorčenje ljudstva dvigalo in širilo. Za tem je prišlo zlostavljanje in balinanje moških in ženskih članov družin, ki so štele med svoje kakega vojnega begunca. Po tem se je ljudstvu odvzelo 20 odstotkov njegove , gotovine. Potem vojaška služba'in. streljanje v Albaniji F a to še ni vsg. Teinu je*sledila tista zamenjavi 1:4 in krond: vsemu je položilo žigosanje ir 'svojevrstni, rekviriranje živine! Tenni prištejino še iie-11111110 operiranje z davki ter ono strahovito odiranje in draginjo, ki se je začela lani spo-' ndadi in se bo končala menda na razvalinah' vsega, kgi1. se je tekom vekov zgradilo. Spričo vsega tega so bile ogorčene solze Radičeve žene iu njegovih otrok močnejše nege kakor-šnakoli pametna jn pomirljiva beseda prejšnjih ljudskih zastopnikov Kmetje so vsakega sprejeli s 'klicem':"»Alfo bi bili pošten človek, bi. bili v ječi! Danes so, samo lopovi mi svobodi, a pravi ljudski prijatelji v ječi k A vse to: Tu Tas volilu —.ti si hptfl, Svetbzar Pfi-bičevičk ^vončno piše Peršič: >Radiču je trč-ba omogočiti,'da njegova zmaga, najsi je bila pridobljena kakorkoli, doprineše K'*!ureditvi in utrditvi te države. Pot po katerčm* je hb-tel iti Protič; je vodila de tega Toda kakor nam pripoveduje konstituiran jer m zaprisega konstituante,: je Pribičevič tudi topot prevladal. Radiču se .pozitivno sodelovanje; otežuje in nmčeništvo Hirvatske.se nadaljuje.' Vsiipra-vi prijatelji države bi morali napeti vse sufle* da se temu neznosnemu stanju napravi konec. i : • ••5,':'' ' Zanimivo je, da je Peršičev etenpk v eiš-loti ponatisnila radikalska - Samoo prava r, glasilo Protiča. Za slepe. Povojna doba je prisilila slednjega, da si zagotovi človeka vredno življenje v družbi, k! jo je vojna tako silno in pogubno razkosala. Vsak stremi za tem/kako si napraviti življenje čim ugodneje in čim koristneje, he sanio sebi, marveč tudi celo- Stran 2 »Večerni list«, dne 29. decembra 1920. Štev. 2W- kupnemu človečanstvu. In kdo temu vob-Če koristnemu stremljenju najbolj pripomore! Mar ni to-organizacija, ki sili človeka, da se zavzame^ za interese posameznih krogov. Mar ni organizacija ona sila, ki vzgaja v človeku cut dolžnosti do bližnjega in vzbuja obenem v posamezniku čut, ki pravi, da ima dolžnost do ubogega tudi oni, ki je v tem sam svoj gospod. — In tu je točka, pri kateri se moramo ustaviti slepi. Mi ne moremo dalje. — V družbi živimo. Toda družba nam ne more dati fizičnega solnca, onega solnca, ki nam ga je vzela narava. A vendar je družba'ona, ki nam more — vsaj moralno — svetiti po naši — samo po naši poti. Ako smo mi slepi navezani le nase, smo že — lahko rCčefho — vnaprej duševno in telesno izgubljeni. Zato nikakor ne moremo mirovati, dokler nam ne priskočijo srečnejši na pomoč in nam ne nudijo vsaj upanja na boljšo bodočnost. Dobro spričujejo o tem vse kulturne države, ki nudijo tudi slepim priliko napredovanja. Povsod so se našla blaga srca, ki skušajo na ta ali oni način olajšati življenje našim sobratom. — Že po svoji naravi smo odvisni od pomoči. V vsakem dejanju čutimo slepi — bolj tenko kot kdo misli — da sma odvisni, da pri vsakem koraku rabimo človeka, ki mu moramo zaupati. Kako mučna je ta misel, kako mučna je misel, da sami — popolnoma sami ne moremo ničesar učiniti. In nikdo — vsaj oni, ki hoče služiti družbi — ne more prenašati take odvisnosti. Zato si tudi mi želimo to stanje olajšati. Svojo rešilno pot vidimo v organizaciji, v društvenem življenju, v krogu sebi enakih. Geslo »Enaki k enakim« nas more rešiti. Zato smo si po vzgledu drugih držav in po naročilu svojega socialnega čutenja ustanovili letos v septembru* »Podporno društvo slepih«, ki naj bi nam v omenje- ,, nem pripomoglo do zaželjenega skupnega 3^ življenja. § 3. društvenih pravil, ki govori o namenu društva* pravi: Namen društva je: a) povzdigovati po moči duševno in telesno blaginjo slepih; b) poviševati njihovo zmožnost do dela in slu,žbe; c) udejstvovati se časovno pri urejevanju oskrbe za slepe ip zanimati se za interese slepih ob vsaki priložnosti; d) zanimati se za druga enaka društva v Jugoslaviji, V Sloveniji je nekaj sto slepih, ki ne uživajo moralne ne telesne podpore, ki žive zapuščei od vseh človeških src. In naše društvo si je naložilo nalogo, z dobro-voljnimi darovi podpirati te zapuščene. Redni člani društva so izključeno samo slepi in samo njim je društvo ustanovljeno. Ob tej priliki se obračamo na našo javnost, ki bi blagovolila položiti dar slepim na oltar. Naj bi se javnost blagohotno ozirala na našo prošnjo in pristopala v obilnem številu kot podporni člani (20 K), kot ustanovni člani (500 K). Vsak mal dar se hvaležno sprejme. Blagovolite pošiljati prispevke na naslov: »Podporno društvo slepih« v Ljubljani (Jurasek) Wolfova ulica 12. F. Jurasek, t, č. predsednik; Anton Skutel, podpredsednik; Andrej Levstek, tajnik; Franc Matičič, blagajnik; Alojzij Levstek in Franc Dolinar, odbornika; Vinko Naglič, Franc Jerala, revizorja. Odkrite sleparije z našimi izseljenci. Izseljeniška pisarna Štrukelj in Horak zaprta. Pred nekaj dnevi je policija zaprla izseljeniško pisarno Štrukelj in Horak v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35, ker so se dognale razne nerednosti, ki so se vršile pri tej izseljeniški agenturi. Pri policiji se je zglasilo več kmetskih fautov, ki so trdili, da so na roke Leona Štrukelja plačali potne listine po 21.000 kron, dočim Štrukelj trdi, da jih še do dneva ovadbe nikdar videl ni. Štrukeljeva uslužbenca, njegov sorodnik Franc Štrukelj in neki Adolf Vladiha pa sta pobegnila, seveda tudi vsak s polno malho kmetskih žuljev. Štrukelj je tudi nujno sumljiv, da je Čez jugoslovansko mejo spravljal kmetske fante, ki so bili vojaški obvezane}, v Ameriko. Preiskava je zelo obširna in v teku. Ce bi bil med občinstvom kdo oškodovan po firmi Štrukelj in Horak, naj to javi deželnemu sodišču v Ljubljani, sklicevaje se pa oprav. št. Vr IX 2867/20, pismeno ali ustmeno. — Baje je bil Leon Štrukelj tudi v svoji novi domovini — Ameriki — med rojaki na zelo slabem glasu in ni užival zaupanja. Kako se mu je zaupalo razdeljevanje amerikanskih daril, ni prav umljivo, še manj pa je tukaj jasno, kako so se darila razdelila. To bo pa po možnosti dognala preiskava. ODKRITJA STAMBOLIJSKEGA. LDU Pariz, 28. dec. (DunKU) Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski objavlja v »Matinu« opis svojega ujetništva med vojno. Bolgarska vlada da ga je večkrat poizkusila odstraniti. Najvažnejši dogodek pa je, da sta prišla konec leta 1916. dva avstrijska častnika v njegovo stanico -v ječi; izjavila sta, da ju je poslal k njemu cesar Karol. Povedala sta mu, da je Avstrija uvedla pogajanja glede posebnega miru s Francij|o- Razložila sta mu potrebo, da se Bolgarija pridruži temu gibanju. Za to pa je treba, da vstopi Stambulijski v kabinet. Kmalu nato pa je Nemčija izvedela o brezuspešnih prizadevanjih Avstrije za separatni mir in je poslala v Bolgarijo dve diviziji, da bi obdržala premoč. ZA MEDNARODNO RAZOROŽITEV. LDU Pari*, 28. dec. (DunKU) Kakor poročajo listi, je Harding v listu »New York World«, ki je pričel kampanjo za mednarodno razorožitev, objavil izjavo, v kateri veli: Splošna razorožitev je najvažnejše vprašanje v izvedbi mirovnega programa, pc katerem streme vsi narodi. Države, katerih oborožena moč je največja, naj bi prve začel« razoroževati. Svetovna vest, kakor tudi čimdalje večja želja vsakega naroda po miru zbujata preverjenje, da ni več daleč čas, ko bo vladala pravica, ne pa nasilje in ko bo razorožitev dejstvo, ne pa samo sanje, LDU Berlin, 28. dec. (Wolff.) Medza-vezniška vojaSka kontrolna komisija je 4oe 23. t. m. zunanjemu uradu poslala noto, v kateri izjavlja, da ni zadovoljna z načinom, na kateri se je izvedla preosnova redarstva. TRGOVSKA POGODBA Z NEMČIJO. LDU Belgrad, 28. decembra. (ZNU) Pogajanja za trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki so ae začela že pred daljšim časom v trgovinskem ministrstvu, niso imela oosedaj nobenega uspeha. Na konferencah med našimi in nemškimi delegati so pretresali samo vprašanje, na kak način naj se sklene dogovor. Možnost, da se sklene carinska pogodba, za katero se nemški delegatje posebno potegujejo je zaenkrat popolnoma izključena, ker namerava ministrstvo take pogodbe sklepati v prvi vrsti z zavezniškimi državami. Pogodba z Nemčijo bi se imela skleniti na podlagi svobodne trgovine, Ako bodo pogajanja tekla ugodno, se bodo uajbrže podaljšala za deset do petnajst dni. Predsednik naše delegacije je dr. Mirko Popovič, drugi delegat je Milan Todorovič, načelnik trgovinskega ministrstva, tretji pa Sava Lukič, ravnatelj carinske direkcije. Pride)jeno jim je potrebno število strokovnjakov, katere so delegirala vsa ministrstva, ki so interesirana na oogodbi. Predsednik nemške delegacije je Karel pl. Stock-hammer, ravnatelj ministrstva za zunanje stvari v Berlinu. KONSTANTIN IN VENIZELOS. LDU Pariz, 29. dec. (DunKU) Dopisnik lista »Intransigeant« v Atenah doznava: Sedaj je gotovo, da želi kralj Konstantin navzlic nasprotnemu naziranju vlade delovati skupno z Venizelosom, da bi dosegel sporazum z zavezniki, V političnih krogih menijo, da se bo Venizelos kmalu vrnil. Potem bi prevzel portfelj za zunanje posle, moral pa bi se ukloniti željam kralja, ki so obenem želje večine. Te rešitve bi ne odobraval Gunaris, pač pa Stratos. Grki se boje, da bi kralj, ki nikakor ne more voditi zunanjih in notranjih poslov, Sam, iznova postal igrača kakšne stranke ali svoje okolice, in menijo, da bi povratek kretskega patriota to preprečil. Sodelavci Venizelo-sovi pa se ne bi povrnili v domovino. POSLI UPRAVE FOtfDOV. LDU Belgrad, 29. dec. (ZNU) Kakor je bilo objavljeno s finančnim zakonom za 1920/21, je bil trgovinski minister pooblaščen, da sme izvesti izpremembe in popolnitve zakona o opravi fondov, da bo mogla uprava fondov opravljati ne samo dolgoročne hipotekarne posle, temveč tudi kratkoročne, kakor jih opravljajo tudi druge banke, s katerimi se pa uprava fondov do-sedaj ni bavila. Med nje spadajo: 1. Dovoljevanje posojil na podlagi vrednostnih papirjev; 2. eskompt in reeskompt menic; 3. otvarjanje tekočih računov, giro-ppslov, izdajanje čekov in akreditivov; 4. kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev na tuj račun; 5. sprejemanje denarja proti obrestim na vložne knjižice in tekoči račun; 6. vplačevanje in izplačevanje za tuj račun; 7. hranjenje denarja in drugih vrednosti. V take posle bo smela uprava fondov vlagati samo denarna sredstva, nabavljena s hranilnimi vlogami ter se bodo vodili popolnoma ločeno od hipotekarnih poslov. Ker je pravilnik za to fondovo poslovanje že gotov, se bo poslovanje takoj začelo. Uprava je že objavila, da bo plačevala za vloge 6% ne obresti, za posojila pa bo zahtevala 9 %. DRUGI ZAKON PRAVOSLAVNI DU-HOVŠŠČINI PREPOVEDAN. LDU Belgrad, 28. dec. (ZNU) Po odločbi arhierejskega sabora bo tudi nadalje pravoslavnim svečenikom prepovedan drugi zakon. V svečeniskih krogih take re-' šitve niso pričakovali. Zato je odbor sveče- niškega udruženja sklical člane na sejo, na kateri so sestavili posebno izjavo, namenjeno javnosti in v kateri navajajo razloge proti navedeni rešitvi arhierejskega sabora. Ker odbor smatra, da taka rešitev arhierejskega sabora ni definitivna, se je na 2. februarja 1921 sklicala izredna skupščina svečenikov, ki bo sklepala o tem vprašanju. Prosili so arhierejski sabor, da do te skupščine ustavi svoj sklep glede svečenikov, ki so se drugič poročili, in onih svečenikov, ki so jih poročali. Politične novice. -j- Odgovor Bunjevcev na Vesničevc besede. Z ozirom na znane dr. Vesničevc besede o Bunjevcih, ki jih je izrekel o priliki posredovanja Jugoslovanskega kluba, odgovarja subotiški »Neven«, da je sedaj na vse strani jasno, da je bunjevsko vprašanje najtesneje zvezano z usodo ostalih Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji. »Po besedah g. ministra Vesniča — piše »Neven« — moremo svobodno ugotoviti, da smo z ostalimi Hrvati en narod ne samo po jeziku, po veri in ostalih plemenskih lastnostih, nego tudi po usodi, ki nas čaka.« Dnevne novice. — Oskrbnina v ljubljanski bolnici. Od 1. januarja 1921 dalje do preklica znaša oskrbnina v ljubljanski bolnici v III. razredu 35, v II. razredu 120 in I. razredu 200 K dnevno, — V Mariboru in Celju III. razf-ed 30, II. razred 120, I. razred 200 K. — V bolnicah v Slovenjem gradcu, Brežicah, Ptuju in Murski Soboti III. razred 25, II. razred 100, I. razred 150 K. — V blaznici na Studencu III. razred 25, II. razred 60 in I. razred 100 K. — Zdravniški nadaljevalno-izobraže-valni kurzi. Od 7. do 19. februarja t. 1. se vr$e na dunajski medicinski fakulteti nadaljevalni kurzi iz notranje medicine in njej sorodnih panog s posebnim ozirom na terapijo. Udeleženci iz Jugoslavije imajo zgolj vplačati vpisnino 500 K, predavatelji pa so se odrekli vsakemu honorarju. Prijave in želje glede stanovanja je nasloviti na uredništvo »Wiener medizinische Wo-chenschrift«, Wien IX., Porzellangasse 22. Interesentom je program predavanj na razpolago v Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro. — Zagreb se zabava. Neki zagrebški list omenja, da v Zagrebu že skoraj ni javnega lokala, ki ne bi imel svoje stalne godbe. Ni še minil prepovedani čas, pa se že na vseh straneh naznanjajo plesi in veselice, ki se bodo vršile na Silvestrovo in po novem letu. Odkodi ljudem v tem času veselje za rajanje? t Papir za sobnoslikarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel večjo množitio finega papirja za sobnoslikarske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj priglasijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno pri navedenem uradu. — Ukraden bik. V noči na 21. decembra je bil ukraden od neznanih storilcev iz nezaklenjenega kleva posestniku Š. C. v Prelogah št. 26, občina Vrhole, bik, popolnoma bele barve, 9 mesecev star, vreden 1600 K. Storilca, ki je bika vodil, so sledili v smeri po državni cesti proti Konjicam približno do vasi Tepanje, nakar se je sled izgubila. — Pretep aa veselici. Na Štefanov dan je pri večerni veselici v gostilni Josipa Ravnika na Selu prišlo do pretepa. Tovarniški delavec Josip Kačar je bil oborožen z boksarjem, s katerim je udaril brata Josipa in Andreja Samar ter prvega ranil na nosu, drugega pa na glavi. Brata Samar sta bila prepeljana v deželno bolnišnico, nasilneža pa je policija aretovala. — Težko poškodoval je Franc Šinkj-vec iz Žirovšov pri Kranju Jožefa Klopčiča iz Kranja. — Velika tatvina v Št. Vidu. V noči od 20. na 21. decembra je prenočevala t181etna Mimi Otrin, srednjevelike postave, plavolaska, pegastega obraza, pri g. Angeli Breme v Št. Vidu nad Ljubljano in je Breinčevi ukradla zlato žensko uro, zlato verižico, zapestnico, zlat poročni prstan, zlat prstan z zelenim kamnom, zlato iglo, nekaj srebrnega denarja in belo bluzo iz svile. Bremčeva j' oškodovana za 15.000 do 20.000 kron. ljubljanske novice. lj Odborova seja SKSZ. bo danes zvečer ob osmiji v druf^venih prostorih. Prosimo polnoštevilne Udeležbe. lj Vsem orlovskjm odsekom in krožkom! Danes zvečer qb pol 8. uri se vrši v gledališki dvorani Rpjfpdelskega doma prijateljski sestanek na čast udeležencem organizatoričnega tq(5aja. Vabljeni vsi Orli in Orlice. lj Silvestrov vefcer, 31. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v YPeh na novo urejenih spodnjih prostorih prvega ljubljanskega konsumnega društva v Zvezdi »Silvestrov večer« za člane društva, njihove družine in prijatelji. Ker obeta biti to zopet lep in ljubek večer našega delavstva, ne zamudite te prilike in pridite, da se tam v prijazni družbi poslovimo od starega in nastopimo novo leto. lj Ljudski oder v Ljubljani ponovi V nedeljo dne 2.'januarja 1921 ob pol 8. uri zvečer priljubljeno ljudsko igro s petjem »Revček Andrejček«. Vstopnice se dobe v predprodaji od četrtka dalje v predprodajah kot po navadi. lj Imenovanje pri južni železnici. Nadzornik Franc Vidic, načelnik komercijel-nega oddelka pri obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, je imenovan za višjega nadzornika. lj Smrtno ponesrečen epileptik. V noči na 27. t. m. se je v mestni ubožnici v Japljevi ulici ubožec Leopold Krulc smrtno ponesrečil. Dobil je epileptični napad, pri čemer ga je z veliko sio vrglo iz postelje na trda parketna tla. Udaril se je tako močno na sence, da je na mestu izdihnil. lj S prodajo vozov bo pričela po novem letu Zadruga kovinarjev ob tržnih dnevih na Sv. Jakoba trgu. lj Po krivih potih hodi Pavla Majdič. Ljubljanska policija je storila vse, da bi se Majdičeva poboljšala, a vse ni nič pomagalo, zato je bila obsojena letos 28. febr. zaradi vlačugarstva na 14 dni zapora. Toda niti kazen jo ni poboljšala in -— prišla je pred deželno sodišče, ker je okradla svojo gospodinjo Marijo Gracer (720 kron škode) in ukradla perici Katarini Klopčar culo perila, vrednega 1790 kron. Sodišče je prisodilo Majdičevi 2 meseca težke ječe. Na 6 tednov težke je bila obsojena Neža Čemažar, ker je kradla. Razne novice. r B. A. Kistakovvskij, profesor državnega prava na vseučilišču sv, Vladimira v Kijevu, je umrl 8. t. m., ko mu je bilo komaj 50 let. Rojen je bil v Kijevu. Njegov oče je bil sloveč ruski kriminalist. Kista-kovskij je bil že kot gimnazijalec in nato kot vseučiliščnik večkrat preganjan. Študije je mogel mimo dovršiti šele v Bero-linu in StraCburgu, nakar je kot zasebni docent začel s svojo vseučiliško kariero v Moskvi, potem v Jaroslavu in Harkovu. Šele leta 1917. je bil imenovan za profesorja v Kijevu. Bil je zaveden Ukrajinec, ali lederalist, eden izmed ustanoviteljev ru-sinske radikalno-demokratovske stranke, ki je njen program izdelal. Spisal je tudi celo vrsto znanstvenih razprav iz stroke ruskega državnega prava. r Poljske freske iz XIV. stoletja. V cerkvi sv. Janeza v Gnezdnu so ob vojski slučajno odkrili dragocene in jako lepe freske. Zdaj, ko je Gnezdno stalno spojeno s poljsko republiko, so dali rečene freske restavrirati slikarju Rutkovskemu pod nadzor^ stvom prvega poznanjskega konservatorja Pajzderskega. Freske tvorijo imenitno in dragoceno olepšavo božje hiše, ki je eden najizrazovitejših spomenikov najstarejšega poljskega staviteljstva, kakor je Gnezdno sploh najstarejše kulturno mesto na Poljskem. V srednjem veku je bilo Gnezdno dolgo dobo stolno mesto, v katerem so se dali poljski kralji kronati. r Nova vseučilišča v boljševiški Rusiji. V Jaroslavu, Taškentu in v Simbirskem so otvorili nova vseučilišča. Vseučilišče v Simbirskem je dobilo naziv Leninovo vseučilišče, Lenin pa je bil imenovan »častni rektor« te visoke šole. — S tem poročilom se kaj čudno bere citat, ki ga je prinesla krakovska »Nova Reforma«: Več vseučiliških profesorjev v Simferopolu (v tavriški guberniji) je sklenilo poslati moskovski vladi memorandum, v katerem tako profesorji kakor tudi uradniki in uslužbenci rečenega vseučilišča tožijo, da trpe tako pomanjkanje, da bodo pomrli od lakote ter, ako nemudoma ne pride pomoč, bodo primorani vseučilišče zapustiti in si drugje poiskati zaslužka, zakaj o kakem znanstvenem delovanju pri takšnih odno-šajih ni sploh govora, r Najdaljša zračna pošta qa svetu. — Zračna pošta « Newyorka v San Frančiško, v daljavi 3000 milj, je danes najdaljša, pa tudi najpopolnejša poštna cesta. Stroji, ki prevoz pošte na tej zračni cesti preskrbujejo, letajo s svojimi tovori 12 do 14 tisoč čevljev nad morsko površino ter gorskimi čermi in prepadi ob vsakem vremenu. Vožnji red je tako sestavljen, da vlada med železniško in zračno pošto najtesnejše sodelovanje. Poštni aeroplan ima svoje pristane zlasti v večjih mestih, kakor: Chi-kagu, Cheyennu itd. Iz Newyorka nese navadno več kot 16.000 pisem in dopisnic. r Nadvojvodinja postala redovnica. Luksemburška nadvojvodinja Adela je vstopila pred kratkim kot novinka v samostan Karmeličank v Modeni na Laškem. Že pred vstopom si je dala odrezati svoje krasne, dolge kite. Pri vratih se je poslovila od matere in sestre. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« ▼ Ljubljani.