nrrtatftki i« upnvaUki pro •Uril «00t a Umiili »».
NIT S» U«i4il» tu T«Uphoa«i Uwidik 4«M.
LETO—YEAR XIII. ^tt
pomanjkanje far-marskih delavcev«
revolta indijskih cet v perziji
VIRA JT1 BANKROTIRALA," PRAVI KATOLIŠKI NAD.
IKOP OLRNNON.
Chieago, III. ^ KotollAkl nad-»kof John Q. Ulennou I« St. UuiMt Jo ob priliki nekih vomkih eere monij v Chicagn zadnjo sredo dejal sledeče:1 * Današnje razmere ao obupi jive. P roa pariteta ni več varna. Delo Je izgubilo avojo ave-toat in aankeijo. Vprašanje alatn Je prevzelo naa vae in v blatni Konji »a denarjem Man Izgubili vero. Amerika vzdihuje po polnih loneih mesa kot v Kgiptu. polno akupln rešuje pravila morale brez verake podlage Morala In vara ita bankrotirali.
o DELAVSKIH ZADEVAH NI EDINBTVA. ZA ESOHCUM-MIN80V0 PREDLOGO SO SE PA LE IZREKLI.
flfnffWnn priznajo tudi enakopravnost Ali kjaf — Pri glasovanju r strankinih avetih. ,
Wasliington, D. — Rem Je dospeli izjava ukrajinskega narodnega odbora, ki obaoja tako zvanejp ukrajinskega voditelja Potluro In ga ohtošuje, da je v »luški poljakth graščakov in inte-Vosov Vatikana In da ja izdal u-krajinski narod.
Izjava ae glasi, da ae je Peilu ra prodal interesom, katerih «|1J >, da ae Ukrajina loči od Ruidje in pride pod vpliv rimskokatoll. Ako eerkve ter da katoliški graj-Ščakl obdrše svoja ogromna ve-lepoaoatva. V ta nanpen je Petlura ki u nahaja v Varšavi - podpi-
Poljaki okupirajo Ukrajino in dobe protektorat sa dobo 96 let.
Ukrajinakl narodni odbor Izjav Ija, du ukrajinsko ljudstvo ne bo nikdar odobrilo to imgodhe, in n-pozarja, da vsi drugi pakti, ki jib sklene IJptlura v Imenu Ukrajino, so brez veljave,
• Z oidrom na to izjavo pojaanju-Je poroči*valoe, da so vetepnaoslva v 1'krajinl bila večinoma v rokah poljskih katoliških plemlšev, ki bi jih radi dobili nasaj. U toga razloga je Petlura podpisal koncesijo a poljsko vlado, da ae u* kraiinaka airrarna reforma no bo dotaknila toh velepoaeatev.
DaUaa, Tat. — Pekovski moj* atri ao ošabno Izjavili, da morajo pekovski delavci zapustiti organi-/arijo, če ne, ao odpuščeni. Pekovski delavci no po tej ošabni Izjavi oatall doma*'Ali dolgo Jim ui bilo treba čakati, da pridejo go-Npodarji do drugega rakljuška. (loapodarjl ao le prvi dan Npozna li, če ae ne vrnejo ftekovNki delov ei na delo, da ne morejo poči kru. ha, toda aram Jih jo bilo priznati •t« toras. čakali ao še on dan in ko ao videli, da čakanje tudi ne aprče kruha, no tretji dan lepo u-mahnili ovoju grolnjo in no podali. Pohlevno ao »odpisali pogodbo
t organizacijo P*kovakih dela v* rev. da ao ne dela vel vrnili na de.
lo,
DetroK, Mieh - Polleijoki na-čelniki obdrJ.avajo v tem meatu avojo konvencijo,' In ker noč*ju »Nlatl pozabljeni, no sprejeli reso-Ilirijo, v kateri priporočajo, da uveinl kongreo aprejme pootave, po kateri l»o vaak prebivale«* v /d ru Ara ih drla v« h pmUjaa oddati odtianit avojo pretr, da aje-Kov odtla hrani policija.
Ta rritnluelje pove du»t! jaano, da an^trajo pol»lj»kl načelniki vae. prebivelee v Zdrtileulli drla Ivah za hudodelce, kajti iftoadaj m Jemali mllise pratov le od budn deleev, ki oo Jik morili po Bortil iunovom aiateaMk , ------
ENODNEVNA STAVKA
Fall Rim. Maae lekarnarji
ao odklonili povišanje mezde ovo jim |Mtuto/-nikom in pooledim to oAlunitvo je bila otavka, ki nI trajalo več kot en dan. l*kornar ji en kmalu prišli do apoznenje da jo najboljše zanje, če ae polm tajo a avojimi pomočniki In aprej nujo mezdno loetvleo. ki jo je


■ K..,. '
RROSVETA
"PODPO!
|CLAMU> MjOVIK LAJTOfofA SLOVE*
Naročnina: Zedinjene driovo (izven $2.00 ca pol loto in $1.00 se trt ptooooo;
loto, $1.40 sa tri mesece, In so
i3S5S35
Naslov aa *M) br tau
"PRMVETA^
THE EMUGHTENlieirr
Oraaa mt tko lloooola Noti—I *** g» Owo.a b, »K. 3U»—U	la^aHt j™1**;
„TWie «. F. P*tdgrew, iAHi zvttni senator k .lufne ©akote.
<Jbkn*o
K.jbn-rmti.
•»io,
Ariv«rtfeiag ratoa on nrtonfnt. United Stotee (i
ALI JC JUGOSLAVIJA POLJEDELSKA DEŽELA?
Stokrat in stokrat smo menda že slišali, da Je Jugoslavija poljedelska država in rsvnotako so drugi sto in stokrat tjevendan ponovili to pesmico, ne da bi sebe resno
vprašali, kaj pa pomeni/ če pravimo, da je Jugoslavija poljedelska država.
Ali je poljedelska država tista država, v kateri se več ljudi peča s poljedelstvom kot dela v industriji, vsi skupaj pa stradajo in se izseljujejo v prekrooreke dežele, ker jih ne redita doma poljedelstvo in industrija, ali je poljedelska država tisto država, ki pridela toliko poljskih produktov, da se ljudstvo preživi polteno, ki dela na polju in v industriji, prebitek od poljskega pridelka pa izvaža v tujezemstvo?
Jugoslavija spada med prvo vrsto poljedelskih držav S poljedelstvom se p<*ča več ljudi kot z industrijo. Iz Jugoslavije res izvažajo živež, posebno pšenico bodo izvažali prihodnja leta, ker pripada Banat Jugoslaviji, če bo počivala bojna sekira in se iz sedanjih homatij ne razvijejo novi krvavi pretepi* ki jih imenujemo vojne. Gospodarske razmere kmečkega ljudstva bo/io pa ostale nespremenjene, če se ne izvedejo dalekosežne agrarne reforme v prid kmetov in ne veleposestnikov. Živila bodo izvažali v tujzemstvo, če ostane pri starem sistemu ali če bo agrarna reforma tako izvedena, da 1)0 koristila le veleposestvu, pa tudi sinovi jugoslovanskega kmeta bodo odhajali še v daljni svet, ker ne bo zanj kmha na kmetiji in v industriji«
Zavožena agrarna politika pomeni, da je na psu tudi industrija v deželi. KiAet, ki toliko pridela na svoji kme ti ji, da se komaj naje nezabeljenega soka dvaUhtt do sitega na dan, ne more kupovati industrijalskfli pridelkov, ki jih izdeluje domača industrija. In če jugoslovanski kmet ne more kupovati industrijskih produktov, kdo naj jih kupuje? Mogoče se naj izvažajo v tujezemstvo, mogoče v industrijalne nerazvite dežele, ki so jih že drugi razdelili med seboj v interesne sfere, v katerih ni prostora za jugoslovanske industrijske produkte?	•
Da Jugoslavija postane ves prava poljedelska dežela, v kateri se lahko razvije krepka industrija in iz katere ne bodo odhajali vsako leto sto tisoči pridnih delavcev s trebuhom za kruhom po svetu, je treba rešiti agrarno vprašanje v interesu jugoslovanskega ljudstva in ne v korist veleposestnikov.
Glasovi, ki prihajajo iz Jugoslavije, pa pripovedujejo, da se merodajni faktorji brigajo za vae kaj drugega kot pa za rešitev poljedelskega vprašanja v interesu jugoslovanskega ljudstva in da rešitev tega vprašanja odrivajo na dolgo klop. Posebno slovenski klerikalci, organizirani v slovenski ljudski stranki, delajo z vsemi svojimi močmi, da bi se reševalo agrarno vprašanje po metodah, ki so bile v navadi v nekdanji čmožolti monarhiji. To pomeni, da naj mali kmet in delavec stradata, de imata potrebni drobiž, naj se pa isselita v Ameriko, če sta se naveličala stradati doma. In če ae klerikalcem posreči izvesti njih načrt, bo mlada Jugoslavija taka poljedelska država, kaker&na je bila nekdar\ja črnožolta monarhija. Jugoslovansko ljudstvo bo postalo izšeljeniško ljudstvo, garalo bo za tuje kapitaliste v tu jih. deželah. Taka pogutonosna poljedelska politika za jugoslovansko ljudstvo se bo maščevala nekega dne nad onimi, ki so jo osnovali, kakor ne je maščevala nad črnožoltimi mogotci.
Danes Jugoslavija še ni poljedelska država, ki skrbi v prvi vrsti za dobro prihranitev vsega jugoalovanakega ljudstva, ampak je agrarna država, v kateri se vpoitevajo želje veleposestnikov kot ukaz. In dokler ostane taka, se • smatra za agrarno državo, ki služi privatnim interesom veleposestnikov!
Priporočilo, ki ni mdno posnemanja. — Priporočilo: prod utirajte nt, konsumirajta manj, da padojo cono, ni
vredno piškavsga oreha. To priporočilo se pojavlja peri jodično v velebianiškem časopisju in ima namen zavesti ljudstvo, da ne spotna pravih vsrokov draginje. Dokler čitamo v listih, ki prinašajo taka priporočila, da so ameriške banke posodile dve sto miljonov dolarjev, da Špe-kulantje lahko pokui4Jo sladkor na Kubi in ga drže proč od ameriškega trga, toliko časa naj šmokavtarji pildrže laku priporočila kar zase, ker ne bodo -nobenega pametnega človeka prepričali, da se s |x>višanj««n produkcije In a znižanjem konauma anitajo cane iivljanakih potrebščin.
(Konec.)
Čim je bil* otvorjene seje po elanake zbornice, je oatal kongre snft, ki je oeetaVil originalno predlogo, in javil, da je eenat aprejel predlogo it. 10.302 z do datkom. V naalednjem hipu je dal Henderoon avtor na glaeovanje iS predloga z dodatkom vred je prodrla s veliko večino. Mislil ' sŠm, da je zdaj konec'ceremonij in da bo novi zakon brez zamadc v knjižen in vrnjen aenatu. Toda motil oem ae. Pretekel je eden dun in o sprejetem zakonu ni hi lo duha ne aluha. Bilo^e 2. mar. .. in kongrea je imel biti zaključen v dveh dneh.
Brž oem poiskal klerka v po alaaeki aborniei, ki vknjifaje sa koae in on pi je povodi, da zakon že v knjižen in poslan v se nat. Grem v senat, a tam niao ie nič vedeli o zakonu. Kam ir izginili Zmanjkalo ga je na potu med poslansko zbornico in sena tom.
Takoj semjavil na odprti aeji, da je zakon Izgubljen. Dejal gpm da med barbari bi se mogoče tak ina reč oproetila, ampak z* kon grea civiliziranih Združenih držav je pu to sramota. Dokument je izgubljen namenoma, ako hoče mo milo goditi — drugače ao pa la hko pravj, da je ukraden. —P*«d sednik senata je pojasnil, da do kuipoifta ni mogoče nikjer najti Nato sam šel k Louiau Kimbalu prenaftalcu listin med odaeki, ka teremu sem W1 jaz preakrbel službo. Bil je veteran iz ciyilne voj ne. Naročil aem mu, da naj gre v piaamo za vknjiževanje zakonov v poslaniki zbornici in pregleda predale v pisalni mizi; mogoče je dokument obležal kje pozabljen Mol mi je rad ustregel in jax aem ga spremil v plaarno. Tam poki i čem klfcrka in mu rečem, da ed pre vge predale, kar je tudi stori Ni bilo treba dolgo iskati. V prvem predalu na vrhu, pravil dnu je ležal lepo zganjen doku ment sprejetega zakona pod šo po m drugih papirjev. Vaa zname nja so kazgja, da ni priiel tja po naključju, temveč je bil namepo-
BrtUka delegacija v lamari. l^adon - 1» Moskve javljajo, Ja je angleška delavska misija dospela V Snmaro zadnji pondeljek. Movjetaki tuvarniSki odbori »n .It lavef-aplob ao aprejeli delegate velikimi ovacijami. Med govorniki, ki oo pozdravili angleške goste, oo bili tndi zastopniki moha medancev, ki ao nuavili/da ue od-oio orožja, dokler se mohan danski svet na vzhodu ne osvobo di iz krempljev angleškega kapi raHzma. Robert Wlfliams se je za» »valil v imenu delegacije za sprejem in dejal, da se angleški del a v ci radu je jo vaake sovjetske zmage nad protirevolueionarji in vga-le emage nad Poljaki na /apadn fronti.
,__	I
Dvanajst ubitih v Gradom.
Gradec, Avstrija. — Dvanajst je Mlo ubftih v izgredih, ki ao ee vrftili tukaj 8. junija. Ustrelili jih vojaki. Izgfedi oo izbruhnili vsled demonstracij proti Somanj-kanju živil, dočim so protilidovaki n monarhistični elementi izrabili demonstracije, da napeljejo vodo na svoj mlin.
Pnkkava Angležev potrdila beli
' London. — Z dovoljenjem ogr ske vlade je pred neka| tedni po oetila Budapešto delegacija angle Ških delavskih voditeljev, da se prepriča, koliko je reanice na po ročilih o strašnem 'terorizmu nat odrskim delavotvom. V delegaciji so bili polkovnik W. C. Wedg wood, P. W. »Jovvett, W. Harris in drugi. Obiskovalci no razun Bu dapešte poaetili tudi 'Rzolnok in Abony. Deiegficija zdaj poroča, da je našla dovolj dokazov o eksi stenci belega terorja in našteva nobrojne slučaje delavcev, ki so bili po nedolžnem zaprti in umorjeni-
Stavka kuharjev v Ourjhu.
CJurih, Švica — Tukaj so za-stavkali kuharji v vach hotelih ker niso dobili povijanja mezde Upravitelji hotelov morajo kuhati, toda ne morejo zadostit velikemu Številu gostov, ki ai morajo tudi «ami kuhati ali pa jest mrzle prežerve.
Anglija na mara armenskega
London. — Na vprašanje v niž; Zbornici, če bo Velika Britanija sprejela mandat Armenije, ker ga je ameriški kongres zavrgel, je odgovoril Bonar Law v imenu vlade da Anglija noče armenskega man data.
Vojna na Irskem
Belfast, Irska. — V sredo po ma polftžcn* Prijel pem klerka \n\nofi i® biltt W*ka med republičan mu zagrozil, da povem na Odprti' *n uleterskimi prostovoljci v Lifct
s? j i aenata, kje je btt dokument najden, ako gš ne pošlje v senat pradno jaz pridem tja. Doku-merjt je bil v senatu v dveh minutah in takoj potem je bil podpisan in poslan predsedniku v pod-p^g-ki ga je odobril 3. marca
To je Zgodovina enega samega zakona v prid delavskim interesom, ki je bil sprejet v dvanajstih letih mojega .službovanja v senatu. Na drugi strani je bilo v enem samem letu sprejetih toliko zakonov, da ,bi napolnili knjigo, 2000 strani debelo, o vseh mogočih stvareh v prid kapitalističnih lntereaov. Vse te zakone ao pre' dložili in sprejeli advokatje, ki so hill v službi velikih denarnih m-tereeov. Poslanci v obema zbor-nieasia so po večini advokatje od začetka Združenih drŽav pa do danes. VeČina teh advokatov je -v službi velikih podjetnikov. Na. moščeni oo kot "pravni avetoval-<*i" in ne branijo se vsoti dobro nagrado sa svoje "nasvete'. Poznal sem senatorja, atarega gentle* mana, ki je ob ^mu ovoje aena« torake službe nastopil kot zagovornik enega največjih truatoV f delali v neki pravdi pred sveznim sodiščem in aa avoje zagovorni« štvo je prejel *40.OOO. In ta eena-tor je vedno veljal za velike<m poštenjaka 1 Kakor aem rekel: W vetnik je edini človek, ki je hko peatavno podkupljen. Vzame denar za "prevni naavet" in otvar je končana.
Ako ki kdo prečltal ogromni ivoaai zakonik in natančno anali-siral vae zakone ter napisal o njih pošteno, nopriatranoko aodbo, katero bi objavil v knjigi, aem pre-ptičan. da ae bi ameriškemu ljudstvu odprle oči In spoznalo bi ab« solutno idijototvo pošiljanja advokatov v k en gre«.
JCoagsaa ae na zunaj deli po staankak in po rasnih političnih barvah, toda v ovojem biatvu in UP Fupodsfkeai zr^čaju je to aboraies advokatov, ki v prvi vr-ati % al lilijo privatnim kapitaliatič-nim interesom kres ozira na oUaako in daaladao zanemarjajo koriotl
oelawu, ko ao prvi nameravali za žgati sodno poslopje. V bitki Wlo -ranjenih devet mož, dva Ulsteroa in sedem napadalcev Streljanje je privabilo vojafiko patruljo na lice mesta, toda re-pnbličani ao ae medtem že umak nilL
Monarhi uničujejo dnevnike
London!ArigleSka kraljica-vdova Alekaandra je na prošnjo svojega aina, aedanjega kralja, uničila dnevnik biviega kralja 5dwarda. Dnevnik je -bil zelo ob-iren in je vseboval najintimnejac Stvari iz življenja zadnjih petnajstih let bivšega kralja. Zabele ženi ao bili tudi pogovori Kdwar da z bivšim nemškim kajzerjera in drugimi evropskimi monarhi in prominentnimi državniki.
Kralj George je dal uničiti dnevnik, ker ne ve koliko časa bi bil dnevnik na varnem v kraljev gki palači. Žalostna izkušnja ru skega carja, čigar dnevnik in privatna pisma so objavili revolucio narji, ga je naučila, da sveta last nina monarhov dandanes nI vec nikjer varna. Najbrž bodo ravno to Storili ludi ostali monarhi na svetu in sežgali vsa privatna pisma in zapiske, da ne zagledajo enkrat belega dne \ časopisih kakor ao zagledala beli dan carje va in kajzerjeva pisma.
2 vrta demokracije
24 oseb kontrolira lo mai. nov glasov." — Tako ae gU« £ slov v Pirčevi. Domovini. sPm aem mislil, da se to tiče tiranskih boljševikov v£u«iji, toda ko nem »rečital začetne vrstice: "l^. je taka, da 24* mož v vseh državah drži' nazaj 10 uu|jouov
ženskih glasov"--rai jt> m
vroče. For the love of Saint Petn to je vendar napad na republik« Združenih državi Grd nap«,i ra zumeš, nesrečni bofjševik! 0 0 0
Kako ravnajo s Indijci- . Ahmedabftd, Indija. — Na brivskih plantažah v Aaaamu je uveip dena še prava dlaka. V Bareji je
aa v,r neki Jiritnki oficir zahteval, Tjev, medtem "ko"jih moj mTi-da nek, P* J. Valabhai upreže vo- logt nimfl> ker nag ^^ ^ yj li, da prepelje taboriščno opremo-Valabhai je odklonil, na kar ga je
Nas slavni poslanik Vopir-ka u« Balkanu se ne bo letos prav nič pobahal, ako zopet pokaže bolgar »ki kraljici srajco, čeS: "Ali dite to srajco? Dal aem za uio It dolarjev."	J
o e o
Na republikanski konvenciji ie je govorilo o Wilsonovi "dinasti-ji." Morganova dinastija je bolj nevarna, ne zato, ker vlada n*. pretrgoma ' termin za terminom, marveč raditega, ker so repobli! kanei in demokratje v enaki m«, ri njeni va^aji.
e o o
Kafia iz stare domovine: Kleri. kalni listi ro pravkar objavili sto-inpetnajati arijfnment, da oni ni-so krivi dogodkov na Zaloški e*. »ti- Vsi zločinci potrebujejo dolg zagovor. Slo*tyifcki klerikalni žmi-ri v Ameriki'"ponatisnejo tudi ta argument.
% e •
i ± Kako se navadno zgodi.
Stvar gre Hrttole: Pater.poklic znanega urednika znanega glasi la znane jednote k sebi in ko ta prišvedra, mu pater zapridiga «1^. deče:.Vaš list ima veliko čitate-
britaki ofietr klofutnil, suval a čevlji, nazadnje ga je pa io pretepel z bičem do krvi.
Take brutalnosti ugahjajo brit-ski oficirji skoraj dnevno v Indiji, toda britska sodišča odklanjajo vzeti na znanje take dogodke
8TAVKOKAZI UBUAJO.
ftpanei mečejo bomba na rebelne Maročane.
Madrid,Španija.—Trije španski letalci so zadnje dni bombardirali iz zraka postojanke rcbelnih Ma-ročanov v Adouaresu in Hagari. Vrgli so čez sto bomb in naredili veliko škodo.
Politični kaos v Nemčiji.
Berlin. — Volitve za novi par-lament so ustvarile politični kaos, iz katerega ae ne bo možno zlepa Izmotati, tftara vladna koalicija Jo poražena in če se hoče obdržati na krmilu, mora iskati kompromis s radikalnimi neodvisnimi socialisti na levi, ali ps s ljudsko atranko (monarhisti) na desni. Večinski socialist Mueller, ki ima težko na' logo, da organizira novo vlado, bi rad pridobil neodvisne aociallste za koalicijo ,toda voditelji te delavske stranke, ki je izšla najmočnejša iz volilne bitke, ne maršjo pod nobenim pogojem stopiti v vlado,: v kateri sede zastopniki hiiržnaznih strank. Večlnaki soeta-listi marajo IJndske strs>»kc v koaliciji. Veliks ngahka je torej, kako bo Mneller organiziral vlado in zadovoljil vae . večje stranke. Nevtrslni opazovalci pravijo, da je kompromis z ueodvianiraiaooio-listi kskor tudi * ljudsko stranko nemogoč In edina pot iz kaosa ao ■ove volitve. Kaj pa prineacjo nove volitve f	' *
Erie, Pa. — Ko so stavkovne straže stale mirno okoli tovarne General Electric kompanije, je bila neka stavkovna straža težko obstreljena, neka druga pa sunje na z nožem v hrbet. Livarji stav kajo že nad tri tedne in zahtevajo osemurni delavnik in priznanje njih organizacije. Kompanlja jt pri. volji priznati vse zahteve, iz vzemši priznanje unije. Če druž ba ne prizna organizacijo, koliko je pa priznanje drugih zahtev vredno T Kompanlja lahko vsak trenotek sne dano besedo in izja vi, da si lahko vsaič livar iiče delo drugje, če ni zadovoljen z novim kombanijskim fermanom-.
O nasilju, ki so ga izvrfiili stav kokazi nad mirnimi stavkovnimi stražami, molči velebizniško časopisje, dasiravno takoj kriči po po lici ji in državnem prsvdniku, če se atavkokaz spodtakne, pade na tla in si malo opraska lice.
SLADKORNA ČISTILNICA KA ZAPADU JE ZNIŽALA OSNO
flan rrandsoo, CM. — Western Sugar kompanija naznanja, da stane sto funtov sladkorja $25. Doslej je bila cena 426.30.
ČASNIKI POSKOČILI V CENI
fipringfield, 111. — Oba tukajšnja dnevnika ata povišala ceno od treh na pet centov. Visoke ee-ne tiskovnega papirja ao povzročile podražitev časnikov.
ROJAKI! Naročita sa sa knjige Književne Matico g. N. P. J. Ma-tioa iada pat knjig, kakor hitro sa oglaai dvmtisoč naročnikov. Na-ročntoa s pristopnino vrei n prvih pet knjig ja tri dolarja. Ako nI zastopnika Matice t vaši naselbini, pošljite naročnino tajniku Matico: Frank Aleš. 2124 Boutb Orawford Ava., Chieago, IH.
PretiUdovaki izgredi na Dunaju
^ Dunaj, p Dne 9. junija zvečer oo ae tukaj pojavile velike proti-židovske demonatracije, katere je organizirala sveža bivlih nemških In avatrijaklh častnikov in ka«e-rim ao ee pridrnŽUi klerikalni elementi. Demonstrant je ao zahtevali, da se Žid je odstranijo iz
armade Jn vlad«. V izgredih	lu-t-lire*. f.rtm, T r^etM -
bilo Vač ooeb nevarno ranjenih in Jfsjbri. ga bodet« »tuau —^m^t
roleki o Olovoloa««r
Ak« kofetc »UiO11 najboljšega »to renslieaa gororaika ▼ Aatehki. pridi U v »ed+U« IS. junija pojtolda« na
ilL M
raj potaplja. Zato zahtevani, da pišete po mojem receptu in pogrevate vae laži, ki lete na socialiste. Ako tega ne storite, niste katoli-čan; vaak dober katoličan mora sovražiti socialiste in jih ozmerjati najmanj trikrat v>tednu. — U-rednik je pa nohlevna dušica in zato je glasilo praktično katoliško kot zahteva pater Kazimir, o o o
VeHka uganka je, kako bodo demo-republrkanski kandidartje vodili letoinjo kampanjo, ko je anops tako drag.
♦ o e
rj-
Vesti z ruake fronte: Poljaki Denikin bo kmalu v Moskvi. Polj-ski Denikin ae umiče od Moskve. Poljski Denikih se oteplje ob Be-reziui. — (Konec prihodnjič.) e o e
Vos svet je Čital vest o francoskem predsedniku, kako je psdel s vlaka v copatah in se samo malo opraskal. Svet čita čudno vest in — molči. Mrtlči in menda — verjame.
*J<« ■ lil
Pripravite fe za novo senzacijo! Prihodnji teden bo Pslmer razglasil, ds rdečksrji poženejo z bombami v zrak reko Miasisaippi a o «
Kaj ja blagostanje?
Krompir po 96 bušelj, slsdkor po 30c funt, obleka po $60, 2000 odstotni profit, če si kspiulist, veflni deficit, če ai delavec in mir-no trpiš, in ječa, če nisi zadovoljen s tem, da trpiš.
To je blagostsnje, to je lepi red!
o e e
Prefrigan ameriški ktfpitalUt lahko Ikupi eelo tovarno v Avstriji za košček kruha. Mo ps ie malo počaka, da bodo ljudje k bolj isstradsni, dobi tovsrno ceneje. Business je fcuainees. o o o
Kdor je že "pozabil, kak lep rod je bil na anttrHkih šeleznicsh pred vojno, naj si gs zdaj ogleda. lepšega izpričevala privatoe-ga lastništva ni treba.
e o o
sanjo.....
Vae bo po starem. . . Nikdar si bilo drugače ju nikdar ne bo. .. Parade, procesije, poklekoflsnj*. lojalnost. . . Proetaška para gsri in molči. . .^bspoda sedi, se ziblje-. ukszuje, j* in pije. . . N-nu sedi maziljenee, bog; on Y vae. . . vae drugo je nič. . . ne z železom na levo in petti** jih pade, maline na deono in de settisoč jih obIHH. . . Vso je U* no kot aksla, zidano za večnoot . • Socialisti t. . . Brrr, aaj jih ai! .. Nič<nar ni. . . Mi omo, In to jr -voe. . . «<nžek ne evili, merš?. . .
---Hej. Ančka, olašobo.
ee Ijnboznjiva! Ae melo opijo daj v pipo in potem oe obrneoi i" še malo poaaais*. • •	^
m
"PAtlU" lf. junija. ,,,,...«.##....••••»••»•«• »I.IMI
II. MEW YOSK—HAVRE.
"LA LOBAIIM" T. JmIJ.........................I JJt!
"BOCHAHBBAU" li. J«nlJ.......................S WJ»
„ j^a^stfcrs at c^-trstr- as .trn . EMIL. KI9S, BANKIR
11$ iMNi flHMM. Ki VMM, I V. MjmvMMM 1IM.
Najceneje In najhitreje
pošiljanje denarja v stari kraj, m obavlja patom
DOPISI.
Chicago, HL — (*Wo odgovor*
"Ameriški Domovini", ki je do-nleduo na razpolago ignorantom in
idijotoro, je nekdo — kdo in od kod, to je. bres pomena, dasi se Kaziuiirji poznajo tudi v temi po zuuuem rivkaaju—popkuail osme iiti zadnje Kristanovo predavanje „ svetu in človeku. Osmešil pa ni Kristana uiti njegovega predava-aja, pač pa I« »m««* sebe, ker je k svojimi otročje-neumnimi čenčami in jezuitskim zavijanjem po-j kazal, da je prespal zadnjih pet-j deset let, ko so drugi živeli in se učili, in dalje je pokazal, da »ma-tra ravno Slovence v Ameriki za najbolj neumne ljudi na svetu, kri misli, da jih prepriča, da ae s takimi kravjepaatirakimi baggtela-mi raztrgajo znanstvene resnice.
Čenčar ni slišal predavanja, temveč se je spravil na dopis v "Prosveti", v katerem so bile omenjene le glavne todke štiri ure trajajočih izvajanj. Ako čenčar stanuje v Chlcagu, zakaj ni prišel v dvorano in tam pobijal predavatelja? Predavanje je bilo meaeq dni oglašano in vedeli ao ganj tudi rojaki "od cerkve", ki so bili navzoči v precejšnjem številu. Prišel ni zato, ker ve, da bi ne opravil uič; če pa mudi, da je bolj junaško, ako naskoči uza plota in is-iresa že stsre in pleanive otrobe, se tudi moti. Z otrobarai v "Domovini" je pokazal, da ne more stvarno pobijati resnice o razvoju, a z neumnim smešenjem je do-Hegel ravno narobe; osmešil je lo svojo duševno mizerijo.
Ako bi hotel kritičar —- imenujmo ga tako iz usmiljenja, dasi tu beseda pomeni vse nekaj drugega — stvarno' argumentirati u dotičnetn predmetu, tedaj bi so uioral lotiti virov, na katere se je sodrug Kristan opiral pri svojem predavanju; In viri so znani vsem onim, ki jih prouČavajo. Znana so Uplacejeva dela, Kantova, Heck-lovs in drugih novejših učenjakov, ki so sprejeli odkrite resnice o razvoju zemlje in človeka in ki na podlagi teh refcnic odkrivajo nove resnice, potrjujoče prve. Kritičar pa ni čital omenjenih, avtoritet, aH jih noče čitati,temveč misli, da se t zofizmom in norčevanjem iz Kristanove osebe ter iz "Prosve-te" vse opravi. Tu se vidi, kako drži svoje čitatelje za neumne.
V ameriških dnevnikih in revijah bo razprave o evoluciji na dnevnem redu. Na primer Arthur ttrisbane piše večkrat pod naslovom "Today" v jutranjem "He-rald-Examinerju" o tem predmetu in pogosto omenja, da je človek v svojem dolgem razvoju podedor val od orjaškega prakuščarja svojih pet prstov. Do danes še nismo naleteli na napad na Brisbana za-raditega, da bi s^ namreč kdo norčeval iz njega. To je še mogoče le med Slovenci.
Resnica o razvoju je danes že tako utrjena in priznana od tako Širokega kroga izobraženih ljudi po vsem svetu, da ji slične čenča-rije ravno toliko Škodijo kot luni pasje lajanje. Če se katera stvsr lahko osmeši, tedaj ae more bgŠ hajka o stvarjenju aveta v testih dneh. Ako se kritičar lovi za bilko, češ kdo je ustvsril solnce, vpra w»m jaz lahko, kdo je ustvaril Kogaf Dalje: Kfcj je Bog delal predno je svet ustvarili Ako je Bog ustvaril aolnce dele četrti dan, kaj je svetilo prvi dan, ko je Bog rekel, da naj bo svetloba f Kedaj je Bog uatvaril mikrobe, polarne v* medveda in nekatere živali v Ameriki, o katerih sveto pismo nikjer niti ne čifcnet
Čenčar je v "Proeveti" prezrl tisti stavek, v katerem je rečeno, da gre razvoj iz neskončnosti v neskončnost in da je kal življenja (pa naj se imenuje protoplazma ali kakorkoli) večna, snov ia ener-šija sta večni, torej ni začetka n< konca, le oblike se spreminjajo^ Ako to sprejmemo, tedaj je razumljivo, da je tudi solnce pro dukt razvoja.
Če pa misli čenčar, da je zavdal smrtni udarec resnici, da se je člo* vek razvil is sorodne opičje vrste, ko pogreva staro, plesnivo fraio o "ponižanju človeka", pravim jaz z Ingersollom: "Rajši vidim, da je bila pred miljon in miljon leti neke vrste opica moj prednik, kot P« da je bil prvi človek zgneten la navadnega blata." Če torej ^mislite, da je boljše, ako je Človek prišel iz blata, dober tek vam, pa bodite blato 1	»
| Resnica, ki je enkrat spoznana, se ne spravi s sveta. Znanoat se no zmeni za mumije in jeligijoane bajke. Ne pozabite, da je moral Galileo na zapoved papeža preklicati resnico, da se zemlja auče okrog solnca, ker je to bilo v nasprotju z biblijo. Galileo je preklical, da se reši smrti na grmadi, toda ko je odhajal, j»e je obrnil na pragu in dejal: "Suče se pa le." Danea ve vsak šolarček to resnico. Už popušča in enkrat bo poginila vsa. - J. M.
Los Angslss, Oal — Južns Kalifornija, dežela, po kateri se cedi m<»d iu mleko (veleprofltarjem in velepodjetnikoip), dežela krasote in bujnih oranžnih nasadov, med katerimi ao lepo izpeljani bule* vardi, bo katerih dirja na tisoče in tisoče naj krasne jših in najmodernejših avtomobilov. "Meka" zdravja, procvit mladosti, itd« Toda vsa ta čarobna krasota narave in umetnosti, krasne palače in druge zgradbe vzbujajo tužne misli priprostemu človeku. Kdo je zgradil vse te palače f Kdo je gradil boulevardel Kdo naredil avtomobile t Kdo obdelal krasna polja T Itd. itd. Ali ne pridna raka delavca I Kaj ima pa delavee od vsega tega t Nič t Popolnoma nič! Edino, kar mu je še oatalo, jc preganjanje in zatiranje od ta-koavane boljše drušbe. In ta ata-ra pesem ae ponavlja leto" za letom, od generacije do generacije, ki ae pa še vedno čuje, kot da je nova.
Volitve ae bližajo bolj in bolj. Delavec! K4|j bodeš ti naredil f li bodeš zopet držal roke križem, ko bo'čas narediti znamenje pred imenom kandidata, ki naj te bra* ni in tolaži ter pomaga v stiskah! Ali bodeš zopet oddal svoj glas človojtu, ki te bo tiščaj še bolj k tlom?	^
Ne! mora biti naš skupen odgovor z gladbvnico v roki in narediti znamenje pred imenom kan-didata, ki nas bo ščitil, ki se bo boril za naše svete pravice, ki nam bo pomagal v stiskah in potisnil na stran vse naše sovražnike, ki nas hočejo vtopiti v kapljici vode.
Torej zavedajmo ae trenutke, ki se nam bliža in ko ae bo završil ljuti volilni boj. V tej odločilni bitki moramo zmagati mi delavci, da preakrbimč našim otročičera kruha in obleke in da dobijo po trebno izobrazbo. Naprej torej brez strahu in če aa odelešigio te volilne bitke vsi kot en mož, mo ra biti zmag* n* naši strani-
Vai na dan volitev g glasovnico v it« v hoj sa delavske pravice —Ivsn F. Bemik. _
Zahvalno pismo iz
stare domovine.
P	'T- , TV
Od naših POTNIKOV, kateri so potovali v staro domovino po posredovanju bankirja '
HENRJT C. ZARO.
Cenjeni gospod Zarol
Sedaj, ko snrt> srečno prišli domov, smatramo si zs nsšo dolžnost, ds Vam pišemo iz svobodm Jugoslavije. Potovali smo lepo, hitro ip dobro; povsodi smo bili lepo sprejeti in pričskovsnl; naši kovčeki so se vozili z nami, ravno tako, kakor Ste vi to preskrbeli in nam obljubili; denar smo v Ljubljani po VaŠam čeku v redu sprejeli in sicer no da bi bilo treba plačati kake posebne pristojbine In ne da bi Imeli kake posebne neprllike, ko nam je bil denar izplačan po Prvi Hrvatski Stedionici, na katero ao se Vaši teki glasili. Dobili smo prave uaše jtigoalovanske koleko^anc krone, kakor ste nam Vi pred odltddom povedali; nadalje Vam moramo tudi na/.naniti, da so naši sorodulki, katerim smo po Vašem posredovanju pošiljali denar, slednjega v po* polnem redu in pravočaano sprejeli.
Zsto se mi Vsm in uprs vitel ju Vašega Jugoslovanskega bančnega oddelka Aleksandru Petroviču najprisrčneje zahvaljujemo gledq V»sega dobrega, brzgega in poštenega odpremanja nas v stari-krej. O Vašem poštenem in veetnem delovanju smo tako tukaj, kaksr tudi Še ko smo bili v Ameriki, mnogo slišali in sedaj smo ae popolnoma uverili, da je temu v resnici tako.
Vse pogodbe In pooblastila, katera nam je Vaš upravitelj Alekaander Petrovič, ki je etarokrajskl odvetnik, napravil, so tukajšnja aodišča sprejela, tako da je vse v redu in da naši aorodniki niso imeli glede tega nobene neprllike. Z eno besedo, vse je bilo natančno tako, kakor ate Vi. nam piaali, še predno smo so podali na pot.	. (
Ker smo po Vašem posredovanju tako udobno potovali in tako hitro prišli do našega Jiončnega eilja in sicer to vsle le radi Vašegs vestuega posredovanja, Vaa vsem našim rojakom najtoplejše priporočamo jn jim avetujemo, da potujejo le a posredovanjem, kakor tudi pakete in da lo potom Veje poaredovalnloe izdelujejo pogodbe, prošne, pooblastila, prenoae, testamente in vse drugo, sko šele, da bodo imeli vse v najboljšem redu, oziroms tako, kakar je bilo nam ppatrešeno.
Tako teraj naši Jugoslovanaki rojaki govore In pišejo o bankirju Zaru in radi tega ne Iščite tlrugnd temveč ktular sklenete, da bodete potovali v stari kraj, potem pišite Vašemu Jugoslovanskemu državno-pooblaščenemu bančnemu savodu .
HENRV C ZARO
39 Coeper Spure, Third Ate. car. 6th Str. NEW YORK CITY -
Sedaj lahko naročita list "Pro. aveto" svojcem v stari domovini List sa star| kraJ stana «» oslo lato *7.00, as pol »ta pa IS JO.
S srčnim pozdravom
Antonija ftuligoj. Štefan Stojanov. Jurij Markovič. Peter Kabeaek.
Fran Dehovič. Nikolaj Skaršajavlč. Mich. Parekevlč. Luka Graničlč. Ivan VuČko. Josip Oslič. «
Josip Domovi«. Lovrane ftadan. Josip Bepekov. Jurij Krsmkovtč. Josip PrMslič. Štefan Gtripoan. Marija TomuAevif. Marij* Prahovi«. • Joša Snegal. Štefan Kocanja. MIha Saranlčlč.
fitafan Ivokovlč. Franjo Celil. Nik. llovoUŠ. Jos. Rajkov. Prenos Sarina.
S lian taki«. Z um. Zavlšln. Jsnes Oedec. Štefan Kralj-Josip PoaaVse.
Tal. Orohar 7007.
Premislita dobro, komu boste izrotiii denar za
Itttilatsv v stari kraf ali pa za vožnja listo.
.....
Sedaj živimo v čaau negotovosti in glombs, vsak akuša poatatl hitro bogat, ne glede na evojsfa bližnjega. Bazni agsntje in sskot-ni bankirji aastsjo povsod, kakor gdbe po dežjn;
V teh čaaih ae atavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke atarim <(MspUn in premožnim tvrdksm; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogeče izpolniti avoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. .
' Naše denarne pošiljatve ae zadnji čaa po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hifto in zanea-Ijivo izplačujejo..
Deaer n*m je poslati ntjbolj* po Domeetic Money Order, ali ps po New York Bank Dcatt.
TVRDKA FRANK 8AKSER,	m
82 CortUndt St,	Nmw Vo*, N. Y.

UstaeevljsMkO« OLAWU ftTANi
Podporna Jednota.
Inksea- »T. Jas.Ua tsoT v Mivl llltaeU.
•a LAWm>ALK A V*., CHICAGO, ILLINOIS.
lavrtnvaJni odbor. ft
vsfaafm ooaoAjgi asim	arJ^^iuSlT^^t^m*a
l*a KaSsr, gfa SSS, OSSert. iSaa« aa MvaraMaaS.
Nadzorni odbor. '
lasiv WStorla. S4. OaaiavaaS. OSk jas AiajMlS las. OalM, teer S. veta SiN davaUaS, Oiu
4is pkfargs
Tiskovni odbor.
■I	PP	te M.ll FilmU.
Združitveni odbor, ragaatnnnufvssk am, sim Sa. a*s <
mft Mrili Baa is1, Uetaaa Pl>
j^ssaknsi jr nm ______
vaMmmi aonavnm. m. r. j/^SJStTcuTi oooovanni unionm Taosvata-, jo. r«M
^9
roM.1 Km.......... ,1.	u 4
vss BAOavg aoutiAaz eooroaa sa naslove aesT.es ga. Um+k Asa, a^n, m. •
v mm g blagajniAmmi rosu/es
SSSMS Sa. tieaših Ava. CkU^, UL
t,^ •• -l	jaha Uaa^e. «oa tur
asraa«, ifi ainac, m.
u ^ f"*1^ 9"*	etaatu aa aaj esABIsla as asslevt mSihllUs a N.
P. J, mr#4a UeeSsO Ava* GMms, in.
saiff g.
shahs s. m. p, j.
I...,
as aaalavi Blaaaj-
--POZOR ROJAKI!
Sedaj se isplačuje denar v staram kraju rodno o novik jugoslovanskih kankovelh.
Naša banka Js bUs sns prvih? ki Je dosegla IspUČIIo svojih # denarnih pošlljstev.
Denarna eene so ae aadnje dni nekoliko zvišale, toda *o š* vedno nesUlne, sslo se Istih na more oglašaU. Vsaka daparna pošiljatev sa odpošlje pe aaj niš JI osni enega dna, katerega k nam dospe.
I' Nala kaalaa aakaaalaa (Draft.) aa alaatl sa eaa f ram krača, ki ataeajeja kllaa valjih
naoMi| šm 4aaa U^ttlfl^
Naš pravni oddelek Izdeluje vsa v notarski poael spadajoče dala, preskrbuje sa naša so talka petne liste ia rasno tako spisa as dohavo drušin In aerodnlkov ls domovine v Ameriko.
Seznam odhajajočih parnlkev in cena veaaim Metkom najdete ved po v aašeei pesebnem oglasu. ,
mmmmrnmmmmm
V vsakem oziru dobita brezplačno natančna pf> J ganila, ako pridete ali pa pišeta v materinščini na
CMIL KISS, BANKIR,
193 Socond Ara., cor Sth St, Now York, N. Y.
Pod.
nadzorstvom* Vstanovljono IMi
m
in okolicPfta^naniti želim, da aem snižal ceno pri vsob moiktti novih oblekah za 25%. Bojaki, tedaj je ča* in prilika, naročite svojo oble-vrejeno po najnovei-n kroju, fzvritno delo po zmerni ceni.
Točna poetrežba. Popravljam, likam in nre-vredim tudi *are obleke. Pridite in «e prepričajte. Se priporoča:
■JOHN ERMENC, kro|a£
10* aiolm St (Ravno »naproti Slor,
LA SALLE, ILL*
Sprejema hranilna vlogo in pladnja 4% obreaU.
IBIIBIIgllBIIIBIBIBNBIMII
Poaer raj^d v Olevelaadul * Uouu slišati najboljšega »lo 1 štega govornika v A meri pridite v nedeljo, 1*. junija po-poldan na Jos. Kastelleevo farmo V Kodid — Najkrfa ga bedi*
rnm mmm;<
lahko naroiile lkst "Pro-sveto" svojeem v start d<»inovlat. liStaa naročnina «7.00 sa p<d la*
... t.
ALBANUA
(Nadaljevanje.)
Albanei ae delijo v več rodov,1 ki se delijo zopet v plemena, ali kakor'jih sami nazivljenjo "bar-jakr", katerim nafeiuje "barji ki ar", zastavonoša, ki je v času vojne vrhovni poveljnik. Vsako pleme sli ivfi bfctovšSin ima gotovp število % poglavarjev ali vojvod, ki tvorijo vrhovni »vet. Vsi ti vojvodi barjaktarji, dobi-jo *yoje urade* po dediimkem pravu Ta odboi', vojvod in, barja klor je v, je najvišja oblast in ikIMi v vaeb zadevah, ki se tičejo ]»leiaena in predseduje posve-tovanjn posameznih .bratovščin. Vsqjto pleme jn razdeljeno v posamezne družine ali občine, katerim načelu je kak vplivnejši Član te družine, katere imenujejo "jo-barje'. Ti pazijo, da ae izpolnju jej« zakoni in postave, pobira de* name glube in nadzira kaznovanje obsojenec v. On je tudi posredovale« med albanskim zastopnikom v Hkadm, ki zopet posredu-je med Albanci in turško vlado v Larigradu., Turška vlada sploh mmn nobenega svojega uradnika med severnimi Albanei, Razumno, da vpoštevajo Albanei razne turške odredbe le v toliko, v kolikor se zlagajo z albanskimi narodnimi /aknni in običaji. V severni Albaniji j? sedem rodoV, in *£;er) l.) Mirditi, ki so naseljeni jugol/hodno od Hkadra, katerih število znaša okrog, 17tiso& Ta rod i^.iva največjo, svobodo izmeti vseh ostalih Albancev in do-sedaj v) je izjalovit še vsak poskus turške vjade, da bi ga odvrgla. Iz tega rodu izhaja tudi roflbina Kana Markota, ki je na-Čelo Val a temu rodU nad dveNto let in katere član je bil tudi znameniti Hkanderbeg, ki je bil najslavnejši vodja Albancev. V o-z^mljn, v katerem je naseljen ta «od, ne sme bivati noben Moslim.
Severnovzhodno od Hkadra biva zveza štirih plemen, (8ruda, 11«»!, Kastratin ftjcrel. Ta rod i lucuujejo Miškodraki ali Malsia-Madbe U prebivalci v visokih gorah). Tunški vladi ae je posrečilo, da je podjarmila ta rod in sedaj
morajo plačevati mal davek tur-»ki vladi.
3.) Rod Dukajineev je itaneljrn ua zapadui strani 'Miškodrakov in • v jakovskem okrožju. Ta rod je tudi popolnoma samostojen in še ni nikdar plačeval nobenega dav^a turški Vladi, 4.) Rod n ka, ali kakoi- se splošno imenuje "sedem pukskih barjakov", biva na juta i Nt rau i reke /)rine; po i-meiiu no pod vlado Carigrada, in turška vlada imenuje posebnega uradniku, za katerega ae Albanci še /metiijo m. 5.) Rod malarjških »la ko ver v je naseljen v distriktu Jakovo, kjer imajo tudi svojega zastopnika, ki posreduje med nji mi lil turško vlado. Prosti no vsakega davka, 6,«7.) Zadnja dva rodova, masijški J*M iu malsij-ški KtUejei, sta naseljenti v ale-& k uiti gorovju in severno imI Kro je. Tm dva rodova sta najbolj revna iznnd vseli drugih in ko tjidi prosti vsakega d|vka. ttploš-no ime za vseh tdi sedem rodov je Malisori ali hribovci, t? Poleg' teh ptnenjenMi se?lem rodov pa biva v severnerh delu Albanije še nekaj 'posameznih plemen, ki nimajo nobene zveze z omenjenimi rodovi in plemeni.
V južnem delu Al liani je je pa rodbinska organizacija že popolnoma izginila iu niealo nje je fevdalizem. %fiim zemlje je last aHmnskih bogatašev, izmed katerih je najbogatejša rod bina V|iorijcey v Valoni, ki menda posedajo* nad I5t> Atifijaškili milj zemlje. Priprosti Albanci so še v pravem pomenu be#ed<v|la-čani, in morajo dajati desetino,
V verskem ozirg. pripada nad tri petine Albancev mohamedan-ski veri. Domneva se, da so AW>-anel prestopili v 1C. aH pa 17. stoletju k mohamedanski? ver4. Toda obdržali so še veliko kristjan-skih običajev in šeg. Toda več tisoč AJbancev pa/kljub prestopu v mahomedansko vero še na skrivnem pripada h krščanski veri. Največje kristjanske naselbine so v skaderskem okrožju,*kjer se ce-ni, da je nad 66 odstotkov kristjanov; prebivalci osrednje Albanije so V veliki večini Mohamc-danej in t južni Albaniji je pa sorazmerno ravno toliko kristjanov kot pa mobnuiedancev. Vseh
egccaofc+mfaaoeofeafeecea+aafaaaaa
kristjanov je okrog 600,001) in od teh je 110,000 rimirko-katoliš kega veroizpovedanja in okrog 90,000 grško ij^očnega veroizpo vedanja. Ušteli so ortodoksni Slo vani, (Irki in Vlahi. Razlika v veroizpo vedenju ne igra med posameznimi plemeni in rodovi no-t>ejie važne vloge. » — Albanske naaelbine#v Siciliji pripadajo u grškemu veroizpo veda n ju, dočim so Albanci naseljeni v ltalij rimsko-katoliskega veroizpoved« uja.	( ).
Velika večina Albancev je a nalfabetov, kakor med moslim i ^ako tud| med kristjaui. Turška vlada sploh ne zgradila nobenih šol, v katerih bi se podučevalo albanskem jeziku. V nekaterih ineotih, kjer so Turki, je zgradi la ljudske šole, v katere pa polni jajo samo turški otroci. V neka terih mošejah turški duhovni po dučujejo samo koran, čitanja in pisanja pa ne. V ftkadru je kato liška šola, v kateri podučujejo jezuiti in katero je podpirala A v fHtrlja. Frančiškani imajo tri šole, kamere podpira italijanska vla da in v katerih se podučuje v i talijanskcm jeziku. V Korci vzdr žujejo ljudsko šolo nekatere meriške cerkvene bratovščine, kateri edini se podučuje tudi albanskem jeziku in sicer s pose bnim dovoljenjem sultana. V Pri zrenu so ustanovili Srbi dve ljud ski šoli in v krajih kjer so Grki naseljeni, so Grki zgradili več šo in v Janini imajo še eelo srednjo šolo.
Albanski jezik dela jezikoalov cem velike preglavice in se ne morejo zediniti, kaj je .bil prvot ni jezik teh narodov. Nekateri no mnenja, da izhaja iz utaregajra cijnko-iji^skega narečja. Toda se danji albanski jezik je zraefcu\ z raznimi drugimi .jeziki, jugoslovanskimi, turSkim in grškim ter poleg tega še z. italijau8kira. Po leg tega imajq pa Albanci gami follko različnih narečij, da ae ne kateri rodovi zelo težko razumu jo med-seboj in nekateri jeaiko slovci' smatrajo celo za drug je ziV. Knjig v pristnem albanskem jeziku doaedaj Se ni. Sicer so spi nali nekateri katoliški misijonar-ji nekaj nabornih knjig, ki so pa
spisane največ v tujih „ jezikih —---
Ihanei naseljeni v Italiji in otoku Siciliji imajo nekaj knjig
\ Nvojem jeziku.
V Ntareui veku se je ta dežela i-meuovala Ilirija in nje prebivalci 'Iliri. Za čaaa, ko je bila Grčija na vrhuncu avoje moči, je gr&ka kul-tura prodrla tudi v nekatere kraje tedanje Itirije in ob obrežju je lulo vre grških naselbin, čemur pričajo ootgpki nekdaj cvetočih meNL kot - K+ecunista, Arlniata in
s tiRoliei Ar#i,"kastra-
maeedonskegi kralja Pira je te danjaJJirija ali sedanja Albani-ja igAa precejšnjo vlogo v zgodovini, toda po njegovem padču nc je IIjrijf . osvobodila izpod mg-crdonske ugdvlade jn razpadla v več iieodcisnth krajev. Okoli leta 200 pr. Kr. so pričeli Rimljani prodirati v deželo in na obrežju so zgradiji več meat, ki so pričo-la zelo najfredovati.
(Nadaljevanje.)
POTOP.
Zgodovinaki roman —
Spisal H. Sienkiawicz,—Poslovenil Podravski.
' (Nadaljevanje.) >	'
7?	*
"Vi ate jo le alftbo poznali," odvrne Volodi-jevskl, "Ona je.kaj vrla deklica, toda nobene prilike ni zauemarilk, da ne bi začuralu koga s svojimi očmi, naj si j^e bil tudi preprostega stanu, kakor na primer zdravnik kneginje Uricelde, kateri je bil do ušes zaljubljen vanjo . Mogoče je, da ks ji* eelo vzela in da jo je odpeljal iz de-šele."
"Kuj, kakšne budalosti govorišI. . ga po-kcega ^agloba. "Zdravnik, zdravniki" — Ti si mar inisl|i, da vzame plemeuitaška hči kakorš-nega nI bodi tujea, ako je le zdravnik!. . ," -
"Meni se zdi, da se to ni* moglo zgoditi; sicer |ui je vse fshko mogoče.' '
"Pomiri se, gotovo jo še kje zagledas." ga potolaži Zavoha.
Daljši razgovor jima pretrga prihod poroč-iiika tokareviča, ki («• je prej nahajal v Itiidzivi-hvem polku, a sedaj bil praimrščak v polku go-apoda Oskerke.
' "Gospod polkovnik," reče Volodijevskemu, "danes podložimo petardo."
'Ali je grtspod Oskerka ie gotov?" "Že dane«1 opoldne je bil gotov ter noče dalje čakati, ker obeta biti noč zelo temna."
"V takšnem slučaju pojdimo nogle^lat", re-ec Volodijevskl. "Ja* zapovem svojim ljudem, naj bodo pripravljeni s puškami, nko bi oni sluiajno pridgili skozi vrsta. Ali bo Oskerka nam polagal petardo?"
l»V. «am. Tmla dokaj prostovoljcev pojde i njim."
"Pojdem tudi jar," reče Volodijcvaki. "Tudi midva!' zaklaVta oba Skretuska " /al, da moje oči v temi ne vidijo," reče Za-globa, "ker sieer Id \as ne pustil iti aatnih. Ko bi bilo (•• |k» dneva, pa bi se m mara še rame na-prilika, pobiti kakšucKit Sveds?'
Tudi ja* pojdem," reč«, po kratkem i»omi-Mrku Kadcijan. ' Ko prebijejo vrata, planejo tovo vojaki r vso silo r urad, a v gradu je dokaj vsjikoNrsinih dragorenosti."
Vsi odidejo iu Za globa je o«tal sam v stsno-vanju Neknj .'-asa jr poslušal, kako je hreščal stopa io«Vlm sneg |.«h| nogami, |H>»rm pa jr jel po Msti praznili vrčke trr ulr.tnl pri svHlobi »guja um kaminu, če jr v katerem š«» kaj ostalo.
Tovariši |m odšli proti ur*dy v mraku ai N«ti4i. ki jr pihal «ximdslje močneje od «rvrra, in »H-rtt % rrlr ptaaH ttrotmrga »mrga
"Voč kskor nalašč rs pokladaitje |mtaM.'' »m« m \'ol(Mlijrvfiki.
"Pa tudi «a irlrt,** odvrne Hkreluski, • »smo loti previdni ter Imeti sirrljrr pri prav I jr-
• k" Daj pog, da nastane Se večja metalica/'
reče Tokarcvič. "V tem slučaju dokaj Švedov zmrzne pod Čenstohovfm."
"Strašua noč!' reče Stanislav, "Ali čuj«te( M gospodje, kako tuli, uprav kakor bi Tatarji dir-jali v v nnpad."
"Ali kakor bi vragi peli reqnicm Radzivi-
luP* doda Vdlodi je veki.	^ • r jf
• • t -ft^,	r	'.<	*	' 1' h
V gradu je tudi zrl veliki izdajalec nekoliko dni pozneje ua zapadajoč mrak ter poslušal tuljenje vetra.	- -
Svet i I niča njegovega Življenja je dogoreva-la. Dopoldne je še hflgjil ter ogledoval z gradu tytore iu lesene koč* Sapiehovih vojakov; toda dve url pozneje ga je bolezen iznenadoma zgrabila, tako, da *o ga morkli odnesti v sobano.
^bl onega čas«, ko je mislil Ifciez v Kejda-iu h na krono, se je silno izpremenil. Lasje so mu pobelili na glavi, okrog očij so se . mu naredili rdeči kolobarji; lice je imel unadlo iu nabuhlo, radi česur Je bilo videti Še večje; toda bilo je to lice že lic<> mrliča, preprešeno s plavimi madeži ter grozilo vslrd prebitega trpljenja.
Toda ne glede ua to, da so bile ne le ur# 1 marveč eelo minute njegovega življenja že štete] je živel predolgo, kajti preživel je^ vero v samega sebe In v ajpjo zvezdo; videl i4ronobljene ne ramo svoje nadeje in naksne, marveč tudi glo-Inik svoj padec, in ko je pogledal temu breznu, ua dno. iu hotel samemu sebi verjeti. Vse ga je prevalilo: on, kateremu ni bilo dovolj, da bi bil najniotncjš^poljski velikaš, knez dršave rimske, veliki hrt man in vojvoda vilenski; on. kate. remu je Idla Litva pretesna, je bil sedaj zaprt v lesnem gradil, v katerem ga je čakala ali smrt ali sUžnpst. Oziral se jr vsak dmi v vrata, da vidi ki-' tera od trli dveh strašnih boginj vojne pride pri va ter vaamr njegovo dušo in ž njo že na pol raz-padajOFe njegovo trlo,
Iz njegovih zemljišč in starostov hI ae lahko sestavilo eelo kraljestvo, danes pa jr amel uma-trati svojim samo šr tikotinsko obzidje. S* pred nekoliko mrsni jr občeval s sosednjimi krslji, danes pa lr švedski kapitan ni rad slušal njegovih povelj. , -	.
^ Ko »o ga zapustili vojaki ter jr on postal iz veji kaša iu gospodarja pre<l katerim sr je vse trrslo, onemogel revež, katrri jr še sam potrebo-ysl rešitve in |Himo#i. g« jr jrl K.rol Gustav pre. /irail Kot moV«^nega pomočnika bi ga bil dvig nil nebrsa; paaoano pa jr obrnil hrbrt nro-'•len. Sfflsj so gM MHrgsli
njuaj so ga MUrgali v Tiko|iau.
nrkdaj oblrgall Konstantina Naprskega ni» Iu kdo ira je oldrgal? Sapirha nj
¥rčji Mtvrainik!
Ko ga ujamejo, itn pnšen« na sodl»o, ne kal * »parja, marveč kot Udajalea.
Splošna tonika«
NiMa ne bo oporekal izjava, splošno ztiravja odvisno naj« pravilna prebav t. Ca je
splošno ztiravja od v
prsbava
•labs, pošaana ali nezadostna, ae razvijsjo druga; bolszni. Vsakdo iimad nas bi moril torsj Wtl oprezen ia gisdati. da ja prebava rsdna.
Severa's Balsam of Life
iverev življanski balsam) je zaton ik a, U' ja znana, da juspalnajfte. Ta balzam je imulant in ie dokazal svojo vrednost v zdravfjaniu nsprsba-ve, dlspapsija. pomanjkanj« teka. navad« za basanja ih splošno hira-joia stani«. Cena 85 pantov in 4o davka* Naprodaj v vaeh lekarnah.
V
Prost<4 na vseh boljših pami-krh je več tednov naprej raepro dan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da sa odločite za ta ali oni navedeni parnik in ai prostor na njem za varate. Mislite v naprej.
N1W T0RK — DUBROVNIK -TRST.
5. junija.Argentina
ZA fiAVil AU 0HSRB0UR0
ksF	' ■
9. junija La Tranoe.
10. junija Paninia.
Navedeni vozni red je podvrže^ slučajnim spremembam, Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
: Potni listi: — Potnikom preakr-bim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
Ig starega kraja
i v~ je do sedaj prišlo v Ameriko več slovenskih naseljencev, sa katera sem ja« izdelal potrebne listine in katerim eem jaz poalal karte. Ako želite tudi Vi dobiti eem ivoje ao-rodntke, mi ftišite za tozadevna pojaanila.
-j
Za nadaljna pojaanila ae obrni-ta na \
LGO. ZAKRA JSEK
70 — 9th Avenne h»w T0RK, v. T.
MULI OGLASI
ClassMM /Uvertiteatats
POTREBUJEMO
DKLAVO;. Stalno delo znotraj v tovarni ali pa zunaj se dobi pri:
GABLS COMPANT
22nd and Auilina Bts.
potrebujemo
navadne delavce za delo v naših skladiščih. Dobra plača, stalno delo.
shavnros m sawdust
23rd and Western Ave. potrebujemo
postrežnice, Kratke delavne ure jn izvežbanost nepotrebna, kar mi vas izučimo po RPOEHR-jevem načinu postrežbe gospodom ip go-spem. Dobra ^ača in stalno delo. Vprašajte pri:
SPOEHR, 172 W. Adama 8t.,
Ohicago, m.
GRAMOFONSKE PLOSCE
Vmlikm
m 4m a Imtninm
m M tal •rt ta
wbl
Sflttcr
JI. Clilr šv
RAD BI IZVEDEL *
za rojaka Mbrtina Štrukelj, kate ri je ob čaau avoje selitve in zmedenosti pozabil pri meni svoj te lovnik in v njem tudi svoto $42, ker ne maram nositi odgovornosti in hraniti tuje lastnine, želim izvedeti za njegov sedanji naslov, da bom vedel, kam naj od pošljem omenjeni denar in telovnik. Moj naalov je: Jakob Trojar, P. O Bo* 128, Farrell, Pa.
POL URE NA DAN.
MALI OGLASI
ČMSTSŠS
POTREBUJEMO DELAVCE
za stalno delo vse leto. Tudi W nus. Pridite osebno ali pišit, ^. International liead Refininc C0
Kast Chicago, Indiana ali m m". Room 543. -111 West Wafihil ton St. Chicago, Ul.	*
POTREBUJEM DEKLE
za kuharico in druga lahka hiim dela. Dobra plača. Telephon* _ Evanaton 6W5. Uprašajte za Hri. Schram. *
POTREBUJEMO DELAVCI
za lahko tovarniško delo. Ni tre-ba skušnje. Plačamo po do 50c na uro, za pričetek. Prilika ti Helo od koaa. Oglasite ie t Employment uradu od 7:30 A. M. do 5. P. M. pri:
2602 Gripd Ave., Ohieage.
Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis in angleško-slovensk besednjak (sestavil Dr. F. .1 Kern). Vsako neznano besedo dobite v besednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi- Delaj te to pol Ure na dan; v par mesecih boste čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri rokah še kako sfovnieo (Sak-kerjevo ali KubelkoVo),. vcpdar je besednjak glavna pomoč za rte mane angleške besede. Angleško-elovenskl besednjak lahko naroči te pa sledeči naslov \
Dr. T. J. Kern, 0002 St Olair Ave, Oleveland, Ohio.
Cena 5 dolarjev s poštnino vred
(Adv.)
IIFKARTA
iz
TRSTA v
NEW YORK stane samo $80.00.
Najmanjša avota, kar računajo agenti za karto iz Trsta do New Torka je $88.00. Če hočete dobaviti evojo rodbino ali prijatelje iz etarega kraja v Ameriko, obrnite ae za pojasnilo in potrebne listine na
MATIJA SKENDER, javni nota/ aa Ameriko in stari kraj.
5227 Butler 8tn Pittsburgh, Pa Prihranil Vam bo denar. — On je za narod, narod je za njega.
Edini atarokralski
SLOVENSKI ZDRAVNIK
v Penn*ylvanlji
Dr. IL MUolevi«
orej« vojaki sdravnik ia vaš-letal sdravnik dešelna bolnišnic« v Gradca na Itajarskam.
4f7 ~ Wood Street PiTTSBURGH, PA.
POTRJUJEMO DELAVCE
Močne delavce za navadno dalo, Stalno delo vse leto. Plačamo takoj od začetka po 54c na uro. U-rad je odprt vsak dan skozi vm dap in od 6 do 8 :80 zvečer. Oglasite se pri:
- i- VI
WESTERN ELECTRIC 00., HO.
48th Ave., A 24th Street, '
POTREBUJEMO
i »i .i i ' i 'i 't
DELAVCK za delo v akladiščih pri odpošiljatvah. Plača 50c aa n-ro- Oglasite se pri:	- ■ t
FRANK MoDERMOTT ^
2281 S. Park Avenue.
NAVADNE DELAVCE. Platno po $5.50 ua dan. Stalno delo. 0-glaaite ae pri:
TRUSOON STEEL 00. ^ 1400 Redfield St.
rEljton ave., one bik. North of
Wabansia)>
POTREBUJEMO
postrežnice. Kratke delavne ura ie izvežbanoat nepotrebna, ker »i vas izučimo po BPOKHR-jevea načinu postrežb« goepodom in l» spem. Dobra plača in stalno delo. Vprašajte pri: (
SPOEHR, 17 S. Dearbom P , Obieafo, 111.
v*- JOS. V. GRAHEK adinJ alovenaki sdravnik in rma^.lalk v Ponnajlva-;UL Zdravi vaa otročje, tonaka In molka boleaai.
______or« §rg io
ijatraj do £ ure )iopoldasi
Boli Tolaphona Cadar SSSS
MS E. Obit Str*«,
N^mttseurghjpa.
) POTREBUJEMO
DELAVCE aa stalno ali pa za*a• no delo v naši tovarni. Oglasite u pripravljeni aa delo.
ALBAUOH DOVER 00. 21 Op IfenkiD Bhrd. Vzemite Douglas aH fl * karo.)
) POTREBUJEMO (
KrilARJA, ki ai razume pripfi praviti viti razne zelenjave. V ae-delja pmat.
, HARMONT OAFETERIA 17 W Readelik Si