St. 124. V Ljubljani, saboto 2<>. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro-oaerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na dom , za celo leto 10 gold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za eelo leto 12 gold., za pol leta 6 golil., /a četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila .se plačuje (»d četiristopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat ti.ska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frank i rat i. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši »Hotel Evropa". blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Opravništvo, na katero naj se 1 JZtOt'llO v|»l'u*iillJ<». Zadnji čas so sc zopet videli ob Balkanu in za njim bliski, ki so upanje ali strah opravičevali, da se enkrat zruši, kar jo zgradila tam barbarska Bila, da sc zopet dvigne na Kosovom potrta slovanska moč in vzpostavi v Carigrad križ na mesto polumesca. Več reči se je godilo, ki so bile sicer nejasno, a o katerih se je znalo, da so v ozki zvezi z orijentalskim pitanjem. Dogovori v Berlinu, imenovanje enega prvih Bisinarkovih diplouiatičnik poročnikov, K e u d c 11-a za Carigrad , energija, 8 katero sc vojske povsod dopolnujcjo, hlastna promena turškega velikega vezirja, boji s Črnogorci, občno lajanje na Srbijo in Kunmnijo, — vse to so bila samo pomenljiva znamenja. Vsled tega smo pred dvema dnevi čitali v moskovskih novinah članek , ki je končaval se s sledečimi besedami : „iztočno vprašanje sc bodo po vsem verojetji nenadoma hitro podučio in morebiti bode žo rešeno, predno se bodo nekateri iz spanja prav zbudili." To prorokovanjc je bilo po vsem opravdano, ker na čelu Turške je stal mož, veliki vezir Mithad-paša, ki je hotel bolno Turčijo zdraviti s tem , da jo je naravnoč v smrtno nevarnost tiral. 1'rcd nekaj dnevi pak je došla novost, da je Mithad-paša po trimesečnem vladanji pal, prodno se mu jo posrečilo „pokoriti-' Črno goro, Srbijo in druge južno Slovane. To se smatra sploh kot odlog katastrofe, katera sc jc že pred durmi videla. Broz dvombe je to za južno Slovaustvo dobro. Čeravno osvobojonje Balkana ne more za naše brate in, vsled vseobčnega vpliva, ki ga bodo tudi do nas imeli — tudi za nas nikoli prezgodaj priti, vendar je dobro, da stvari popolnem dozore, da podloge tiranstva pred padcem popolnem zgnijo. Srbija, Črna gora , Bolgari, Kunami, Slovani sploh , katerim je po osodi namenjena dedščina turškega oblastja, imajo še dosti za svojo pripravljenjo storiti. Po drugi strani pa so protivniki Slovanstva in ugodnega rešen j a iztočnega vprašanja ta čas med soboj oslabe. Kavno prej omenjeni ruski ča- sopis jo dokazoval, daje v Hismarkovem planu llabsburgsko dinastijo odškoditi z Balkanom in celo Carigradom za rop Dunaja, Prage, Ljubljane in Trsta, ki bi Nemčiji pripali, ako bi po pruskem računu šlo. Po tem bi moglo iti, ako bi sc iztočno pitanje reševati začelo prezgodaj , posebno dokler nema Nemčija bolj vezanili rok nego zdaj. Imela jih bode kmalu, kakor brž se francoska republika ojači in v Rusiji politika spremeni in slovanski duh utrdi. Potem bode na slovanskem jugu zasijala svoboda, čije žarki bode ogreli tudi sever. II rvilf in Milj?juri. Od^starcga in izkušenega, dalje časa med Magjari živečega rojaka in prijatelja idej in prizadevanj našega lista, kateri ima stanje in priliko da more izvrstno podučen biti, dobili smo zopet sledeči dopis: „Gospod urednik! V številki 7!). od 11. julija t. 1. ste bili toliko prijazni, da ste objavili moje misli o magjarski politiki. „Listek" v št. 80 jc nadopolnil oni članek. Imel sem priliko v Pcšti in v krogih magjarskih poslancev slišati nazore o hrvatskem vprašanji. Meno kot Jugoslovana je hrvatska stvar toliko bolj zanimala, ker je ravno Hrvatska ključ do naših bratov na balkanskem poluotoku. Nazor vladajočo magjarsko stranko jo, da morajo Magjari Hrvatsko za vsako ceno dobiti in tudi tedaj, ako bi si jo s topovi morali privo jevati. Ta govor jo tako jasen, da si nij želeti jasnejega. Od magjarske strani sc dela z vsemi pomočki na hrvatske poslance v poštanskom zboru in v rcguikolarni deputaciji, da bi jc pridobili za magjarske namere. Z eno strani se skuša z vso mogočo prijaznostjo, z drugo strani pa so žuga; in kar Magjarom od Hrvatov nij prijetno, proglaša sc za nezdružljivo s celokupnostjo Štefanove krone. Tako vojujejo Magjari, da bi pridobili Hrvate in njim sorodna plemena v svoje mrežo. Ker pa to vse dosti ne pomaga, vladajo Magjari iu gospodarijo s sebi udanimi dušami na Hrvatskem in v Krajini tako, da ostanejo s silo gospodje situacije. Deakova stranka jc zvita politikarica. Ona miBli, da jc s Hrvati predaleč šla, zato je v regui- kolarno deputacijo volila najhujša sovražnika Slovanov, levičnjaka Kolomana Tisza in Ohyczy-a, da sc bodo mogla na ta dva izgovarjati, ako hrvatske terjatve v ogerski regnikolarni deputaciji no bodo sprejete, Hrvatom rekoč: Mi smo Vam hoteli vse dovoliti, pa levica jc proti Vam, ergo nij naša krivda; mi moramo z levico računiti, ako hočemo ali ne. Tako gre ta stvar in ako ne pride kak srečen slučaj vmes, utegne hrvatska narodna stranka zopet nemila izkustva doživeti. Vsi federalisti na severnem Ogcrskcm — in njih število nij malo — se boje nesrečnega izida obravnav v regnikolaruih deputacijah. Kadar Magjar kaj potrebuje, tedaj nij ljubeznjivejšega človeka od njega; kadar pa jo svojo svrho dosegel, tedaj zatira in zasmehuje ogoljufanega iu sc baba, kako je opeharil nasprotnika. To jc moje mnenje in prepričanje iu po tem bi klical Hrvatom: Pozor!" Dopisi. IVtl PreTOjfllfc 22. okt. [Izv. dop.] Naš lepi kraj je v enem oziru gotovo najsrečnejši izmed muozih druzih krasne domovine kranjsko, kajti vsak teden brez izjeme počasti nas ljubljanski kapital sč svojim pohodom , in najodliČncjši možje germansko inteligencijo hodijo sem krep-čat sc od trudljivcga ustavovcruega delovanja v beli Ljubljani, ter zalezujejo in streljajo, — ne trdovratnih narodnjakov, temuč brzonoge zajce in dolgovratuo kljunače. Hekel sem : „cvet germanske inteligencijo"; res jc, kajti skoro celi kazinski „gfrcttbrtidertisch" vživa redno pri nas svojo „som-mcrfrische." Najvažnejši prihodek te baže pak je gotovo ta, da jo ono dni sedanji prvak slavnih „gfrcttbrudcrjcv", preljubi grof Aleksander sam počastil nas s svojo nazočnostjo. Ne vem Vam poročati, so ga li vodili politični nagoni pri njegovem pohodu: gotovo je, da ustrelil jc dva kljunača. Nazočnost ujegova pa je vendar tukaj bivajoče narodnjake malo pošegetala; da bi jih bila vsaj toliko, da mislijo bolj resno na prihodnje srenjske Listek. It riil.i ttttino. (Kouoc.) Samo je p a g a n , kar posnemamo iz očitanja Dagobertovcga poslanca, Sikanja, kateri Samu drzno v obraz pravi, ka Franki kakor kristjani no mogo s paganskimi „psi" prijateljstva delati ; dalje, ker ima dvanajst žen po pagauskej šegi. To kaže, da nij Frank v smislu nemškega, pokristjanjenega Franka, nego slovanski podložnik frankovski, kakor so n. pr. štajerske in druge Slovence šče nedavno geograli k Nemcem prištevali, nevede ali nalašč ne oziraje sc na slovansko jih narodnost. Samo pak — in ta dokaz protega vse druge po važnosti iu tchuosti — je tudi d u h o m iu Činom Slovčn , o čem no moro ni najmeujšega prepira biti. On sovraži Franke, in vsi, ki Franke črte, pribegajo pod jegovo varstvo ; on sc bojuje s Franki in jih popolnoma pobije, ter svojo državo in sosednje ubrani frankovskega jarma. Tega on nij delal iz slavohlepuosti kakor uckakov fran- kovski vitez, prisvojivši si v tujej deželi oblast, nego živeč v skladnosti in složnosti s svojim narodom celih 3b let, kar hi tujcu slavohlepnomu brez uasilstva in potlačenja pleincnitnikov domačih nikdar ne bilo mogoče. To pa jc mogoče storila jegova sorodnost s podložniki, jegova krepost in modrost, katere nijsta mogla ni francoski meč ni francoska zvijačnost uiti kakov podnetjeni notranji nemir omajati. Tudi ga Frcdcgar nikjer ne imenuje izucverjenika Frankom , kar bi ga bil kakor rojenega Franka gotovo karal. Akoravno jc tedaj Samo po državnoj narodnosti Frank iu sc za „Scnuonago", jegovo domovje, 110 zna, ipak je na vsaki način kakor Slovan prišel k svojim bratom Slovanom, osvobodit in vladat jih, ne surovostjo, nego modrostjo in iz rodo-Ijubja, da sc slovanstvo svojim sovražnikom lože ubrani iu po mogočosti tudi meščuje. To jc tudi mnenje g. F., na str. 5—8 temeljito razlagano. Drugo vprašanje zadeva Sainovo kupčestvo: je-li Samo res bil kupec', ali sc ima to poročilo driiirače tolmačiti ? Frcdcgar pripoveda, da je Samo z mnogimi trgovci, kterc imenuje „negotiautcs", zaradi trgovanja „ad cxercendum negotium" med Slovenc se podal, ki so oudaj uže na Avare vstajali in bunili se. Te besede: uegotiaus, negotiautcs iu negotium preobračajo eni povestničarji z „vojnik", „soldat" in „vojuištvo", drugi ostajajo pri prevodu „trgovce", „trgovstvo ali trgovina", iu delajo iz Sama vsaki po svoje prvi „vojnika", „soldata" (ki za sold plačo vojuje), drugi „trgovca". Tudi besedo „utititas", ktero lastuost Frcdcgar pridodaje Samu, tolmačijo oni s „hrabrostjo", drugi z „dobičkom"! — Ogledimo sita prepir prvič z jezikoznanstve-nega ozira. Gotovo jc, da ima ucgotium tudi pomen vojnega dela boja iu celo pri starih dobrih klasikih, kakor n. pr. pri Cezarji, z druge strani pak jc tudi gotovo, da negotiari, uegotiaus in negotiator tega pomena (vojevati, za plačo vojevati) nikjer n c m a. Zato jc vse umkaujc o takih tolmačenjih jalovo. Z drugega ozira pa bi čudno biloj volitve, in to posebno zarad volitev v deželni zbor. Prcvojski župan, gosp. Rus , pozabljen kirurg, je star vsušen nemškutar, vseboljvodež — in najvišji in najbolj servilni uhošepce potentnoga našega okrajn. glavarja gosp. Klančič-a. Kako pač more ta mož naš župan biti, je mnogim nerazumljivo; zadnji njegov pašavski čin pak jc vsem oči odprl. Gospod župan Kas je namreč dva posestnika, ki nijsta hotela s t a 1 n o tukaj bivaj oči h častnikov 7. baterije v svoja polna stanovanja vzeti, po žan-darjih dal vkleniti in po celi vasi do svoje hiše peljati , kar jc splošujo nejevoljo vzbudilo; arogantni paša pa se je moral te dni pri soduiji v Ljubljani zarad uepostavnega svojega ravnanja zagovarjati. Kakor čujemo, jc bil krivega spoznan prestopka postave v osobni svobodi. Svetujemo toroj našim srenjčanom, naj pazijo pri prihodnjih srenjskih volitvah , da volijo poštene, neodvisne, odločno narodne može, a ne nobenih špiceljnov, kajti take volitve so sedaj jako važne za eventualne volitve v deželni zbor. — Mnogo bi Vam imel še poročati o naših težnjah, o nepotrebnih novih zvonovih, o uniazano-sti cestnega žolnirja g. Stedry-a, o čudnih protek-cijah okrajn. glavarja g. Klančič-a in o drugem, — pa prihranim si to za v prihodnje. Wse Vi|>iivr 22. okt. [Izv. dop.J Letos jc obiskana bila naša dolina nc samo od slabe letine, temuč tudi od povodnji, ki jc napravila veliko škode. Voda, ki jc pridihi iz hribov, raznesla je zidane ograje, uničila njive, raztrgala ceste, da, Še celo vzela jc nekomu mesarju na Vrhpolji cefo hišo in vse kar jc bilo v njej. Bati se pa jc šc večjih škod, kajti vreme je vedno deževno in pri-godilo se jo žo večkrat, da jc ves trg v vodi stal. Vso to pa Čvrstemu prebivalcu naše doline ne zavira veselja, temveč se trudi in dela vedno za narodni napredek. Čitalnica naša in „Sokol" skrbita, da sc prosteje ljudstvo izobražuje s tem, da vedno napravljata „besede", pri katerih se predstavljajo gledišne igre, petje, deklamacije itd. Res veseliti mora vsacega rodoljuba, ko vidi, kako napreduje naša stvar, ko nasprotna peščica nemčurjev pod vodstvom dr. Spazzapana umira. K čitalnici je pristopil zadnje dni gospod grof Lantliieri in z njim tudi vsi davkarski uradniki, kar je nemčurje jako osupnilo. Kakor nas vse to veseli, obžalujemo pa, da nekaj spoštovanih narodnih tržanov ne najdemo med udi čitalnice, kateri so že enkrat bili, pa zarad neke osobo izstopili. Upamo da se tudi ti še povrnejo zopet v narodni tabor. Ker žo od čitalnice govorim, naj omenim še res žrtovalno de lovanje gospodične Virkove in gosp. Pin-a, učitelja iz Poddragc, katera tako izvrstno sodelujeta pri dramatičnem odseku, da bi se lahko poskusila z vsakim stalnim gledališkim igralcem. „Živila"! Zdaj ko smo izgubili izvrstnega okr. sodnika gosp. G a r i bo 1 d i-j a, se veseli nasprotna stran- ka, ter nam obeta moža ki bode vse žilo napel, da nam bo kolikor moč zapreke stavil, da uniči našo narodno gibanje , kar Gariboldi nij storil. Naj lc pride j nc ustrašimo sc ga, ako bi bil tudi kak nov Aucrspcrg sam, zagotovimo pa, da no bo prav nič opravil , kajti narod je tukaj toliko izobražen, da nc bo sc dal vjeti v zanjke, katere mu bodo stavili. Oddošlcmu gospodu Oariholdiju, predsedniku naše čitalnice zakličemo serčni „Na zdravje!" Ik Trwti» 21. okt. I Izv. dop.J Napredek, da-si ravno majhen napredek na slovcnsko-narod-nem polji Vam moram denes poročati. Tržaški trgovci so si začeli slovenskega jezika v govoru in pismu zmožne korespondento iskati. Pri denarji sc vsa srčnost nehava in tudi tržaške trgovske hiše so vsled svojega poslovanja s slovenskimi trgovci, od katerih lep dobiček imajo, prisiljene sc videle slovenskih dopisovalcev si poskrbeti, ako ncecjo popustiti koristonosne zveze s slovenskimi kupčevahi. Mal napredek je sicer ta, ali napredek jc iu veselo ga zabiležimo v poita-lijančcncm Trstu stanujoči Slovenci in resno opominjamo vse kupčujoče rojake , ki imajo v Trstu trgovske zveze, naj Tržačanom edino le v slovenskem jeziku dopisujejo. Za dobiček, katerega laški Tržačan od Slovenca ima, bode rad slovensko odpisoval in tako bodemo Slovenci kupčujoče Tržačanc k priznanju našo narodnosti prisilili prav na onem polji, na katerem sc vsa srčnost nehava, na trgovskem. Na drugi strani pa bodo mnogi slovenski trgovski korespondenti v Trstu službe dobili, ako tržaškim hišam od Slovencev sama slovenska pisma dohajajo in tako si bodemo pomnožili naš živclj v onem mestu, kjer si Nemci zastonj zaslombe in tal iščejo. Vzemite si za to, slovenski trgovci, k srcu moj opomin ! Naš dr. Rabi hoče torej poročati naDunaji o strankarstvu na Goriškem, Primorskem in Kranjskem! Ubogi prusaki, takega možeka si izbero. Dr. Rabi niti tržaških strank ne pozna, kajti ako bi jih poznal, ne bil bi poskusil v Trstu ustanoviti nemški „Verfassungsverein," kateri se še konstituirati nij mogel in je pred svojim oživotvorenjom že v grob se zgrudil. Ali dunajski ustavoverci in prusoljubi potrebujejo o nas Slovencih ravno na pačna poročila, resničnih se ne upajo razglasiti svetu in nepodučenemu delu svojega občinstva, ker bi z resnico mnogo prijateljev in privržencev si odvrnili. Na ustnih nosijo zmerom „resnico", „svobodo" it, v delih pa nasprotujejo svojim besedam. Deželnobrambovski bataljoni so razpuščeni. Domu prihajajoči brambovci tožijo vsi črez suro vost oficirjev in grozno pačenje slovenskih imen. „Vojsko potrebujemo, je rekel Greuter v delegaciji, ki se da navdušiti; treba je torej prizanašati na rodnim čutom!" To bi si naj vsi oficirji zapomnili. Prizanašati je treba narodnim Čutom vojakov v vseh obzirih, od pisave in izgovarjanja imcu pa do političnih teženj posamesnih narodnosti. Slovenski fantje pa se gotovo ne bodo navduševali pod vodstvom oficirjev, kateri slovensko narodnost vojakov za psovke rabijo. In končno je bram-bovec pri svojih civilnih opravkih bil navajen videti svojo osobnost spoštovano, priznan je bil kot človek; večina naših oficirjev pa proste vojake vedno še za bitja nižje vrste smatra. Dostojno občevanje oficirjev I moštvom se še žalibože vedno pogrešati mora v našej vojski. Iz 24. okt. [Izv. dop.J Hismarkov svet, naj avstrijsko-ogerska monarhija svojo težišče prenese iz Dunaja v Pcšto, izpolnil sc jo, če že ne za staluo, vsaj memogrede zadnja dva meseca. Vsa tri avstro-ogerska ministerstva so tukaj, in poleg njih trije državni zbori: cislajtan-ska in naša delegacija in naš državni zbor. K temu pa se lahko prištejemo hrvatskega ministra in zborovanje našega in hrvatskega kraljevinskega odbora. Tolikega parlamcntovanja naša gizdava Pešta do sedaj šc nij doživela. V cislajtanskej delegaciji pripravlja sc nova burja na skupno vlado. Odbor namreč, ki pregleduje račune za leto 1870. jc našel v njih marsikaj, kar nc odobrava, ter vlado kara in jej vsakovrstne svete daje. Čem bolje ko sc cislajtanska delegacija razkuštrava, tem bolje pohlevna jc naša. — Ministcrska kriza v Carigradu je zelo neugodno dirnila naše visoko politične kroge. Žc sc jo mislilo, da bo Mithad v Carigradu zlomil ruski upliv, da bo Turko po-nilajil, in slovansko rajo na zid pritisnil, in cto na — sedaj Že pada iz ministerske stolice. Ravno sedaj posvetujejo so Kcudcll, nemški novoimenovani poslanik v Carigradu, ruski konsul Novikov in Andrassy o turških zadevah. Nij verjetno, da bi se ti trije gledo turškega vprašanja v čem složili. — Najbolj bo pa vašo čitatelje zanimalo kaj o zborovanji in delovanji kraljevinskih deputacij: naše in hrvatske slišati. Predmet, ki ga razpravljate, je revizija hrvatsko - ogersko nagodbe leta 18G8. Po §. 1. nagodbenega zakonskega članka I. leta 1808. stopila je hrvatsko-slavonska kraljevina s kraljevino ogersko v „državno zaedinstvo", imajoče svoj vidljivi izraz v skupnih zadevah, in v skupnem za nje zakonodavstvu. Stopi vši Hrvatska v to državno zaedinstvo, ona nij prestala biti drŽava za sebe, ravno kakor tudi Ogerska ne. Obedve ste samo neka državna atributa prenesli v (državno) zaedinstvo, druga atributa ste si pa le izključivo sami sebi pridržali. Ali je nekaj več, ali nekaj manj državnih atributov v zaedinstvo prenošenih, to niti enej niti drugoj stranki ne krni karaktera samostalne države. Nagodba jc bila sklopljena na obrok desetih let, če se ne motim računajoč od 10. marca 1867. §. 70. pripusti revizijo nagodbe, če bi se ta potrebna trgovec ondašnega časa ne mogel tudi v vojski pomagati ? Saj Frcdogar sam pripoveda, da jo Samo jako mnogo trgovcev si pridružil (plures secum negotiantes ascivit), s kterimi jc šel na Slovensko trgovat. Zgodovina trgovlji nam tudi kaže, da je jako težaven in mnogokrat krvav posel bil, trgovanje v starih časih. Koliko neprilik in pogi-belij jc pretilo trgovcu v divjih logih na samotnih, daljnih potih, med divjimi in vojaškimi narodi ! Naj sc saj nekoliko pomisli trgovanje v Aziji, Afriki in celo v cvropejskej Turčiji! Trgovcu jc trebalo v onih časih tudi dobremu in hrabremu vojuiku biti, če nij hotel vsega izgubiti, kar jc seboj nosil. Da jo ondaj res lako bilo, kaže prvič to, da je Samo jako mnogo tovarišev si pridružil, in potrebnost tega kažeta oba letopisca, ki pripovedujeta, kako so Slovcni frankovsko trgovce smrtno napadli in jim vse pobrali (Frcdcg. c. 08). „Utilitas" v pomenu ali hrabrosti ali dobička tu nič ne upliva. Tako je tedaj po besedah in po vsem tolma čenji po vestni čnih okolnosnj Samo bil trgovec, a no samo to, nego tudi kar jc uasleduost kazala, vrli vojskovodja in državnik. Jaz si Sama po vsem tem, kar je o njem povedanega in o čem nij ni-kakvega suma, ter po svojem sodu mislim Slav-jaua pod frankovsko oblastjo rojenega, obdarjenega s posvetnim blagom, izobraženega v vednostih in izurjenega v vseh umetnostih ondašnjega veka, moža, plemenitega roda, a — nesvobodnega v političnem smislu, trgujočega, ker mu doma okolnosti nijso k čemu drugemu bile ugodne, a preže-čega na priliko, svojo duševno zmožnost in krepost v prid svojega stiskanega naroda slovanskega upotrebiti. Ta prilika sc mu ponudi o vstaji Slo-venov na Avare. On posodi Slovcnoin svojo mišeo in svojo bojeveščnost, oni ga najbrž užu znajo ali po trgovanji ali po odličnosti rodu — morebiti jc bil kneževskega rodu — in si ga izberejo v vladarja. Kakor vladar pak razvija on vso svojo duševno moč in osnuje češčono, mogočno, gospodu jočo državo sredi treh mogočnih narodov: Lon-gobardov, Frankov in Obrov (Lahov, Nemcev in Ogrov), osnuje slovansko Avstrijo, podunavsko Slovenijo! On osnuje — kar g. F. na str. IU—20 skoz iu skoz izvstno razlaga — zvezo podunavskih Slovenov, severnih in južnih; jegova krepka roka brani Češko, sedež kraljestva, Sorbijo za Labo in Odrom, Karantanijo med med Dunajem in Adrijo/ On ne premaga samo vse frankovsko in avarske armade, nego so mc-sčujc Frankom, najmogočnejšemu narodu onega časa in bližnjim Nemcem, S asom, napadajo v Tor ing i j o (Thtlriugcn) in sosednjo dežele. — Ali po smrti Samovcj razpade ta federativna država, a ostane samo njo spomin, pričujoč, kaj zmore moč enega človeka, kaj premore Slovan, ako h o č c, kaj premore v z a j emnost slovanska, kedar se nje zavednost razžari in v dejanje preide, pričujoč, kako se jc za tako federativno državo uže pred dvanajstimi stoletji boril avstrijski Slovan iu kažoč nam, kako sc ima za njo šče zdaj boriti. Pravo ima naš S. Jenko, pojoč o „Samu" : p Rad na tvojo, hrabri .Samo, Orno bi pokleknol jamo, Prst poljubil, ki pod njo Hrabro ii leti telo." X. Vrtloga „Slov. Naroda- h .sV. 26. oktobra 1872. pokazala. Organi našo vladu i u sploh vsa naš:i žurnalistika očitovala su ju pri raznih priložnostih tečajem zadnjih let, da ju Hrvatom prosto, revizijo zahtevati, ali samo pod tom pogojem, da su ne ruši načelo dr/ a v no ga zaediustva, izrečeni) vi?. I. nagodba leta 1868. Hrvati Imajo tedaj pravico premeno nagodbo v vseh točkah zahtevati, Bomo ne točko iManovljujoče državno zaedinstvo med hrvatsku iu ogersko kraljevino. Naravno, kajti 5e bi se tudi ta aagodbina točka v vprašanja stavila, zruši so cula nagodba, tako ila za revidiranje ne l>i nič preostalo« Načelo državnega zaudinstva nikako uu žali, če imajo Hrvati za tiste zadeve, ki so si j ili za sebe pridržali, eelo samostalno vlado. Saj ima tudi Ogorska samostalno vlado za vse tiste zadeve, ki si jih je na sproti Avstriji v „ausgleiehu" leta 1867. kot ne-skupue pridržala! Tudi to nc bi žalilo načelo drž. zaediustva, če hi Hrvati samostalno s svojimi ti naneijaini upravljali, to so vc, da po tistih pravi' lih, ki bi bila po skupnem zakonodavstvu glede njih ustanovljena, tur tangento, odmerjeno za pokrivanje skupnih potreb redno v skupno državno blagajne odproiuljivali. Načelo drž. zaudinstva hi bilo samo onda žaljeno in porušeno, čo bi hrvatska državna blagajna svojo tangento, ne v skupno ogersko-hrvntsko drž. blagajno, ampak neposredno „rajlislinaucministru" odpremila. Magjari bi se tem manje smeli protiviti samostalnoj li naučnoj upravi na Hrvatskem, ker pri vsakuj priložnosti kriču, da morajo oui iz svojih dohodkov hrvatski deficit pokrivati. — Načelo drž. zaudinstva ludi to uu žali, ču hi Hrvati na sebe vzeli skrb za ceste, ruke in železnice. Tudi način, po katerem ima Hrvatska v drž. ogerskem zboru iu v oger-skej delegaciji zastopana biti, bil on taki ali inaki. ne žali baš drž. zaudinstva. Hrvati bi mogli tedaj svoje zastopnike za ogersko delegacijo neposredno žc v svojem saboru voliti, nc pa stoprv \ drž. zboru v Tosti voliti dati. l'ač bi pa bilo načelo drž. zaediustva Žaljeno, čc hi Hrvati za sebe posebno delegacijo, koordinirano onuj ogurske kraljevine zahtevali. Tudi hrvatski oddelek za domobranstvo, ki je sedaj pri vojticiu ministerstvu v BudimUj bi sc moglo od tega oddelili iu banskoj vladi v Zagrebu prisloniti. Ču imajo tri hr vatske domobranske sotuije hrvatske zastave in hrvatski komando, zakaj se ue hi tudi za njih uniforme, za hrano, za ukvartiranjc itd. v Zagrebu skrbeti moglo ? Pač bi pa bilo žaljeno drž. za-ediustvo, ue bi Hrvati posebuo od ogerskega odcepljeno vrhovno zapovcduiŠtvo zahtevali. Tudi v zastave skupnega moiuarstva bi se mogli, da! imeli, hrvatski emblemi vzeti. Tudi to ne bi žalilo načela drž. zaediustva, čc bi hrvatska vlada imela oblast dename zavode, akcij ue, kupčijske in obrt-uijske družbu dozv olji vati. Vso to bi mogli Magjari pri ravno vršujoeej so ruviziji nagodbe Hrvatom dati. Ilrž ku ne pa Hrvati niti deseti del tega dosegli nu bodo. Udje ogersko regnikolarnc deputacije drže se Hrvatom nasproti Belo molčeči in zapeti. Oni Hrvatu pazljivo poslušajo, nc emrknejo pa niti bel niti mol. Strogo , da nu rečem okretno postopanje proti Srbom v Bački in Hanatu ne ka/.u na to, tla bodo Hrvatom nasproti odveč radodarni. Sicer su pa tudi od uingjarouske, ali prav za prav liau-ohijansko stranko ravno sedaj iz Zagreba sem naj huje kovari, češ da bi se dogovaranja brozvspeino razbila. Ogerska kraljev inska deputacija izbrala ju za svojega predsednika Mojlatha, hrvatska pa .Mažmaniča, za skupno zborovanju je pa predsednik Majlatli, zapisnikarja pa Szell in Živkovič. Zapisniki bodo v magjarskom i u hrvatskem jeziku pisani. Naša deputacija je hrvatsko pozvala, naj svoje zahtevo formulira, kar su ju brž ko ne tud; žo zgodilo. Politični razgled. Z napisom „Slovenisehes" prinaša l'."> okt. dunajski časopis „konsurvativcev", znani pro- tivnik svobodomiselnih slovanskih listov, n Vatel lami- daljši članek, v katerem razklada svojim vernim, dajo (pač!) takoiumiiovuna mladoslo-venska stranka nevarna postala, da od dne do dne tal pridobiva med Slovenci. Totem sc ,,Slov. Narod", kakor se nam tu spričalo daje, ,./. veliko spretnostjo uredovan", v preklic dene; dalje SC prizna, da smo delavni , da v Matici gospodujejo le za zdaj (vorhiulig) „Starosloveuci." (opomnimo, da imenovanje „stari" in „mladi" nij naše. kreda. i. da se mi rckrutiiamo posebno i/. Štajerskega z elementi, ki so ognjeni in imajo agitaeijsk talent. Tolmi pa pridejo prijatelji ..starosloveuci" z njihovim ('ost o m na vrsto. Tu panjih ,,VaterlamT nemilo obriše, očitajo jim, da so „celo vrsto o s ti de p o 1 n i h napak" v politiki storili, oni so delali dozdaj zmerom proti načelom federalizma in iu želji slovenskega ljudstva. Iz same udajljivosti in diplomacije su je kranjski deželni zbor zmerom poniževal za volilni razred „rajhsrata." Koncem se ,,Vatld." boji, da bodo Starosloveuci čedalje bolj ,.v tabor vlade potisueni.'" Ko bi bil „Vaterl." povedal še, da se je „ccla vrsta os od opol ni h napak" v naši politiki začela od tačas, koje njegov varvanoc dr. Tosta postal iz Germana Slovau (ka-li), ko bi bil ,,Vaterl." povedal, da samo oua „vrsta o sode p o ln i h napak" v naši politiki je kriva našu „nesloge", pa bi bil še eno pravo zadel. Na Dunaj i jo videti, da se v odločilnih krogih nekaj kuha za kulisami. Oblaki so prav podobni onim, ki so položje pred Iloheuvvartom označevali. Mogoče, da Aucrspergovanje hitro pade iu „kouscrvativnejšim" elementom prostor naredi. O direktnih volitvah, tem čaravuein kamenu modrijanov ustavovernih, zopet pišujo oti-oiozne novine. Iz vsega sc pa vidi, tla nijso v BVOJem spoznanji, kako hi na svitlo spravili to rešilno podporo „ustave" — nič dalju kot so lani bili, tur da ue vedo, kje iu kako bi število poslan-uev podvojili, kako volilne krajo razdelili, Slavni stari vodja (Juho v Fran Pulackv je v tretjem in zadnjem delu svojih zbranih spisov v „ltadliostu" napisal članek „o končni zmagi prava iu pravice — posebno v Avstriji." V tem spisu, katoga smatrajo nemški Časopisi kot politični testament Paiaokega, šiba češki učenjak de-našnjo spačunost iu krivicoljubjo Nemcev in Ma-gjarov. Za tlcuašnji list smo dobili češki original prekasno , priuesemo torij izvrstno pismo v prihodnji številki. V K u s i j i se je novačenje vojakov za to leto še razpisalo po dozdaj navadnem načinu ; pobiralo se bode (> novakov ua 10001 kar znaša za vso Kusko 150,000 mož. Delajo se pa vse priprave, da se kakor hitro ho mogoče, uvede nova bram-bovska postava ua podlagi vseobčne povinosti, kakor na Nemškem in pri nas. Nemcem ta na predek Uiisijo nij nič pO godil; boje se silnih mas, ki jih Rusija potem Lehko na noge .-pravi. ,,N. A. Z," je te dni vsklikuila: Ako su na podlagi vso-občne povinosti obrožena K u s i j a zveze s P r a n« cosko, nastopil bo za nas Nemcu nevarni trenutek, v katerem se bodemo morali bojevati za svojo eksistenco in bati so je, da nas uniči silna ta zveza. Bazne stvari. * ^lz deželnega odbora kranjskega) poročajo ,,Nov." sledeče: Na pismo e. k. deželnega Šolskega sveta zarad osnovu nadaljevalnih kmetijskih iu o b r t n i j s k i h šol 80 j( sklenilo, obrniti bo na deželni Šolski svet za sporočilo, kako je dandanes osnovan poduk v kme lijstvu v tukajšnji učiteljski priprav nišani in ali lii ne bilo potrebno, tla B0 ta pripruvuišnicn g lede* kmetijskega poduka na obširnejši temelj postavi, ker pred vsem ju treba v kmetijstvu dobro podučenih učiteljev, - ob enem pa bo tudi kinclij-ko družbo prošena, da bi naznanila, ali in po kteroni načinu bi jej bilo mogoče, poduk v kme- tijstva na nadaljevalnih ljudskih šolah zdatuo podpirati. — Izpraznjeno službo nrađnega praktikanta Je deželni od. bor pod'.-lil diurnistn Jožef n Zanos* k a r j n. ,: (Dr. (i. (OregOree?) opravnik ne ,.proda" ..Slov. Gospodarja44 bo nsaja nekaj na ..Slov. Narod." Ker ga pa uredništvo omenjenega lista samo ne spozna za vsega svojega, pOsađfvffl možička v kotiČ „poslano" preti tržne cene iu zatajivš: ga s posebno opazko, ne bodemo polemizirati ž njim ; on sam je premajhen na Sir in doli. :: (V Kranj i) je izginil nek kupčijski pomočnik /. imenom Sedlaček. Prej je še pisal pisma na svoje, v katerih se za večno poslavlja. Kam je prešel nobeden nc ve. * (Živinski sejmi) BO zarad govuje bo-"ozni na gobci iu parkljili skoro po vsem Kranjskem prepovedani. (Z a r a d ž i v i n s k c holu z n i) ju kranjska deželna vlada prepovedala i/. Hrvatskega na Kranj-sko priganjati govejo živino, ovcu iu kozu in pri-važati odpadke in surovine od tub živali razen Volne, ako je v fabriki oprana. I Lavno tako se nO sme iz Hrvatskega na Kranjsko voziti seno, oiavu, slama, hlevna in vprežna oprava, za trgo-vino namenjena nošena obleka in rabljena obutel. Vsak, kdor ravna proti tej prepovedi, bodo ostro kaznovan. * (Kneze vb ki stan namesto duševnega t ruti a.) Prvi svetovalec pri kranjski deželni vladi knez Lotar Me tt c r n i c h - \V i n n e-burg, ki dnsedaj nij za dobro spoznal, kedaj kaki državnoskušenjski komisiji dati priliko soditi o njegovih vednostih državniških, postal jc dvomi svetovalec. * (Slovanske slik c) se dobivajo pri gospodu U. S. M i b c 1 a č u- u, knjigovezu v slo-novih ulicah v Ljubljani, krasno izdelane in v ve-liki. Najzanimivejše so: Car i' c t e r Velik i, I ar Dušan Silni, J u g o v i č i, Mirko, Vojvoda Črnogorski itd. !|! (Dr. Kovvatsch v Ljubljani), ki je t) svojem času, ko nij bil od deželnega odbora imenovan za primarija vsled pomanjkanja potrebnih lastnosti — ta mož namreč nij tir. kirurgije, iun-pak samt) simpel dr. medicine — preklinjal vse narodnjake ter v kazinski kavarni storil krvoželjni izrek, da hi se narodni deželni odborniki morali brez vsmiljenja na svctilniške stebru obusiti, ta Kobespiei ro un miniaturu opravlja zdaj provizorično službo druzega mestnega zdravnika. l'o smrti rajnega dr. Coloreta je še tisto jutro na vse Zgodaj letel k g. županu Dcsehmanu ter ga prosil, naj ga provizorično za druzega mestnega zdravnika imenuje. Od tistega časa je možieelj za celo ped zraste! in hoče O vsaki priložnosti pokazati svojo neprecenljivo vrednost kot mostni lizik. Te tudi 0 času, ko 80 je dosti nezrelega sadja prodavalo po Ljubljani, je le malokdaj bilo slišati o zaplo-njenji tacega nezdravega živeža, pa je zdaj tem ostreje postopal novi lizik, ko jc bilo upati, da mestni odbor privoli v organizacijo sanitetnih služe b v Ljubljani s prav mastnimi plačili. Skušal je vina po mestnih krčmah — če človek pri takih skušnjah rčasi ravnotežje zgubi, je temu kriva le prevelika piiduost v opravljanji službo — in zasačil ju dva krčmarja, katera po okusu dr. Ko-vvatscha nista točila zdravega vina. Magistrat da dotična vina kemično preiskati; lokar pa, ki ga ju preiskaval, v vinu ne tla bi kaj škodljivega našel, zahvalil se je celo, tla ju pozvedel, kje so dobro in zdravo vino toči. V najnovejšem času pa je tir. Kovvatsch obračal svojo pozornost na živinsko kugo v gobcu in na parkljih in terjal od mestnega magistrata, da v obrambo tej bolezni se naj poslužuje takih sredstev, od kterili ves omikani svet Že 20 let ve, da prav nič ne pomagajo. * (Uredništvo) je prejelo sledečo pismo: „Slovenski Narod" prinaša v št. 1-1. 19. oktobra kratek sestavek o vodstvu deželne učilnice v Suc-perkn. Ker som od vseh strani hudo nadlegovali zarad onega sestavka, sem prisiljen se obrniti 4J 68 ua si. vred. „Slov. Naroda", da jaz sestavka nijscni spisal, in sploh se „Slovenskim Narodom" v nobeni dotiki ne stojim. Alojzij Padar, gozd. dijak dež. učilnice v Sueperku". Izjemoma, da si smo že večkrat obetali tac i h izprav ne prinašati, tiskamo te vrste s pristavkom, da rečeni A. 1'adar nij v nobeni zvezi z nami, uiti nij pisal oue uotice, ki menda direktorja v oči bode. * (S 1 o m š c k o v s p o m i u e k.) V „Slov. Gosp." uasvetujejo trije občinski zastopniki iz Ponikve, rojstnega kraja pokojnega buditolja Slovencev škofa Slomšcka, naj se Slomšekov spominek ne postavi v Mariboru, nego na umrlega vladike rojstnem domu v Slomu, griču v pouiklanskej fari. To prav umno misel je brž po Slomšekovej smrti sprožil gospod Davorin Trstenjak, tedaj šc župnik v St. Jurji ; sedaj jo vnovič ua dan spravljajo Trsteujakovi farmani iu žele, da bi spominek bil kapela v bizantinskem slogu v Slomu, v kapeli na mariborskem pokopališči pa ploŠa s prikladnim napisom. Stavbeuo gradivo oskrbi poui-klauska fara; za delavec bi pa iz nabrane glavnice se odloČilo 2—3000 gl. * (Razstava mlekarstva) bode letos meseca decembra na Duuaji. Oni kranjski gospodarji, ki v to razstavo kak mlekarski plod poslati mislijo, naj za razstavo namenjeni predmet do konca meseca novembra kranjski kmctovalski družbi izroče. * (Češko narodne slavnosti.) 10. julija bodočega leta bode sto let, kar sc jc rodil Jožef Jungmann, eden prvih pisateljev češkega naroda v našem stoletji. Hvaležni narod češki namerava stoletnico slavuega rojaka dostojno slaviti in praška „Umelccka beseda" se že pripravlja k temu. Kakor znano, je Jungmann si zasluge pridobil s predstavami klasičnih del iz drugih jezikov; tako je prevedol Miltouov „Paradise lost", Burgcrja in Schillcrja. Glavna njegova dela pa so: krestomatija iz češkega slovstva pod naslovom „Slovcsnost", „zgodoviua češkega jezika in slovstva" in „Slovnik čcško-nemccky." Posebno zgodovina češkega jezika in slovstva je muogozaslužuo delo in podaje zvesto sliko vse bivše literature češke. — Druga slavnost, ki sc bode pa šc tekoče leto praznovala, je OOOletni spomin napovzdigucujc Pilzna na kraljevsko mesto. Leta 1272 jc slavni kralj češki Prcmvsl Otakar II. razcvetajoči se Pilzen postavil v vrsto „kraljevskih mest." Pil-zen je potem vedno lepše napredoval in napredek tega industrijalnega mesta v tekočem stoletji kažejo te-le številke: Početkom tega stoletja jc bilo v Pilznu okolo 7000 prebivalcev, leta 1830 8029, leta 1850 že 11.4*0, leta 1857 14.209, leta 1805 18.000, leta 1868 24.923, in sedaj ima nad 25.000 prebivalcev-! * (Mihael Čajkovski,) poljski romanopisec, eden poljskih puutarjcv proti Rusiji, do katere sovražnost ga jo napotila vstopiti v turško vojsko, kjer jc služil pod imenom Sadik Paša, jc sedaj od ruske vlade amnestiran. * (Katk o v) sloveči ruski novinar — je oblaznel. Tako poroča „N. fr. Pr." Ker v ruskih no-vinah tega še uijsmo čitali, hočemo upati, da bode s to novico tako kakor z mertudom Miletičevim. Za zdaj moramo izreči samo gnjus nad nemškimi noviuami, ki so članek „N. fr. Pr." ponatisnile, kateri se kanibalsko veseli, da bi bila enega Slovana zadela nesrečua bolezeu, ki sc puhlih glav nc loti. * (Koliko doktorjev jc bilo promovira ni h v Avstriji 1. 1871.) Po ravnokar na svetlo danem statističnem letniku je bilo leta 1871 na avstrijskih vseučiliščih za doktorje promovirano vkup 807 mož. Od teh je 2U bogo-slovcev, 207 pravnikov , 585 zdravnikov , 55 mu-droslovcev. D u n a j s k o vseučilišče jc promoviralo 5 bogoslovcev, 32 pravnikov, 390 zdravnikov, 25 modroslovcev, vkup 458 doktorjev; praško vseučilišče 20 pravnikov, 100 zdravnikov, II filosofov, vkup 143; g r a Š k o vseučilišče 2 bogoslovta, 84 nravnikov. 50 zdravnikov, 0 lilozofov , vkup 148 doktorjev. Leta 1861 je bilo na vseh avstrijskih vseučiliščih promovirauih 007 doktorjev, torej 500 manj ko leta 1*71. Pomenljivo je, daje bilo leta 1*71 v Gradci pronioviranih s4 juristov, na Dali aj i pa samo 32, torej v (»radii skoro trikrat toliko ko na Dunaji. da-si ravno ima dunajsko vseučilišče štirikrat toliko ^slušateljev pravoslovja ko Gradec. Stvar sc razume, ako sc ve, da mnogo na Dunaji absolvirauih juristov v Gradei rigoro-zira, kar posebno tudi sloveuski pravniki delajo. • (Ves promet cele zemlje) to jo uvažanje iu izvažanje vseli produktov iz ene države v drugo znašal je 1. 1*70—1*71 22,500 niiljouov goldiuarjev, je tedaj v poslednjih 10 letih zrastel za 54 "/„. Od te svote spada ua Evropo 10,000 old. iu sicer veliko Uritauijo .... 5400 milj. gold. Francosko......2400 „ „ Nemčijo....... 1500 „ „ Belgtfo.......1200 „ Rusijo........1100 „ „ Avstrijo....... 1000 „ „ milj. j. ua Tr/.iir MSMh V Ljubljani 23. okt. Pšenica 0 gl., rž 3 gl. 80 kr., ječmeni 8 gl. 20 kr., oves 1 gl. 80 kr., ajda 3 gl. 40 kr., proso :j gld, 20 kr., vagan krompirja 1 gl. 70 kr., leča 5gl. 40kr., grah 5gl. 50 kr., tižol 4 gl. 60 kr., maslo f>2 kr., salo ali špeh 37 kr., drva (22") 4 gl. 7«) kr. — 6 gld. 60 kr., seno l gld. 25 kr., slama 95 kr. V T rs tu 2 1, okt. Pšenica 7 gl. 50 kr., tur-1 gl. 25 kr., rž 5 gl. 25 kr., ječmen 4 gl., oves S1C0 -2 gl. 5< > kr K) kr., bob 6 , maslo 50 „ :w n . 107 . 70 „ Kreditno akcijo..... • 829 „ 60 n Napol. ........ . 8 „ 69 „ 10/ d 10 „ a. suniar v Idriji Tavij Kosmač, Kosi Križcvac zapustil. Od Tebe uijsem nobenega lista prejel. Kaj more to biti? Odpiši. Tvoj prijatelj Jakoli t«reil, asistent lekarstva v Slatini (219—1) (Slavonija). Matej Soršak v it r o |» i ii ta i* ore ujMke m priporoča svoje |»ii*kvkn 4g S»/t ji Luc lopa dobra Luč cena. i 9» Najnovejše petrolejske varnostno svotilnico z najboljšo konstruiranim metuljevim hranilnim lnČnikom (1 plamen dajo ti svečnih luči), nepropirno najlepša svečava in vendar 50 percontov prihranijo proti vsakemu drugemu svetilu. Da so no bi bilo bati konkurencijo, so cono neslišano nizko postavljeno. Za najboljšo kvalitoto so garantira. 1 kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem (tloht) vred kr. 4.r>, 60. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 85, gld. 1.20, 1,80. 1 čodna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.50, 1.H0. 1 najlepšo oprave a „ gld. 2, 2.50, 3. 1 salonska svetilnica, bogato dekorirana, suporfina gld. 4, 5, 6, 8, 10. 1 svetilnica za studiranje ali delo z zastorom gld. 1, 1.50, 2. 1 stenska svetilnica za lile ve, prednje sobe itd. kr. 90, gld. 120. 1 viseča „ „.....90, „ 1.50, 2. 1 „ n n fabrike, dolavice, poslovnico gld. 2, 2.50, 3.50. 1 „ n n obodnico b škripcem, prenna gld. 5, 8. 1 „ n n n najfinejša sorta, bron pozlačon gl. 15, 20,25. Cene svetilnic se razumevajo kompletno 8 stenjem in steklom vred. 1 svetilničin zastor, majhen, srednje fin kr, 5, fin kr. 10, najfinejši kr. 15. 1 „ „ srednjo velik, srednjo fin kr. 25, fin kr. 35, najfinejši kr. 45. 1 vatel svotilničnega stonja kr. 4, ti, 8. 1 škarjo za svctilnico, jeklo kr. 25. 1 zastorodržoc (branič, da zastor ne zgori) kr. 5. 1 cilindrobranec (brani, da steklo no poči) kr. 10. 1 mehaničen cilindročistec kr. 20. 1 podstava za svctilnico, najlepša kr. 20. 30. 1 svetilnica čepica, v najlepših oblikah kr. 15, 25, 35. 1 škripec za visečo svotilnice gl, 1.40, 1.80, 2.20. 1 steklen cilinder kr. 4, 5, G. 1 steklena krogla kr. 20, 25, 30. 1 plohasta posoda za 1 funt petroleja kr. 30, za 2 funta &0 kr. Kupci en gros dobijo rabat. (185—8) Kriedmami, Itmiti.l. PraterpdrHHMe 'iti. imrferre »1? i. iiua<> kr. 9o v (1! >- les -2) Bolnim in bolehnim! M. Golob, priporoča na glavnem trgu, nasproti magistrata v Ljubljani, svojo mnogo založeno prodajalnieo splošnih zdravilskih oddelkov, medicinskih specialitet in dišav, n. pr. : 11*1111 P pcp11pp za izdelovanje žganih pijač, ruma, slivovica, ImI/jIIL CfcCIiLCj rozolijc, vauilije i. t. d. ISm\ in ni\\lugi<* zoper vsakovrstne bolezni na prsili, v ž e-Ldjl lil /Ulbtd, lodcu, v krvi i. t. d. Čisto ribje olje, poseben pripomoček proti j etiki. Za čiščenje krvi in zoper trganje: S^"o«S3s3*i^ ova stupa; — Karlsbadska sol; — IIolloways'-ove pilulke in mazilo, Redlinger-ove pilulke; — Španjski čaj j — Kbllcr-jcv čaj ; — Mayr-jcv čaj in balzam i. t. d. 7a hiAi\t}i*(* • yiadovi izločki, syrupi, čokolade, bonboni, beli prsni /i d ACIUUCC • 8yrup Mayr-jev; — Koenig-Trank i. t. d. Za nsta in zobe, kožo in lase: £^T*7»$t črni; — razna mijla ali žajfa: kokus-orehova; — mandelnova; — cvetličan; — sladovo; — glycerin-ovo; — zeljSčino; — Thcer j — žvcpljcno; — spermacet, mijlo za briti; — nomade: bele, popclnove, iz cluna-skorje; dišeča olja in parfum. Pt»i oMiLiwwltjti n • benzin, voda za madeže iz obleke odprav-lll Ji^UojJUUalOlVU . ijati; _ izleček iz mesa, s kojim^ se da napraviti okusna juha; — črnilo za perilo zaznamovati^ — štupa za konje, goveda in prasce; — testo zoper podgane in miši; — prah in voda zoper sitne mrčesi. Jako fini ruski in kineški čaji; — pravi rum jamaica. NB. Izpisek vseb družili oddelkov so dobi ali tudi po posti pošilja brezplačno. Obilnemu obiskanji se priporoča Jff, ChOIoI). (197—2)_na glavnem trgu, nasproti magistrata v Ljubljani. Do seditj nepreseženo! Ccs. iu kralj. ^ ^^jiB^^^r^. izkljue. pri vile^ pravo o clsceno olje iz ribje masti od ^ iijeina llaasfer-ja na llimaji- Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno iu zapisano kot najčistejše, najboljše, najnaravnejše iu priznato nauspe-šuišc zdravilo za boleKlll v iir^ili in plii^aili. za Skrofule, lisa.) , gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. so dobi pravo — steklenica a I gld. — ah v moji fabriski za logi : Dunaj. Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarn?1; in špecerijskih štaeunali monarhije, tako med drugimi pri teb-le ,; mah: Maribor: J. D. Bankalarrjeva vdova, A. W. Kttnig, lekai Gratloc: Brtl & Bjrepesoh, D. Sigmund, M. Seiner, F. X. Seeger, govei, V. (iraiilouii/., lekar; Celje: P. Jaucsch, trg.; Jurienburg: J, Posti, trg.? Celovec: Dr. P. Hauser-jevi dediči, A Beinltz, P. En lek.; Ljubljana: Eggenbergerjova vdova. Ot. Schenk, lek. P. Lassnik, M. Coloh, trg.; Ptuj: G. Karagyena, A. E. Reithammer (190—2) Razširjenje kupčevanja. Fra ur to W** ril i ll al U «1 N » ll v a ll, lastnika .spodaj podpisane firme, naznanjata svojim kupčijskini prijateljem, da sta z obdržaujcm svojih dosedanjih starini za prodajanje blaga na drobno Franz Xav. Souvan in J. Pleiweiss Neffen ■lil tolikem (i-^ii. o«l|»rl»l 4» »T. Vliliclu kupčijo z manufakturnim blagom en gros, ki sc nahaja v lastnej blagoskladnici za Zidom, na ribjem trgu št. 247, iu priporočata svojo najboljšo zalogo blaga. V l..iul»lj;iiii. 1. oktobra 1872. (215—1) Franz Xav. Sonvan. Nakup in prodaj kakor menjavanje vseh obstoječih državnih papirjev, prioritetnih obligacij, sreček, zelo-ničnih, bankaia in obrtniških akcij. Reševanje kuponov, \uro«'II« /»» r. u. borHO so za gotovino ali navržek 10 °/„ izvršujejo. Vse vrsto sreček se proti plačilom v mesečnih obrokih od gl. 5 na višje prodaj ej o. OTBSCHILD & COMP. OiKM'iiriiig' 21, DUNAJ. (98—16) Deležni listi sr.n i«e vv.«lijtntve *<*IJi«viil brez daljšega doplačila. 40tine c. kr. avst. drž. sreček 1. 1889 gld. ti. 20tine c. kr. „ „1. 18<>0 „ 8. 20tino , 45. 1 ., .. otroke kr. 15, 25. Zdravilni telogrejei iz Čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato so posebno priporočajo. 1 kos za gospode kr. nO, gl. 1.20, 1.40. 1 „ „ „ najfineja sorta gl. 1,60, 2, 2.50. 1 »i ,, gospo gl. 1*20, 1.40. 1- „ „ „ najfineja sorta gl. 1.80, 2.50. 1 „ ., otroke kr. 70, 85, gl. 1. 1....., najfineja sorta gl. 1.20, 1.50, 1.80. Zdravilne spodnje hlače. 1 par za gospode gl. 1, 1.50, 2. 1 „ „ „ prefino gl. 1.50, 2, 2.50. 1 „ „ gospo gl. 1.20, 1.H0, 2. Zdravilne nogovice iz čiste ovčje volne. 1 par nogovic za gospode kr. 30, 40,50, dO. 1 ,, visokih nogovic za gospe kr. 70, 80, 90, gl. 1 ,, za otroko kr. 25, 35, 45, 00. 1. Zimske srajce iz najfinejega blaga iz ovčje volne, modeme in elegantne, prsi s svilo montirane. 1 kos za gospode gl. 3.50, 4, 4.50. 1 „ z bogato izsitimi prsi za telovnik gl. 4.50, 5.50. S j) redaj o fer i ran o blago sc samo Krajniki za gospe in gospode, prav elegantni. 1 kos za gospodo kr. 20, 35, 45, 66. 1 „ „ gospo kr. 20, 80, 40, 50. 1 „ „ otroko kr. 16, L'O. 30. _ Cepiče za gospe in deklice. Najmodernišo, najnovejšo in najlepšo. 1 kos za gospo gl. 1.80, 2.50, 3, 3.50. 1 „ „ deklice kr. dO, 80, gl. 1.20, 1.50. Muli za gospe in otroke. 1 kos za goBpc, eleganten gl. 1.80. 2, 2.50. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 2.50, 3.50, 4.50. 1 kos za deklice gl. 1.50, 2. Čisto novo za to saisono. K o h e i za gospe in deklice v barvah: belo, viol eto, rude Če, modro. Ti so iz prav berlinsko volno z najlepšimi vtkauitni slikami. 1 kos za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 „ največjo sorte, ogrinjaloe gld. 3.50, 4, 4.50, 5. 1 „ za deklico kr. «0, HO, 00, gl. 1.20. Izvr*tiii so zimski sukneni čevlji za gospode, gospo in otroko, okusno adjustirani, resnično varstvo pred mrazom. 1 par za gospo gl. 1.40. 1 „ gospodo gl. 1.50. 1 „ „ otroko kr. 50, 70, 90. ____ Spccialitetii za gospode! .Iako 4ep predprsnik (chomisette) za gospode iz najboljše ovčje volne, z lopo štepaniini prsmi, z ovratnikom in luknjami za roke vred, tako da so lohko vrh vsako srajco nosi, lepša in greje. 1 kos 60 kr. ___ Nogovice za na lov, visoka sorla. 1 par velike sorte, najboljša kvaliteta gl. 1.30. 1 „ največjih in najboljših gl. 1,80, 1.5)0. Kaniasnje, prefina kvaliteta. 1 par visoko sorte za gospo gl. 1.20, 1.50, 1.80. 1 „ za otroko kr. dO, 70, 80, '.»(). Telerinski ovratniki za gospe, visoki, elegantni, za halo iu pohode za entreo. 1 kos gl. 2.60, 8.50, 4.50, 5.__ Podplati za revije, kot vloga za vsako obutev, ohranijo nogo suho iu toplo, so zato za zdravje posebno dobri. 1 par za gospe kr. 25. 1 „ „ gospode kr. 30. in ediuo v taki kvaliteti dobi pri A. Friethnann-ii, Dunaj, Praterstrasse, 26. It ii|M i ii j;■*<►** dobijo rabat. (205—3) rri banki „SLOVENIJI" v IJiilHjaui sc takoj sprejme nekoliko (217—1) lir n k lik n i it o v • Zima pred durmi! Suha,raz£aganabufcova drva 11*1 flolM'lo lit Hal €ti*ol»il<» prodaja in tudi v hišo pripelje prav dober kup in za gotov deuar li are I Alirin. trgovec v Ljubljani (21G—1) na starem trgu št. 43. Zdravnik za %<»Im», docent dr. Tanzer iz dinidra ordinira vsak dan neprestano od 8. do 4. uro za bolanc v zobeh, stanuje v „Hotel Elcfant" sobna št. 20 in 21, 1. nadstropje. Ostane zarad mnogih bolnikov še do 5. novembra t. 1. (213-2) St. 185. Razpis podnčiteljske službe. Na dvorazredui ljudski šoli v Mozirji jc razpisana podučitcljska služba z letno plačo 300 gld. iu s prostim stanovanjem. Prosilci naj položijo svoja s postavnimi spričali in dokazi o popolnem znanji nemškega ino slovenskega jezika obložena prosila najdalje do 30. oktobra 1872 pri krajnom šolskem .svetu v Mozirji. Okrajni šolski svet v Gornjem Gradu 15. oktobra 1872. (211—3) Predsednik: I rim*. broz zdravila Na prsih in plučah lioluni nu !>>> MUravnmn putu tudi v obupnih iu od zdravnikov zu neozdravljiv« razglašenih slučajih radikalno n/.drarljnjo brez zdravila. l>o natančnem popimi bolezni jiovo iii-.nn i.u vo<5 Dir. J. II. Flckert, Berlin. Wall-Stras8e No. 23. Uonorur r.^ld. a. v., ki ho nuj (iIhuim. prilozi. 5* a Izdatelj iu za uredništvo odgovoren: Ivan S eni en. ^(102—15) broz zdravila Lastuiua iu tisk „Narodne tiskarne".