Po zaplembi cliruLgra izdaja!
l eto IH ,	V Celin, dne 1. oktobra 1908.	Št. 40.
9}
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Ishaja vaak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: „Sarciliii List" v Celju»— Reklamacije so Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezne* številka	bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni
poštnine proste. — Uredništvo: Grašl-a m ta štev. 1.	«tene 16 »Ib.	List" v Celju.
Shodi dne 4. oktobra :
1.	V Cseijw v Narodnem domu ob pol 0. uri dop. Dnevni red: 1. Volilna reforma za deželni zbor. 2. Slučajnosti.
2.	T Oobovi pri Brežicah y Ka-tičevi gostilni ob 3. uri pop.
3.	V Ravnah pri Šoštanju.
4.	V Hišica sua Po&orju pri Ptačniku ob 9. uri dop.
5.	Y f&l&zirju na glavnem tigu ob 3. uri pop.
Dne 11. oktobra:
1.	Y Brežacah v Narodnem domu ob 3. uri pop.
2.	Na PelseSi pri ("imperniami ob 3. uri pop.
3.	K Šf. Jurju ob juž* žeS. pri Nendlu ob 3. uri pop.
4.	V Slovenjemgraticu, 5. pri Sv. Tomažu giri Ormožu, 6. v Središču.
Cenjeni naročniki!
Na ovoju današnjega lista ima vsakdo zapisano, do kedaj ima list plačan. Poživljamo vsakogar, da zdaj ob pri-četku zadnjega četrtletja v letu 1908 stori vsakteri napram listu svojo — dolžnost s tem, da upošlje svoto, ki jo še do konca leta dolguje. Obenem poživljamo vse cenjene naročnike, naj med svojimi sosedi uplivajo in pridobijo sedaj v zadnjem četrtletju obilo nevih naročnikov.
Naročnina znaša : za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Upravništvo „Narodnega Lista" v Celju.
Protestni shodi proti nemškim nasilstvom.
Shod v Kokarjih.
Ob plapolanju črnih zastav je imel občinski odbor Kokarski v nedeljo dne 27. sept. t. 1. ob 3. uri popoldne na Gorici izvenredno sejo radi nemških napadov v Ptuju, Mariboru, Celju, Kočevju in Ljubljani. Eno uro pozneje se je vršil na Gorici na podlagi § 2. zborovalnega zakona od župana sklican zaupni shod. Občinski odbor in zaupni shod sta ob navdušenju soglasno sklenila vložiti o dogodkih na kabinetno pisarno Njegovega veličanstva cesarja in kralja po državnem poslancu sledečo vlogo:
Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo!
Premilostljivi cesar in gospod!
Temeljem soglasnega sklepa odborove seje občine Kokarje z dne 27. sept. 1908 in soglasnega sklepa zaupnega shoda občanov te občine istega dne, se obrača najuljudnejše in prepokorno podpisano starešinstvo v največjem zaupanju do Vašega cesarskega prestola za nujno odpomoč v sledeči zadevi:
1.	Dne 13. IX. 1908 so Nemci v Ptuju glasom ustnega poročila očividcev in glasom vse-občnih časniških poročil Zaplenjeno!
napadali, insultirali, pretepali itd. Slovence ter pobijali šipe njihovih hiš. Vkljub intervenciji državnih poslancev dr. Ploja in Robleka niso hotele državne oblasti Slovencev ščititi in varovati.
2.	19. in 20. IX. 1908. so Nemci v Mariboru, Celju in Kočevju Zaplenjeno! napadali in pretepali Slovence, jim pobijali šipe. V Mariboru ni državna oblast varovala Slovencev, v Celju pa le na jako omejenem prostoru.
3.	Nasproti temu je vojaštvo v nedeljo dne
20.	IX. 1908 v Ljubljani na remonstrujoče in bežeče Slovence	ZaspSenjeno! streljalo z ostrimi patronami, vsled česar sta padli dve mladi osebi, več oseb je težko ranjenih.
Obžalujemo demonstracije in remonstracije naših rojakov, a v ravnanju c. kr. vlade in vojaštva vidimo dvojno mero.
V imenu vsega prebivalstva občine Kokarje prosimo najuljudneje:
Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo blagovoli ukazati Svoji visoki vladi, naj ona pod najstrožjo odgovornostjo in objektivnostjo preišče napade Nemcev na Slovence v Ptuju, Mariboru, Celju, Kočevju, Zaplenjeno!
Krivci obeh
narodnosti se naj strogo kaznujejo. Po nedolžnem trpinčeni Slovenci imenovanih mest in krvave žrtve vpijejo do neba po zakonitem zadoščenju.
Ker nam c. kr. vlada doslej ni izvrševala člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne
21.	XII. 1. 1867. drž. zak. št. 142., prosimo ob-jednem najponižneje, da se zadosti kulturni potrebi in zakonitim osnovnim pravicam slovenskega naroda:
Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo blagovoli Svoji visoki vladi ukazati, naj nam ona da v najkrajšem času slovenskih srednjih šol vseh vrst v vseh onih mestih v področju slovenske govorice na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Istri, v katerih se nahajajo sedaj nemške oziroma italijanske šole te vrste, v Ljubljani pa se naj ustanovi popolno slovensko vseučilišče, kajti poldrugi-milijonski narod slovenski, ki plačuje državi zvesto svoj davek in ji daje svoje sinove v vojake, nima žalibog niti ene popolne slovenske srednje šole.
Obenem prosimo v imenu vsega prebivalstva, naj se blagovolijo v področju slovenske govorice vseh prej naštetih dežel nameščati le uradniki, ki so slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni. Nemški uradniki prezirajo nas in naš jezik ter nam kršijo naše osnovne pravice.
Zaupajoč v pravičnost Vašega Veličanstva izražamo obenem prevzvišeni Habsburški hiši svojo pokornost in zvestobo.
Zgodovinsko redki jubilej 60 letnega slavnega vladanja Vašega Veličanstva naj okrona tudi slovenski narod z znanim rekom prevzvišene Habsburške hiše: „Pravičnost je temelj držav — Justitia fundamentum regnorum!"
Bog živi milostljivega cesarja in kralja Franjo Josipa I.
Starešinstvo občine Kokarje dne 27. IX. 1908.
Župan: Praznik Josip. II. občinski svetovalec I. občinski svetovalec Goričar Ivan	Krefelj Franjo
Obenem sta sklenila občinski odbor in zaupni shod sledeče rezolucije, ki se naj oznanijo narodu po časopisih:
1.	Vse občine naj vračajo vsem državnim in deželnim uradom pisma z nemškimi naslovi, nemške dopise in tiskovine v smislu člena XIX, državnega osnovnega zakona z dne 21. XII. 1867 drž. zak. št. 142. tako dolgo, dokler se ne doseže popolna ravnopravnost slovenskega jezika. Vsi javni napisi po naših hišah in poslopjih morajo biti slovenski.
2.	Po vseh javnih deželnih, državnih in drugih uradih se naj nameščajo uradniki, ki so slovenskega jezika in narečja popolnoma zmožni.
3.	Vse občine in vse prebivalstvo naj v odgovor na nezaslišane napade kupuje svoje potrebščine le pri slovenskih tvrdkah,
Zaplenjeno!
4.	Za družbe, ki imajo namen pomagati Slovencem proti prodirajočemu nemštvu, se naj nabirajo doneski.
5.	V znamenje svoje žalosti in ogorčenja nad prizadjanimi krivicami, posebno zaradi prelite slovenske krvi, razobešajmo črne zastave!
Zaplenjeno !
s „slava"-klici na cesarja se je sklenil dobro uspeli shod.
Jednako se glasečo vlogo na kabinetno pisarno je sklenil ta dan tudi občinski odbor in zaupni shod občanov tržke občine na Rečici. Ta občina je obenem darovala Ciril-Metodovi podrtP žnici za Rečico in okolico 40 K.
Shod v Rečici.
V nedeljo dne 27. t. m. je pokazala tudi občina Rečica in nje prebivalstvo svoj stud in ogorčenje nad pobalinskim napadom Nemcev na Slovence v mestih Ptuj, Maribor, Celje, Kočevje in zlasti proti neopravičenim nastopom vojaštva z rabo svinčenk v Ljubljani.
G. župan je sklical ob 8. uri dopoldne žalno sejo občinskega odbora, kateri se je polnoštevilno sešel. Ko župan razloži pomen žalne seje glede žalostnih dogddkov v Ljubljani in na brutalne napade Nemcev na Slovence v zadnjem času — se je sprejela rezolucija, kakor v Kokarju. Pri-občujemo jo na drugem mestu.
Dalje se je sprejel še sledeči sklep:
Za družbo sv. Cirila in Metoda se izplača podružnici za trg Rečico in okolico 40 kron namesto venca mučenikom Adamiču in Lunderju.
Po dopoldanski službi božji se je vršil zaupni shod občanov v gornjih prostorih g. Josipa Štiglica, kjer je plapolala črna zastava raz strehe, kakor tudi iz drugih poslopij. Shod je bil prav živahno obiskan. Zborovalci so s sočutjem sledili nagovoru predsednika g. Antona Turnšeka ml., kateri je naglašal pomen shoda, — poročal ob-
širno o žrtvah, ustreljenih mučenikih Adamiču in Lundru in o brutalnem napadu Nemcev na Slovence v Ptuju. V sožalje umorjenih vstanejo vsi udeležniki raz|| edežev.
Drugi govornik č. g. Franc Krische s krepkimi besedami kritikuje nemško nasilje nä Slovence na Štajerskem in Koroškem; bodri navzoče k narodni zavesti, — h gospodarskemu boju proti nemčurjem pod geslom svoji k svojim; — in k podpiranju obmejnih Slovencev.
G. Radoslav Knaflič predlaga vse že spredaj navedene rezolucije, kakor so se že od občinskega odbora sprejele. Te rezolucije so bile tudi od navzočih z navdušenjem sprejete.
Z živijo-klici zaključi g. predsednik pomemben shod, — zborovalci pa ob odhodu mogočno zaorijo „Hej Slovani!"
Vas pa občine, katere še niste priredile enakih shodov, pozivamo z rekom:
„Pojdi in stori tudi ti tako!"
Shod v Konjicah.
Krajni odbor narodne stranke in slovensko katoliško politično društvo za Konjice sklicala sta za nedeljo dne 27. septembra v Konjiško čitalnico zaupni shod, ki se je kaj dobro obnesel.
Na vsporedu so bili dogodki v Ptuju, Mariboru in Celju. Zborovalci so z ogorčenjem poslušali poročilo o nemčurskih tolovajstvih in dali duška tej ogorčenosti z burnimi medklici ter enoglasno, navdušeno sprejeli sledeče rezolucije.
Zborovalci izražajo:
1. ogorčenje nad krivičnimi in surovimi napadi na udeležence skupščine družbe Ciril-Metodove v Ptuju od strani Nemcev, ker so začetek in vzrok vseh demonstracij na Slovenskem;
Zaplenjeno!
slovenski krvi;
3.	zahtevajo strogo in nepristransko preiskavo o izgredih v Ptuju, Mariboru in Celju in njih povzročiteljih;
4.	se zahvaljujejo za moško vedenje in odločnost vsega občinskega sveta ljubljanskega, zlasti g. župana Hribarja, drž. in dež. poslanca dr. Šusteršiča in obč. svet. g. dr. Ta/čarja;
5.	smatrajo za edino primerni odgovor na nečuvene napade gospodarsko osamosvojitev in strogo ter dosledno izvajanje gesla svoji k svojim.
Naj bi ta skupen nastop vseh slovenskih strank v konjiškemm okraju obrodil zaželjene uspehe!
Shodi v ptujskem okraju.
V	ptujski okolici, torej na tleh, ki so začetek zdajnega živahnega narodnega gibanja po Spod. Štajerskem, se je vršilo minolo nedeljo lepo število sijajno uspelih shodov. Čudom se čudimo da so shodi baš v bližini Ptuja, kjer sanjajo Linhart in njegovi tolovaji o neomejnem gospod-stvu nad slovenskim ljudstvom, tako krasno uspeli. Slovenska duša se je vzbudila tudi tam, in pri vztrajnem, odločnem delu ptujskih in okoliških Slovencev smo prepričani, da ta duša naroda ne zaspi zopet dozdanjega spanja, ampak dafbode dihala življenje sveže, krepko in zdravo, oživljajoče slovenski narod k napredku in osamosvoji, ptujskim nemškutarskim tolovajem in njih zaščitnikom pa v veliko žalost. Naj sledi kratko poročilo o shodih.
Dopoldne sta se vršiia shoda na Vurberku in v Stoprcah. Oba sta bila krasno obiskana (povsod nad 150 kmetov.) Na prvem je predsedoval predsednik političnega društva „Pozor" gospod Zupančič iz Ptuja, o dogodkih v Ptuju in drugod ter o posledicah, ki jih moramo Slovenci izvajati, pa je razpravljal g. dr. Gvidon Sernec iz Celja z velikim uspehom. Govorili so tudi nekateri kmetje, ogorčeno obsojajoč nemškutarska grozodejstva. Resolucije, ki jih priobčujemo na koncu, so se na predlog posestnika g. Zelenika soglasno sprejele.
V	Stoprcah sta govorila na shodu, kar teremu je predsedoval g. Vrabič, gg. dr. Koderman m Prekoršek. (Omenimo, da je o jabolkah govoril g. Oroslav Kušec!)
Popoldne so se vršili sledeči shodi:
1.	V Podvincih a predsedoval g. Zupančič in tudi govoril o ptujskih dogodkih; govorili so še gg. dr. Brumen in nekateri kmetje. Zbralo se je nad 100 kmetov.
2.	Pri Sv. Urbanu nad Ptujem s prišlo je do 50 najveljavnejših kmetov obeh strank iz fare; da se je shod prej razglasil, bi bila udeležba večja; predsedoval je g. Zelenik iz Ptuja, govoril k predmetu urednik g. Spindler iz Celja
z lepim uspehom; kovač Arnoš je v svojem govoru pozval ptujske Slovence, naj skrbe za slovensko železninsko trgovino. Kmetje so bili ogorčeni nad ptujskimi lopovi in so se zaprisegli, da ne bodo po nepotrebnem nosili denarja v nemške trgovine.
3.	Pri Sv. INarjeti niže Ptuja seje shoda udeležilo par sto ljudi in so z velikim uspehom govorili gg. Vesenjak, dr. Jurtela, Brenčič in drugi.
4.	Na črni gori so Štajercijanci, upi-janjeni, pod vodstvo slavnega Repe prišli razgrajat; ker se je bilo bati spopada, se je vršil v Laznikovi gostilni zaupen shod: e predmetih, posebej o dogodkih v Ptuju in o bojkotu nemšku-tarskih trgovcev sta razpravljala med velikim zanimanjem gg. dr. Koderman in Prekoršek; zvečer sta ista gospoda priredila zaupni shod pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
5.	V Cirkovcah se je pri g. A. Goljatu udeležilo shoda nad 100 ljudi obeh strank, in so z uspehom govorili gg. dr. Gvidon Sernec, kaplan Melhijor Zorko, dr. Florijan Kukovec itd. Navdušenje med kmeti veliko.
Na Polenšaku se shod tokrat ni vršil, ker je bil zaradi mladeniškega shoda odpovedan. Vrši se pa v najkrajšem času.
Na vseh teh shodih sta bili z velikim navdušenjem sprejeti sledeči resoluciji:
I.
„Na shodu v . . . . zbrani slovenski kmetje ogorčeno protestirajo proti tolovajskim napadom Nemcev na mirne Slovence v Ptuju, Mariboru in Celiu. Obsojajo postopanje političnih oblastij, ki vkljub zahtevam niso storile ničesar za varnost življenja in imetja Slovencev. Smatrajo za edino primeren odgovor na napade osamosvojo na gospodarskem "polju in poživljajo svoje sorojake, da se trdno in dosledno oklenejo samo slovenskih trgovcev in obrtnikov."
II.
„Zbrani kmetje izrekajo najglobokejše sožalje nad žrtvami nemškega nasilja v Ljubljani. Protestirajo proti nejednakemu postopanju politične oblasti, katera je v deželni prestolici kranjski preko glave avtonomne občine poklicala proti Slovencem tujerodno vojaštvo."
Shod na Vranskem se je zvršil ob sijajni udeležbi Predsedoval je g. Fr. Schaur. Govorila sta gg. Vrabl in dr. Karba o nemških in vladnih nasilstvih. Ljudstvo je ta nasilja z ogorčenjem obsodilo in sklenilo najodločnejši gospodarski boj zoper nemškutarijo.
V nedeljo dne 27. sept. so zborovali tudi Slovenci marenberškega okraja v Vuhredu. Zborovanje je bilo lepa slika probujenosti Slovencev v marnberškem okraju. Soglasno so se sprejele naslednje resolucije:
I.
Slovenci marnberškega okraja zbrani. v Vuhredu v gostilni g. Fr. Sgerma dne^27. sept. 1908 po § 2. društvenega zakona,
Zaplenjeno I
Pozivamo vse Slovence, da do skrajnosti izvajajo geslo „svoji k svojim", osobito zahtevamo od slovenskih trgovcev, da tudi oni naročujejo le slovensko in slovansko blago. Za marnberški okraj naj se ustanovi velik narodni odbor vseh Slovencev, ki bodo tukaj izvedli organizacijo za „svoji k svojim".
Zaplenjeno!
Zaplenjeno !
Zahtevamo nadalje od vlade za vse urade po slovenskem ozemlju samo slovenske uradnike, ker sedanjim nemškim uradnikom ne zaupamo popolnoma ničesar več. Specijelno za svoj okraj zahtevamo slovensko uradništvo pri c. kr. okr. sodišču in pri c. kr. davčnem uradu istotam. Istotako poživljamo slavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice, da pošlje na slovensko ozemlje le slovenske 'uradnike in nas vendar eukrat reši sedanjih nemških uradnikov, ki so večinoma strastni nemški nacijonalci.
II.
Slavni občinski svet
Ljubljana.
Oči obmejnih Slovencev so bile vedno uprte v belo Ljubljano, odkoder smo vselej pričakovali najizdatnejše pomoči v težavnem boju za svoj narodni obstanek.
Zaplenjeno I
Bela Ljubljana pa vedno naprej v boju za osvoboditev slovenskega naroda.
Slovenci marnberškega okraja.
*
Zaključujemo današnja poročila o shodih z besedami, ki jih je spregovoril na shodH pri Sv. Urbanu urednik Spindler:
Hvaležni moramo biti Nemcem in roke jim lahko gremo poljubit, da so nas zopet enkrat krepko sunili v rebra in da so nam oni pokazali položaj, katerega mi nismo hoteli videti. Hvaležni jim moramo biti, da so v nas Slovencih s tem krepkim sunkom zbudili čut bratstva, da so nas združili vsaj v gospodarskem boju zoper nemštvo v eno odporno silo. Po dolgem času se Slovenci zopet zavedamo, da v narodnih vprašanjih — in kot tako se mora smatrati tudi boj za gospodarsko osamosvojo! — moramo iti skupno pot k skupnim ciljem. To svojo hvaležnost pa pokažimo Nemcem z doslednim izvajanjem našega gesla „Svoji k svojim!" in naša parola bodi: „maščevanje za Ptuj!"
Jtaznanjamov da Vsled stalnosti V faJkem trgu in Žalen prelagano Vinsko trgatev V „SKalni Kleti" od 4. oktobra na II. oktobra. foziVljatno Vse celjske SloVence, da se udeleže prihodnjo nedeljo ene zgoraj imenovanih slaVnosti.
StoV. delavsko podp. drnžtVo V Celjn.
Iz političnega sveta.
V	goriškem deželnem zboru so začeli slovenski klerikalci dne 28. sept. z obstrukcijo.
#
Solnograško. Deželnim predsednikom je imenovan dozdajni podpredsednik pri tržaški namest-niji grof Schaffgotsch. — Deželni zbor je sklenil protest proti „slovenskim demonstracijam" v Ljubljani. Nemških pobalinov v Ptuju, Celju in Mariboru seveda ni videl. Se poznamo!
*
V	češkem deželnem zboru so nemški poslanci onemogočili delovanje. Kako — to si lahko vsakdo predstavlja, če pomisli, kako so nemšku-tarski pobalini nastopali v Ptuju. Razbijanje pultov in stolov, tuljenje, žvižganje — to je orožje nemških poslancev na Češkem. A Čehi se ne dajo ostrašiti in tudi ne razburiti. Pač pa izjavljajo: brez češkega deželnega zbora ni tudi državnega zbora. Tako piše „Venkov", glasilo ministra Praška: „Če se v najkrajšem času ne spremene razmere, ne morejo ostati naši poslanci v večini državnega zbora in naši ministri ne dalje člani vlade." — Mislimo, da je to na mestu ne samo vsled dogodkov na Češkem, ampak baš vsled žalostnega nastopa vlade v zadevi dogodkov na Sp.
" Štajerskem in Kranjskem.
*
Izgredi v Lvovu. Nasilnost policije. 17 ranjenih. Dne 27. t. m. sta priredili poljska in malo-ruska socijalno-demokratična stranka v Lvovu
obhod po ulicah v prilog splošni in enaki volilni pravici za deželni zbor. Deputacija se podala ob enem k raznim vplivnim osebam v isti zadevi. Ko se je deputacija vrnila, se je ^zbrala velikanska množica ljudstva pred strankino hišo in so govorili množici poslanci Hudec, Daszynski in Wityk. Policijski komisar pa zapove policiji, naj ulico izprazni. Ker vsled malega prostora in ožine ulice to ni šlo tako hitro, je policija začela z golimi sabljami biti po ljudeh. 4 so težko, 13 lahko ranjenih. — Namestnik Bobrzynski je obljubil,
da bo dal postopanje policije strogo preiskati.
*
Ruska vlada najme državno posojilo v znesku 50Ö milijonov rubljev (okoli 2 milijardi kron); od tega se uporabi 300 milijonov za konvertiranje prejšnjih posojil, 150 mil. za železnice in gospodarske potrebščine države.
*
V	goriškem deželnem zboru so se zvezali slovenski klerikalci z laškimi liberalci proti laškim klerikalcem in slovenskim naprednjakom ter agrarcem. Lepe zveze!
*
V	češkem deželnem zboru so nemški poslanci hoteli svoji obštrukciji dati potreben po-vdarek s tem, da so zapeli v zbornici veleizda-jalsko „Wacht am Rhein". Vlada in celo nemški poslanci iz veleposestva so to postopanje ostro obsodili.
*
Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon o zboljšanju plač državnim uslužbencem. Zakon stopi v veljavo s 1. oktobrom.
Slovenski krčmarji! UzdeloVatclj sodoVice in poKalic 3Vati ffaraHs V Zgornji £ožttici pri Žalen postreže Vsem solidno in poiteno. SloVenci! Zahtevajte poVsod izdeteK slotfensKe tVrdKe!
Štajerske novice.
Poslanec Roblek pri vladi zaradi nemških nasilstev. V očigled dejstvu, da so nemški časopisi drzno lagali o zadnjih dogodkih na Slovenskem in da so nemški poslanci v istem smislu poročali tudi raznim ministrom, je šel minoli četrtek g. posi. Roblek na Dunaj ter bil v petek pri ministru notranjih zadev Bienerthu. V 3/4 urni avdijenci je poslanec Roblek, ki je sam bil navzoč v Ptuju in Celju, povedal ministru o vseh dogodkih suho resnico, navajajoč mu tudi posamezne slučaje nemškutarskih hudodelstev. Minister je debelo gledal, izjavil, da so mu ti podatki čisto novi in prosil, naj se mu podado vsi podatki pismeno. — Izvrševalni odbor narodne stranke je zato sestavil spomenico, ki obsega le suha dejstva, in poslanec Roblek jo izroči ministru. Tudi na Dunaju se bo izvedela resnica, gospodje! Ne bo nič pomagalo, če še tako pozivate svoje bandite, naj korajžno — molèé!
Žrtev nemškutarske fakinaže z dne 20. septembra v Celju. Pri celjskih izgredih je bil napaden tudi čevljar iz Velenja Obu; dobil je težke poškodbe na glavi.
Na
vsak način zahtevamo najstrožjo preiskavo od strani državnega pravdništva. Poživljamo pa tudi vsakogar, ki kaj o stvari ve, naj se zglàsi v našem uredništvu. Da je imela Vahtarica povod pozivati svoje-tolovaje k molku, sedaj razumemo!
Vitez Lenkh in sin, seveda Nemca, sta prišla usodno nedeljo dne 20. sept. zvečer slučajno v Celje. Kaj sta slutila, da bosta med podivjano nem^kutarsko druhaljo tako slabo naletela! Ker nista hotela vpiti „heil", ju je upijanjena sodrga napadla in težko ranila; očetu so morali šivati rano naplavi in je več dni ležal v hotelu Stadt Wien. Zcfravil ga je dr. Keppa. Sploh je podivjana in pijana druhal tisto nedeljo tako lomastila po Celju, da si človek ni bil življenja varen. Nekega 13 letnega ljudskošolskega učenca Cilenška,
ki je iz radovednosti opazoval dogodke na kolodvoru in ni hajlal, je tudi neki pobalin pretepal in ga udaril ter ranil na roki s sekirico, kakor imajo takšne nemškutarski pobalini pritrjene na palicah. Zakaj pa teh fakinov ni preiskal policaj Zintauer, ki je tako pridno poizvedoval po Slovencih, ki bi imeli prepovedano orožje.
Zaplenj eno !
Vahtarica laže, češ da mi surovo pišemo in psujemo Nemce. Naj nam samo pove en slučaj, da smo opsovali le enega poštenega Nemca. Laže, da imenujemo Nemce falote in fakine! Nikdar pravih in poštenih nismo tako imenovali, pač pa smo morali in oomo vedno tako in še hujše imenovali ono sodrgo, ki je počenjala v Ptuju, Mariboru in Celju take lumparije. Zadnja leta se je že videlo, kakor bi nameravalo priti do nekega sporazumljenja med obema narodnostima na Sp. Štajerskem. Toda prišlo je par pobalinov, in začeli so kaliti to sporazumljenje. In ne samo to, ampak na najpodlejši način so blatili po svojem časopisju našo narodnost in naš jezik; vrhunec vsega tega pa je bil tolovajski roparski napad na Slovence v Ptuju in Celju. Da moramo takšne ljudi imenovati fakine, falote in obcestne roparje, je samoobsebi umevno. Če se čutijo razni Ra-kusehi, Stigerji in Zanggerji prizadete, naj to pripišejo sami sebi, zakaj so pa pustili svojo fa-kinažo na ulico, zakaj so ti tolovaji pod njihovo zaščito pobijali in napadali Slovence ! In če se vprašamo: Kdo bo ruiniral nemške trgovce? Odgovor je nam in je tudi nemškim trgovcem na dlani: Ruinirali Vas bodo razni nemški hujskači, razni renegatski pobalini, ki jim je največje veselje in cilj življenja, pobijati s palicami Slovenstvo. Zahvalite se njim, mi pa gremo svojo pot naprej: Svoji k svojim!
Čujte, slovenski kmetje, kaj eeljski Nemci pravijo! Ker se Slovenci začenjajo postavljati v gospodarstvu na lastne noge, grozi včerajšnja „Deutsche Wacht" v imenu celjskih Nemcev, da se bode uprizoril bojkot nasproti Slovencem. Slovenski delavci baje ne bodo več na Nemškem dela dobili. (Kdo se ne smeje!) Celjani bodo baje zdaj vzeli v delo same Italijane (kakor pri vodovodu!), kot dekle bodo si najeli same Lahinje (so bolj vroče krvi!) in Nemke. .(Zaradi tega se pač slovenski kmet ne bode jokal, ker bode vsaj več družine doma imel!) Poskusili bodo baje tudi ceno hmelja umetno znižati (ali čujete to grožnjo, Savinčani ?) V ostalem postajejo Nemci s takimi grožnjami pač zelo smešni! Koliko hmelja je pa že kupil kak celjski Nemec od Vas ? Židovski kupci pa se tudi lepo zahvalijo za to lepo celjsko nemškutarsko družbo! Glede vina, s katerega „bojkotom" tudi grozijo, pa povemo Nemcem samo to, naj le gledajo, kako bodo rešili svoje pivovarnarje, slovensko vino pa bodo že pili delavci brez razločka na narodnost, kakor se je to zadnji čas pokazalo. Glede Nemcev pa vzamemo njih dobro voljo na znanje! Vsekako je pa zanimivo, da sme nemški celjski list objavljati zoper slovensko ljudstvo take razžaljive članke. Slovenci, naprej za gospodarsko osamosvojitev!
Slavni minoritski konvent v Ptuju kupuje vkljub dogodkom v Ptuju in vkljub napadom nemških časnikov na njih gvardijana Vaupotiča pri Artenjaku & Schoschteritsch, ki po izpovedbi kmetov psujeta Slovence, posebno Schoschteritsch očitno v svoji trgovini. Vzrok je malenkosten, ker je bila baje njihova dekla pri g. Senčarju razžaljena s tem, da je morala čakati v trgovini, dočim so se pomočniki zabavali z nekimi gospodičnami. Če bi bilo to tudi res, še to vendar ni vzrok dovolj, da se gre nato k Nemcem kupovat, kjer se pa njihovi dekli lahko zgodi ravno kaj takega. Vzemite si vendar vzgled pri kmetih, ki javno povejo v nemških trgovinah, da ne kupujejo več pri njih. Dokaze Vam lahko navedemo!
Nekaj sličic iz Ptuja. — Tudi v gimnazij i v P t u j u se napadajo slovenski učenci od Nemcev pred očmi profesorjev, ki ne branijo Slovencev. Slučaj: Dijak II. raz. Skuhala je bil med odmorom na dvoričču tepen od dijaka Kalb-a, sina poštnega kontrolorja, pred očmi razrednika Capilari-ja. Kalbu se ni nič zgodilo. — Višji gimnazijci Nemci psujejo svoje součence Slovence, posebno nižje gimnazijce z „windische Hunde" itd. Posebno dela to osmošolec Starckel. Če stojijo slučajno Slovenci na dvorišču ali na ulici, jih njih nemški kolegi iz oken opljujejo. — Za nedeljo 27. sept., ko se je reklo, da bodo Slovenci demorilali „Studentenheim", so imeli baje
gojenci pripravljena jajca, napolnjena s črnilom. Vsaj govorili so to okrog. Kaj je na tem resnice? Ali je ravnateljstvu to znano? — Pri izgredih 13. sept. je bil dejanski udeležen na tepežih petošolec Wally Koegler, nečak znanega „jnstičnega svetnika" Schvabe. — Tudi v trgovski nadaljevalni šoli se psujejo slovenski učenci z „windische Hunde" ali „Abzug die Windischen" itd. — V n e d e 1 j o 27. s e j? t. je šel nek fant iz Kicarja k „Brüder Slawitsch" po slovenski trak; seveda ga je mislil le kupiti ter ni mislil izzivati, ker ni poznal Slavitschevega mišljenja; a bil je malonetepen raditega! „Štajerc" pa piše, da niso proti kmetom!
V frankturtarskih barvah je slikana števil-nica ure prenovljenega stolpa cerkve sv. Duha na Grabah pri Središču. Čudimo se, da poročevalec iz ormoškega okraja v „Grazer Tagblattu" ni tega opazil, gotovo bi naročitelju hvalne himne pel. Gospodu dopisniku je najbrž malo mar za cerkve, njemu so ljubši slovenski pravdni groši, kateri se v velikonemški žep njegovega s slovenskim kruhom dobro opitanega korpusa brez upora smičejo.
Ravnateljstvu južne železnice je odposlal trg Središče že v avgustu 1907. prošnjo, naj omisli na postaji Središče tudi slovenski nadpis ter vse razglase itd. pribije tudi v slovenskem, ljudstvu razumljivem jeziku. Kljub urgiranju se ravnateljstvo dosedaj ni na vlogo odgovorilo. Gospodje poslanci se prosijo, da zadevo na pristojnem mestu sprožijo.
Nekateri slovenski trgovci se v svojih kreditnih poslih poslužujejo nemških bank, n. pr. v Celju nemške Unionbank e. — Izjavljamo, da bomo tudi v tem oziru brezobzirni!
Nemško časopisje je naravnost nesramno podlo in lažnivo poročalo o zadnjih dogodkih na Slovenskem. "Vsakega Slovenca dolžnost je, da vrne milo za drago! Ven z nemškimi časopisi iz slovenskih hiš!
Razglednice s sliko narodnih žrtev v Ljubljani dobi te dni tudi Zvezna trgovina v Celju v razprodajo. Razglednice se prodajajo v korist Ciril - M etodovi družbi. Slovenci iz Celja in drugod, kupujte!
Kdo je poročal vladi? O dogodkih v Ptuju in Celju je hitel med drugimi poročat vladi vse-nemški razgrajač poslanec Malik, ki je v Ptuju in Celju stal na čelu nemški fakinaži. Kako je poročal, si lahko vsakdo misli.
Znani celjski Oechs, katerega Evice zgodovina tvori častni list v albumu celjske nemšku-tarije, se je izrazil v pondeljek, ko so dali celjski Slovenci brati mašo-zadušnico za ljubljanske žrtve, češ: „Jetzt wird die Messe für die Laibacher Räuber gelesen!" Pošten človek ob grobovih govori dostojno! Da med poštenjake Oechsa ne štejemo, je jasno!
Celjski trgovec Zangger se baje silno jezi na Stigerja, ker je ta napravil neumnost in nosil v Ptuj svoja gnila jajca ter tam z navadnimi pouličnjaki vred razgrajal po ulicah in pomagal pretepati Slovence. Zangger je izgubil že 4 slovenske stranke-trgovce iz Savinske doline. Pravi baje, da bo oklofutal Stigerja, če mu odpove le še en trgovec. Prepričani smo, da bodo slovenski trgovci oskrbeli Stigerju še mnogo klofut!
Državno pravdništvo, kje si? Trdovratno se vzdržuje vest, da je bil 20. sept. težko ranjen nekdo iz Velenja in sicer na Kapucinskem mostu. Priče imamo, ki so videle, da se je ta dan dva neslo v bolnišnico. Kdo je tam ? Na naše vprašanje nam je vodstvo bolnišnice odgovorilo, da ni nikogar od tiste nedelje! Mi pa pravimo, da je to laž in poživljamo poklicane oblasti, da stvar strogo preiščejo in pojasnijo. Kaj se ima skrivati ? Zakaj poziva vahtarha nemškutarske tolovaje k molku?
Celjski župan Jabornegg — odstopil? Z vso
gotovostjo se vzdržuje v Celju vest, da je Jabornegg odložil županstvo in da ga tudi deputacija raznih Stigerjev, Zanggerjev, Rauscherjev in dr. ni mogla pregovoriti. Jutri je že oaje volitev novega župana. Na prvi pogled je jasno, da je to čisto navadna politična komedija. Sicer pa verjamemo, da bi se rad Jaborneg otresel odgovornosti za zavoženo mestno gospodarstvo, pa morda tudi odgovornosti za dogodke z dne 20. sept. — Lepe reči so se morale takrat goditi, da mora vahtarica pozivati svoje tolovaje k molku in da se Jabornegg brani nositi še nadalje odgovornost za nemškutarska banditstva!
a? P
o
PH O
»fn ?h
S

ce

• pH
08 h3
k OP
G8
ÖD
O
P
cž P
cS U
■Ö P
•N
É-I
O
o
Jabornegg se sramuje nemškutarskih tolovajev v Celju in tudi tistih ljudi, ki so te tolovaje nahujskali. In tisti sede v uredništvu vah-tarice. V nemških krogih po Celju se odločno trdi, da je Jabornegg Walterja pošteno prijel zaradi nesramnega tona v vahtarici in mu je ponujal zaušnice. — Mi se le čudimo, da Jaborneg more od \^lterja kaj več pričakovati, ko je vendar bil ta že zaradi hudodelstva obsojen v ječo! Kako že pravi znani pregovor?
Jabornegg kot Sokol ali: užaljeni župan. — „Deutsche Wacht" včeraj poroča, da je odstopil Jabornegg kot župan zaradi bolezni, česar pa seveda ne veruje nobena živa duša; pač pa se govori, da so nemški burši priredili sliko z Ja-borneggom kot Sokolom in ga zasmehovali, ker je poklical vojaštvo, predno je bilo par Slovencev ubitih.
V	preiskovalnem zaporu se nahaja par nemških junakov od 20. t. m., med njimi Derganc ml., Zuzi, Mölsack itd. Čudimo se, da ni zaprt tudi že visokošolec Chrön, za katerega so priče, da je metal kamenje v šipe na slovenskih hišah in da je na ulici nekoga pobil na tla. — In ta fanté je „pumpal" nedavno temu pod lažnivimi pretvezami po Gornjemgradu pri slovenskih ljudeh denar?!
Korajža velja! Tako si mislijo naši celjski nemški tolovaji, zato zdaj v Vahtarici nujno pozivajo svoje „somišljenike", naj strogo molče o dogodkih v noči 20. sept. v Celju. Ti banditje morajo imeti prokleto mnogo na vesti, če se tako silno bojijo, da pride resnica na dan. In vendar bo prišla na dan!
Dvojna mera. Zoper nemškutarske pobaline, ki so v Celju pobijali šipe, se je naperilo polno ovadb z dokaznim materijalom — državna pravd-ništvo jih je pustilo mirno hoditi po svetu. Faate pa, ki se v Sevnici pobili šipe, so takoj zaprli. To si bomo zapomnili!
V	Sevnici so se nekateri spozabili in menda v pijanosti pobili okna na šulferajnski šoli. Obsojamo to odločno in ponovno odločno in strogo svarimo somišljenike pred vsakim nepremišljenim korakom in vsako nasilnostjo. Krivce iz Sevnice so vjeli in že danes se vrši zoper nje razprava. — V posto panju sodnije zoper te fante in zoper nemške tolovaje v Celju vidimo seveda velikanski razloček. O tem še bomo spregovorili.
Štajerski nemški deželni poslanci so storili sklep, s katerim so pohvalili nemško fakinažo v Ptuju, Mariboru in Celju za njen nastop „za čast nemštva". Slava poslancem, ki slavijo tolovaje, katerih se je celo Ornig začel sramovati!
Kaj so branili v Celju? Repa, krčmar na Črni Gori pri Ptuju in Ornigov hlapec, je bil tudi dne 20. sept. med nemškutarsko fakinažo v Celju in je pripeljal s seboj tudi 15 letnega fanta Kopšeta. Ko je pa zadnjo nedeljo razbijal s svojo bando po Črni gori, je vpil: „Jaz si štejem v čast, da sem šel v Celje branit kmečki stan!..." — Haha! Z razbijanjem po slovenskih glavah, tudi po glavah slovenskih kmetov, so branili v Celju kmetski stan! Zato je bil Linhart s svojo fakinažo v Celju. Hvala, da vemo!
Za narodni sklad je vposlal g. F. Zupančič, krčmar v Lembergu, vsled poravnave z gospodom Baštevcem iz šmarske okolice, katerega je žalil, 100 K. — Želimo si mnogo takih poravnav!
Za narodni sklad je nabral napredni mladenič Fran Ferlež v gostilni g. Ahtika v Šibe-niku na odhodnici gostilničarja samega in dveh k vojakom odhajajočih tovarišev «gg. Jožefa Sivka in Mihaela Čretnika 4'50 K. Hvala! Narodnjaki, lep vzgled!
Shod v Ljutomeru je glavarstvo prepovedalo. Jasno nam je bilo to takoj, ko smo citali v graški tetki „Tagespost" dopis iz Ljutomera, v kateri je znani Voller naravnost zapovedal, da se mora shod prepovedati. „Soll auch in Luttenburg Blut fliessen?" (Ali naj tudi v Ljutomeru kri teče?) je vprašal prav predrzno v imenovanem listu nemškutarski mazač. Jasno je, da je padlo po tej prošnji glavarju srce v hlače! In vendar bomo zborovali!
Iz domobranske vojašnice v Celju čujemo glede stotnika Schreyerja, glede katerega smo imeli že enkrat dvomljivo čast nekaj poročati, zopet stvari, katere bomo, ako njegovi predpostavljeni ne poskrbe takoj za red pri njegovem oddelku, brezobzirno in v taki luči razkrili, da bodo vojaške oblasti debelo gledale. Suvati, pso-vati, po nepotrebnem zapirati naših fantov kratko-malo ne pustimo. Tudi po mestu pusti ta človek
hoditi moštvo svoje stotnije v takih oblekah, da so kakor strahovi v judovskih časih in se fantje sramujejo. Zahtevamo človeško ravnanje z moštvom, sicer postanemo brezobzirni!
Škandal! Kraj ni šolski svet v Šmarjeti pri Rimskih toplicah ima samonemški pečat. Nedavno je poslal občinskemu uradu Sv. Krištof pismo s samonemškim naslovom.
Zaplenjeno!
Trgovci v Savinski dolini so sklenili, da jih bo odslej zalagal z blagom g. Anton Cvenkl, trgovec v Št. Petra ob Savinji, ki seveda razširi svoje podjetje. To jo veselo znamenje narodne zavednosti naših Savinčanov, in mi radostno pozdravljamo ta korak k gospodarski osamosvoji od nemškega kapitala. V tem smislu povsod naprej! Poživljamo slovensko trg. društvo, da zdaj zastavi svoje sile!
Črne zastave so izobesili celjski Slovenci minoli pondeljek, ko se je brala maša zadušnica za ljubljanske žrtve. A zastave so tako zbodle vest celjske nemškutarije, da jih je magistrat dal odstraniti.
Zaplenjeno !
Poravnani prepiri. Urednika V. Špindler in J. Lešničar v Celju sta svoječasno naperila tožbo proti bivšemu uredniku „Slov. Gospodarja" F. Leskovarju. G. dr. Karba iz Vranskega in g. Franjo Jošt iz Celja pa proti sedanjemu uredniku „SI. Gosp." Fr. Rakoviču, vsi zaradi razža-ljenja časti. Na drugi strani je bila vložena tožba od kler. posojilnice v Celju zoper urednika „N. L." V. Spindlerja. Te dni bi se imele vršiti razprave pred porotniki v Mariboru, oziroma Celju. Z ozirom na zdajni narodni položaj, ko treba napeti vse sile zoper narodnega nasprotnika v gospodarskem boju, pa se je dosegla obojestranska poravnava. Zadevi Spindler-Lešničar kontra Lesko-var in klerikalna posojilnica kontra Spindler sta se kompenzirali, v slučajih dr. Karba - Jošt pa ima Rakovič plačati stroške in po 100 kron za Ciril-Metodovo družbo.
Linhart hoče na vsak način postati „sve-tovnoslaven". Zdaj farba v „Štajercu", da dobiva grozilna pisma, pa da se jih nič ne boji. Sirota ! Mi pa pravimo: onečaščena bi bila vsaka roka, ki bi se Linharta samo dotaknila!
Pri Sv. Trojici blizu Rogaške Slatine so se vršile dne 26. sept. občinske volitve. Klerikalci z nadžupnikom Korošcem na čelu so se hoteli občine polastiti, pa so se ponesrečili.
Poziv! Vsi, ki so bili dne 20. sept. v Celju od nemškutarskih tolovajev bodisi na zdravju bodisi na imetju poškodovani, odnosno vsi, ki imajo kake podatke, naj se oglase ali v uredništvu „Narodnega Lista" ali „Domovine" ali pa v katerikoli slovenski odvetniški pisarni.
Velikosrbska propaganda? Nemško časopisje se je že izpsovalo in stežka najde kako novo „bombo" zoper Slovence. Zato je zdaj iznašlo strašno novico, da je ljubljanskih dogodkov kriva velikosrbska propaganda, ki dri je baje tudi že — bog nam pomagaj! — v Ljubljani! Kaj pa ko bi državno pravdništvo v Celju začelo preiskovati, je-li so tudi celjski dogodki plud kake velikosrbske zarote. Morda je pa hotel mladi Derganc uresničiti tudi pri nas kako jugoslovansko kraljestvo? Morda se je zbudil v njem čut, da je še v njem nekaj jugoslovanske krvi?
Na smrt obsojen je bil pred mariborskimi porotniki dne 29. sept. Franc Šuper iz Zalesne, ki je 21. avg. t. 1. v Lacheinerjevi gostilni v Mariboru ustrelil svojo ljubico, natakarico Terezijo Vogfrinec. Obsojen je na vešala.
Ribnica na Pohorju. Prihodnjo nedeljo dne 4. oktobra se vrši pri nas protestno zborovanje proti nemčurskim izgredom v Ptuju, Mariboru in Celju. Na dnevnem redu so tudi važni sklepi glede skupnega nastopanja vseh Slovencev maren-berškega okraja proti skupnemu sovražniku, Zborovanje se vrši pri g. Ptačniku po 9. uri dopoldne. Slovenci z Ribnice, Janževega vrha in Lehna, udeležite se do zadnjega vsi brez razlike političnega mišljenja tega za nas velevažnega shoda.
Okrajni odbor narodne stranke za šo-štanjski okraj priredi v nedeljo dne 4. okt. shod v Ravnah s sporedom: pouk o čebelarstvu, dogodki v Ptuju, Celju, Mariboru in Ljubljani.
Štajerski deželni zbor. Seja 29. septembra. Roškarjev predlog v zadevi podpore po ujmah poškodovanim v okrajih Št. Lenart—Maribor— Slov. Bistrica se izroči finančnemu odseku.
Žganje in cukerček, to je sredstvo nemških trgovcev, da si pridobijo slovenske kmečke ljudi.
Kaplan Kovačič iz Šmartna v Rožni dol. je bil dne 24. sept. zopet obsojen na 6 dni zapora odnosno 60 K kazni za razne nesramne in iažnjive napade zoper nadučitelja na okrajni šolski svet. To je v teku dveh let že četrta obsodba.
Slovenskim visokošolcem in abiturijentom !
Z ozirom na izgrede zadnjih dni in na naravnost divjaško postopanje Nemcev proti Slovencem priporočamo slovenskim visokošolcem, naj vzamejo vsi, ki jim le količkaj dopuščajo razmere, odhod-nico z nemških šol ter se vpišejo na češke visoke šole v Pragi, zlasti pa bojkotirajo graško univerzo in tehniko. Ni tu treba govoriti posebej o veliki moralni in duševni izgubi, ki jo trpe slovenski akademiki v tem provincijalnem ,glavnem' mestu, ki izobrazbeželjnemu dijaku razven nem-škonacijonalne nestrpnosti sploh ne nudi ničesar! Slovenski dijaki so dali doslej Gradčanom na leto čez 100.000 kron zaslužka. Proč od Gradca! to bodi odslej bojni klic slovenskemu visokošolskemu dijaštvu. Slovenski narod bo gotovo simpatično zasledoval to gibanje ter se rad spominjal „Slovenskega podpornega društva v Pragi",
Zaradi hudodelstva posilstva je obsojen na 2 leti težke ječe 17 letni Jožef Hebar iz Sejanc pri Ormožu, ker je dne 19. avgusta t. 1. zvečer posilil neko 15 letno dekle iz Cvetkovc.
Zborovanje južnoštajerskega železniškega odbora se je vršilo dne 27. sept. v Ptuju. Zborovanje je vodil dr. Ploj. Govorilo se je edino o progi, ki bi naj vezala Srednji Štajer po najkrajši poti s Ptujem. Zastopniki Radgone so ostro zastopali stališče, naj gre železnica od Radgone čez Sv. Lenart v Ptuj, medtem ko so Ptujčani in Lenarčani zastopali mnenje, naj bi šla železnica od Purkle čez Sv. Lenart v Ptuj. — To slednje miienje je dobilo večino in se je sprejela tozadevna rezolucija.
V	Petrovčah se je dne 27. sept. poročil g. Anton Straka, kaznilnični adjunkt, z geo Josi-pino Bračič hčerko umrlega vpokojenega postaje-načelnika Bračiča v Celju.
Namesto vencev narodnim žrtvam v Ljubljani so darovali celjski slovenski dijaki družbi Ciril-Metodovi K 32.
S kuhinjskim nožem je zabodel dne 19. avg. t. 1. v Brumnovi gostilni v Lahoncih pri Ormožu mizar Jakob Klemenčič iz Lahonec kočarja Matija Cvetka. Oba sta skupaj pila. Vsled malenkostnega prepira je zabodel Kiemenčič Cvetka s kuhinjskim nožem, ki je ležal na mizi, v prsi, da je ta čez četrt ure izdihnil. Klemenčič je bil dne 25. sept. pred mariborskimi porotniki obsojen na 3 leta težke ječe.
Celjski poštni urad nam poroča, da se je urednik vahtarice nahajal v telefonski guvoril-nici, ki je vsakomur pristopna, ko je v nedeljo 20. sept. opazoval iz okna nemške junake, kako so udrihali po slovenskih bučah. Vzamemo to na znanje!
Celjsko fakinažo, ki je Slovence pretepavala, so šli podkrepit tudi uradniki in pisarji Prymove tovarne na Polzeli. — Polzelani in trgovci, zapomnite si to!
V	Št. Jurju ob j. ž. zboruje čebelarska podružnica v nedeljo dne 4. oktobra ob 3. uri popoldan pri šolskem čebelnjaku. Na vsporedu so volitve ter predavanje potovalnega učitelja gosp. Jurančiča.
V	Šmarju pri Jelšah predava v pondeljek dne 5. oktobra od pol 10. ure naprej potovalni učitelj g. Jurančič pri čebelnjaku g. Ferlinca o dobavi medu in o vzimovanju čebel. Vse čebelarje vabi „Slov. čeb. društvo za Sp. Štajer".
Trgatev v ljutomerskih goricah se bo začela prihodnji teden. Vreme upliva tako ugodno, da bo izborna kapljica. Tudi cene bodo primerne. Slovenski gostilničarji, pokažite, da vam je resno geslo: Svoji k svojim!
Branjar Konrad Jug v Ptuju razširja neresnične vesti, da čakajo slovenski kmetje po deželi Nemce s sekirami, noži itd. Ker s tem slovenske kmete na nečuven način obrekuje, mu za danes prijateljski svetujemo, naj takih laži ne trosi, ker bi bili sicer prisiljeni, mu drugače zavezati usta.
Kozjanska poštna nadzornika. Dva tukajšnja nemška gospodiča hodita na tukajšnio pošto in pregledujejo se ob tej priliki tudi^^idno vsa pisma, ki pridejo ali se odpošljejo iz Kozjega. Poživljamo gospo poštarico, da spodi ta „inšpektorja", ki nimata nobene uradne legitimacije za vpogled v poštno upravo, enkrat za vselej.
Celjskega policaja Gratschnerja,
Zaplenjeno !
Danes teden, ko je citai o sebi v Nar. Listu, je prišel v noči v Krušičevo kavarno in tam razgrajal kakor kak pijanec, psoval na „windische Bagage", „windisches Gesindel", na „Hunds-menscha" pri Narodnem Listu, se zapridušal, da ga ne bomo ob kruh spravili itd.
Zaplenjeno !
— V ostalem pa nam je policaj Gratschner preneznatna osebica, da bi se zaradi njega in njegovih kavarnskih pijanih nastopov razburjali. Punctum!
Celjska policija je baje po nalogu državnega pravdništva po uredništvih celjskih listov poizvedovala po pričah zoper razne nemškutarske hudodelce. Čudno! Saj je baš policija sama v prvi vrsti in glavna priča zoper posameznike. Ako ona izpove vse po pravici, drugih prič sploh treba ni.
Že čutijo ! Celjski nemški trgovci so poslali k Jaborneggu deputacijo, ki je zahtevaia od njega, naj prepreči nadaljno lopovsko pisanje vahtarice, češ da jim to silno škoduje. Jabornegg je na to baje Walterja pošteno opsoval. Očital mu je baje nezmožnost. Kako prav imamo, ko na drugem mestu trdimo, da bodo nemškutarski hujskači sami minirali nemške trgovce. Le naprej!
Zaradi pobijanja šip na šulferajnski šoli v Sevnici so bili danes v Celju pred okrožno sod-nijo obsojeni sledeči: Poljanec na 4 tedne navadne ječe, Simončič in Vizjak vsak po 3 tedne navadne ječe, Smole iz Ljubljane na 14 dni zapora. Spoznalo se je, da so ravnali obsojeni v pijanosti in razburjenosti zaradi političnih dogodkov zadnjih dni. Vsi so doslej nekaznovani. Škodo, ki pa znaša le okoli 80 K, so poravnali že pred obravnavo.
Za družbo sv. Cirila in Metoda sta nabrali v Mozirjuj gca Štefka Je^še in ga Marica Blaž 40 K in sicer: 20 K za „šnajtfedro" za dr. Žerjavov klobuk, 20 K pa mesto venca na grob 20. sept. padlih, nedolžnih žrtev.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. Avgust Drukar, c. kr. notar v Gornjem gradu, znesek 10 kron kot dar gostov v gostilni Trobej in svatov Franceta Pavlinšeka v Gornjem gradu ob novici o narodnih žrtvah z dne 20. septembra 1908.
Na mednarodni hmeljski razstavi v Berolinu je tudi spodnještajersko hmeljarstvo častno zastopano in sicer z 20 vzorci. Poljedelsko mini-sterstvo je dalo g. nadučitelju Petričeku, tajniku hmeljarskega društva, v svrho študija hmeljske razstave potovalni štipendij.
Zavedni Kozjani. Ko je prišel minuli petek obiskat mariborski trgovec in krojač A. Starckel svoje odjemalce, so ga vsi Slovenci, pri katerih je prejšnja leta mnogo skupil, spodili, češ, da pri takih ljudeh, katerim samo slovenski denar diši, kateri pa imajo svoje pomočnike za pretepanje in izzivanje Slovencev, ničesar ne naročajo. — Starckel-u prav toplo priporočamo, naj gre raje „v rajh na kšeft", somišljenikom pa, da nas posnemajo!
Mozirje. V nedeljo dne 4. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v Mozirju veliki protestni shod. Zavedni Slovenci, Vaša častna dolžnost je, da se tega velevažnega shoda vsi udeležite brez strankarstva! Pokažimo z velikansko udeležbo, da smo Slovenci čvrsti narod, pokažite Vi kmetje, da se zavedate svoje narodnosti!
sleparjenje južne železnice v Laškem trgu. Dne 29. septembra je bila pred poroto na Dunaju končno ta zadeva rešena. Bivši asistent južne železnice, ki je sleparstvo z znanimi 40.000 kron izvedel in sicer s pomočjo diurnista Engelbrechta, je obsojen na 3 leta ječe. Engelbrechta pa so spoznali zdravniki za duševno ne popolno razvitega in je oproščen.
Shod za Slovence se je vršil v Zagrebu. Poročali so razni vodje hrvaških strank o dogodkih na Slovenskem. Izreklo se je ogorčenje nad nemško nasilnostjo in sožalje Slovencem za ljubljanske žrtve. Posi. Radič je izjavil, da se mora delati na popolno iztrebljenje nemškega vpliva iz Hrvatske!
V Ptuju je v noči 28. sept. umrl orožniški stražmešter Šlamberger. Zadela ga je kap.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami Vilko Weixl v Mariboru, gosposka ul. št. 33. je za naš Maribor in okolico edina narodna trgovina ter opozarjamo narodno občinstvo kakor tudi dijake, da kupujejo svoje potrebščine le v tej trgovini. — Opozarjamo šolske zavode, krajne šol. svete in slovenske občine, da pri njem tudi lahko naročajo šolske knjige, tiskovine itd., katere se vam nemudoma preskrbijo.
Nemška agrarna stranka na Štajerskem se je posvetovala o načrtu volilne preosnove za deželni zbor in je v glavnem ž njim zadovoljna, le glede razdelitve okrajev ima svoje želje.
Iz šole. Nadučiteljem v Loče je imenovan g. F r. Š e g u 1 a, dozdaj učitelj v Majšperku, v Stu-denice g. Jožef K o ki iz Sp. Poljskave, v Sela g. Rud. Kocmut od Sv. Barbare v Halozah, na Ptujsko goro g. L e o p. Č u 1 k iz Dobrne. —-Definitivni so postali učitelji ozir. učiteljice: v Dramljah gca Terezija Čvar, pri Sv. Križu na Muiskem polju g. KarlMavrič, v Selah pri Ptuju gospa Karolina Kocmut, v Novi cerkvi pri Celju gca Marija Pavlošič, v Št. Florijanu pri Rogatcu gca Karolina Greha r. — V Št. Juri v Slov. gor. je premeščen g. Juri Ž eleznik.
Iz Ptuja. Nemške barabe v Ptuju še ne dado miru. Da bi razburjali javnost, so zadnji teden po nemških časopisih in po mestu trosili vest, češ, da pride v nedeljo (27. sept.) v Ptuj vse polno slovenskih kmetov iz okolice, ki bodo napadli Ptuj itd. Jasno je, da je to bilo vse napeljano na to. da razburjajo duhove v mestu in morda zopet uprizorijo kak 13. sept. To se jim ni posrečilo. Naši kmetje so prepametni, da bi šli ptujskim tolovajem na limanice. Iz jeze, da ni prišlo do spopadov, so nato pijani nemški banditje celo noč od nedelje na pondeljek razgrajali po mestu in v pondeljek zjutraj ob 5. uri so pobili šipe na slovenskih hišah (Narodni dom, Mahorič, prošt itd). Storilce, (med njimi nekega akademika (??) Lacknerja). 4 na številu, so takoj zaprli. Dasi je bilo prejšnji večer v mestu vse polno orožnikov, ki bi menda imeli čuvati Ptuj-čane pred napadom „okoliških kmetov", so vendar ti banditje neovirano zvršili svoje delo. Tako se skrbi za varstvo Slovencev! — Ptujski občinski svet je na to takoj v pondeljek storil sklep, da obsoja to početje! Ali je že tudi Orniga in Plach-kija začelo biti sram teh falotov? Ali pa se Ornig in Plachki in dr. tudi zavedajo, da so isti in enaki falotje „branili" ptujsko nemštvo dne 13. sept.? Da, da, renegatska mularija Vam rase čez glavo in Vam križa vaše nečedne račune!
Zaplenjeno !
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Imenovanje. Za predsednika deželne komisije za dohodninski davek in prizivne komisije za osebno dohodnino na Kranjskem je imenovan dvorni svetnik in finančni ravnatelj Alojzij Kliment.
Dunajski Čehi nameravajo ustanoviti stalno češko gledališče.
Madžarizovanje Reke. „Novi List" piše, da je poklical inšpektor kr. ogrskih državnih železnic v Reki v nedeljo železniške delavce in jim prebral odlok trgovskega ministra, po katerem si morajo delavci, ki niso še ogrski državljani, pridobiti ogrsko državljansko pravico tekom treh mesecev. Kdor ne zna ogrskega jezika, se ga mora naučiti tekom šestih mesecev, če ne, izgubi službo.
V Kočevje so nedavno priredili Slovenci izlet. Kočevski Nemci pa so jih napadli, kakor minolo nedeljo ptujski roparji Slovence. Kakšni pristni Nemci pa so med to svojatjo, kaže, da je eden voditeljev kočevskih Nemcev vpil in tulil: „Heil! Jebem ti sveca! Heil!" — Sicer pa se je tudi med ptujskimi razbojniki nahajal marsikateri, ki je tulil: „Heil! Krščen duš! Heil!" — Heil takemu nemštvu!
Koliko je škode v Ljubljani? Nemški listi so pisali, da je na pobitih šipah v Ljubljani škode 50 do 60.000 kron. Sedaj pa čitamo takisto v nemških listih, da je sodna komisija cenila vso škodo na 8443 K 56 vin., od katere vsote odpade na kazino 3929 K 50 v. Sedaj razumemo zahtevo Nemcev, da se jim naj nemudoma izplača odškodnina v znesku 50 do 60.000 kron. Radi bi pobasali v svoj žep 40 do 50.000 kron, da bi se na ta način oškodovali za grozeči bojkot. Toda ta piemeteni načrt se jim ni posrečil.
V Celovcu se nemški fakini kajpada niso mogli vzdržati, da ne bi pokazali svojega „štram-tajč"-prepričanja. Zato so nedavno temu razbijali po slovenskih hišah. Heil!
Tabor na Veliki Otavi pri Šempasu na Goriškem. Pred 40 leti se je vršil veličasten tabor na Veliki Otavi. Nad 10.000 ljudi je bilo zbranih. Glavni govornik je bil nepozabni dr. Lavrič. V spomin na ta tabor je priredi ob 4 0-letnici dne 18. oktobra t. 1. na istem,pro-storu iiov velik tabor. Navdušenje za ta „tabor" narašča med goriškimi Slovenci in naraste gotovo v veliko impozantno udeležbo.
Zveza slovanskih časnikarjev. Poroča se, da vlada ni potrdila pravil zveze.
Hrvatov in Slovencev ne sprejemajo v službo! V nedeljo dopoldne se je zglasil pri načelniku kurilnice na južnem kolodvoru v Ljubljani delavec, doma z Reke, proseč ga, da bi ga sprejel v služao. Načelnik mu je odgovoril: „Ce bi vi bili Nemec, bi vas takoj sprejel, Slovenca ali pa Hrvata pa ne sprejmem nobenega". Priobčujemo to brez komentarja, opozarjamo na to postopanje načelnika kurilnice v Ljubljani naše državne poslance.
Na železnici Trebnje-Št. Janž na Dolenjskem je bila železniška uprava tako nečnveno drzna napraviti nemško-slovenske napise, nemške na prvem mestu, ker vsi ugovori v javnosti in protesti občin niso nič pomagali, je ljudstvo seglo po samopomoči. Zamazalo je vse nemške napise! • Boroveljska puškarska družba P. Wernig, ki je slovensko podjetje, silno napreduje. Podjetje se poveča. Nemce to silno grize.
Slovensko ženstvo ministru Prašku. V Ljubljani krožijo med slovenskim ženstvom pole z adreso na češkega' ministra-deželana Praška v svrho pobiranja podpisov. Adresa slove: „Vaša prevzvišenost! Žepstvo obupane Ljubljane, katero je čutilo v Ptuju moč nemške kulture in nemške pesti, se zateka k Vam, prevzvišenost. Sin ste mogočnega slovanskega naroda, zatorej nas, ki smo v nesreči, ne morete in ne smete prezreti. Naši zidovi so obškropljeni s krvjo krivično prelito in po naših bolnicah se še zvijajo obstreljene žrtve. Toda vse to še ni nasitilo tistega, tudi pri bratih na severu v žalostnem spominu stoječega germanskega furorja. Ta divjä proti Ljubljani, ker se mu je sprožilo še premalo pušk, ker se je prelilo še premalo slovenske krvi. Žali bog tudi iz ministerstva se oznanja črna vojska proti našemu mestu, katero se naj potepta v tla. dočim naj ima razdivjano nemštvo v Ptuju, Mariboru in Celju tudi še nadalje svoje gorko gnezdo. Prevzvišenost, tega ne dopuščajte! Preskrbite pravico tudi s krvjo obliti beli Ljubljani."
Za nagrobni spomenik padlim žrtvam v Ljubljani je dovolil mestni občinski svet ljubljanski 1000 kron.
Mestna hranilnica v Radovljici je darovala za pogorelce na Bledu 1000 kron.
Novi srbski patrijarh. Dne 22. t. m. je bila v Karlovcu volitev srbskega patrijarha. Izvoljen je kandidat madžarske vlade Lucijan Bogdanovič.
40 letnico obstanka je slavilo dne 20. t. m. društvo tiskarjev na Kranjskem. Slavnost je bila v Ljubljani.
Goriško. Napredni goriški časopis „Soča" in agrarni „Naš glas" kličeta resno k skupnemu delu vseh slovenskih (klerikalnih in neklerikalnih poslancev) v deželni zbornici posebej v narodnih in gospodarskih vprašnnjih.
Naša „narodna" duhovščina! V Tržiču na Gorenjskem so Nemci otvorili šulferajnsko šolo, v katero se je zapisalo — 20 otrok. Koliko je med njimi Nemcev? A zanimivo je, kar poročajo nemški časopisi, da je tamošnji župnik Spendal (baje Slovenec!) ljubeznivo obljubil, da bo poučeval v tej ponemčevalnici in poneumnjeval-nici krščanski nauk nemški. Za par grošev — in če hudiču se zapiše naš „narodni" duhovnik!!
Končana stavka. V Leykamovih papirnih tovarnah na Kranjskem je končana stavka. Zahteve delavstva so baje skoro vse izpolnjene.
>CO
cö
ctì
CO
co
co
•OD
>co
co
'OD
co
Tako lažejo. „Resnicoljubna" graška „Tagespost" je „pogruntala", da je bil pokojni od vojakov ustreljeni Lnnder svoj čas gojenec šul-ferajnske šole v Šiški. Lunder je star 22 let, šišenska šulferajnska šola pa se je ustanovila šele predlanskim. Graška „Tagespost" misli, da živimo mi Slovenci na Gornjem Štajerskem, v domovini „Todeljev".
V Ljubljani se je ustanovil informacijski odsek, ki natančno preiskuje vse dogodke ter bo sestavil obširno in temeljito spomenico na vlado.
Kranjska hranilnica v Ljubljani, ki je obogatela od slovenskega denarja, bo sedaj tudi občutila slovensko zavednost. Več stotisoč kron so že vzele slovenske stranke iz nje in naložile v narodnih zavodih. Kranjska hranilnica je bila v zadnjih letih opora kranjske nemškutarije.
Ljubljanski škof Jeglič je pisal enemu nemških vodij grofu Barbo strašno ponižno pismo, v katerem ga prosi odpuščanja, da je Slovencem v Ljubljani zavrela kri. „Tagespost" je škofa kajpada zelo pohvalila. Boljše pa je menda zadel neki dunajski list, ki je o škofovem pismu poročal pod naslovom „Der heuchelnde Hetzbischof" (hlineči se škof-hujskač).
Slovensko gibanje v Kočevju. V srce človeka veseli življenje, ki se je začelo na Kočevarskem. Ustanovljena slovenska posojilnica krasno uspeva in ima v sredi Kočevja krasno hišo. V kratkem dobi Kočevje slovenskega trgovca in slovenskega gostilničarja. Nastanili se bodo v najbližji dobi: več slovenskih obrtnikov, slovenski odvetnik. — Ustanovilo se bode tudi na Kočevarskem več slovenskih šol.
Češki poslanci iz Moravske so poslali izjavo sožalja beli Ljubljani.
Drugi milijon je doseglo število obiskovalcev jubilejne razstave v Pragi dne 22. t. m.
Na Jesenicah je povozil vlak naddavkarja Terčka iz Sarajeva. V zadnjem hipu je hotel prestopiti v drug vlak.
35 tisoč kron je zapustil profesor dr. Ditti mestni občini ljubljanski.
Umrl je v Dragi pri Moščenicah na Kranjskem dne 15. t. m. v 73. letu starosti g. Josip Šuman, dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v pokoju.
Delavski dom v Podljubelju pri Borovljah hoče postaviti slov. kršč. soc. zveza za Koroško, češ da hoče s tem ubijati upliv in naraščanje soc. demokracije. Stavba bo stala 20.000 K. Ne vemo, če nimajo koroški Slovenci ravno več nujnejšega narodnega dela, kakor zidati tako drage stavbe!
Odbor „Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. soglasno sledečo izjavo: Odbor „Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" izreka v imenu Korošcev slovenski prestolnici Ljubljani na nedolžno preliti slovanski krvi najglobokeje sožalje, obsoja Zaplenjeno !	, votira v znak
sočutja za nagrobni spomenik nedolžnih žrtev 50 kron ter izraža svoje veselje, da je v razdvojenih bratih moč sovraštva rodila moč ljubezni.
Rusi na grobu narodnih žrtev v Ljubljani* Minuli pondeljek se je mudila v Ljubljani depu-tacija Rusov, ki so položili na grob narodnih žrtev Lundra in Adamiča krasen venec z rusko trobojnico in napisom: „Nedolžnim žrtvam nemške zlobe — ruski bratje."
Pozivanje na bojkot v vojašnici. V kasarni 27. pešpolka (znani belgijci!) je častnik Kaiser-feld zabičal vojakom, da morajo kupovati samo v nemških trgovinah. — Tako! In mi naj bi ne smeli pozivati našega ljudstva k bojkotu nemških trgovin?!
Zaplenjeno !
Zaplenjeno I
Povdarjal je dalje, da vlada v mestu popolen mir, odkar je prevzel vodstvo policije zopet župan Hribar. — Nato se je v posebni rezolnciji izrekla odločna zahteva, da mora deželna vlada uradno popraviti lažniva, obrekovalna in nesramno izzivajoča poročila nemških listov. — Sklenilo se je končno zahtevati od deželnega odbora takojšnjo rešitev sklepa mestnega obč. sveta v zadevi samoslovenskih uličnih napisov.
Kmetje! HrcdniH ptnjsfyga,Štajerca, je V nede jo 20. tn. n. pripeljat ptnjsHo fatsinažo razgrajat V Celje in pobijat JloVence !
Zveza narodnih društev.
Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je imel svoj II. izvanredni občni zbor v pondeljek dne 28. sept. (.Obvestilo smo za zadnjo štev. žal prepozno sprejeli. Op. uredn.)
Veselica Kluba slov. napr. akademikov v Celju. (Iz poročila predsednika na izvanrednem občnem zboru.) S ponosom se lahko oziramo na našo prvo prireditev, ki je res sijajno in čez vse pričakovanje dobro vspela. Nikdar nismo mislili, da postane naša veselica političen dogodek, zaradi katerega je bila vsa slovenska in nemška narodnost razburkana. Nasprotniki naši so hoteli spremeniti našo slavnost v politično demonstracijo; s svojim nasprotovanjem in strahovanjem so sicer zmotili tuje in nekaj domačih, slavnosti sami pa niso mogli škodovati . . . Zbralo se je na slavnosti čez 300 ljudi; točno ob 7. uri se je pričel koncert z godbeno točko, ki je kakor ostale pod vodstvom gosp. kapelnika Koruna izborno vspel. Mešani kakor moški zbori so se pod spretnim vodstvom g. dr. Gvidona Serneca naravnost mojstrsko prednašali. Kakor smo že vajeni, nas je tudi tokrat naš „Sokol" pod vodstvom brata Smertnika očaral s krasnimi prostimi vajami. Umetniško dovršeno je konečno g. Bukšek pred-našal na glasovirjn spremljan od gdč. Mile Ser-nečeve Romanco iz Taunhäusera. Po vsporedu se je razvila prisrčna prosta zabava, ki je trajala do ranega jutra. Videli smo na slavnosti zastopane vse sloje, bila je prava ljudska slavnost. V šotorih so sodelovale sledeče dame oz. gospodje: v kavarni ga. dr. Kukovec, gdč. Vrečer; v plan. koči gosp. Selišek, ga Laznik gdč. M. Hrašovec, Leskovar in Mos; v slaščičarni g. Kalan, gdč. Kalan in Simonišek; v cvetličnjaku gdč. Cilenšek, Vasič in ga Dolar; v cig. šotoru: gdč. Sernec Mila in Zörer; v tobakarni: g. Anderwald in gdč. Ban; v šaljivi pošti: gdč. Gregorin, Kokalj in Meglič, pri Buteljkah ga Benčan in gdč. Vrečko; pri bufeju g. dr. Karlovšek, Salmič in Videnšek; pri šampanjca g. dr. Štiker in gdč. Mei. Sernec; pri vinu in pivu: g. Kapus, Pick, Rebek in gdč.: Stelzer, Strauss, Žegan in Stropnik. Pri vinski trgatvi je bil stražnik abit. Suhač in iur. Šribar. V separeju za gospode pa je mlada dama (iur. Hrašovec Milko) prodajala poljube.
Zahvala. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju izpolnjuje prijetno dolžnost, da se najiskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so s sodelovanjem pripomogli do sijajnega vspeha slavnosti. Zahvaljujemo se si. damskemu odseku, posebno njega predsednici g. dr. Kukovec, ki je vzela z znano požrtvovalnostjo oskrbo šotorov v roke; vsem cenj. pevkam in pevcem, posebno g. pevovodju g. dr. Gvid. Sernecu, ki so s svojim vrlim nastopom pod spretno roko pevovodje dosti pripomogli k lepemu uspehu; g. Bukšeku za prijazno sodelovanje in gospici Mili Sernečevi za spremljanje na glasovirju; sL tel. društvu „Celjski Sokol", posebno njega načelniku br. Smertniku, ki so nam pri pripravah mnogo pomagali in s svojim nastopom pri slavnosti želi obilo zaslužene hvale; si. Darodni godbi, ki je pod vodstvom kapelnika g. Konma prav pridno svirala; si. Posojilnici in Čitalnici za brezplačno prepustitev prostorov; si. slovenskemu časopisju za prijazno objavljanje reklame za našo slavnost; vsem cenjenim gospicam in gospodom, ki so iz prijaznosti prevzeli predprodajo vstopnic po Spod. Štajerskem; končno vsem tistim, ki so za našo slavnost kaj darovali, oziroma z dobrimi nasveti šli na roko. Najboljša zahvala vsem pa bodi lep uspeh, katerega je veselica dosegla.
V Celju, 28. sept. 1908.
Za klub slov. napred. akad. v Celju.
Milko Hrašovec, Vojteh Hočevar,
tč. predsednik	tč. tajnik.
Otro&kl zbor v Narodnem domo v Celju
prične z vajami 4. oktobra od 10.—11. ure zjutraj. Povabljen je vsak otrok do 16. leta, ki ima posluh in dober glas.
Veliko ljudsko slavnost v Žalcu priredi v nedeljo 4. t. m. prostovoljna požarna bramba povodom 25 letnice svojega obstanka ter blagoslovljen ja parne brizgalne. Ob 1. pop. zbiranje požarnih bramb pred kolodvorom, odhod pred občinsko hišo, pozdrav županstva, sprevod po trgu, blagoslovi jen je brizgalne, slavnostni govor; ob 3. pop. javna vaja; ob 4. pop. velika ljudska veselica, na večer koncert. Svira šoštanjska godba. Vstopnina 60 vin. za osebo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ker leže veselični prostori jako ugodno in so obdani s streho.
Bralno društvo v Laškem priredi vinsko trgatev v nedeljo, dne 4. oktobra 1908 ob pol 5. uri popoldan v prostorih „Pivnice § ll" na Laškem. Na sporedu je: Vinska trgatev, srečolov petje društvenega mešanega in moškega pevskega zbora, razni komični prizori in ples. Svira slavna železničarska godba iz Zidanega mosta. Vstopnina za osebo 50 vin. Čisti dobiček je namenjen domači šolski mladini in Bralnemu društvu.
V	Arjivasi pri Žalcu se vrši dne 4. oktobra ob priliki blagoslovljenja novega gasilnega doma velika veselica, na kojo se že danes opozarja. — Obenem se prosi vsa bližnja društva, da se na ta dan blagovoljno ozirajo s svojimi prireditvami.
Šmartno ob Paki. V nedeljo dne 13. t. m. je priredila prostovoljna požarna bramba v Šmart-nem na Paki pod pokroviteljstvom g. barona Rudolfa Warsberg povodom 60 letnega vladanja cesarja jubilejno slavnost. — Ko so se bratska društva in Rečice (z zastavo), iz Mozirja in s Polzele pod poveljstvom njih načelnikov, z domačo brambo skupaj 80 mož, zbrala na slavnostnem prostoru pri g. županu Goričniku, pripel je g. pokrovitelj po vznešenih besedah zbranemu moštvu spominske kolajne. Nato je sledila prosta zabava, na večer je bil umetalni ogenj. Krasno vspela slavnost je donesla društvu nad 300 kron čistega dobička, ki se porabijo za nakup raznih društvenih potrebščin. — Društveno vodstvo izreka tem potom gospodu pokrovitelju in njega g. bratu za nju požrtvovalnost, dalje bratskim društvom iz Rečice, Mozirja in Polzele in vsem, ki so s svojo prisotnostjo pomen slavnosti povzdignili, tem potom najtoplejšo zahvalo.
Jožef Zagradišnik
načelnik.
V	Ribnici na Pohorju je dne 16. avgusta vojaško veteransko društvo proslavljalo 60 letnico cesarjevega vladanja ter napravilo prav lepo svečanost. Dobili smo še le sedaj od tam obširno poročilo, katerega pa na eni strani zaradi zakas-nelosti (g. dopisnik, poldrug mesec!!), na drugi strani pa zaradi zadnjih dogodkov po Spodnjem Štajerskem in v Ljubljani ne moremo priobčiti.
Ljutomer. Kdor se hoče dobro zabavati in poskusiti izvrstno ljutomersko kapljico, potrudi se naj na dan godu presvitleea cesarja jubilanta, Franca Jožefa I., t. j. v nedeljo 4. oktobra t. 1. v 'Radomerje k Pi hI ar ju — prej H a lož an. Tam priredi isti dan ljutomersko veteransko društvo veliko vinsko trgatev. Vspored bode jako zanimiv, samo prej se ne sme vse razkriti. Svirala bode društvena godba. Vstopnina 30 v. — Preplačila se hvaležno sprejmejo, ^isti dobiček je namenjen za obleko društvenih godcev. Na mnogobrojen obisk vabi uljudno odbor.
Odbor „Prosvete" se je sledeče sestavil: predsednik cand. iur. Fran Trampuž, podpredsednik cand. iur. Josip Klepec, tajnik cand. iur. Vladimir Kreč, blagajnik stud. iur. Ivan Zorman, knjižničar st. vet. Ignac Šlajpah. namestnika stud. iur Fran Šorn in Kari Tekavčič, preglednika cand. iur. Albin Pteško in cand. agr. Albert Vedernjak.
Podružnica Ciril-Metodove družbe v Lehna pri Ribnici je imela svoj redni občni zbor v Ribnici dne 6. sept. Po poročilu predsednikovem se je volil nov odbor in sicer: Urbane Jakob, velepos. v Lehnn, preds., Urbane Micka, velepos. hčer v Lehnu, blagajničarka, J. Pahernik, Vuhreäf* tajnik. Namestnik predsednika Lev Brunčko, vi-sokošolec, t. č. Vuhred, blagajničarke Vekoslava Medved, pos. hčer v Lehnu. Delegat za glavno skupščino: Lev Brunčko, visokošolec, ki nam je po svoji ivolitvi takoj razvil svoj program. Da je predsedništvo prevzel velezaslužni in občespošto-. vani naš g. Jakob Urbane, je nas vse zadovoljilo. Pri tem zborovanju se je za „Družbo" nabralo 22 kron. Dosedaj je torej naša podružnica t. 1 Družbi poslala v vsem 182 kron.
— „Mariborski Sokol" priredi v nedeljo, dne 8. listopada 1908 v veliki dvorani „Nar. doma"' v Mariboru sokolski večer s koncertom, veseloigro, javno telovadbo Sokolic ter vzorne vrste Sokolov. Mariborska, kakor tudi okoliška narodna društva se že zdaj opozarjajo na to ter se prosijo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev. Nazdar!
Plesni tečaj Slov. trgovskega društva v Mariboru. Z začetkom meseca oktobra se začenjajo plesne vaje Slov. trgovskega društva v Mariboru v prostorih Narodnega doma ter je upisovanje vseh se udeležujočih dam in gospodov v nedeljo dne 4 vinotoka od 11. do 12. ure dopoldan in od 2. do 3. popoldan v mali dvorani. Ker znaša prispevek za celo leto le majhno svoto 5 K, upamo mnogobrojne udeležbe. Dan prvega plesnega večera se izve pri npisovanju.
Akad. fer. društvo ..Bodočnost ' je razposlalo sledeči poziv:
Slovenska akademična mladina je spoznala preveliko važnost ljndske izobrazbe in je začutila v sebi voljo in moč pričeti delovati v tem smislu med slovenskim ljudstvom. Uverjeni smo, da se bo mogel boriti naš mali narod le takrat uspešno s številnejšimi in bogatejšimi tujci in da se bo zoperstavljal le takrat z uspehom njih silnemu navalu, kadar bo vsestransko izobražen in bo v splošni omiki prekašal obkoljujoče ga sosede.
To uverjenje in pa gorka ljubezen do naroda, iz katerega smo izšli, je rodila pred leti dijaško organizacijo — slovensko akademično društvo „Bodočnost".
Med sredstvi, ki so nam na razpolago, Smatramo kot najvažnejše ustanavljanje javnih ljudskih knjižnic.
Prvi korak v tem smislu je storilo društvo z ustanovitvijo ljudske knjižnice na Ptujski gori, katera uspeva prav povoljno.
Novoizvoljeni odbor si je stavil težavno nalogo, ustanoviti tekjm letošnjih počitnic vsaj še dve knjižnici na nemški meji in sicer prvo pri Sv. Ani na Krembergu, drugo pa v gornjeradgon-skem okraju; seveda bo to mogoče le tedaj, ako najde naše stremljenje pri slovenski javnosti zadostno podporo.
Obračamo se tedaj tem potom tudi na Vaše blagorodje z udano prošnjo, da nam priskočite na pomoč s kako denarno podporo ali pa z knjižnimi darovi.
Prosimo Vas uljudno, da pregledate svojo domačo knjižnico in našli boste gotovo kako knjigo, od katere imate po več izvodov, ali katere ne rabite.
Konečno prosimo, da bi velecenjeni darovalci blagovolili uvaževati, da nam je z eno dobro in za ljudsko knjižnico porabno knjigo pomagano bolj, nego s stotinami nerabnih.
Obračamo se torej še enkrat na Vaše blagorodje s prošnjo za blagohotno naklonjenost in podporo, ter Vam izrekamo že v naprej za vsako najmanjše darilo iskreno zahvalo.
Vsa darila se objavijo v časnikih.
V nadi, da se odzovete naši prošnji in s tem podpirate naše stremljenje in posredno tudi obmejno slovenstvo beležimo z odličnim spoštovanjem
za odbor ak. fer. društva „Bodočnost" iur. Vek. Šumenjak	iur. Fran Kostanjevec
t. č. predsednik	t. č. tajnik.
Denarna in knjižna darila naj se blagovolijo pošiljati na naslov: iur, Vekoslav Šumenjak, Polenšak pri Ptuju, pošta Juršinci.
Družba sv. Cirila In Metoda ima poleg „Bleiweis-Vodnikovih", „Polakovih", tudi nekaj „Jurčičevih" razglednic v zalogi. Zadnje je prejela družba v razpečavanje od gdč. Helene Bau-dekove. Te razglednice so se izdale prvotno v korist ženski šentpeterski podružnici. — Rodoljubi segajte pridno3po naših razglednicah!
Zahvala. Namesto venca na grob dr. G. Ipavica so darovali za „Sokola" v St. Jurju ob Južni žel. Dragotin Gobec, Podgrad v Istri, 2 K; Cilka Gobec, Podgrad v Istri, 1 K; Miha Gulin, Jelšane v Istri, 2 K, za kar izreka pripravljalni odbor šentjurskega Sokola najprisrčnejšo zahvalo.
Zahvala. Akad. fer. društvu „Bodočnost" so darovali: gg. dr. Pipenbacher, profesor v Ljubljani 10 K; vesela družba v Hočah, mesto udele-žitve veselice pri Sv. Janžu na dr. p. po g. med. Novaku 3 K; Voršič Alojz, osmošolec v Ljubljani 1 K; dr. Koderman, odvetn. koncip. v Ptuju 2 K za ljudske knjižnice, gdč. Jerica Visenjasova, učit. kand. v Ljubljani 10 K; iur. Volčič 40 vin. — Vsem p n. darovalcem izreka za blagohotno naklonjenost najsrčnejšo zahvalo
Odbor ak. fer. društva „Bodočnost":
stud. vet. Anton Sok iur. Vekoslav Šumenjak	t. č. blaga., Jk
t. č. predsednik.
Zahvala. Odbor bralnega društva „Edinost" v Središču si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim činiteljem, ki so pripomogli k toli častnemu nspehu 25 letnice društvenega obstanka. V prvi vrsti se zahvaljuje odbor slavnostnemu govorniku g. učitelju Kosi-ju, vodju pevskega zbora in ka-pelniku Središke narodne godbe gosp. učitelju
Serajniku za njegov požrtvovalen trud, imenovani slavni godbi za brezplačno izvršbo godbenih točk, vsem cenjenim pevcem in pevkinjam za krasne zbore, konečno vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili društven slavnostni koncert. Za odbor „Edinosti" v Središču, 20. sept. 1908 J. Zadravec, t. č. predsednik.
Javna zahvala. Gospod Lovro Petovar, veleposestnik, trgovec itd. v Ivanjkovcih pri Ormožu je z dopisom dne 7. junija 1908 naznanil šolskemn vodstvu svetinjskemu, da bo odslel dajal brezplačno črnilo za šolske potrebe. Za ta velikodušni dar mu izreka podpisano šolsko vodstvo iskreno zahvalo.
Šolsko vodstvo Svetin je, dne 20. sept. 1908 Ludovik Šijanec, nadučitelj in šol. vodja.
Kmetje! Urednik ptujskega,Štajerca' Einhart je Vodit po Celju ptujsko fa-kinažo, ki je pobijala Jipe in napise na slovenskih hišah.
Dopisi.
Iz Starega trga pri Slovenjem gradcu. Naš župan Ivan Schöndorfer je predsednik odbora kmečke zveze za slovenjegraški okraj, in hoče postati v zadnjem času patentirani klerikalec.
Zadnji krščansko-socijalni kurz v Starem trgu, pri katerem se je organiziralo „venbaci-te!je", je našega prevzvišenega Schöndorferja tako navdušil, da je začel sam vunbaciteljski posel v smislu socijalnega kurza opravljati.
Dne 6. t. m. je priredilo naše klerikalno bralno društvo v prostorih „Nar. doma" v Slovenjem gradcu neko gledališko predstavo. — Po predstavi se je ta mož v gostilni tako ogrel, da je v svoji mogočnosti, pozabivši na ono dostojnost, nahujskal neke pijance, da se je dejansko, skoro tolovajsko napadlo nekega odličnega naprednega Slovenca.
Za ta hrabri čin je c. kr. sodišče vpeljalo proti J. Scliöndorferju Mizensko postopanje radi hudodelstva nevarnega pretenja in c. kr. okrajno glavarstvo je za sedaj odstavilo tega uzornega župana iz županskega stoica.
Res rodi klerikalni socijalni kurz v Starem trgu lepe sadove!
Prihodnjič več!
Ponikva ob Juž. žel. Kaplan Ašič nam piše: Ni res, da sem predzadnjo nedeljo, gredoš po cesti proti gradu v spremstvu Oblakove Malike, s slednjo se držal za roke; res pa je, da sem šel v njeni in v družbi še treh gospodov iz župnišča po cesti proti gradu in da se z Oblakovo nisva držala za roke. Ni res, da je v tem trenotku pridrdral voz, na katerem sta bila dr. Karlovšek in soproga, za nama; marveč je res, da se je ta voz pripeljal nam nasproti.
Ni res, da sem za dr. Karlovšekom in njegovo soprogo kazal osle m še posebno velike, marveč je res, da tega sploh storil nisem.
Ni res, da zahajam premnogokrat v hišo Oblakove Malike in da se dam od nje gostiti, res je le, da sem po smrti njene matere le dvakrat bil v Oblakovi hiši, pa vselej v spremstvu drugih oseb.
Ni res, da sem prišel enkrat ob pol 5. uri domov in šel naravnost maševat.
Res je le, da sem prišel enkrat od Franca Zdolšeka iz Št. Jurja in nekterekrati od matiči-nega koncerta iz Ljubljane z vlakom ob 4. uri v jutro domov, maševal sem pa, kakor navadno, po letu ob 6. uri, v jeseni in po zimi pa ob pol 7. uri v jutro.	Maks Ašič.
Prijavljamo ta popravek radevolje, ker tudi najhujšemu nasprotniku nočemo delati krivice. Svoje dopisnike pa opozarjamo ponovno: resnica nad vse!
Sv. Barbara pri Mariboru. Naš
župnik Mihalič se je predzadnjo nedeljo zopet enkrat pošteno „obregnil" nad svojimi farani. Ko je oznanil in priporočil mežnarjevo „zbirco" na mošt, je rekel: „Tudi jaz bi imel „zbirco", pa tisti, ki kaj imajo, nič ne dajo, tisti pa, ki bi radi dali, žalibog nič nimajo". Hvala mu za ta pameten sklep, da ne bo več „fehtal", graje vredni so le motivi, ki so ga dovedli do tega sklepa. Zanj torej ni merodajna postava, vsled katere nima več pravice do „zbirce", ker se je kmet odkupil, temveč to, da ljudje nočejo več dati. Prav imajo. Če postava prepoveduje beračiti „ubogemu" beraču, ki navadno niti lastne strehe nima. zakaj pa bi ne veljala za župnika, ki stanuje v palači in ima dohodke uradnika VIII. plačilnega razreda, tako si mislijo ljudje. Vam pa, gospod župnik, svetujemo, hvaležni bodite za to, kar ste kedaj dobili in ne dajajte ljudem slabega vzgleda z ne-hvaležnostjo. V ostalem pa Vam priporočamo: mir. mir, in zopet mir, da ne bode godrnjanja in pritožb kakor ob času zadnjega žegnanja.
Zgornja Poljskava. (Javna zahvala.) Po krasno uspeli ljudski veselici, ktera je bila dne 6. septembra 1908. v Hermanovi gostilni v Zgornji Poljskavi priredila, se je prebitek v znesku 97 K 50 h bil naklonil tukajšnjemu šolskemu vodstvu v namen, da se nabavijo zanj deloma učne knjige za uboge šolarje, deloma pa knjige za šolarsko in ljudsko knjižnico. Za to poklonitev se podpisana gospodoma stud. iur. Ivanu in Franu Hojnik, ki sta bila duša celemu podjetju, kar najiskreneje zahvalita
Jos. Sabati nadučitelj in šolski vodja
Fran Holzer
načelnik kraj. šol. sveta.
Bazne novosti.
Požar. V Parizu je zgorelo poslopje, kjer se je nahajala telefonska centrala. Škoda znaša 30 milijonov frankov.
Mednarodni shod srednjih stanov se vrši od 4. do 8. oktobra t. 1. na Dunaju.
Hudo sušo imajo zdaj v mnogih krajih v Ameriki. Že 7 tednov ni bilo dežja. Na stotine tovarn in drugih podjetij so morali zapreti. Voda se prodaja po silno visoki ceni. Žito povsod uničeno, gozdi se užigajo.
30.000 modrasov je bilo v zadnjih 14 dneh izročenih okrajnemu predstojniŠtvu v Glamoču v Bosni. Izplačati se je moralo zanje 4000 kron nagrad.
Po Ruskem še vedno razsaja kolera in se širi od mesta do mesta. V Petrogradu je v enem dnevu umrlo 115 oseb za kolero.
Pretresljiva žaloigra se je zgodila nedavno v Albengi, mestu blizu Genove. V Albengi je bil na letovišču nek inženir. Ko se je nekega dne vrnil s sprehoda, ga zagleda od vile, kjer je stanoval, njegov šestletni sinček ter mu beži nasproti. V tem trenutku pa pridrdra izza vogla avtomobil. Inženir je z obupnimi klici opozarjal voznika, naj ustavi. Ta pa je z isto brzino dirjal naprej in v trenutku povozil dečka. Na avtomobilu sta bili poleg voznika dve deklici, hčerki nekega plemenitaša. Inženir je v obnpu potegnil revolver ter ustrelil za avtomobilom dvakrat. Drugi strel je usmrtil eno dekle in voznika. Ker ostalo dekle ni znalo avtomobila ustaviti, je ta dirjal naprej, skočil s ceste proti skalam ob morju in se razbil. Ubita je bila tudi druga deklica. Ko je prišla policija, je našla ta strašni prizor in inženirja, ki je divje poljuboval mrtvega sinčka.
Loterijske številke.
Trst, 26. septembra 1908: 14. 63, 85, 37, 47. Line, „ „	„ 73, 2, 7, 72. 88.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	inposolidnihcenah.	52-39
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovijene postelje
iz gostonitega rdečega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch, Deschenitz, št. 772, Šumava, Češko.
Cenovnik zastonj in franko. 183 15-4
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri^vseh knjigo-tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Civilnopravni zakoni (IV. zvezek Pravnikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga..........K 8-—
2.	Odvetniška tarifa: določila o rabi hrvatskega in slovensKega jezika pred sodišči; sodne pristojbine
s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1*80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Pravnikova zbirke z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani Mehko
vezana knjiga............K 5-60
Popolno v platno vezana........K 6'—
Ponatisi iz knjige, navedene pod točko 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširan..............K 1'—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju .... K —"60
Dalje od „Poljudne praVne Knjižnice", Hi jo izdaja drustVo „praVniK".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s
pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano K —-40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici ................K - 80
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjižica...........K —'80
Zvezek VI.—X. Predpisi o razdelbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč. 1907. Mehko vezano K 2 —
Hko ni dogovorjeno drugače, pošilja urednik knjige s
pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim
cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so fili popolnoma pobili 3 table z napisi in okna na stano vanju, kar pa prometa popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj slabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu (iraške in Rotovške ulice, ker to je prava slovenska trgovina, kjer se vse blago prav solidno in poštenp prodaja Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
Trgovska hiša z manufakturuim blagsm -«—— sia deiaeSo in drobne. ——---
Naročajte plačilne listke dr. sv. Girila in Metoda!
Ako potrebujete
slamoreznise, koti® za žganje» grozdne mline in stiskalnice^
gnojnicne sesalke,
peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, štedilnike, pralne stroje, nagrobne križe in drugo v že-lezninarsko stroko spadajoče blago, kakor tudi nepremočljive vozne in komatne plahte ter zajamčena umetna gnojila, kupujte le pri do-i: mači tvrdki ::
„MERKUR", P. Hlajdič Celje,
ki daje pojas

ki daje pojasnila in pošilja cenike in navodila z obratno pošto zastonj
T
C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul. št. 12, I. nadstr.
„LASTNI DOM"
registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo
= V GABERJU PRI CELJU. =

Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilase dobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju.
Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, Daj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice; daje posojila, prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd., itd. — Hranilne vloge obrestuje po 5%, to je pet od sto, od dneva vložitve do dneva v z di ga ter plačuje rentni davek za vkladatelje sama. — Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 kron, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno v porabo.
Zadruga „Lastni dom" ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha, 22 a, 4 m2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe.
Načelstvos „Lastnega doma, registrovane kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju" Dr. Vekoslav Kukovec, odvetniški kandidat v Celju, predsednik; Ivan Rebe k, hišni posestnik in ključar v Celju, podpredsednik; dr. Anton Božič, kazenski zagovornik in posestnik v Celju; Franjo Jošt, zadružni ravnatelj v Celju; dr. Josip Kar-
Štajersko v Celju; Rudolf Volovšek, c. kr. davčni oficijal v Celju.
185 17-4
X
J
i