Posamezne številke t Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO .c nahaja v M.rl-Jurčičev« olio. H. 4, I. n.drtr. UPRAVA m nahaja * Jurčičevi j*, 4, pritličje desno* Tele- 00 24. — SHS postnočckovni račun it«v. 11.787. N« naročila brca denarja »e ne •■fr* — Rokopbi ae m vračajo. Polfhlna plačana v gotovini cena današnje štev.' Din 1'- Posame zne Stevilkei N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—> pTABOR* kbaja raak dan,_______________ in prašnikov, ob 18. ari g nedelj« aaladnjaga c_____________ mueČDO po poiti D 10*- , >TO_ icmstvo D 18*—, dostavljen na don D U*—t na iskasnia« D IG’ —. mserati po dogovornu Naroča aa pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva nlioa iliv.i, Naslov Radikalski sunek proti klerikalcem Interpelacija radi manipulacij A. Sušnika. ~~ Železniške konvencije z Italijo spre-3©tc. . POGRAD, 30. junija. V skupščini se Jek.fneS nadaljevala debata o beograj-* j konvencijah. Posebno so se pretre-a e z Italijo sklenjene železniške kon-nciJe- Skupščinska .večina jih je nato sprejela. čen^ac^alski poslanci s Petrom Petrovi-Sv • v3 ^e*u so vložili interpelacijo radi ni«, “ih manipulacij prometnega mikal ra V V*ac*' Davidovič—Korošec kleri-Su^. ^u^n'^a- Interpelanti trde, da je n« oškodoval državno blagajno za bilijonov Din. Strahote letošnjega poem . Ie,ia 0n>. Povodnji in neprestani nalivi v Banatu. — Slaba letina. 30. junija. Iz vseh delov Čila n3 *n drugih krajev prihajajo poro-Po Vremenskih katastrofah- Iz Vidina stu R* v’ ^a *e ra2sajal v okolici in rne-vi|n * r®sen ciplon, ki je poškodoval šte-Porns-f a nekatere celo popolnoma ciklnn ^a’^ ^ oseb je postalo žrtev liirvni1^ , c*otno škodo cenijo na 60 mi-naVi L? ?arjev- Poles te^a so °b Do-, mesta ogrožena radi nara-geaio&h vod. Ogrožena so tudi žitna po ni-i ie Ste zeleno in radi pomanjka J* toplote sploh ne bo dozorelo. Maribor, četrtek 1. julija 1926. Leto: VII. — Številka: 144. Dr.Franjurfela težko belan ali -zdrav? ry ?0QRAD, 30. junija. Iz Karlovih va-stani PrASTH:'0 Poročilo, da je zdravstveno Vest ^a jako nevarno. Alarmantno Sf- dementira brzojavka, v kateri ca daie PaSič okreval, dajezlati- norttia)^ia'a in CC^° temperatura ^^9 avtomobilska ne-sreža pri Cetinju r°5aio^iiPAD. 30. junija. Iz Cetinja potežka ? se -ie v bližini mesta dogodila toren-, ?m°bilska nesreča. Avto, v ka- v20olej'e vo^lo 20 oseb, je strmoglavil m p J*1 Klob°k prepad- 10 oseb je bilo Jet*ih, mrtvih, a ostalih 10 težko ran- ^otres na Sumatri S Siiirm IN’ 3P’ Junija. Iz Male Azije in stresih pr^iaiajo poročila o velikih B°Dolnnm n' >>otres je otok Sumatro sJva je opustošil. Mnogo prebival- ko kai?0?^0 žrtev potresa. Prebival-^ ftampJra v Srvfrvt-ih. Maribor, 30. junija. Drug za drugim odhajajo v večnost zadnji predstavitelji tiste slavne in častite generacije Slovencev, ki je zvršila sredi preteklega stoletja naš narodni in kulturni preporod. Odhajajo možje, ki so bili narodu v najtežjih dneh voditelji in učitelji. Eden izmed poslednjih stare garde je preminul na Vidovdam v Ptuju: dr. Fran J ur te la. Ž njim so izgubili ptujski Slovenci najzaslužnejšega moža, ki je doslej deloval v njihovih vrstah; bojevnika za slovenstvo Ptuja, ki je dolga desetletja — od 1. 1886. vztrajno in uspešno varoval našo postojanko, jo razširjal in počasi miniral tla pod umetno trdnjavo Ornikovega renegatskega nemštva.'Samo, kdor malo pozna ljute na' rodne boje, ki so se vršili v tem mestu, kjer Nemci niso štedili z ničemer, samo da bi izpodjedli naše izobraženstvo in korumpirali okoliškega kmeta, bo šele umel ceniti, kaj je pomenil in koliko borbene volje in moške moči so zahtevale take razmere od slovenskih narodnjakov- V dr. Jurteli so bile združene vrline narodnega bojevnika in plemenitega človeka; zato si je pridobil ime, ki se je vsekdar izgovarjalo s spoštovanjem in ki ga niti nasprotniki niso mogli oblatiti. Pokojnik je prevzel odvetniško pisarno v Ptuju po starem narodnjaku dr. Gre gorcu in je od tega časa živel stalno v Ptuju, v kolikor ga niso poslanske in druge častne dolžnosti pritegnile v Gradec- Že 1. 1886 je bil kot naslednik B Raiča izvoljen v štajerski deželni zbor in je do 1. 1909. vztrajal na braniku narod’ nih in gospodarskih interesov Slov- Šta-jerja. Bil je tudi nekaj časa namestnik štajerskega deželnega glavarja. Vzlic obilnemu delu, ki ga je imel kot poslanec, dr. Jurtela ni zanemaril ptuj škili lokalnih potreb- V posebno zaslugo se mu šteje ustanovitev »Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju«, ki mu je ostal zvest do smrti. To društvo je uspešno poseglo v tamošnje gospodarske razmere in je pomagalo tudi gospodarsko ojačevati doslej šibki, ekonomski premoči Nemcev na milost in nemilost izročeni slovenski živelj v Ptuju in na vsem Dravskem polju. Brez tega uspešnega gospodarskega dela bi bil naš narodni odpor proti nemški in nemškutarski invaziji daleko manjši in naša narodna stvar bi zašla v večjo nevarnost. Zelo vneto se je rajnki dr. Jurtela u-dejstvoval tudi v ptujskih narodnih društvih: v Čitalnici, v podružnici CMD in drugod. Po preobratu je postal vodja ptujske mestne občine — pač najlepše za doščenje. ki ga je mogel doživeti na stare dni — po letih težkega boja in truda. Tega odličnega starca, ki je izšel iz Slov- goric in je živel za svojo ožjo domačijo, bodo danes popoldne položili v domačo zemljo. Njegov spomin pa bo -stal svetel in častit še dolgo, dolgo med nami. posebno Sloveniji posvečeno številko. • »Narodno djelo« je obelodanilo v vidovdanski številki več člankov, ki se tičejo naših manjšin onstran meje. — Marenberg. V nedeljo dne 20. t. m. se je ustanovilo pri nas Kolo jug. sester Udeležba je bila nepričakovano dobra. Zlasti je prišlo mnogo kmečkih žena in de klet, kar je edino zasluga gospe Zinke Kolšekove, notarjeve soproge. Dasi-ravno bolehna, se je trudila cela dva tedna, da je bil ta dan za nas tako sijajen in zmagoslaven- Njej kličemo na mnoga leta kot predsednica, kakor je bila soglasno izvoljena, vsem drugim pa: Posnemajte gospo notarjevo v delu za narod- Kalu jug. sester želimo prav mnogo uspeha! — Izlet »Probude« v severno Italijo, Pariz in nazaj preko Manocille, Nice in Genove. Izlet priredi »Probuda« v času od 8. avgusta do 22• avgusta 1.1. Prijave se sprejemajo do 10. julija pri »Probudi«, gospod, odsek. Ljubljana, Resljeva cesta 13. II. Celokupni stroški so preračunjeni na 3000 Din. Udeleženci lahko napravijo tridnevni izlet iz Pariza v London. Celokupni stroški za ta izlet iznašajo 2000 din. — Velik potres na Rodu. Na grškem otoku Rodu je bil v soboto katastrofalen potres , ki je porušil 200 hiš. Potres so čutili ob .vseh obalah Sredozemskega morja. — Vidovdanski dogodki v Ljubljani. Na Vidovdan je odkrila Orjuna v Trbovljah spominsko ploščo 1. 1924 tamkaj padlim Orjunašem. Ko so se ljubljanski in dalmatinski Orjunaši vrnili v Ljubljano in so hoteli odkorakati v povorki skozi Sdenburgovo ulico pred Narodni dom, je nastal v Prešernovi ulici hud spopad med njimi in policijo, ki jim je morala po nalogu oblasti zabraniti pot mimo italijanskega konzulata. Spopad se je razvil v pretep, ki mu je sledilo tudi streljanje. Na obeh straneh je tekla kri in po vzpostavljenem redu in miru so prepeljali v bolnico več težko in lahko ranjenih. — Aretiranih je bilo 62 Orjunašev. Neko starko je adela kap od strahu in je umrla. Dogodki so izzvali .v, Ljubljani ogromno vznemirjenje. ubija ves duševni polet naših bratovi Ifl tepta njih staro kulturo- Ob Vidovdanu se vedno spomnim tistega napisa nad Volasko ob vznožju sivih kastavskih brd, nad modrim Kvarne-rom, kjer od pamtiveka naš narod živi in bo živel, ko bo vsiljivega tujca in grdega tiralca burja slovenskega Krasa že zdavnaj zanesla nazaj na benečansko ravan. Napis so prebelili in belež pokriva znamenito geslo, ki je povžigalo bratski srbski narod k zmagoslavnemu, veličastnemu vstajenju. Tudi srca naših zatiranih bratov so prebelili z debelim beležem ali pod to plastjo še živi in bo živel naš duh. Ni več »Vidovega dne« na istrskih brdih, ali globoko v srcih je zapisan z neizbrisljivimi črkami »Rapallo«. Nič ne pomaga ves srd — pod debelo plastjo zatajevanja bo zvesto utripalo naše srce in čakalo dne, ko bo roka večne Pravde o-krušila sramotni belež in bodo istrska brda zopet zasijala y, solncu slovanska svobode... Mariborske vesti I. C- CUl?ih BORZA S®°8rad o’ /r>tvarla^ 30- iuniia. (Izvirno). l^VOTk sifikn li-, I4-625’ Lon<*°n 25 b5'3*. 59’ MlIan 18-675, Praga p®rIin 12?gl 73-°5- Budapest 0.00723 36> Sofia 3.725rUsSel 14,48’ Bukarcst Prejema i* V. a,e ~ lam preko 1 ( Y. Mariborski tiskarni Vv »njigOvodiUu). Dnevna kronika — Kralj Aleksander na Bledu. V ne deljo je dospel na Bled kralj Aleksander. V svojem gradu Suvobor bo prebil vse poletje. Kakor znano, se tu že nahajata kraljica in prestolonaslednik- Kraljevska dvojica bo prirejala tudi letos izlete Y bližnjo in daljno okolico. — Pašičeva bolezen Je resna? Kakor je že navada, prihajajo iz Pašičeve bližine protislovne vesti. Sobotni listi so poročali iz Karlovih. Varov, da se Pašič pripravlja na vnitev in namerava že v prvih dneh julija strmoglaviti Uzunovi-čevo vlado, medtem ko so nedeljski zagrebški in beograjski dnevniki obelodanili pesimistično poročilo- Pravijo, da se je Pašičeva bolezen močno poslabšala. Njegoša okolica .ie zanj zelo v skrbeh- Slovenske zadeve v hrvatskem tisku. Povodom otvoritve ljubljanskega velesejma je izdal zagrebški »Morgenblatt«, Pozabljen Vidov dan v Istri Vidov dan je bil dan srbskega ponižanja, samozatajevanja hkrati pa tudi pripravljena za osvobojenje in vstajenje. In po stoletjih se je njegova vera uresničila. Ni bil^samo vstajenje Srbov, bil je tudi poveličanje vseh nas, ki smo sanjali v zmagoslavnem jugoslovanskem Vidovdanu- Iz Matulj oziroma iz Kastva vodi na Volosko in do belih, zdaj smrtno ranjenih galebov: Opatije, Lovrane, Ike, Ičiči kršna, skalnata pot, po kateri dan za dnem korakajo brhke Kastavke, večinoma črno oblečene, vedno v žalovanju, s košem na hrbtu, ki ga opašejo s »plašča-nico« okrog krepkih, mišičastih prsi; v suknenih copatah, podšitih s surovo pr*-šojo kožo in z nogavico v rokah, ki jo vedno vrte med prsti kakor molek. Tu-patam se zablešči med njimi pestra obleka krepkih Cičk. ki so se pripeljale iz skalnatih, ilovnatih Mun in Žejan z vla-kom preko bapijan ali Jurdan na Matu-lje. Njihovi snežnobeli rokavi, in bujne prsi, temno-rjave halje, obrobljene rdeče in debelo opasane bele volnene nogavice in opanki dajo zdravim zagorelim obrazom. črnim očem in sajastim lasem lep okvrr in oko se rado ozira za njimi. Ob vznožju te slikovite poti stoji mala, prijazna vila sredi rožnih gredic in bujnih vinskih trt ter eksotičnih rastlin, s pogledom na našo modro kvarnersko gladino, na Opatijo, na tužno siroto Reko in Kastavske bregove. Pred vojno se je blestel na pročelju te lične vile, ki jo je zgradila in okrasila slovenska domoljubna vipavska roka napis: »Vila Vidov dan«.... Prišla je vojna; napis so morali prebeliti... Minila je vojna, ali prepleskani napis ni smel več na dan- Za prejšnjim tiranom je prišel nov tiran, ki daleko prekaša pr-vesa in uničuje ,yseu kar ni njegovega, ki Maribor, 30. junija, m Generalni direktor carin gosp. dr* Konrad Šmid je prispel včeraj iz Ljubljane v Maribor, jer je zaključil inšpekcijsko potovanje. Jutri bo odpotoval X Beograd. m Proslava Vidovega dne v Mariboru. Vidov dan je potekel v našem mestu ob običajnih slovesnostih. V cerkvah vseh treh veroizpovedovanj so se vršili svečani obredi ob prisotnosti številnih pred-staviteljev oblasti- Hiše so bile v zastavah. trgovine večjidel ves dan zaprte, Vojaške parade letos ni bilo- m Predavanja o hlgijenl dojenčkov. V zvezi s tečajem o higijeni in negi dojenčkov se bodo vršila v sredo dne 30- t. m, v petek in soboto dne 2. in 3. julija ob 8, uri zvečer v prostorih »Vesne« v Aškerčevi ulici zdravniška predavanja, namenjena vsej publiki. Predavala bo zdravnica dr- Valerija Valjavec in sicer vi sredo o tuberkulozi otrok, v petek o nalezljivih boleznih, zlasti o Škrlatici, vi soboto o angleški bolezni ali rachitis. Opozarjamo, da so predavanja .vsakomur brezplačno dostopna. m DJA v Mariboru Ima v petek 2. Julija ob 20. uri občni zbor z dnevnim redom: Določevanje počitniškega programa in slučajnosti. Udeležba za članstvo strogo obvezna. m Ablturijentl! Vabimo vas, da vsto* pite v naše društvo. Tozadevne informar cije dobite vsak torek in petek od lL do 12- ure v društvenem lokalu x Narodnem domu od tov. tajnika. m Državni upokojenci, člani društva jugosl- drž. uslužbencev in upokojencevi dobe te dni po pošti čekovne položnice za vplačanje tretječetrtletnega prispevka za »Samopomoč«. Pri Izpolnitvi položnice naj se napiše natančno ime, priimek, stan in bivališče Člana, da se napravi red v tem oziru. Obenem s položnico dobe nekateri člani svojo zkaznico in odpadejo potemtakem vsako sredo uradne ure ob 3—4 pop. v drž. gimnaziji. m Vojnim Invalidom In vojnim vdovam« Od Podružnice vojnih invalidov smo prejeli: Po informacijah pri višjem invalidskem sodišču v. Zagrebu smo izvedeli da morajo okrajna sodišča priznati vsakemu vojnemu invalidu vojni vdovi in siroti celotno invalidnino (pokojnino) brez ozira na imovinsko stanje posameznih In to z motivacijo, da je invalidska pokojnina kakor vsaka pokojnina nedeljiva ter se mora priznavati, kakor io zakon določa. Edino le dodatke k pokojnini smejo črtati okrajna sodišča z ozirom na imovinsko stanje posameznih žrtev. Vsi voj. invalidi voj. vdove in sirote naj takoj vložijo prizive na pristojnih sodiščih zoper sodne sklepe, ki priznavajo le polovično pokojnino ali k> celo črtajo z motivacijo, da niso po Členu fin. zakona 289 siromašni. Komu ni to dovolj jasno oziroma, ne ve, kaj naj stori, naj se oglasi v pisarni Udru ženja vojnih invalidov. Oni člani, ki imajo že v rokah sodne sklepe, naj se v tej ^adevi požurijo, ker je prizivni rok le 15 m Medklubska šahovska tekma med mariborskim in ljubljanskim klubom je končala 3:3. Od Maribor-članov so zmagali Vasja Pirc proti Furlaniju, Ostanek proti Zadneku, Stupan proti Cirilu Vidmarju. Od Ljubljančanov pa so zmagali Jerošov proti Kramerju, Valentinčič proti Favai-u, Vogelnik proti Lukeš-u. — Uspeh proti najmočnejšemu klubu v državi sc lahko smatra kot zelo zadovoljiv, Po igri, ki je trajala od 3415. do M9. ure zvečer so imeli šahovci prijateljski sestanek pri Črnem orlu- m Požar v okolici Maribora. Na Vitlov dam okrog. 13. ure je pričelo nenadoma goreti poslopje Radnjačevih naslednikov v Brestrnici pri Kamnici. Ogenj je zajel stnovanjsko-gospodarsko poslopje, a so ga pravočasno prispele požarne ■hrambe iz Studencev, Maribora in Kam-niceuspešno zadušile. Zgorela je le streha, dočim je po zaslugi požarnih bramb ostal del poslopja nepoškodovan. Domneva se, da so ogenj zanetili otroci. m Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. t. m- se je pripeljalo 113 svinj, 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125—150 Din, 7—9 tednov stari 180—200, 3—4 mesece stari 350—380. 5—7 mesecev star 420— 450, 8—10 mesecev stari 550—580, 1 kg žive teže 10.50—12-50, 1 kg mrtve teže 15—17. Prodalo se je 87 komadov. m Tamburaški odsek Glasbenega društva »Drava« priredi v nedeljo dne 4. julija 1.1. ob 15- (3.) uri svojo prvo poletno veselico s sodelovanjem pevskega zbora »Drave« na vrtu in v vseh lokalih gostilne Mautner, Zgornje Radvanje. Za dobro kapljico in domačo kuhinjo je poskrbljeno ter se ljubitelji neprisiljene zabave vabijo k obilni udeležbi. N 82 m Kavarna mestni park. Od 1. julija naprej je koncert pomnožen z enim Jaz-bandom, svira dnevno pri vsakem vremenu od 17.—19. in od 21—2. ure. 1244 ftBarodn® gledališče BEPERTOAR. Sreda, 30. junija ob 20. uri« »Fra Diavolo« ab. C. (Kuponi), četrtek, 1. julija ob 20- uri »Fra Diavolo« ab. B. (Kuponi). Zadnjič v sezoni. Petek, 2- julija ob 20. uri »Ognjenik«. V korist Udruženja gledaliških igralcev SHS. Sobota, 3. julija ob 20. uri »Ojdipus« ab. A- (Kuponi). Zadnjič v sezoni. Zadnja predstava v sezoni. Gledališki abonenti so naprošeni, da ■ poravnajo svoj abonma čim preje, ker se 3. t. m. zaključi sezona. Zvišanje mezdnih razredov v splošnem zavarovanju S Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam poroča: V delojemalskih vrstah se je ponovno povdarila potreba, da še mezdni razredi v splošnem zavarovanju preurede, da ne bo gospodarsko občutne in bistvene razlike med dejanskim zaslužkom in zavarovalno mezdo in podporo. Občutnejša razlika se je pokazala posebno v najvišjem mezdnem razredu, kjer so se odmerjale dajatve in seveda tudi prispevki po najvišji zavarovani mezdi. ki je znašala doslej 40 Din, dnevno. Vsled tega je nujno porasla razlika med dejanskih zaslužkom in z nakazanimi dajatvami. Zato je ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predlagalo ministru za socialno politiko, da se najvišja zavarovana mezda poviša in vsaj deloma prilagodi dejanskim razmeram. Minister za socialno politiko je z naredbo broj 380 od 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem Ijstu ljubljanske in mariborske oblasti od 18. maja 1926, zvišal najvišjo zavarovano mezdo od 40 Din na 48 Din na ta način, da bodo odslej u-vrščeni v XVII. mezdni razred le oni delojemalci, ki prejemajo dnevne mezde nad 40 Din in največ 48 Din, v novi XVIII mezdni razred pa oni. ki zaslužijo več kot 48 Din dnevno in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred 48 Din- Za delojemalce, spadajoče v novi 18-mezdni razred znaša dnevni prispevek: za slučaj bolezni 2.88 Din (1.44 za delojemalca), za delavsko zbornico 0.24 Din (0.24 za delojemalca), za borzo dela 0.14 . Din (0-07 za delojemalca). Denarne dajatve po 18. mezdnem razredu pa znašajo: dnevna hranarina 32 Din, dnevna porodnina 36 Din, dečja o-prema 672 Din. pogrebnina 1440 Din. Naredba o ustanovitvi novega mezdnega razreda stopi s 1. julijem 1.1. v veljavo. Ker se bodo torej od tega dneva dalje predpisovali prispevki tudi po tem mezdnem razredu, obenem pa odmerjalo tudi dajatve, je v interesu prizadetih zavarovancev, da skrbe za pravočasno pravilno prijavo deianskejta Protestno zborovanje stanovanjskih 1 najemnikov Zahtevajo podaljšanje stanovanjske za ščite do 1. 1939. in odklanjajo visoke najemnine. Maribor, 27- junija. kih ljudskih slojev se pri nas »rešuje« stanovanjsko vprašanje. Prebral je osnutek novega češkoslovaškega stanovanjskega zakona, ki kaže, da so Čehi veliko temeljitejše in pravičnejše zagrabili ta problem. Pri nas postopa država docela napačno: namesto da bi zidala stanovanjske hiše za svoje uslužbence, še sama izganja najemnike iz stanovanjskih hiš. Tudi g- P e tej ari je v imenu zasebnih nameščencev ostro zavrnil zahtevo hišnih posestnikov, da naj se jim najemnina plačuje v zlati valuti. Za državne nameščence in upokojence je govoril g-Kar is, za male obrtnike g. Vah tar, za železničarje g. P e r m e in za strokovno komisijo g. B a h u n. Nato je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva podaljšanje sedanjega stanovaniskega zakona do 1. 1930 In temeljito akcijo s strani države za omiljenjc stanovanjske bede. Danes dopoldne se je vršil na vrtu Gambrinove restavracije dobro obiskani shod, ki ga je sklicalo tukajšnje društvo stanovanjskih najemnikov v znamenje protesta zoper znani zakonski osnutek, ki ga je predložila skupščini sedanja vlada in ki znači likvidacijo dosedanje najemniške zaščite. Shoda so se udeležili najemniki vseh slojev od delavca preko obrtnika in trgovca do višjih državnih uradnikov- Vsi so glasno pritrjevali izvajanjem govornikov, ki so žigosali brez obzirnost, s katero hočejo hišni posestniki zaščititi svoje interese. Protestni shod je otvoril in vodil predsednik društva stanovanjskih najemnikov g. postajenačelnik Mohorko, ki je uvodoma pozdravil zastopnike strokovnih organizacij in zastopnike tiska. Nato je v daljših stvarnih, vendar pa odločnih izvajamih obsodil sedanji zakonski osnutek in pokazal s kako površnostjo h brezčutnostjo za socijalne interese širo- Zdravilišče BCarBove vary HMII /okoSstvo Ju goslovanski naraščaj v Pragi T Posebna poročila Cepsa- Praga, dne 28. junija. V soboto dne 26. t m- je prispel semkaj, sokolski naraščaj iz Jugoslavije. kolodvoru so ga sprejele števi ne odi osobnosti, zastopniki SHS poslanistv konzulata ter veliko število elanov jug slov. kolonije in dijaštva- Samo ob ■ se ume, da so bili prisotni tudi sokolsKi funkcijonarji in dolga vrsta ce;sKni tov in sestra. Sokolski vlak, s ka je prispel jugoslovanski naraščaj, J burno pozdravljen. Godba je mton _ obe himni. Po sprejemu se je razvila m gočna povorka po mestu do sole \ •> dfiški ulici, kjer naraščajniki prenov J jo. Pred šolo so se vršili pozdravni k vori. Zvečer se je vršila krasno uspeia slavnostna akademija v Tyrševem doi • Včeraj je sokolski naraščaj na stadionu- Bil je lep nedeljski pop1 , in se je zbralo okrog 120.000 gledal < največje število, ki so ga dosegle a danje zletne prireditve. Naraščajniko nastopilo 14.400. Vaje so radi svoje P1 ciznosti v polni meri zadovoljile Ric -in naraščai je bil deležen navduse n vacij- Dven je bil pogled na telovadiis. slika, kakor se redkokdaj nudi. Pred r hodom je jugoslov. naraščaj slovesno ročil češkoslovaškemu naraščaju z“r vo- Izročitev se je izvršila pod 1°P P zidenta Masaryka. Govoril je tudi sta sta TSS Gangl. Njegov vzklik: .»Žive* češkoslovaška republika, živel brat n saryk« je izzval ogromno navdušenje i je Vzbudil med maso gledalcev gromo odmev- Zvečer je bila prirejena v Obecn domu beseda jugoslov. naraščaja. Ki J® takisto prekosila vse pričakovanje. Nekaj zanimivosti z zleta V kako velikem obsegu se bo vfSjjl** tošnji praški vsesokolski zlet, ^ sledeče številke: zletni prostor t*1”. 320.000 m2 telovadišče je dolgo 320 lj1 s - roko 202 m, na njem ima prostora^-jj^ gledalcev- Za zlet je prijavljenih telovadcev za proste vaje ter 60.000 članov in nad 31.000 članic, Karlove vary. eno izmed najznamenitejših evropskih kopališč, ki ga poseti letno nad 65.000 gostov različnih narod- nosti. Kakor znano, se je nedavno mudila ondi tudi naša kraljica Marija. Na gornje se pravočasno opozarjajo vsi zavarovanci, ki spadajo po citirani na-redbi v 18- mezdni razred- Kdor bi se pa za pravilno uvrstitev pravočasno ne zanimal, se pač ne bo smel pritoževati, če “)o moral čakati na dajatve, zato, ker bo moral urad šele ugotavljati dejanski zaslužek. Zdravniško priznani, krepčUni w JU HAN je najboljši dodatek k vsaki juhi. Močna juha je pol kosila. Cenjena gospodinja, farno en poizkus in postane Vam en-nadomestljiv domači piijatelj Številna priznanja. — Zahtevajte ga povsod. Glavna zaloga: R. BUNC IN DRU3, Ljubljana, Gosposvetska cesta. M/HRH 1171 ,Bela pošast Dobrudže' V zadnjem času napadajo bolgarske čete dan za dnem obmejne vasi v južni Dobrudži, zbog česar je romunska vlada že ponovno protestirala v Sofiji- Minule dni pa sc je posrečilo na splošno presenečenje razkriti, da poveljujeta tem četam prosluli macedonski vojvoda Vasil Teo-dorov in njegova ljubica Eva Maneva. Vaško prebivalstvo naziva ta parček zbog njune drznosti in krvoločnosti »Bela ošast Dobrudže«. Eva Maneva je nenavadno lepa ženska, ki živi s slastjo razbojniško življenje, ker se je vroče zaljubila v bandita Teodorova. Dovršila je višjo dekliško šolo, na kar se je seznanila s Teodorovim, čigar drzna dejanja v Ma-cedoniji so silno vzburkala njeno domišljijo in v srcu ji ie vzplamtela strastna ljubezen do bandita. Zapustila je rodno hišo in odšla za svojim »junakom« v šume, da bi ž njim vred nosila tegobe in MudiAcii ca.ili/ui livk p.cra -iivJ ip.nia Petain. je drugi načelnik Teodorove čete, ki šteje okrog 200 mož in se nahaja sedaj v Dobrudži. Četa je preskrbljena s puškami in ročnimi granatami: po dnevu se skriva globoko v gozdovih, ponoči pa napada okoliške kraje. Lansko leto se je bojevala na jugoslovanski meji, kjer bi jo bili naši četniki skoraj ujeli, vendar pa se jim je po zaslugi spretne Teodorov-ljeve taktike umaknila na bolgarska tla in se tako obvarovala- Romunske oblasti sp razpisale nagrado 20 000 zlatih lejev onemu, ki ujame ali usmrti »belo pošast Dobrudže«. 17 mesecev nepremično v postelji Na Angleškem se mnogo piše in govori o dekletu, ki se nahaja že osmi mesec v atalepsiji, iz Malinette (Wisconsin) pa poročajo, da je ga Stankevicz, ki je imela isto bolezen, ozdravela- Ga Stan-kewicz ic zala sedemnajst mesecev popolnoma nepremično, ne da bi mogla gibati s katerokoli mišico, kljub temu, da je bila ves čas pri polni zavesti- »Nihče — je dejala — si ne more predstavljati trpljenja, ki sem ga prestala v tem času. Videla sem in slišala okrog sebe svoje stariše in prijatelje, ne da bi jim mogla dati znak, da bi razumeli moje misli in moje želje. Minevali so dnevi, ne da bi vedela, kedaj bo konec mojega trpljenja. Celo muhe, ki so sedale na obraz, nisem mogla prepoditi, najtežje pa mi je bilo, da po porodu, ki je zakrivil bolezen, nisem mogla pokazati, da poznam otroka, ki so mi ga stariši kazali.« Poleg prebavnih organov ki so nemoteno opravljali svojo funkcijo, so delovala tudi pljuča in srce. Sicer je ga Stankevicz ležala 17 mesecev otrpla kakor kip. 1S.600 naraščajnikov in 17.500 naraščajnic. ** . proste vaje je prijavljenih nad 25.000 ■ lovadcev in telovadk. Tekmovalo bo . vrst v višjem in 455 vrst v nižjem 0 delku ter 43 posameznikov za Prve(j. stvo. — 34 velikih mest pošlje svoje o poslance. Razen Slovanov se udele®JJ zleta: Francozi, Belgijci, Italijani, muni, Švicarji, Angleži, Luksenburz91;' Finci in Litavci. Poleg tega bo na zl& zastopanih tudi 6 evropskih armad. Odhod v Prago Osem posebnih vlakov bo peljalo n* li manifesta«^' še Sokole v Prago k skupni maiino*—- ^ in proslavi velike sokolske misli ter skupni proslavi vseslovanskega edinsj’ ' 5 od teh vlakov vozi skozi Maribor- ^ . stvo, ki ne odpotuje v Prago, se P°,zlot Ija, da pride pred odhodom na kolod^' pozdravit naše brate iz južnih krajev, jv tukajšnjem kolodvoru bo pozdravila vsa vlak tudi sokolska godba. , .,nV Prihodi in odhodi sokolskih ylaK° 1 dne 2. julija so v Mariboru sledeči: sokolski vlak št. II. vozi članstvo graške župe, prihod v Maribor ob 0-^ ’ odhod 1.19. uri- „ . vlak št. V. vozi župo Osijek njaluko; prihod ob 13. odhod ob 14.1°ML vlak št. IV- vozi banačko župo. vr 16.30, odh. 16.54, vlak št. I. vozi župe: Niš. Skoplje«^ ječar in Kragujevac, prih. 17-30, 0 ’ 18.01. Navzočnost članstva je nujn° p trebna pri temu vlaku. vlak št. VIII. vozi župe: Ljubljana* . lje, Maribor ter savezno starešini e prih. 20-30, odh. 21.31. S tem vlakom odpelje vse članstvo mariborske 7- u katero se zbere ob 19. uri v Nar. in skupno odkoraka odtod na kolodv o SokoH. ki odhajajo v Prrfgo Jge-še kakih informacij naj se oglase vrS{ trtek ob 19.30 uri na restavracij^* ^sn v Narodnem domu, kjer bo proštov sestanek. _ sike Mi ubogih > Cena Din 50*— Men odpolujele in pred vzponom »jJ® se založite s primernim provijan Trpežen, redilen in dober j® || »SUHOft jraDetoM naibnliSe lukovnsU — J* a »Kralj Oidip“ na mariborskem odru Premiera v Narodnem gledališču. Sobotna premiera nesmrtne Sophoklo-vc. zaloigre »Kralj Ojdip«, je značila izpolnitev obljube, ki nam jo je dalo naše gledališče že pred leti. Ker se je že toliko casa odlašala, bi menda bilo primerneje, c? bi se s tem komadom pričela prihodka sezona. Bil bi dostojen uvod vanjo, a. sklep sezone se dajejo navadno lahki *P**}adi. kar je v skladu z razpoloženjem ODcmstva- Vendar pa je to postranskega Pomena. Sli smo v gledališče z neko bo-n,zt]J0’ kajti s klasičnimi komadi pri nas io viJno "e odrežejo najboljše. Zlasti se k'*0 Pri Sophoklu bati, da bo vprizo-ba i brez klasične linije, brez »ophoklejskih osebnosti- Kakšen bo sta-ogrski traged na mariborskem odru? j50 zavela z odra arhaična lepota ega Večnega komada; nas li bo prefcre-ei kakor davne gledalce, ki so ga zrli : . sinjim helenskim nebom? Čisto dru-f-° °t>čutki, s katerimi sprejemamo ha a stare umetvore človeškega du-|i’, mko one, ki so dozoreli v naših dneh. nTo i -lišče ima z njimi daleko večje kar ' kajti treba je zabrisati to, bilo U6i pr.'^a sodobnemu ukusu, ne da bi . °krnjena starinska lepota dela in J Ka neminljiva vsebina. Že pri daleko lo Jsem Shakespearju je križ z zastare-Sophek]e^° tc*in‘^°’ kamoli pri antičnem »KrTli^.ki Ka je imel z naštudiranjem je m Ja. Oidipa« g. Bratina, gre hvala, da ljiv 7 ° i Sophokles dokaj zadovo-nrin Večjimi scenskimi in kostumnimi in ^Pn?°^ki, s še bolj poglobljeno režijo °o igri samih izbranih igralcev je, kaj-j ’ 'nogoč večji efekt. Umevanje antičiie in inii!!Urgiie 'ahko različno. Ali skrb ljubezen je prevevala vprizoritev ln to na™ zadostuje- sta •1ajtehtneiši prigovor, ki bi ga lahko na t rež'serju, se tiče zbora. Na glede a to, da še danes ni povsem točno do-ie so uporabljali zbor, ki Dll domala samosvoj organ in ki so ga . trpi C's^a!i. je vendar umljivo, da ga je eoa prilagoditi sodobnemu ukusu. Neki xinanec ima prav, ko je dejal, da bi bil u-fai 7 e^i’ bi ^il govoril samo koro- . 0$ I 7 K.rvr \ r rv rl i o ^ in 1 Tin nili Ijal; 's (zborovodja) in le na povzdignje-testih vsi, a glasove zbora bi spremna tiha, diskretno prilagojena godba. — astop našega zbora ni bil srečen. Mesto d af 5?klamatarsko suhoparno, mestoma patetično recitiranje se je zdelo odvišno, anahronistično- Dalo bi se rešiti sama na zgoraj omenjeni način ali pa z zelo skrbnim naštudiranjem zbora. Treba bi bilo se boji izsiliti optičen efekt, izšolati glasove m doseči večjo enotnost in barvnost Kovorenja. V zboru je bilo premalo ko-cKtivnega duha, zato je učinkoval ka-"°r kak slabo izvežban orkester. Ni bil možen podati tistih finih vibracij, ki bi “°scatim Sophiklovim verzom v čisti in “I^Koglasni slovenski govorici dale silo polesti, nadej, strahu pred božanstvom jn Molitveno ubranost. Taki nastopi zah-?Vaio posebno nego. Opozarjam na poskus V. K, Serjožnikova v sovj. Rusiji, f Je osnoval »teatr čteca«. To novo gle-j\al'šče se močno približuje zboru v stari fjeladi in obstoji poglavitno v tem, da ‘°naIno oživi pesniška dela in povzdigne ^citacijo na nivo umetnosti. Pesniška čita poseben »korofaios« in za njim 7,”°r. ki ima enotne konstume, ki skuša z «|asom — brez petja — zajeti vso melo-?!cnost pesniškega dela in ilustrirati vse-°mo. (Spomnim se tudi srednjeveškega ^španskega ritualnega petja, ki ni bilo "etje v današnjem smislu). — Zbor je te-najšibkejša strana našega »Kralja Oj- Protagonit g- Bratina in izrazit tra-vp> zato ne moremo reči, da bi bil v tej i °Ri na višku. Bil pa ie dobro vigran in ^ Podal thebanskega kralia z zadostnim . Juvanjem in občutjem. Zlasti na začet-ie bil močan, potem je nekoliko ope- šal >n ni dovolj stopnjeval Ojdipove ne- yf^e, dokler se ni na koncu zopet vži-.K^oboko v kraljevo bolest. Deutera-°nist g. Železnik je bil v vlogi pravične-r? Kreona prav plastičen in simpatičen-v^. Rukšekova je očitovala kot Jokasta p iik° sj|0 tragedikinje. V Teiresiasu g. not ° K°v'ča nain 3‘e manjkala globlja r.„^rania sila; tako se niso vedli božji pre ,Kl Pred kralji, ki so tačas trepetali ^ tx>g j - - jV " samovoljnosti in krutosti bogov- — (oVJ t v s*a v nmsk> in v igri oba pastirja vi ko Kovič in Razberger); g. Kovič oil Posebno izrazit. na in,scenaciia je bila preprosta, vendar se?,I« učinkovita. Z zastori je bila do-ziti ‘‘Uzija večje prostornosti, a rekvi-na sporniniali po svoji enostavnosti ip i«,fire skene. Režijo in inscenacijo nk xV, rokah g. Bratina. t J ^iliki je treba omeniti blesteč se D.rofesorja Sovreta- Slovenščina poa njegovo mojstrsko roko približu- Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-ovo, ni niti eno. Najboljše je edino znamka JELEN" . Kupujte le najboljš e milo 1 Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot »ravno tako dobra, kakor Schicht-ovo". Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT in znamka „ JELEN". je eleganci in blagoglasnosti grščine; če primerjamo prevod na naš jezik z znanim hrvatskim prevodom Kolomana Raca, moramo biti hvaležni prevajalcu, da je tudi s Sophoklom posvedočil čudovito prožnost in lahkoto slovenske govorice. Žal da so nam slast kvarili nekateri igralci, ki očividno ne dajo kdovekaj na jasen izgovor, pravilen naglas in tiinbre jezika in s svojo potetično deklamacijo zabrišejo sladak ritem Sophoklovih verzov. »Kralj Ojdip« zapušča v vsakem dojemljivem gledalcu globok utis in tiho slutnjo, da smo tudi mi često v življenju žrtev bogov ali »neznanih sil«, kakor jih mi imenujemo, sil, ki se vmešavajo v na šo usodo s tisto krutostjo, pred katero je že stari Helen vpognil glavo in v žgoči onemoglosti stisnil pesti. B, Katastrofalen poiar na Dravskem polju V pondeljek ob H12. url je Izbruhnil v vasi Apače požar, ki je kmalu zavzel ogromne dimenzije. Ni trajalo dolgo, pa je bila v»a vas v plamenih. Močan veter je razpihoval ogenj in okrog 70 objektov je postalo njegova žrtev. Tridesetim po-sestnikem je skoro popolnoma uničeno premoženje. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe okoliških občin; pozvana je bila tudi tnariborska, ki je pričela z reševalnimi deli šele okrog 15. ure. Reševalna dela požrtvovalnih gasilcev so bila jako otežkočena. kajti plameni so se širili z bliskovito naglico in je obstojala velika nevarnost, da bo veter zanesel ogenj celo v sosedno vas. Ogenj se je bil že od- Ptuj, 28. junija, trgal na Zapečjo vas, vendar pa so ga pravočasno zadušili, sicer bi tudi ta vas postala žrtev strašnega požara. Sedem brizgaln je delovalo neprekinjeno do 18. ure- Ko se jim je posrečilo ogenj .zajeziti sta se ptujska in mariborska lahko vrnili, dočim so ostale pogasile in rešile kar se je še rešiti dalo. Domneva se, da so ogenj zanetil otroci pri Repu, od koder so se usodni plameni razširili na ves južni del vasi in opustošili vse, kar niso rešile požarne brambe. Ves južni del vasi je torej upepeljen in prebivalci brez strehe. Upamo, da bodo oblasti ukrenile vse potrebno, da se bo Pogorelcem nudila pravočasno potrebna pomoč. /aort ROKOMET. Maribor — Ljubljana 5:2 (4:1) Minulo nedeljo je nastopila v Mariboru reprezentanca mesta Ljubljane proti reprezentanci Maribora in doživela ne-pričakovanju hud poraz. Ljubljanska družina ni bila sicer popolna, vendar so jo tvorile priznano dobre igralke- Za Maribor je nastopila kompletna družina ISSK Maribora in predvedla. predvsem napad, dokaj lepšo in uspešnejšo igro kot Ljubljana. Premoč domačink je bila v prvem polčasu očitna in doseženo razmerje odgovarja v polni meri močem nasprotnic. V drugem polčasu je tempo neftoliko popustil, moči so se prbližno izenačile, a igra je znatno trpela radi sodnikove popustljivosti. ki je tudi v prvem polčasu krivično prisodil v o 19. in H21. url. ob nedeljah in praznikih ob 16-. H19. In H2\. uri.' GRAJSKI KINO Od pondeljka 28- do sredo 30. junija predvaja veliko veseloigro »Doživljaji kontrolora spavalnih vozov« v šestih zabavnih činih s Harry Liedke in Han-ny \Veisse .v glavnih vlogah. APOLO KINO Od 29. junija do četrtka 1- julija predvaja »Čudeži morja«. Sest nepresegljivo zanimanje vzbujajočih činov. V glavni vlogi glasoviti raziskovalec oceanov J. Williams in dva potapljača. Snimljenje se je izvršilo s podporo in po nalogu .vla- sev^eroamerižkili driwu .' Stran V MarTBom, cine T* Julija 1926. Iz ilvllenia in sveta ie človek humorist. Slavnega ameriškega humorista Mar! TVaina, ki je s svojimi spisi nasmejal tudi marsikaterega našega čitatelja, je ne koč povabila neka protialkoholna organizacija, da bi predaval v prid društveni propagandi. Mark Twain se je rad odzval. Zborovalci, ki so dobro poznali njegovo ime in spise, so ga navdušeno pozdravili in Twain si je lahko dejal »Začetek je dober«- Jedva pa je bil pre bral prvi stavek svojega zelo resnega predavanja, je vse občinstvo udarilo smeh. Twain se je začudil. Zlodja, si je mislil, saj jih ne morem zabavati in nazadnje — v mojem predavanju ni niti sence humorja. Resno je prosil občinstvo miru, češ, da ima predavanje važen namen in da ni ničesar, kar bi lahko vzbujalo smeh. Ko je izpregovoril te besede se je smeh pretvoril v krohot. Twain pa je imel potrpežljive živce in je čakal toliko časa. da se je dvorana za silo pomirila. Nato je prebral nadalj-ni stavek, tudi tega je prekinil smeh. Twainu je že vse skupaj presedlo; jel je obupno kriliti z rokami in pomirjevati ljudi- To je, kajpak. vzbudilo vihar krohota, ker so ljudje mislili, da Tvvain radi tega krili z rokami, da bi jih zabaval. Lahko mu verjamemo, da je spričo tega dobival Twai nov obraz vedno bolj komične poteze, zakaj tudi ta ameriški pisatelj je bil mec onimi, ki smešno kremžijo obraz, kadar hočejo biti strahovito resni. Kakšen je bil konec te komedije? — Twain je ogorčeno zavpil: »Norcem ne bom predaval, naj vas zlodi vzame!« To je vzbudilo tako veselje, da so ijudje vstali in nekoliko navdušenih častilcev dobrega humorja je vzelo pisatelja na ra mena in so ga triumfalno nesli iz dvo rane- Humorist Mark Twain pa je bil zopet za eno življenjsko izkušnjo bogatejši. Stari časniki V Franciji izhaja 22 Kstov, ki so stari čez 100 let; razen enega izhajajo vsi izven Pariza, kar je značilno. »Le Journal de Lorret« izhaja nepretrgoma 182 let in slovi kot najstarejši francoski časnik. Za sabo ima bogato zgodovino in najznamenitejši dogodki v zadnjih dveh stoletjih so se odražali v njegovih predalih- Izmed pariških je najstarejši tudi pri nas znani »Journal des Debats«. ki je izmed pariških dnevnikov naj večji prijatelj naše države. Tzliaja že 137. leto-■ Ko smo že pri časnikih, poberimo še ta-le paberk: Neki francoski Časnikar je izračunal: Novinar, ki napiše dnevno 200 vrst, spi-še mesečno 6000 vrst, na leto 72.000 in čez 30 let. 2,100.000 vrst. 6000 vrst tvori že dobršen snopič, v 30 letih pa bi bil lahko izdal 360 knjig. Ce računamo samo 32 Črk na vrsto, iznaša to 69,120.000 črk-Ko bi 10 vrst tvorilo 1 meter, bi meril spis človeka, ki tekom 30 let spiše vsak dan 200 vrst, 216.000 m. Kako živi Abd-el-Krim? Neki francoski novinar je hotel izvedeti, kako živi »osvoboditelj Islama« v francoskem ujetništvu in je razkril zvedavim čitateljem sledeče podrobnosti: Hišo, v kateri biva Abd-el-Krim, straži dvojna straža, ki skrbi za to, da prepreči vsako indiskretnost. Vrata v palačo so zaprta. Abd-el-Krim, njegov brat Mohamed in njegova zvesta tovariša Bužibar in kaid Haddon bivajo v neki hiši, ki je zidana v špansko-maurskein slogu. Hiša obsega tri velike sobe in 5—6 manjših. Možki stanujejo v prvem nadstropju, žene pa imajo dve sobe v pritličju. Pri Abd-ei-Krimu se nahajata dve ženi in trije otroci- Njegova tretja žena biva z njegovim stricem Abd-es-Slemom. Ujetniki vstanejo zgodaj zjutraj in se po zajtrku sprehajajo po vrtu, ki obdaja hišo ter igrajo do poldneva karte- Popoldanski razgovori se vrše ob čaši čaja. Nihče ne ve za njihove pogovore, vendar se zdi, da se vsi dobro razumejo med sabo, čeprav se Haddon večkrat odstrani, da pokadi kako cigareto v samoti. Zvečer prineso pašini služabniki tradicionalni kuskus in razgovor ter igranje kart se zavleče do pozne polnočne ure. Včasih sc pogovarja z ujetniki tudi kak častnik, toda ti pogovori so strogo tajni. Na Abd-el-Krimu in njegovi okolici ni opaziti nikakih znakov razočaranja ali tuge: fatalizem je jačji od teh spbminov Azerkaue in Hitmi živita s svojimi rodbinami v drugi hiši, v Bon Jalondu. Njih življenje je popolnoma enako onemu Abd-el-Krima in njegove suite. vsem mogočem se pomenjkujete, mesto da bi prijeli za delo. Bolje bi bilo, da nasečeš drva in da prineseš vode, da natrgaš in olupiš repo ter jo pri staviš k ognjišču. Bogovi, kako ne srečna žena sem, norca imam za moža, lenobo, ničvredneža, jezičnika. In tudi ostali niste nič boljši. Naj pojdejo rajši domov....« Ko je Ksantipa tako kričala in zmerjala, je Sokrat mirno poslušal in čakal. Njegov molk pa jo je še bolj razdražil. Znova je pričela kričati in se razburjati, nato se je zazibala in padla na tla. Sokrat je priskočil, misleč da je mrtva. Dvignil je roki in zaklical: »Bogovi, kaj mi je storiti?!« Njegovi prijatelji so ga začudeno pogledovali, kajti niso mogli razumeti učitelja, ki se je razžalostil radi smrti tako strašne žene. »Da, prijatelji, zatrjujem vam, da mi je umrl najboljši prijatelj!« Vsi so se čudili in spogledovali. Niso mogli razumeti njegovih besedi. »Da, prijatelji! Tu leži najboljša žena in moj najboljši prijatelj!« »Od nikogar nisem mogel dozirati svojih napak tako natančno, kakor od nje. Ona ni opustila ali pozabila v očitkih nobene napake. Tako sem imel dovolj priložnosti spoznati svoje napake in zmote ter jih popraviti. Ravno radi tega sem jo vedno rad in pazljivo poslušal ter mirno prenašal vse očitke. Nihče mi ni napravil te usluge. Vi ste menih, da morate biti obzirni, ker smo prijatelji in nihče mi ni hotel povedati nobene od mojih napak. Poleg vas bi lahko živel v samih zmotah. Ona pa je moj veliki dobrotnik; bila je dobra gospodinja, a ljubila je red in marljiva je bila ...« .Sokrat še ni končal svojih besedi, ko se je Ksantipa dvignila s tal, skočila k Sokratu, ga objela in rekla: »O Sokrat, ti si moder, pravičen in dober«. Medsebojno priznanje! Kje ste danes možje, ki z lahkoto prenašate očitke in draženja s strani nervoznih žena ? Najsi bi govorila žena živo resnico, težko da bi se našel kdo, ki bi iz želje, da popravi svoje napake, mirno poslušal in prenašal njene očitke! So se pač izpremenili časi in nazadnje — kdo bi mogel zahtevati od slehernega zakonskega moža, da bi bil Sokrat! Mislimo, da je bil tudi v njegovi dobi samo — en Sokrat in stotisoče nezadovoljnih zakonskih mož in zadirčnih žena. Župančičeva „Beseda o Prešernu marib. mladini** se dobiva v posebnem ponatisu po 50 P kos v naš! upravi. Kupujte In dajajte mladini In Ijnd* stvu! Brez stroškov - nalem oddaste prosta stanovanja, sob« čez počitnic«, prasne, opremljaš«. sovperabo kuhinj«. lokal«, sploh neizrabljen« prostor« pri »Marstanu", Retoriki 4- 1256 Ksantipa, najboljša žena? Ksantipa je bila najboljša žena, je rekel tisti, ki je imel največ pravice, da sodi o njej. To je bil njen mož So-crat. Nekega dne se je zbralo v Sokratovi hiši veliko število Sokratovih prijateljev in učencev. Ksantipa je kot običajno besnela radi številnih gostov, ki so se pogovarjali s Sokratom. Ni se mogla brzdati, planila je proti možu in zavpila: »Kaj si zopet privlekel te zapravljivce časa? Vsi skupaj ste delamrzneži, zastonj kratite čas, o RAZPIS. Mestna občina mariborska razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za kanalizacijo Verstovšek-ove ulice (za Pokojninskim za* vodom). Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti 72. ure dne 7. julija 1.1. v vložišču mestnega magistrata. Na ovitku mora biti označba: „Ponudba za izvršitev cest-nega kanala v*Verstovšek-ovi ulici“, Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov se vrši dne 7. julija ob l2‘30 uri na mestnem magistratu. Za razpis potrebni pripomočki so na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov od 1. julija 1926. 1263 manjše hiše ■udnik« i»če »Marstan*, RotorSki trg 4. 1257 Zelezn. uraduih. r:L.irP“ m trne elužbe. P«nudb« na upraro pod „Dob«r kalkulant«. Boljše detle družini ▼ Maribora i« vsa hišna dela. Jiaslov ▼ upravi. 1249 tepe solatna soha si, družini s« «dda dvema dijakoma nižjih razredov srednje tol«. Naslov v upravi 1951 (Iliri* m m*bbraaa aoba bolj-UHUfl K Umu gospodu. Ko- rotčeva al. S/l. levo 12S9 mehlinna sobi t***— glasorirja se odda. upravi. kuhinj« in Naslov v 1964 z pros Um -t—„------------vhodom 'in e«l« oskrbo ali tudi br« s« odda. Naslov v upravi. _ ___________________________1956 P ja n Inn '-I**0 d«t>rim glasom riHllUlO s« proda. Sodna ulica 2, Fračko. 1254 Rezila za brivske apa- rafO «>amk« Gilette, Mont eitra, IHIC M«m Itd., polilja tadi x pismeno pottp Drogo Rosino Maribor, Vetrinjska ulica 96. 1940 flrortra *Prejm« trgovina UlSliLfl Drogo Rosino, V«. trinjska ulica. 1258 šolskih sku-. „ pln in društev izdeluje po znižanih cenah Foto-atelje M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova e. 25. S POZOR! No Micika, pojdi tistemu čevljarju, ki Ti napravi lepe čevlje ter prevzame vsakovrstvo popravilo najcenei«. Prepričaj se in pojdi k Cirilu Levec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg* L 69 Sreda 30. junija Elitni koncert I I pomnožen orkester Velika kavarna Četrtek 1. julija Harald L 0 YD V 4 Zlata?oras 4 Evelyno v. Norden K L U B-B A R Petek 2. julija Kabaretni veter iniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinijiiii Velika kavarna Svilene nogavice 32 D. i^B^BBBBRBRHaaBHBBBRRRaBRBRHRnM BH Florv največji izbiri, najnovejše barve Moške v najlepši izbiri Reklamne cene 1003 mt« informacije no .očne, (»žrpne la brze «e nofiaj« v Vat« KirtdUde ni, 11» Peog™«* j -or telefon j« 6-25, e brtojevnl j I ' o »vnatelj. Urednik Božidar »rodoUraik. Vokoolov Špindler, novinar. Voi v Maribor«. Borko, novinar. ladajatelj: KonooraH »Tabora«