Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 din
venska beseda
Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročnina; Letno 20 din, polletno 1Q din
Dr. Dinko Puc:
Draginja, načrtno gospodarstvo in konsumenti
Država bo prej ali slej primorana regulirati prejemke, tako da bodo ustrezali sodobnim cenam
Stalnost cen je vedno znak dobrega in urejenega gospodarstva. Ako se iste cene vzdržujejo skozi daljšo dobo, pomenja to mirno in solidno življenje konsumenta in producenta, pomenja stabilnost valute, možnost rednega zaslužka, gospodarski napredtek, urejene državne finance, dočiin izvanredni porast ali izvanredni padec cen pomenja vedno gospodarsko krizo.
Dobro državno gospodarstvo se bo skušalo tedaj vedno upreti takim izvanrednim razmeram. Zato je povsem umljivo, da so tudi pri nas državniki, ki se vedlno bolj — vsaj po njihovih izjavah sodec — nagibljejo načrtnemu gospodarstvu, začeli borbo proti draginji z vso odločnostjo.
Žal z manjšimi uspehi. Uvedli so najprej kontrolo cen predpostavljajoči, da jim bo na ta način mogoče vzdržati cene na zmerni višini. Kontrolo cen pa so vpeljali samo na nekatere življenjske potrebščine. Izvzeli so usnje, les — razen drv za kurjavo, železo, cement, platno, volno, sukno ter vse kmetske pridelke razen moke. Tako so cene pri teh predmetih neovirano rastle. Gospodarstvo je pa kakor zelo kompliciran stroj: ne moreš pritiskati samo na eno kolesce, ne da bi s tem ne vplival na tek celega stroja. Življenjske potrebščine so med seboj v zvezi, ki se ne da prekiniti. Ce povišaš ceno eni, bo avtomatično porastla cena tudi vsem drugim. Samo povsem neuvidleven človek je mogel misliti, da kmet ne bo dvignil cene krompirju, če mora plačevati moko, čevlje, obleko itd. 100 % višje kakor prej!
Prvi «načrt» se je tako temeljito izjalovil.
Oblasti — in država morajo zaradi tega sami povišati cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam!
Posledice so katastrofalne. Vsi fiksni nastavljenci, zlasti državni in samoupravni uradniki, upokojenci in delavci so prišli v neznosen položaj. Njihove plače so bile že lansko leto tako pičlo odmerjene, da so komaj, komaj zadoščate za najskromnejše življenje. Vsak nepričakovan izdatek je moral ravnotežje porušiti. In to ravnotežje je danes porušeno tako, da bo njega vzpostavitev, če bo sploh mogoča, zahtevala ogromnih žrtev od strani dlržave.
Res je država v avgustu izdala uredbo o priznanju izrednih doklad uslužbencem. Toda te izredne doklade so tako nizke, da v III. draginjskem razredu ponekod ne dosežejo niti din 50.— mesečno. Tudi se ni priznala dokladla za ženo in pozabilo se je na upokojence popolnoma! Zvišanje znaša v najboljšem primeru 10 %, cene so se pa povišale po uradnih podatkih za 36 %. Toda mi vemo, da znaša povišanje cen znatno več!
Priznati moramo sicer, da so nekatera zasebna podjetja v zadovoljivi meri povišala prejemke svojih nastavljencev in zlasti tudi delavcev. Toda še vedno tudi pri zasebnih podjetjih ostane dovolj velik kadler delavcev in uslužbencev, ki z današnjimi prejemki ne morejo živeti.
Ljudje si bodo pomagali nekaj časa s kreditom, toda le malo časa. Potem bo treba zategniti pas. Poslabšati in zmanjšati prehrano, obleko, obuvalo in stanovanje. To pa pomeni poslabšati zdravje, povečati nevarnost tuberkuloze in drugih bolezni, zmanjšati odpornost telesa in tako oslabiti tudi fizično in duševno odporno silo vsega naroda!
*
Tako bo prej ali slej država primorana regulirati prejemke tako, da bodo ustrezali sodobnim cenam. Ta izdlatek bo ogromen. Zahteval bo povišek vseh davščin in povečanje obtoka bankovcev. Povečali se bodo vsi produkcijski stroški in vrednost denarja bo še bolj padla.
In znova bodo cene porastle...
*
Prvi poskus ^načrtnega gospodarstva* je tako klavrno končal, odnosno bo klavrno končal.
Vedno smo se čudili pri nas nekemu značilnemu pojavu. Dokler so bili na vladi frankofilski državniki, so se učili pri Francozih. Posnemali so jih dosledno v vseh slabih stvareh, dobre in pametne so ostentativno prezirali.
Danes smo prijatelji osovinskih sil. Pa kljub temu smo ostali pri stari metodi: posnemamo jih v slabem, namesto v dobrem.
In baš, kar se tiče gospodarstva, sta znali Nemčija in Italija urediti vprašanje cen na ženialen način, kljub temu, da imata ogromen obtok bankovcev in prav majhno ali nikako zlato kritje.
Recept ni niti kompliciran. Kar se tiče domačega blaga, ki izvira iz domače produkcije, ni težko regulirati njegove cene. Vse blago je pod kontrolo in se ne sme prodajati nad dlovoljeno ceno.
Kar pa je inozemskega blaga, ki ima svojo, od držav osi neodvisno ceno, regulirata Nemčija in Italija njegove cene potom svojega izvoza. Država urejuje cene uvoznemu blagu in jih vzdržuje s svojim izvozom na znosni višini.
Tako je draginja v obeh državah, ki sta v vojni, ki imata ogromne izdatke in sta brez zlata, znatno manjša kakor pri nas, ki imamo zemeljskih produktov — hvala Bogu — še vedno obilo.
Morda bi bilo pametno, v prvi vrsti proučiti to vprašanje. Bolj nujno je kakor vprašanje židovstva, ki jih je v vsej Jugoslaviji samo okoli sedemdeset tisoč...
Bridka oUel
niča
Pretekli mesec se je zaključilo prvo leto nove, krvave svetovne vojne. Teh nesrečnih dvanajst mesecev je našlo s svojimi skrajno zaostrenimi mednarodnimi od-nošaji globok, usoden odmev na vseh življenjskih področjih prav vsega sveta, prav vseh nevtralnih, neb oj ujočih in vojskujočih se držav in narodov. Vojna, o kateri danes še nihče ne more zavestno in jasno ugotoviti in trditi, kdo da jo je dejansko povzročil in začel oziroma kdo st jo je zaželel, je izzvala v našem toliko hvaiisanem «kulturnem» in «civiliziranem» dvajsetem stoletju z nezaslišano brzino ogromne in gorostasne zmede in spremembe na evropskem zemljevidu. Najvidnejši in obenem najobčutljivejši odraz te zmede so občutile posamezne države predvsem v svojem gospodarskem življenju brez ozira na to, ali so neposredno ali posredno potegnjene v vojno oziroma če vojno opazujejo zgolj s strani, absolutno pasivno. Sedanja velika vojna je mimo drugega prinesla nepojmljive spremembe v mednarodnem sožitju in v občevanju med posameznimi narodi.
V Evropi so nastale v zadnji preteklosti velikanske spremembe. Evropski politični zemljevid je postavil vsako bivše poznavanje zemljepisja na glavo. Izginila je Avstrija, za njo Češkoslovaška, nato Poljska, pa Danska, Norveška, Nizozemska, Belgija, skoro vsa Francija, ni več Aibanije, Abesinije, Angleške Somalije, temeljito so izmenjale svoj obraz Rumunija, Sovjetska Rusija, Bolgarija, Madžarska, na novem zemljevidu zaman iščemo Litvo, Letonsko in Estonsko, stari geografi ne poznajo več novih mej Finske, pa Afrike, Azije in tako dalje. Kakor je videti iz gornjega, so se veliki svetovni dogodki vrstili na našem nesrečnem kontinentu s pravo filmsko brzino. Smelo bi lahko trdili, da se v vsej dosedanji zgodovini civiliziranih narodov ni izvršilo toliko in takih geopolitičnih sprememb, kakor v enem samem letu sedanje vojne. Po računih resnih in absolutno objektivnih opazovalcev - strokovnjakov, je terjalo prvo leto sedanje morije nad tri milijone smrtnih žrtev, največ je padlo Poljakov.
Prvič po mnogih stoletjih Balkan ni posegel z ognjem in mečem v svetovno klanje, čeprav je na miren, prisilen način znatno izmenjal svoje lice. Pri tem pa ne smemo zanikati, da na tem kočljivem prostoru obstoje mnogi važni, pereči in neodložljivi problemi, ki nujno terjajo svojo zadovoljivo rešitev. Danes balkanski narodi z vso previdnostjo in obzirnostjo skušajo izločati iz svojega vsakdanjega življenja prav sleherni vpliv tujine, bodisi da prihaja s te ali one strani. V ospredju zavesti vseh balkanskih narodov stoji načelo: Balkan le balkanskim narodom!
Tragični tok evropskih krvavih dogodkov naše domovine neposredno še ni zajel, pač pa jo je zadel s svojimi težkimi gospodarskimi posledicami. Naš n a tod noče vojne in je strogo nevtralen. Vendar pa tarejo naše na-
rodno gospodarstvo težke skrbi, kako se preskrbeti z vsemi onimi sirovinami, ki smo jih v normalnih razmerah prosto uvažali iz tujine in kako urediti koristno izmenjavo vseh onih dobrin, ki jih v naši državi pridelamo ali izdelamo preko lastne življenjske potrebe. S pristojnimi čini-telji na čelu je poklican tudi ves naš narod, da odločno, resno in odkrito nastopi proti najnovejšemu zmaju draginje, ki mu je v zadnjem času zrasel greben čez vsako mero znosljivosti. Najširše, siromašne ljudske plasti je treba pravočasno preskrbeti z zadostno, obenem pa seveda tudi znosljivo ceneno prehrano za ves čas do prihodnje žetve.
Naša želja po miru se docela strinja z našo voljo, da absolutno sami vodimo in določamo svojo nadaljnjo usodo. Zaenkrat so naši odnošaji s sosednjimi narodi in državami take narave, da nudijo popolno možnost mirnega in plodonosnega razvoja medsebojnih trgovinskih in kulturnih razmerij. V zavesti tega dejstva pa ob prvi obletnici nove svetovne vojne ne smemo nikakor zatisniti svojih oči in ušes pred vprašanjem, ki se nehote kar samo postavlja ob opazovanju današnjega vojnega požara okrog
nas: Ali se ne bo morda vojna še razširila? Kaj še čaka Evropo in ostali svet? Kam blodi ubogo človeštvo?
Združene države severnoameriške so odkrito stopile ob bok Anglije in jo podpirajo z vsem svojim vsakovrstnim bogastvom; na drugi strani se je fronta osi Rim—Berlin okrepila z odločnim pristopom Japonske in Španije. Ali ne bo morda prinesla že prva polovica novega, drugega vojnega leta vstop gornjih sil v vojno areno, s čimer bi se današnja vojna pretvorila v splošni svetovni požar in obračun v pravem pomenu besede? Ali ne bodo morda opustošenja in morja krvi, ki jih je v zadnjih trinajstih mesecih pretrpela Evropa, ostala neprihranjena tudi ostalim kontinentom?
Kakor smo že poprej naglasili, je Balkan danes še miren in sam v popolnem miru in samozataje-vanju rešuje svoje probleme. V tem pogledu stoji na prvem mestu zlasti naša domovina, ki ni nikomur ničesar dolžna, pa tudi od nikogar ničesar ne zahteva* pač pa nasprotno od srca želi Evropi in vsemu ostalemu svetu sirečo blagodejnega in resničnega miru ter splošnega napredka in zadovoljstva. Naša domovina nudi vsem narodom sveta svojo pošteno desnico in odkritosrčno sodelovanje za ustvaritev nove, boljše in srečnejše Evrope.
Dr. M. Korun:
Delo in kruh
Novi red, ki se nam oznanja in ki naj bi bil boljši, kakor je dosedanji in ki bi moral biti boljši, če nočemo pasti v vrtinec prekucij, mora predvsem temeljiti na načelu pravice in dolžnosti do dtela in kruha.
Kapitalistično gospodarstvo tega načela ni poznalo. Ljudje danes nimajo pravice do dela, zato tudi ne pravice do kruha, pod čemer razumemo ono najnižjo mero odplate za delo, ki omogoča dostojni telesni in moralni obstoj posameznika in rodbine.
Pravica do dela zahteva, da mora vsak za delo sposoben dobiti svojim telesnim in duševnim sposobnostim odgovarjajoče delo, in da mu ga mora preskrbeti družba, če ga sam ne najde. Dolžnost do dela pa veleva, da moraš prevzeti delo, ki ti ga družba daje, če ga nisi sam našel. Za onega, ki zaradi nebogljenosti ne more ali ne more polnovredno delati, mora skrbeti družba.
V liberalistično urejeni družbi, kakor smo jo doslej poznali, je v normalnih časih skoro vsak, ki je hotel delati, delo našel. Toda v časih krize je nastopala brezposelnost, ki je zajela milijone in milijone. Ponekod je dajala brezposelnim v zadnjih letih družba nezadostne podpore ali slabo plačano delo.
Prav tako šepavo, kakor z delom, je bilo preskrbljeno glede zaslužka. Velika večina ljudi je zaslužila manj, kakor je rabila za najnujnejše potrebe. Za jelo je za silo še bilo, zadovoljujočih oblačilnih in stanovanjskih potreb zaslužek že ni več kril, c!a ne govorimo o kulturnih potrebah!
To itak neugodno stanje se je v zadnjem letu pri nas še bistveno poslabšalo vsled naraščajoče draginje. Problem dela in kruha je postal usodno aktualen predvsem za uradnika in mezdnega delavca, pa tudi za druge male ljudi. Najsi že imajo ljudje delo in zaslužek, je vendar slednji od dne do dne relativno manjši, kajti draginja raste z dneva v dan, zaslužek pa ne gre vštric s cenami, temveč bolj in bolj zaostaja.
Protidraginjske odredbe pomagajo bore malo. Poviševanje plač in mezd ima za avtomatično posledico novo naraščanje cen, ker vrednost denarja pada.
Krivda leži v sistemu.
Zato morda ne bi bilo neumestno razmišljati vsaj o začasni zasilni spremembi odplatnega sistema za delo onih, ki žive od svojega zaslužka. Ta sprememba bi morala iti v tej smeri, da se delovnemu človeku zanj in za njegovo rodbino zagotovi najnujnejšo množino življenjskih potrebščin, ki naj jih dobi v naravi s posebnimi nakaznicami, ki jih sprejme kot del odplate za svoje delo.
S tem bi bil problem cen za najširše delovne plasti naroda v glavnem rešen, stvar države bi bila, da uredi vprašanje cen s producenti in trgovci.
Ne zakrivamo si težav pri taki preureditvi, nedvomno pa bi zagotovila vsakomur vsaj najnujnejši košček kruha in obvarovala delovno ljudstvo pomanjkanja, ki grozi, ker ljudje nimajo več dovolj dohodkov, da bi si z denarjem nabavljali potrebne življenjske potrebščine za sebe in svojo rodbino.
štev. 10.
Šesta obletnica smrti Viteškega kralja
Na današnji dan pred šestimi leti je zločinska roka pretrgala življensko nit našemu vladarju. Izkrvavel je na pohodu, da vsem Jugoslovanom ustvari srečnejšo in naprednejšo domovino.
Sveta naj nam bo oporoka: „Čuvajte mi Jugoslavijo!“, katero naj ima vsakdo pred očmi posebno v današnjih časih, ko za vse male narode veje slab veter.
Za napredno skupnost
Ker se danes javno ne zboruje, niti se ne piše tako kot človek misli in želi, je zavzelo podrobnejše politično delo v splošnem popolnoma drugačne poti kot običajno. Zborovalne dvorane so se morale umakniti zakotnim lokalom in privatnim stanovanjem. Zato se je tudi javna in glasna beseda morala umakniti šušljanju in natolcevanju. Skratka povedano: pričelo je oživljati politično podzemlje.
To smo omenili predvsem zato, ker je bilo javno besedo mogoče vedno kontrolirati in ako je bilo potrebno pozvati na odgovornost vsakogar in ga tudi primerno kaznovati, ako ne bi govoiil resnice ali najmanj objektivne kritike. S šušljanjem so pa na stežaj odprta vrata natolcevanju in demagogiji, ter dano prvenstvo tendencioznosti. Zato je demagoško šušljanje veliko bolj opasno za razkroj morale in nacionalne zavesti v narodu, ker ga ni mogoče pravočasno in uspešno zajeziti.
Tako se je med neštetim drugim šušljanjem pričelo zadnje dni tudi mnogo govoriti o snovanju nove stranke v Srbiji, katera naj bi baje temeljila na izrazito srbskem programu. Zatrjuje se med drugim, da sta glavna iniciatorja te nove «ve-likosrbske» akcije Narodna radikalna stranka in Demokratska stranka.
Ta govorica ima v tem poudarku sicer nekaj stvarne vsebine, vendar jo je treba resnici na ljubo v toliko popraviti — kolikor nam je iz prvega vira znano — dat ni namen te nove akcije ustvarjati «velikosrbsko» politično formacijo, kar bi se konkretneje reklo: nepotrebno in skrajno škodljivo vzbujanje separatizma, zlasti v današnjih časih, temveč gre dejansko za koalicijo Narodno radikalne stranke in Demokratske stranke, n a podlagi katere naj bi se spojile in koncentrirale vse prave tvorne sile srbskega življa.
Seveda se pa bodo k tej akciji priključile tudi druge srbske politične grupe, med katerimi se vršijo razgovori.
Ako se pa drugače govori o tej akciji, potem je več kot očitno, da je bila položena ulici v usta samo zato na tak način, ker najbrže ne gre to novo politično gibanje v račun gotovim krogom v državi.
Seveda se pa še zdaleka ta akcija ne more istovetiti s slično akcijo v Srbiji, ki je že starejšega datuma. Pri tej priliki ni odveč pribiti še eno dejstvo, ki je pa odločilne važnosti: Srbski narod je kljub razrvanim političnim razmeram, kar tiče politične zrelosti in morale še vedno na takšni višini, dto pri njemu disidentske akcije ne morejo vzbuditi nikakršne privlačnosti in je vsaka akcija s takim karakterjem že v naprej obsojena na sigurni neuspeh.
Ker so se ti politični elementi v Srbiji močno razgibali, je za vsakogar, kdor zna količkaj politično misliti razumljivo, da moreta priti za tako dalekosežno politično akcijo resno v poštev kot vodilna elementa zlasti v srbskem predelu naše države samo Narodna radikalna stranka in Demokratska stranka, ker le-t?, zlasti pa prvo navedena, predstavlja legitimno večino političnega življa.
Kako bo ta najnovejša akcija uspela, je v naprej s posebnim Ozirom na trenutno obstoječe okoliščine sicer težko kaj konkretnejšega povedati. Eno, kar bo nastalo po tej akciji pozitivnega in česar najbrže ne bo mogoče preprečiti, je pa gotovo to, da se bo srbski narod znašel edin v vseh pogledih bodočih nalog države tako v notranje kot v zunanje političnih vprašanjih.
Naš pokret v Sloveniji, ki predstavlja sestavni del Narodno radikalne stranke, je stoodstotno so-
glasen s to podvzeto iniciativo. Naša iskrena želja pa obstoji tudi v tem, da bi ta akcija v Srbiji v polni meri uspela in da bi istočasno vzbudila uvidevnost tudi pri nas v Sloveniji, kjer je zlasti vprašanje napredne koncentracije že nekaj let pereče.
Različne poti, ki so jih nastopile pri nas v Sloveniji pred leti vse sedanje napredne struje, so predvsem nastale iz enakega nezadovoljstva, kar pomeni to v svojem bistvu samo iskanje prave in solidne podlage za ponovno napredno sožitje, toda pod popolnoma drugačnimi pogoji, zlasti pa pod drugačnim vodstvenim sistemom kot do sedaj. Preizkušnje, ki jih je moral zaradi tega preživeti in pretrpeti ves napredni živelj v Sloveniji, so sicer že nekajkrat razgibale celo povzročitelje tega razkosanega stanja, toda do prepotrebnega sožitja žal do danes še ni prišlo.
Danes je več kot očitno, da se je skrivala za tako navidezno voljo tistih krogov, ki nosijo dejansko krivdo na razbitju naprednih vrst, gola neiskrenost in bojazen pred izgubo prvenstva v političnem naslovu.
V življenju je bilo vedno tako, da so se na prvo mesto postavljala predvsem najvažnejša vprašanja in zahteve in do so se morale vedno in povsod osebne zadeve in morda celo koristi podrediti interesom skupnosti. In danes je postala po tolikih letih razdora med slovenskimi naprednimi vrstami kot najvažnejša zahteva slovenskega naprednega človeka v tem,
Sedanji časi poleg vseh stanov zelo hudo prizadenejo tudi obrtniški stan, ki je vsled svojega položaja pri čimbolj se razvijajoči industriji socialno mnogo na slabšem, kakor kdaj koli. Znani izrek '«Obrt ima zlata tla» ne drži več, saj je le malo obrtnikov, ki bi se mogli glede svojega gospodarskega položaja danes pohvaliti, da jim obrt uspeva, kakor nekoč, ko je bil izrek res na mestu. O kakem blagostanju pri obrtniškem stanu danes ni niti govora, ko pa je znano, da je obrtnik na vseh krajih zadolžen in gmotno odvisen od denarnih zavodov in od drugih stanov, ki so gospodarsko močnejši kakor obrtniški stan.
Pri naglo se razvijajoči industrializaciji tudi obrtništvo sicer ne zaostaja v racionalizaciji svojih izdelkov in v mehanizaciji svojih obratov, ki jih spopolnju-je danes napredni obrtnik z najmodernejšimi delovnimi pripomočki in stroji. Toda, če upoštevamo, da je obrtnik človek, ki se mora že takoj ob ustanovitvi obrata boriti s stroški in da v največ primerih ti vplivajo na celo kasnejše poslovanje, lahko razumemo, s kakšnimi finančnimi težkočami se obrtnik bori običajno že ob pričetku obratovanja, kar mu je nato vseskozi breme. V veliki odvisnosti je nadalje obrtnik tudi od konzumen-tov-odjemalcev, pa tudi od dobaviteljev, ker prvi zahtevajo od obrtnika čim ugodnejših pogojev glede plačila, cene in plačilnih rokov, drugi pa zahtevajo posebno danes plačilo surovin v naprej. To vse je še posebno sedaj pokazalo, kako manjka našemu obrtniku njegove strnitve v organizacijah in pa cenenega kredita, ki bi ga moral dobiti obrt-
da morejo biti v bodoče na vršičkih vodstva izključno samo taki ljudje, ki še niso doživeli svoje politične kulminacije zaradi nesmiselnih in nelogičnih skokov iz ene v drugo politično ideologijo.
Tisti pa, ki so doživeli kulmina-cijo v času svoje moči in bili cefo na najodločilnejšem mestu v vodstvu napredne stranke so se brez dvoma razkrili kot do skrajnosti nemogoči ljudje in s tem dokazali, da so brez osnovnega političnega talenta. Taki ljudje vendar ne morejo biti več resna ovira večinski želji, ker so poleg neštetih napak tudi dokazali, da niso zajemali svoje politične modrosti iz potreb ljudstva, temveč so jo črpali s pomočjo umetno napravljenih distanc potom sugestij najožjega kroga, katerega pa ni postavila za tak odgovoren posel nikakršna ljudska volja, temveč gole osebne simpatije in ko-ristolovstvo.
Premnogo je še razlogov, ki bi jih lahko navedli, zakaj do danes še ni prišlo do naprednega sožitja med Slovenci. Razpoka je še vedno velika. Toda kljub temu smo pa mnenja, da ni tako brezizgledna, da se ne bi moglo preko nje postaviti mostišča, po katerem naj bi se skušalo pričeti reševati vsa tista medsebojna vprašanja, ki se ne tičejo osebnih zadev in zadevic, temveč predvsem bistveno važna vprašanja, katera se do sedaj sploh še niso načela in ki so še na razpolago in potom katerih se dejansko lahko ustvari skupen nastop proti skupnemu naprednemu sovražniku.	V—č.
nik zopet le ob zadostni gospodarski organizaciji v lastnih denarnih ustanovah, najboljše zadružnih.
Vsem naštetim neprilikam pa so se pridružile tudi razmere z vrhovno obrtniško organizacijo — Zbornico in združenji, katerih pregrupacija ter deloma komasacija na zmanjšano število se pravkar izvaja. Razpust plenuma skupne zbornice za TOI poznavalce razmer nikakor ni presenetil, ker so razmere dokazale, da se obrtniška volja in večina mora upoštevati. Znana je namreč borba svobodnega obrtništva za ustanovitev posebne Samostojne obrtniške zbornice v Ljubljani, kateri zahtevi se bo moralo po izrazu ogromne večine obrtništva tudi ustreči. Obrtni odsek zbornice za TOI je z večino dal jasnega izraza, še bolj pa so to potrdila obrtniška združenja, da slovenski obrtnik zahteva svojo lastno obrtno zbornico, katera naj samostojno zastopa uspešneje obrtniški stan, kakor so bili zastopani interesi obrtništva v zbornici za TOI. Formalno je s tem za ustanovitev obrtne zbornice zakonu ustreženo, le s posebno odredbo ministrskega sveta je treba stvar še uveljaviti. Borba se vodi o tem vprašanju nad 10 let, v katerem času je slovensko obrtništvo mnogo izgubilo kot stan, ker še doslej ni ustreženo v tem pogledu obrtništvu. Čas hiti mimo važnih vprašanj, ki so baš za obrtništvo pereča in niso niti razpravljana niti izvedena v dejstvo, ker ni v vrhovni organizacijski ustanovi reda. Pri sedanjem položaju ko-misarijata v ZTOI moremo le reči, da ne bodo razmere nikakor boljše, če bi se hotelo še nadalje zavlačevati ustanovitev obrtne
zbornice in izvesti volitve v obrtni odsek skupne zbornice. To bi le še poslabšalo na škodo obrtništva položaj, v žbornici pa bi bila ogromna večina obrtnega odseka za obrtno žbornico, torej položaj še manj pripraven za delo plenuma, kakor tudi odseka.
Obrtništvu je treba v bodoče nujno pomagati, kakor tudi dati, kar mu gre. Od organizacije obrtništva, počenši z Obrtno zbornico pa doli do vseh ostalih prostovoljnih in prisilnih organizacij. To delo bo polno lepih uspehov, kakor si jih obrtništvo želi. Naj torej vsi faktorji pozitivna stremljenja obrtniškega stanu podpro ter dajo slovenskemu obrtništvu Obrtno zbornico, da lahko vsaj v bodoče potom te ustanove predstavlja sebe in pomaga obrtništvu pri njegovih naporih in uspehi ne bodo izostali, kakor imamo (o primere v ostalih krajih naše države, k jer so se izkazale Obrtne zbornice kot prava blagodat za obrtništvo. Vprašanje Obrtne zbornice je treba privesti koncu, da bo obrtništvo pokazalo lahko organizacijske sposobnosti in zrelost po tolikšni dragi borbi, od katere so imeli le drugi stanovi korist. Hočemo resnega dela, dela za dvig obrtništva pod vodstvom Obrtne zbornice, ki naj bo vrhovno stanovsko predstavništvo
Domače zanimivosti
Gibanje radikalov
V restavraciji «Spomen doma» v Novem Sadu je bila dne 28. septembra politična večerja pristašev Narodne radikalne stranke, kateri so prisostvovali gg. dr. Mirko Kosič, inženir Svetozar Miletič, dr. Bogdan Milašinovič, inženir Hi ja Fojkič, dr. Miloš INinčič in drugi. V teku večerje je imel daljši govor tir. Mirko Košič, v katerem se je dotaknil naše notranje in zunanje politične situacije. V svojem govoru je dr. Kosič med drugim dejal:
«Radikalna stranka je svoje politično delovanje ustavila, ko se je to od nje zahtevalo. Toda drugi tega niso storili.*
Zatem se je dr. Kosič dotaknil politične situacije v svetu in vojne ter dejal, da je potrebno, da se vsi Srbi utrdijo v eni odločitvi in da obdrže vero in upanje do kraja.
«So trenutki v zgodovini,> je dejal dr. Kosič, «ko je potrebno, da narod odloči, ako hoče, da obvaruje svoj lik za večnost ali pa da podleže. V vojni politični preteklosti srbski narod ni bil vedno zastopan v polni meri v svojem političnem vodstvu. Tisto, kar srbski narod predstavlja, to je vsebina narodne mase, da se bori in umira, kar je najpozitiv-nejša vsebina srbskega naroda.»
G. dr. Kosič se je nadalje osvrnil na razne uredbe, zatem tudi na agitacije, katere izkoriščajo za svoje cilje borbo proti draginji. Nadalje so govorili še gg.: dr. Bogdan Milašinovič, Ži-vojin Ugričič, inž. Fojkič in dr. Pecič.
slovenskega obrtništva brez političnih vplivov. Stranke in politični predstavniki naroda so dol- ! žni podpreti upravičeno zahtevo obrtništva, da ministrski svet čimprej predpiše uredbo o Obrtni zbornici za obrtniško korist, njegovo organizacijo in dvig obrtniškega socialnega vprašan ja.
Z reorganizacijo obrtniških združenj, ki je izvedena z odlokom Zbornice za TOI, ne gre tako, kakor se je želelo, ker so se nekatera združenja pritožila in so njihove pritožbe ugodno rešene. To vprašanje tudi — kakor izgloda — ne bo še tako hitro urejeno zaradi pritožb in pa resničnih potreb po združenjih v j nekaterih krajih, kjer bi morala zaradi razmer in področja obstojati še v bodoče. Na vsak način bo treba obrtništvo zadovoljiti in bo morala zato zbornica svojo tozadevno odločbo nekoliko revidirati z upoštevanjem želja obrtništva.
Težnje obrtništva so vsestranske in potrebne, da se jih upošteva pri sožitju vseh stanov in skupnosti, ker je obrtniški stan produktiven in mu je baš zato treba pomagati, posebno še tudi v izgradnji njegovih organizacij in osamosvojitvi na vseh popri-ščih javnega delovanja v borbi za življenjske interese.
Stanovi V današnji Rusiji
Objavljeni so bili prvi statistični podatki o številu prebivalstva in o njegovi socialni strukturi v Sovjetski Rusiji. Ta statistiku je iz januarja 1. 1939.
Tedaj je Sovjetska Rusija štela 170 milijonov 467.000 prebivalcev. Tu seveda niso všteti prebivalci krajev, ki so bili kasneje priključeni Sovjetski zvezi: Bela Rusija, deli Poljske, baltiške države in Besarabija. Danes šteje Rusija 195 milijonov prebivalcev. Najštevilnejše pleme, 90 milijonov po številu, Ve-likorusi, kažejo največji 'prirastek. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1926. znaša prirastek Velikorusov 22 milijonov duš.
Zanimivo je, da sestavljajo prebivalstvo Sovjetske Rusije v glavnem mladi ljudje. Prebivalcev, starih 29 n,i, ima Sovjetska Rusija 63%, v Angliji znaša ta odstotek 50%, v Franciji pa 47%. Otroci, stari do 7 let, sestavljajo 18.6%' celokupnega prebivalstva, s čimer se ne more ponašati noben drugi narod. Visoki odstotek majhnih otrok ne dokazuje samo sposobnost naroda za množenje in porast, marveč tudi, da so zdravstvene in higienske razmere v Rusiji na visoki stopnji.
Socialna struktura se je popolnoma izpremenila. Prej je groš prebivalstva Rusije sestavljala kategorija kmetov. Bilo jih je 73% samostojnih kmetov. Seveda marsikatera ruski «mužik» ni sijajno živel. Danes je samostojnih kmetov samo še 1.78% in se lahko trdi, da je ta kategorija v Rusiji skoraj izumrla. Kmetov v kolektivih pa je 44.61%. Kmetje niso več najštevilnejša kategorija prebivalcev. Na njihov račun je porasla kategorija industrijskih delavcev in nameščencev, katerih je 49.73%. Samih industrijskih delavcev je v Sovjetski Rusiji preko 54 milijonov. Samostojnih poklicev je v Rusiji le 0.82%, ljudi pa, ki nimajo nobenega poklica, pa skoraj ni več. Teh je samo še 0.04%. To so večinoma betežniki in polni invalidi, ki so za vsako delo nesposobni.
Pogrebni zavod ljubljanskega mesta
V osmi številki našega lista je izšel članek izpod peresa g. dr. Alojzija Ranta pod naslovom «Pogrebni zavod in Žale». V tem članku je zavračal g. dr. Rant trditve g. Stanka Sušnika v «Slo-vencu», da je bil Pogrebni zavod pod prejšnjo upravo pasiven ter je dokazal, da je bil aktiven. Tudi je dokazal, da se pri urad-ništvu ni prihranilo nič, ker se je nekaj uradnikov preneslo na mestni zaklad, kjer so se povišali osebni izdatki za ca. 3,500.000 dinarjev. Končno je ugotovil, da so sedanje Žale, ki so po mnenju vsega mesta zelo nepraktične, stale vsaj din 4,500.000.—, dočim
Mihelčič Tvan:
Obrtniške težnje
bi po prejšnjem načrtu stale kvečjemu 1,300.000.— din.
Ugotavljamo, da g. Sušnik na te konstatacije ni odgovoril.
Zunanje zanimivosti
Politični
Notranja politika
Usodni dogodki v naši neposredni | soseščini so nesporno napravili izredno globok vtis v vsej jugoslovanski javnosti, ki je danes zadovoljna in srečna, da se je tako ogromno in težko vprašanje, kakor ga je predstavljal rumunsko-ma-džarski spor, končalo na miren način. Enako zadovoljstvo smo občutili tudi ob obojestranski sporazum-I ni rešitvi vrnitve južne Dobrudže materi Bolgariji.
V naši notranji politiki nismo zaznamovali posebno važnih dogod-I kov, izvzemši večje število vladnih uredb z zakonsko močjo, ki so precej spremenile gospodarsko lice naše domovine, kakor tudi način vsakdanjega življenja našega naroda. Med uredbami je pomembna nova uredba o spremembi zakona o ustrojstvu vojske, s katero se rok v stalnem kadru v vseh rodovih vojske podaljša od 18 mesecev na j dve leti, skrajšani rok na polovico,
' dijaški rok pa od devetih mesecev na eno leto, dočim morajo dijaki, ki ne napravijo izpita za rezervnega podporočnika, služiti namesto dosedanjih 14 mesecev eno leto in pol.
Vlada je maksimirala cene najvažnejšim živilom, istočasno pa so bili izdani s strani pristojnih banskih uprav ostri ukrepi proti špekulantom z življenjskimi potrebščinami in proti navijalcem cen. Zlasti energično je nastopila banska uprava banovine Ilrvatske, ki je že poslala v razna prisilna taborišča v najrevnejših krajih Like že celo vrsto brezvestnih špekulantov in verižnikov. Tudi v dravski banovini so bile izrečene od sodišča in političnih oblastev prve take obsodbe in so bile odrejene konfina-cije v revnih krajih na najoddalje-nejšem podeželju. Občine in večja podjetja 'so tudi dolžna ustanoviti lastne aprovizacije za preskrbo svojega prebivalstva in uslužben-stva z zadostnimi množinami živil za bodočo zimo ter za vso dobo do prihodnje letine. Zaradi pomanjkanja loja je vlada odredila izdelovanje manj mastnega mila z izvest-no količino neškodljivih primesi po vzorcu nakdai.jih medvojnih mil.
Začelo je občutno primanjkovati raznih prepotrebnih živil, čemur je največ krivo to, da so gotovi ljudje poskrili v ogromnih množinah vseh vrst blago in živila, premogi zasebniki, ki razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, so pa prav tako po nepotrebnem ustvarili v svojih stanovanjih prekomerne živilske in blagovne rezerve.
Posebno pozornost je vlada tudi posvetila podtalnemu delovanju gotovih struj in ljudi, ki razumljivo skušajo izrabiti današnje gospodarske in socialne zmede in težave v svoje namene, ki stoje v navskrižju z obstoječimi zakoni in redom v državi. V zvezi s tem je bilo odpuščenih iz šolske službe v Beogradu in iz prosvetnega ministrstva, ki ga vodi g. dr. Anton Korošec, kar osem
O ruskem filmu
Opažamo, da so ruski filmi v naši beli Ljubljani deležni toplega sprejema, kar je brez dvoma pomembno in znači, da slovanska vzajemnost vsaj na kulturnem poprišču doživlja novo prebujenje. Imeli smo cesto priliko videti na filmskem platnu več prav dobrih čeških in nekaj poljskih filmov, ki so naše občinstvo navdušili v zavesti, da mali slovanski narodi uspešno tekmuje-m0 v filmskem ustvarjanju z drugimi velikimi narodi. Sorodna slovanska govorica je povzročila val navdušenja med ljubitelji filmske umetnosti, kar človeka ogreje in ga navduši v prepričanju, da naše sile spričo naraščanja germanske, ni omalovaževati. Značilno za sovjetsko proizvodnjo filmov je, da skušajo svoj svetovni nazor propagirati po širnem svetu s temt da prikazujejo pestro zgodovino stare Rusije, ki jo pa podajajo na povsem neusiljiv način po novih načelih marksistične propagande.
pregled
suplentov in štirje ministrski uradniki.
Ljubljana in z njo tudi vsa ostala Slovenija je letos na izredno svečan in veličasten način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.
V Ljubljani so se zbrale tega dne deset in desettisočglave množice ljudstva in predstavniki ustanov ter društev iz vse naše banovine. V navzočnosti kneza namestnika Pavla, kneginje Olge in njunih sinov kne-ževičev Aleksandra in Nikolaja je Nj. Vel. kralj Peter, ki je bil oblečen v lepo uniformo letalskega podporočnika, lastnoročno odkril ogromen spomenik svojemu blagopokoj-neinu očetu N j. Vel. kralju Aleksandru I. Mučeniku, čigar spominu se je hvaležno oddolžila vsa Slovenija in predvsem njena prestolnica s tem velikim umetniškim delom.
Teden «Rdečega križa« je imel letos še prav poseben pomen glede na dogodke v ostalem svetu okrog nas. Jugoslovansko prebivalstvo se je tega temeljito zavedalo in je zato žrtvovalo v ta vzvišeni namen mnogo več, kakor pa prejšnja mirna leta.
Na zahtevo hrvatskih ministrov in hrvatskih gospodarskih krogov je bilo izvršeno podržavljenje Narodne banke, vendar pa ne docela v onem obsegu, kakršnega so postavljale svoječasne obširne, razprave in polemike v hrvatskem in ostalem jugoslovanskem tisku.
INemški izseljenci iz Besarabije in Bukovine so že pričeli prihajati s parniki po Donavi in pa z vlaki na naše ozemlje, kjer dobivajo potrebno oskrbo in postrežbo v posebnih velikih taboriščih pred Beogradom in v Zagrebu, nakar po nekajdnevnem odpočitku nadaljujejo svojo pot v Nemčijo. Doslej je prepotovalo našo državo že nad 10.000 teh Nemcev.
Med posameznimi člani vlade je bilo v zadnjih dneh zopet več zaupnih konferenc, o katerih pa niso bila izdana nobena jasnejša uradna poročila.
,	, .	 '"'■■■'•V	„-.*"
V političnih krogih Narodne radikalne stranke se vidno opaža zadnje dni posebna razgibanost in živahnost, ki ni omejena le na Beograd in posamezne kraje, temveč se živo odraža prav po vsej državi.
V Knjaževac je prispel član glavnega odbora Narodne radikalne stranke g. dr. Miljutin Kopša in se mudil v več ponovnih daljših razgovorih pri predsedniku NRS gosp. Aci Stanojeviču, s katerim sta obširno in podrobno razpravljala o vseh tekočih strankinih zadevah, kakor tudi o najnovejših političnih dogodkih. Člani strankinega glavnega odbora, bivša ministra gosp. Krsta Miletič in Miloš Bobič, univ. prof. Mirko Kostič, bivši poslanec Stojan Špadijer, inž. Svetozar Miletič, odvetnik Dokmanovič in drugi so obiskali več krajevnih organizacij v iloškem okraju, ki leži na ozemlju banovine Hrvatske, in imeli
Pred kratkim je bil odigran film «Peter Veliki*, ki prikazuje velikega reformatorja ruske države v njegovi borbi s Švedi. Svoj poraz pri Narvi je smatral kot nauk in tako se mu je posrečilo kasneje premagati odločno švedsko vojsko, ki je bila tedaj na višku takratne vojaške tehnike. Vendar je bila borba težavna ter je moral veliki preosnovatelj car Peter Veliki reorganizirati dokaj zaostalo državo, kjer so na široko vedrili in oblačili sebični trgovci, menihi in plemiči, ki so morali na pritisk carja na široko odpreti denarnico za opremo armade in ustvaritev mornarice. In ne samo to, morali so se podvreči tudi novemu načinu življenja in družbenega reda.
Te dni je bil pa odigran nov film z naslovom «Minjin in Po-žarski*. ki prekaša v svoji izvedbi že odigrani film Peter Veliki. V obeh filmih je sicer poudarjena domovinska ljubezeii, še bolj pa smisel za skupnost in enotnost velike države, kjer predvsem nastopajo velike množice, ki
ob tej priložnosti vrsto informativnih govorov, ki so jih zbrane množice tamkajšnjih pristašev NRS z zanimanjem in napetostjo poslušale. Prof. Mirko Kosič je imel večji sestanek v Novem Sadu. V banovini Hrvatski se je osnovala narodna koalicija, v katero so vstopile Narodna radikalna stranka, grupa g. dr. Petra Zeca in grupa dr. Sto-jadinoviča.
Pretežni del hrvatskih bivših narodnih poslancev in senatorjev se je sestal v Zagrebu na tridnevno konferenco, na kateri so razpravljali o najbolj perečih političnih, gospodarskih in socialnih problemih posameznih mest, pokrajin in okrajev na ozemlju banovine Hrvatske.
V smislu izravnanja z banovino Hrvatsko je pristojno ministrstvo ukinilo dosedanji brezmesni dan v sredo in bo tako odslej zopet vsa Jugoslavija imela le dva brezmesna dneva, to je četrtek in petek. Odrejene so bile zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev zopet nove široke omejitve prometa z motornimi vozili. Vlada je tudi izdala uredbo, ki izključuje vse Žide iz trgovine z živili v naši državi. To je prvi oblastveni ukrep v naši domovini po zgledu sosednje Nemčije in Italije.
Zunanja politika
Dunajsko razsodbo Nemčije in Italije v madžarsko - rumunskem sporu je sprejela vsa nacionalna Rumunija s krvavečim srcem, vendar pa z vso uvidevnostjo svojega brezizhodnega položaja in z res junaškim mirom in dostojanstvom. Polovico bogate Transilvanije je morala žrtvovati na žrtvenik svoje somoohranitve in državne samostojnosti. Madžarske čete so pričele dodeljeno jim ozemlje zasedati že takoj 5. septembra in so ga v štirinajstih dneh v celoti zasedle do nove meje.
V Crajovi je bil dosežen med Ru-munijo in Bolgarijo popoln sporazum glede vrnitve južnega dela Dobrudže, ki so ga zastopniki obeh vlad ?. septembra tudi svečano podpisali. Bolgarska vojska je pričela zasedati odrešene kraje 22. septembra in jo je prebivalstvo povsod sprejemalo z največjim navdušenjem in ginjenostjo. Tudi ta zasedba je dokončana.
Vrstni red svetovnih dogodkov in zanimivosti je bil pretekli mesec zelo pester. Anglija in Amerika sta sklenili zelo važen in dalekosežen dogovor, po katerem so Združene države severnoameriške odstopile Angliji 50 svojih starejših rušilcev, zn kar so jim Angleži odstopili za 99 let v najem nekaj svojih zračnih oporišč na svojih kolonialnih otokih v Atlantskem in Tihem oceann.
Zračne borbe med Anglijo in Nemčijo so vedno bolj divje in se ostro nadaljujejo. Po večkrat na dan, in to brez prestanka, se ponavljajo poleti po več sto aparatov močnih nemških eskadril nad London in nad ostala angleška mesta, pristanišča, letališča, železniška in industrijska središča. Agleška vojna aviacija s svoje strani brezobzirno
vztrajno slede voditeljem k splošnemu napredku, v izpopolnitvi oboroževanja in slednjič k zmagi. Film Peter Veliki je le deloma osnovan na romanu Alekseja Tolstoja, kjer pogrešamo odnosajev do Venske Ane Pon-sove. Film Minjin in Požarski nam prikazuje borbo med Poljaki in Rusi, ki se dogaja leta 1610., ko so se Poljaki z disciplinirano armado polastili dela Rusije z Moskvo in Novgorodom vred. Za svoje namene so pridobili del plemstva in nekaj izdajalcev, ki jim je zasedba po Poljakih prijala; da bi se lažje okoristili. Dasi je ta film režijsko in igralsko na zadovoljivi višini ter so zlasti odličiio podani prizori z dovršenim vojskovanjem preosnovane konjenice pod vodstvom obeh junakov, kar se pestro izraža pri napadu na sovražno konjenico, bi bilo želeti posrečenejše fotografije, ki je na nekaterih mestih nekoliko šibka. Moskovski simfonični orkester s pevskim zborom oživlja film z ubrano glasbo in petjem,
vrača te obiske, največ z bombardiranjem vseh važnih naprav zlasti v zahodnih in severnih nemških pokrajinah, pa tudi v krajih, zasedenih po nemški vojski. Nekoliko redkejši so njihovi poleti nad južno Nemčijo in nad severnimi italijanskimi pokrajinami. Tudi Berlin je že preživel vrsto težkih nočnih bombardiranj.
Italijanske čete so nadaljevale svoje prodiranje iz zasedene Angleške Somalije v sosednjo Kenijo, kjer pa se je njihov pohod ob odločnem odporu Angležev kmalu ustavil. Tudi v Egipt in Sudan so že vpadle armade maršala Grazia-nija, vendar niso bila osvojena večja ozemlja in važnejša vojaška oporišča.
Rumunija je doživela v tistih dneh nova usodna presenečenja. Na vodstvo države je stopil odločni prijatelj «Železne garde« general Antoneseu, ki si je nadel naziv «vodja» po zgledu Hitlerja in Mussolinija. Pristaši «železne garde« so vzeli državne vajeti v svoje roke ...	V#** ****«*■’*'''	••*«..
Bukareške ceste so se napolnile z glasno zahtevo nepreglednih ljudskih množic po odstopu kralja Karola. Ta se tej zahtevi, zapuščen od vseh močnih činiteljev, ni mogel več upirati in se je končno odrekel prestolu na korist svojega sina, novega 19-let-nega kralja Mihaela, dočim se je sam nemudoma odpravil v tujino.
Svet je prisluhnil precej pozorno tudi zadnjemu Hitlerjevemu govoru, ki ga je ta imel v Berlinu ob otvoritvi druge pomožne zimske akcije v vojni dobi. V poldrugour-nem govoru je vodja nemške države razpravljal predvsem o mnogoterih vojnopolitičnih vprašanjih in slavil uspehe nemškega orožja v prvem letu sedanje nove svetovne vojne. Ostro je napadel angleško poročevalsko službo, češ da operira v svetu z zlaganimi in netočnimi poročili. Obenem je samozavestno zatrdil, da je nemška vojska dosegla danes že tak strateški položaj, da ji je zagotovljen absolutno uspešen skorajšnji napad na Anglijo. Ob koncu svojega govora je dejal, da bo že v kratkem napočila ura, ko bo v sedanjem gigantskem dvoboju eden izmed obeh nasprotnikov definitivno strt, a to nikakor ne bo Nemčija.
V Sredozemlju se je vojna aktivnost precej povečala, zlasti z italijanske strani. V svojih bitnih življenjskih interesih se je spričo teh dogodkov začutila resno ogroženo Grčija, ki je zato nnjno vpoklicala pod orožje kompletne štiri letnike. Zaradi teh njenih ukrepov sta grško vlado izredno ostro napadla bolgarski in italijanski tisk.
Vojaško obveznost so uvedli zdaj tudi v Združenih državah severnoameriških. Predsednik Roosevelt je kljub hudemu odporu svojih političnih nasprotnikov zmagal s svojim načrtom o uvedbi vojaške obveznosti tako pred senatom, kakor tudi pred kongresom. Prvi stotisoči vojakov so že pod orožjem.
Francoska Indokina je pričela dobivati novega gospodarja. V njo
v katerem je dojeti ljubezen do rodne grude in domovine. Vodilna ideja, ki v splošnem preveva vso vsebino, je vseskozi narodna, podčrtana pa je državljanska zavest in važnost enotnosti države, ki se ne sme okr-njevati po tuji zavojevalni sili. V naši drami smo imeli priliko videti znane Hudožestvenike v vlogah pisateljev svoje domovine. Dobili smo vtis. da tipe ruskih ljudi z vsemi svojimi značilnostmi more verno ptodati sn-lho Rus, ki pač najbolj pozna vse lastnosti ruskega človeka. Kakor v gledališču, tako tudi v filmu samo Rus lahko točno ka-rakterizira posamezne ruske tipe, o čemer pričajo tudi njihovi zgodovinski filmi. Mlada je še ta limetnost in mnogo, zlasti tehnič-riih ovir se ji še stavlja na pot, toda svoje pobude in bogato snov pestrih dogodkov nepotvorjeno črpa iz svoje zemlje. Tehnično seveda prednjačijo filmi držav z bogatimi izkustvi in tehničnimi sredstvi. Posebno zvočna plat filma ni popolna, vendar je s pra-
so namreč vdrle japonske čete in pričele z njenega ozemlja napadati kitajsko narodno vojsko. Po tem zgledu zahteva zdaj od francoske vlade, ki že tako povsod preživlja največje težave, ogromen del Indo-kine ob svoji soseščini tudi Siam.
Pred obalo Francoske zahodne Afrike so se nepričakovano pojavile angleške bojne ladje, s katerih je skušal v tamkajšnjem važnem pristanišču Dakarju izkrcati francoski general de Gaulle, ki vodi francosko emigrantsko vojsko v Angliji, svoje in angleške čete ter zasesti vso Senegalijo. Odločen odpor Petainovi vladi zvestih branilcev Dakarja je preprečil ta načrt.
Med najvažnejše dogodke zadnjih dni pa spada nedvomno nenavadno živahna politična in diplomatska akcija osi Bim—Berlin. V Berlinu se je povsem nepričakovano pojavil španski notranji minister in zet generala Franca Ser-rano Suner. Imel je več zaupnih in dolgotrajnih razgovorov s kan-celarjem Hitlerjem, z zunanjim ministrom Ribbentropom in drugimi vodilnimi državniki. V Berlinu se je sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, s katerim je imel ponovne zaupne konference. V Rim je nato odpotoval zunanji minister Rajha von Ribbentrop in se posvetoval kar najzaupneje z Mussolinijem in Cianom, zlasti o skupni akciji obeh držav osi v Sredozemlju in na Balkanu, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki, kakor tudi o pomoči italijanskega vojnega brodovja pri bližnjem nemškem napadu na Anglijo ter o pritegnitvi Španije v vojno. Ti razgovori so se nekaj dni nato nadaljevali v Berlinu, kamor je prispel grof Ciano. Tamkaj je bila tudi podpisana vojaška zveza totalitarnih velesil Nemčije, Italije in Japonske. Namen, da bi s tem prestrašili Ameriko, ni uspel in so Združene države še bolj stopile na pomoč Angliji. Tudi v Rusiji niso posebno navdušeno sprejeli berlinskega podpisa na znanje. Istočasno so državniki osi Rim—Berlin ugotovili, da je zdaj vsak poskus kompromisnega miru z Anglijo iluzoren, čeprav bo morda Španija začasno še ostala izven vojne. V petek 4. L m. pa sta se spet sestala na Brennerju voditelja Nemčije in Italije Hitler in Mussolini na sestanek, od katerega pričakuje ves svet vrsto najusodnejših sklepov.
Vse one, ki so prejeli pismene opomine za poravnavo naročnine prosimo, da isto čim prej nakažejo.
Nova Madžarska
Nova Madžarska šteje danes okroglo 12,600.000 ljudi. Od teh pa je Madžarov samo kakih 8 milijonov 800.000, dočim je Jugoslovanov 170.000, Slovakov 630 tisoč, Rusinov 550.000, Rumunov 1,330.000 in Židov 600.000. Manjšin je torej v Madžarski za tri cele Slovenije.
vico pričakovati zboljšanja in napredka. Dokaj slabotnih, plehkih proizvodov filmske ihdustri-je smo imeli priliko videti, in si o njih ustvariti svoje mnenje... Toda ruski film ima poleg ostalih slovanskih (čeških in poljskih) posebno vrednost in čar, da se lahko z njim ponašamo.
Nadejamo se, da bodo sledili še najrazličnejši filmi iz ruskega življenja, zlasti pa iz nam rtaa-lo poznane zgodovine, v katerih se očituje borben ruski duh za prospeh in poveličanje svoje domovine.
Za nas je pa ta film bogato doživetje in lep uspeh blagoglasnega jezika velike slovanske države z 200 milijoni prebivalcev, ki si šele utira pot v širni svet. V obeh filmih je krepko in z vso barvitostjo poudarjena nacionalna misel velike ruske domovine z izklesanimi značaji posameznikov. Predvsem pa prikazuje udejstvovanje množic v borbenosti za neokrnjeno celoto države, ki mora biti tudi nam geslo.
J. P.
Državni uslužbenci in upokojenci so v težkem položaju
Država je svojim uslužbencem in upokojencem njihove prejemke vedno pičlo odmerjala, zaradi česar so njihove organizacije vlagale leto za letom utemeljene prošnje za zvišanje prejemkov, češ da dohodki ne zadostujejo niti za skromno in stanu količkaj primerno življenje. Zaradi poplav in uravno-vešenja državnega proračuna se je v teku zadnjih let, posebno pa v letu 19^5., prejemke tako znižalo, da imajo omenjeni okoli 50 % do 40 % manj prejemkov, nego leta 1931. Zadnja neznatna zvišanja po 10 do 200 din na mesec so spričo medtem narasle draginje kakor kaplja v morje!
Takoj po izbruhu sedanje vojne so tudi pri nas začele naraščati cene življenjskim potrebščinam — zle posledice vojne bistveno posegajo v vse naše življenje! Zaradi blokade na morju se je podražilo kolonialno blago; tega blaga je sploh zmanjkalo na trgu, kar ga pa je še, je postalo tako tako drago, da ga srednji in delovni stan ne moreta več kupovati.
Olje, mast, moka, krompir so se podražili za okoli 100 % in smelo trdimo, da so cene na Češkem zdaj nižje, kajti tamkaj so prodajne cene ostale iste, kakor pred izbruhom vojne in je n. pr. prodajna cena masti 12 do 14 Kč (18 do 21 din), pri nas 28 din, beli moki «0» 3 Kč (4.50 din), pri nas 9.— din!, sladkorju 6 Kč (9 din), pri nas 16 di-
narjev. Neverjetno, ali vendar je res! Blaga je tamkaj dovolj, vedar se dobi vse — na karte! Upajmo, da bo pri nas zaradi zadnjih vladnih odredb kmalu odpravljeno oderuštvo, navijanje cen, skrivanje zalog in izmozga vn je konsumentov! Draginjo najbolj občutijo delavci in vsi oni, ki so navezani na stalne prejemke. Med temi so državni uslužbenci in upokojenci največji reveži, ker so jim prejemki že od nekdaj notorično prenizko odmerjeni. To so potrdili že trije finančni ministri poslancem v narodni skupščini, rekoč, da se državnim uslužbencem in upokojencem ničesar več vzeti ne more, češ da nimajo niti eksistenčnega minimuma! Velika večina tega stanu naše inteligence dobesedno strada, zašla je v težke dolgove, ne po lastni krivdi, — ki znašajo baje že okoli 80 milijonov dinarjev!! Kmet zvišuje cene svojim pridelkom, industrijci zvišujejo cene svojim proizvodom, trgovci prodajajo svoje blago vsak dan dražje! Če so zvišanja cen upravičena, bo ostalo pri zvišanju cen, drugo vprašanje pa je, kako naj s<^, preživlja državni uslužbenec in upokojenec s svojimi za normalne razmere itak prenizkimi dohodki! Po uradnih statistikah se je splošni indeks cen dvignil v dobi od avgusta 1939 od 76.8 na 121.2 v avgustu 1940!
Indeksi cen so znašali proizvodom:
rastlinskim:	živilskim:	mineralnim:	industrijskim:
v letu 1939. v letu 1940.
75.7
163.8
68.0
93.1
93.9
125.3
78.3
114.8
+ 116%' je torej povišanje cenam.
+ 37 %
+ 55%	-f-	47	%
Jasno je, da državni uslužbenec in upokojenec s svojimi sedanjimi prejemki nikakor ne more vzdržati, zaradi česar ponovno apeliramo na odločujoče činitelje, da ob dvanajsti uri rešite stan propasti!
Država zahteva od svojih uslužbencev, da izvršujejo točno svoje dolžnosti in da v interesu državne uprave varujejo svoje dostojanstvo, sicer se prekrše proti disciplinskim predpisom! Temu nasproti ima pa naravno
in samo ob sebi umevno državna uprava dolžnost, da tudi omogoči državnim nameščencem stanu primerne dohodke, zasigurati mu mora obstanek družine, sicer mu je absolutno nemogoče zaradi težkih skrbi izpolnjevati službene dolžnosti in varovati ugled in avtoriteto države! Državni nameščenci nimajo eksistenčnega minimuma! Povsod pa velja pre-skušena činjenica, da je dobro plačani nameščenec najcenejši uslužbenec, ker le dobro plačan nameščenec more z veseljem in uspehom delati in se posvetiti svojemu poklicu ter obvarovati svojega delodajalca vsake škode, ker je pač prost vseh skrbi, kako bo preživljal in vzgajal svojo družino! V privatnih podjetjih zahtevajo previdni pod jetniki iz zgornjega razloga celo soudeležbo vodilnih uradnikov na čistem dobičku, ker jih s tem celo privežejo na podjetje in da skrbe tudi nameščenci istotako kakor lastniki podjetja, da posvetijo vse svoje moči svoji službi! Temu nasproti pa je slabo plačan nameščenec s svojimi mislimi in dejanji le v skrbi in borbi za svojo eksistenco, kajti živ z družino vendar ne more iti — v grob!
Vprašanje državnih uslužbencev je v naši državi zelo važen problem, ki ga mora rešiti državna uprava predvsem že v svojem lastnem interesu, in to enkrat vendar temeljito! Skrb državne uprave mora biti, da ima značajne, primerno dobro plačane uslužbence, ki smatrajo po svoji vesti za svojo prvo dolžnost, da točno in vestno izpoln jujejo svojo službeno dolžnost. Dobro državno uslužbenstvo je hrbtenica vsake države! V prepričanju. da je dobro državno uslužbenstvo eminentne koristi za narod, so zbornice za trgovino in obrt iz lastne iniciative že večkrat v resolucijah apelirale na celokupno vlado, da se naj vprašanje državnih uslužbencev in upokojencev temeljito in pravilno reši! Komur je procvit in napredek naše države pri sren,naj po svojih močeh pripomore, da se tudi v tem pogledu vsi nedo-statki takoj odpravijo!
Ob sodelovanju organizacij državnih nameščencev in upokojencev in organizacij naših go-
Posvetovalnica
za naročnike in člane „SLO VENSKE BESEDE41
Kdor je plačal naročnino in članarino za
„Slovensko Besedo", se lahko brezplačno po-služi naše posvetovalnice, kjer dobi informacije«
Q o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
H o prošnjah za vojaške oprostitve;
m o vlogah na davčne oblasti;
H o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
|| o vsem in vselej, kadar'potrebujete nasvetov, da pridobite ali ocuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA"
Ljubljana, Beethovnova 6.
Jelčič Angelo
LJUBLJANA vn.
GALETOVA UUCA ŠT. 11
Telefon št. 38-40
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo
Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba točna in solidna.
Priporočamo to znano tvrdko vsem !
Oglašujte v ,Slovenski besedi4
spodinj, naj se torej brez odloga draginji primerno zvišajo plače in pokojnine ter hkrati poskrbi za razdolžitev drž. uslužbencev in upokojencev!
V tesni zvezi z ureditvijo uradniškega vprašanja je kakor smo že neštetokrat pojasnjevali, ureditev stanovanjskih najemnin! Pred svetovno vojno je državni nameščenec plačal eno šestino svojih prejemkov za stanovanje, danes mora odšteti za stanovanje svojih 50 do 60 odstotkov celokupnih prejemkov! Zaradi tega mu ostane za ostale življenjske potrebščine, vzgojo otrok itd. komaj polovica vseh prejemkov! Ako bi pri tem ostalo, bo državni uslužbenec, upokojenec in delavec vedno v pomanjkanju!
Vsa zgornja vprašanja je treba torej sedaj z ozirom na izredne razmere temeljito in brez odloga rešiti.
Državni uradnik.
Radikalna stranka obstoja Se preko pol stoletja, kar pomeni selo mnogo aapoiitiinostranko. Njeno vodstvo celo v najmikavnejših prilikah in kombinacijah ne proda svojega naiela za par osebnih pololajev, ker se pre« dobro zaveda, da ima svojo resnično oporo v narodu samem.
Po svetu ...
Načrt za izsušitev Sredozemskega morja
Nemški inženir Herman Sor-gel, ki se mudi zdaj v Rimu, je izdelal načrt o izsušitvi Sredozemskega morja. Izvedbo svojega načrta si zamišlja s pomočjo dveh ogromnih nasipov. Prvi bi bil pri gibraltarski ožini, drugi pa med Sicilijo in Tunisom. Izsuševanje bi obsegalo torej samo zapadni del Sredozemskega morja. Ta del bi bil z nasipom ločen od Indijskega in Atlantskega oceana ter bi se zato stalno izsuševal. Letno bi se morska površina znižala za 1 m in pol. Naposled bi dobili suhe zemlje v površini 750.000 km2. Razpolavljal bi jo kanal, ki bi omogočal še v naprej pomorsko zvezo med
Atlantikom in Indijskim oceanom ter Črnim morjem.
Nova tla bi bila bodoča domovina izseljenih nadštevilnih Evropejcev.
Posebne hidroelektrične centrale bi preskrbela vsej Atlant-ropi dovolj električne energije, pa tudi ostalemu Sredozemlju. Ogromno podjetje, kakor si ga zamišlja inženir Sorgel, bi bilo pod mednarodno kontrolo in bi rešilo Evropo mnogih skrbi in težav.
Kratka vojna
Vojni strokovnjaki so trdili nekdaj, da bo vsaka moderna vojna kratka, ker bo odločevala v prvi vrsti moderna tehnika, ki bo najprej z letali uničila nasprotnikova prometna sredstva in zveze, potem pa na suhem z lahkoto osvojevala sovražno deželo. Nekateri pojavi v modernih vojnah so res zato, da so «bliskovite vojno mogoče. Toda pokazalo se je že v španski državljanski vojni, še bolj pa v ja-ponsko-kitajski vojni, da temu ni tako in da se lahko nasprotnik, čeprav je šibkejši in slabše oborožen, dolgo in uspešno brani. Denarna sredstva ne igrajo danes skoraj nobene vloge več, kajti na znotraj se vzdržuje prisilen kurz, na zunaj pa se zamenjuje blago. Vojne postanejo končno v glavnem «materijelne vojne». Toda tudi v državi, ki je od vseh strani obkoljena, se nabere tekom časa toliko mate-rijala, ki se uporablja v vojne svrho, da je treba dragega časa, da se izčrpajo vse zaloge.
Zato bo vojna, v katero mi, hvala Bogu. nismo direktno zapleteni, trajala še dolgo.
Pristopajte k društvu »Slovenska beseda"
Dovžan Ivan
dipl. krojačnica za dame in gospode
Ljubljana, Sv. Petra c. 81
Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejSi modi in po najsolidnejših cenah
Postrežba točna
OBIŠČITE
GOSTILNO
7.a obilen obisk se priporoča
AZEM
Ljubljana-Žab jak - Telefon štev. 28-57.
Točim izbrana dalmatinska vina najodličnejše kvalitete
kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina.
Priznano livritna kuhinja
Vam nudi vedno razne posebnosti.
Vaak četrtek in petek morske ribe.
Posebna specijaliteta — polenovka.
Z o
as n Raž
e m.
Poselite novo modno trgovino „Pri Loj-zetu**, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 30.
Za cenjeni obisk se priporoča Lojze Simončič.
Mihelčič Ivan
elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg St. 1
TELEFON 27-04
Prevzem in izvrševanje vseh elek-troinstalacijskih del za luč, moč in šibki tok ter popravila. Dobava elektromotorjev, svetil in žarnic. Izdelava proračunov za vsa v to stroko spadajoča dela in ureditev vseh formalnosti napram krajevnim elektrarnam brezplačno!
Zahtevajte reference-
Ta konzorcij »Slovenske besedo in odgovorni urednik Vili Vlahovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d., predstavnik L. I odkrajšek vsi v Ljubljani