Vsak začetek je težak
Gledališka skupina Zalog-Ljubljana je uprizorila v marcu tnesecu komedijo po povesti Charlesa Dickensa Cvrček za pečjo. To je bila v okviru IX. revije prva predstava, s katero so gostovali v Senožetih. Zrežiral jo je Ivan Lukančič, ki je odigral starega Caleba. V njegovi igri prepoznamo ie izurjenega igraka, ki obvlada prvine gledališke igre na ravni amaterizma. Ivan Lukančič ima za seboj že veliko let prakse, tako igralske kot režiserske.
Posebno mesto gre Mariji Peterli-novi v vlogi Dotke. Zdi se mi, da je Peterlinova neizkoriščen in neures-ničen talent. Vsaj za sedaj, kajti mlada je še in si lgralskih izkušenj šele nabira. Bila je prepričljiva in primerna za osiednjo vlogo, dovolj dinamična, da je s svojo pojavo zna-la gledalce zares pritegniti. Na me-stih pa sem imela vtis, da je zašla v monotonost načina podajanja in je nekako prelahko jemala vse skupaj. Ne trdim, da je to res, saj kolikor poznam razmere pri amaterskih gle-daliških skupinah, ta lastnost sploli popolnoma odpade. Občutek pa mi je pač ostal. Ostale vloge so bile pri-bližno enakovredne, motilo me je včasih le deklamiranje.
Scena je bila reaJistična: stol je ptavi stol, omara omara. Mah oder KUD Senožeti je bil natrpan. Vtis rešuje dvorana, ki je (gasilski dom) tudi majhna.
Drugo predstavo je pripravila gle-dališka skupina iz Senožeti. Uprizo-
rili so jo v Zadvoru. To je bil Sose-dov sin Josipa Jurčiča. Igra zahteva veliko igralcev (24, igralo jih je 20) - nckateri so igrali kar po dvc vlogi. Seveda so bile vloge stranske in veči-na sploh ni ničesar opazila.
Očeta Smrekarja je odigral Valen-tin Dragar, ki so ga s spretno šminko in lasuljo postarali za dcsetletja. Bil je soliden in na mcstili, kjcr je bilo trcba povzdigniti glas, ctlo zelo dobcr. 0 Smrekarici, Frantki Noli-mal, bi rekla. da je vloga zaskrbljcne matcre odigrala dovolj prizadeto.
Tudi Franca, Joža Bakovnik, nju-na hči, je bila v rcdu, čcprav včasih malo ncizrazita. Ponesreecn je hil po moje Štefan, ki ga je v naslovni vlogi odigral Dominik Ccrar. I'ant je bil premlad in šc zclo /.ačelniški. Vcm, kako lcžko jc dobili primcr-nega človeka za kakr.šnokoli vlogo. To velja še prav posohcj za pred-stavo, ki zahteva toliko igralcev. Se-nožcli jih siccr pri;inorejo v primer-
javi z drugimi glcdališkimi skupi-nami kar dovolj. S tem ni imeia reži-serka Cilka Pavšič prcvelikih tcžav. Toda pravcga in dobrcga najti, to gotovo ni prcprosto. Bo pu Uominik Cerar tc svojc začetne tazave ver-jetno kmaJu odpravil. Samo vaje mu šc manjka.
O drugili vlogah ne bi govorila. Vsi po vrsti pa so znali ustvariti sijaj-no ozračjc kmcčkcga življenja, ka-kršno opisujejo številni pisatelji prcjšnjcga stolctja.
Sccna je bila prepiosta, modema in ctcktna. Nobone navlakc, lc naj-nujncjše. Posamezne slike je povczo-valo in napovcdovalo dekle v na-rodni noši, brez napak, dovolj glas-no in občutcno. Igralci, navajoni malih diinenzij, so imcli v prvih sli-kah tcžavc z obvladovanjcm vclikega prostora. Govorili jc bilo treba pre-cej glašnoJL*, kakor so biii vajeni, saj sta odi-r in dvorana v Seiiožctih pn-ccj maniša.
AL.ENKA I.OBNIK