Št. 79.
V Gorici, dne 4. oktobra 1898.
Izhaja dvakrat na teden v sttrtli izilanjili, in sioer: vsak torek in petev. izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4, uri popoldne, in stane i „OOBpodarskiin Listom4* in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po_ p o S t i prejutrtaiin ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. fi-—
polleta........»    3'-—
2eui -ota ...,....» 1-50 Posamično številko stanejo 6*kf. *• *-*«** Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. O v Gorici v ^Goriški Tiskana* A. GahrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do Q. zvečer; ob nedeljah pa od !». do 12. ure. Na naročila krez doitosliine naročnine se ne oziramo.
„rUIMOREC" izhaja neodvisno od «SoSo* trikrat meseno in stane vse leto gld. I rit).,    _^
»Soda« in »Primorec« se prodajata v Gorici v"to-bakanii Schvvarz v Šolski ulici »n J o l Jo r si t z \ Nunski u!i"i; — v Trstu v tobakortti Lavreučie mi trgu delta Casertua in Pipan v ulici Ponto tlella Fabbra.
Tečžtf XXVU1.
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravulStvo
se nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v H. nadstr.
zadoj. — Urednik sprejemlje stranke vsak dau od tt.
do 12. uro predpoMne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvi?.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                  _. __
Oglasi In poslanice se racunijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat P krM 2-krat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka vrata. Ve6k«»t po pogodbi. — Večje Črko po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna" A. GabrSeek tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih o do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v »Slov. knjižnici* so racunijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorm urednik in izdajatelj Ivan Kav&iž v Gorici.                 ^»>  Bog In narod!   H**              cGor. Tiskarnam A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V Gorici, dne ;'l. oktobra 1898.
Slovenci in Hrvatje imamo »olovo i.o-broj povodov, stopiti vladi v opozicijo, ker ista se v.v nas toliko meni, kol /,a lanski Micg. O kaki ravuopravnosti po slovenskih pokra-jinnli ni pnor-i, ker se na Stajerskfiii, Koroškem in celo na Kranjskem, kjer je slovenskega prebivalstva U<"i<V,, del.i /, vso .silo v priior' Neme« in, v primorskih divjali v prilog Italijanom, slovanski živel, pa se lit kakor   tam   isto tako z \>o  silo za Ura.
KjiT koli j« mogoče pivpn.lili slovenščino, lam ;.» prepode po vseli mogočih nezakonitostih.
Ilinto, Zelo hudo se gu«li Sjoveliccui po Stajctskcm in Koroškem in iMoiiia po Kranjskem, alt vse pu-ka^ijo priiuor.slit« i"U/.iin*ve.
Temu pa je vzrok okolllo-d, kakti-cii jf hnvra/.uik, h komur iiiuunu opr.uili. Nemčije vsaj odkrit sovražni*;, ž njim so d.i o položaju še vendar kolikor tolik«) govoriti, čeprav m' ne opravi nič, ali Italijana imet« za s.ovra/.tiiku. gospoda, to je p.i Vm> kaj ilru-g«-g.i. Poitiduo-d, kakor-:io kol« si moreš mislili, -zavijanje ivsnir«', ;;iž.t obreknvanjc, hu-dotmo-l, zavratui naklepi, y-e In in -<> marsikaj drugega j«' združeno v il.uijan-ki naravi.
Z Italijanom ne opravi- nič. dopovedati si in' d.i ničesar, on v(-, da je ^ospudar v dr/.eii in tak«v''1- >'' vedno eliti, zl.isli. ker tfa podpirajo od tam. od koder 1*5 s»> imel«1 tlr-iiti pravne v  deželi vsem jetlnako.
Njihova glasila M-veda vpij.-jo o krivi«, ah, ki se pode Italijanom v Primeri«?, kriče, kako se blovaiiijo uradi itd., čejsrav h» ni resnica. In kadar vpijejo in vpijejo, da se jim godi krivica, tcilaj gotovo tuiii-ravajo doseči kaj v škodo Slovencem in Hrvatom. Njihovo vpitje ponajviv pomaga, visoki skd« i v nameslniški palači v Trstu s«; za maj«-jo, gospodu se pretrese, in k«»j hit«* oiislrasiiti ti.-lo .zlo", katero pr«v njihove b*>nja:iiiiM-ke. Tisto »zlo* pa je po navadi nov udare«" za .-!ovan~ki zivelj v PnumrjU. liov udarec, kateri mu j«1 zadelo zverinsko iUajar^ko vpitje » pomočjo  ,od ivora,;".
l'o istem M-letni;. pn k.ilorein m" jo n«-k)iaj vladalo, se vlad.i ;«• v*-dm» iit pc l»o tuortt.i >e ilalj)". Z^to pa kliče.;«« < vlo por-u.l-
BSH-HU&.
RoaiM U i*tov KrllluMvIk.
ANGLEŠKI SPISAL UJI>VIK ^S^VbLAC^:
Poslov. Podravskl.
(1) rti t'i   zvezek).
d»^i.^. PETA   KNJIGA.
Krenivai nazaj, je Me.s=akt z;»del t bronasto levjo vrlavo svoj«; osi oh prodnjo uo^o AteiK*eve^a konja. Pre&trasena žival siv je zaletela v stran, zadevi! ob konja pri ojr-sii. Vsa četvorka s«? je zapletla in voz je ostal zatlej.
Haz konzulov o«lt.>r se Je razlegal klic zmagoslavja.
.Jupiter je z namil* je klical Dms.
.Zmaguje! Jupiter je z nartii!* pritrdijo mu vsi, ki so stavili na Messalo.
Sanballat je stopil k njim s tablico, ko se je iz pozorišCa začul zamolkel hrup.
Po prehodu Mcssale je na desni slrorii 'tenea ostal samo Lisipus Korinlinec in na njegovo stran se je Kloantes trudil pognali svojo razbito čelvorko. Nesrefia je hotela, da je kolo Bizantijca, ki je bil prvi na lovi strani, treščilo ob zadnji del njegovega voza ter izpodmaknilo noge voznik«. Začul se jo tresk, besen in osupli krič in revni Kloantes jo padel pod kopita lastnih konj,
nijoli Slovencem: Pojdite, kamor hočete!
Vlada n«- stori nic, da bi se spremenilo kaj po slovenskih de/elah. V (iradeu na najvišji sudniji noče uplivati, da bi se smelo razpravljati slovenski, slovenske gimnazije v t leljii ni, i n n i L o j v cel o n a Iv r a u j s k e ; kaj p.i hoiVuio govriti o Primorju, kjer uganjajo s slovenskimi šolami prave lopovščini'. Kaiiiotkoli se o/res po slovenski domovini, v katerokoli «ohi, urad, itd. pogleikiA, povsod! vidiš, kako daleč smo od ravuopravno.sti. In vlada ne .stori ničesar nam v priti, pač pa skuša povsodi počasi trgali Slovencem pravice. Nastavljanja uradnikov, nam sovražnih, in druge reči, to jasno potrjujejo.
O takem in jednakt-m bi se dalo pisati knjig«-.
Slovenski poslanci, oni. ki so sprožili misel po opoziciji, so inmli /.a to dovolj povodov. Po rajnih burnih debatah v opozicijo sicer niso stopili, ve, dar je Jugo-d. kr.šč. nar. ;".v." storila korak naprej, približala >.o j«'vladi na ta način, da je pokazala: moji poslanci ,<!oje In ter imajo z vlado mnogo poračunali.
Vs-e je bilo pozorno na .•/.vezo", vse Oasiukar-tvo se jo bavilo z njo in delti in Poljaki mi podali i/j.ive solidarnosti za Slovim e. kateri so dosedaj !«' bolj mirno se«leli v dizavitem zboin ter so ghisovali za marsikatero .itobro reč" v„\. druge in /.a vlado, oni sami pri tem pa za svoj narod niso dobili -koro nič.
l'«»iožaj »Ju^osiov. krSč. nar. zveze" nasproti ('lehoiii in Poljakom se je zboljsal v toliko, da se bodo morali odsl"j bolj ozirati na .slovenske težnje, kar se dosedaj ni gc.-diio v taks meri, kakor bi se bilo moralo.
»Zveza" se je pojavila j);l nt. samo na.sproli r.ehom in Poljakom, temveč tudi nasproti vladi, na stališč«': ne samo glasovati isi delati za druge, iemveC tudi zahtevati pravic za se ! ('lakali so dosti časa, ali naveličali so se .smatrali državno zborni« o za čakalnico, kjer niso ničesar pričakali. Vlada jo tudi prisil,ena računali z ,/ve/.o". Miuislerski pr)-d>e.luik, grof Thun, z«1 dobro ve. povedali mi mu odkrito, da Slovenci nočejo biti več. tak') potrpežljivi kakor doslej, in v sedanjimi t-z.»vu«m  položaju mora vlada računati tudi
l!.' j«- .slra-en prizor.
Kstera  > zakrila oči.
Lisipus iz Koriula, DSmms iz P.i/.ancije in Aduiel iz Sidona, so prekoračili črto.
.Saiibalial je pogledal Pen-IIura ter se irnovič obrni! k Druse. iz njegovim tovarišem.
,Slo fce.siercev na Žida!"  je klical.
.Velja !" oglasi se Drus.
.Še zopet -slo se.,len-ev u.i zida!" za-kriči  znovif: zaJagatelj.
Nihče ga ne posluša. Pozornost vseh je hda obrnena na pozorišiv.
.Messaki! Metala! Jti]»iU*r je z nami !" je zagromelo po cirku.
Ko je Kstera, otresži s)' .strahu, pogledala znovič na pozorižče, so pobirali sužnji kosove razbitega voza ter odpeljali konje, drugi pa so odnesli nesrečnega Atenca.
Na klopeh, zasedenih od Grkov, so se začuie kletve   in  klici bogov na maščevanje.
Nakral pa jo srce mlade židovke močneje vdarilo, roke so ji omahnile na kolena in rudečica je stopila na bledo licice. Spredaj, poleg Rimljana, je drvil Ben-IIur; za njim pa v jedni vrsti Dikeas, Lisipus in Admct.
X!V. Dirk a.
Pri znižanju motvoza je bil Ben-IIur poslednji na levi :-Uani. Ko je prišei iz tem-negn  .carcera" (hleva), je bil  za trenutek z
7. Jugoslovani, ker brez njih z nagodbo ne prodore.
tilede na isto mora gledali vlada, da stre nemško opozicijo, ker nagodbo more rešiti samo takrat, če jo desnica podpira, te stoji odločno na njeni strani, (le se lo ne zgodi, je nagodba pokopana in vlada je izgubila zadnjo moč. v parlamentu.
V tem položaju mora seveda imeti na svoji strani vlada tudi slovenske in hrvatske poslance: brez njih se ne more ganiti ni na levo ni na desno, njihove glasove potrebuje tako nujno, kakor poprej še nikoli in za to bi utegnila sedaj vslrcti Slovencem in Hrvatom v marsikaterem pogledu. Trenolek za energično postopanje in zahlevanje je ugoden in zalo je pričakovali, da naši poslanci tudi do skrajnosti izkoristijo položaj ter narečoio vladi vse ono, kar bi morali že zdavnaj imeli. Pri Umu pa nikari ne pozabiti na Pri-morje!
Proč s tistim sistemom iz nameslniske palač««, ki liki mora duši slovanski živolj v Pri.uorju, naj bo konec laski brezobzirnosti in premoči po naših pokrajinah, zahtevajte, naj s«> osrednja vlada malo bolj pobriga >.a obmejne dežele, in poleni jej ne bo potreba pečali s«! z lažnjivimi interpelacijami laških poslancev. Osrednja vlada naj odpravi tisti sistem, katerega definicijo smo nedavno culi v lakouičnih treh besedah: P o j d i te, k a mor hočete, odpravi naj krivice nasploh, ki s«- nam go«le, in marsikaj se spremeni poleni na jugu. Vlada naj se zave, da tudi primorske d«'žele. ki so j«'j „torrae incoguitae", še sloje v Avstriji.
Ne vemo, kaj mislijo naši poslanci, pri— oakujoino pa, da izkoristijo tako ugoden položaj v prilog do skrajnosti zatiranima naro-' iu;i, Slovencem in Hrvatom.
DOPISI.
Porthrdo, dne i\s. sepl. - - (Izv. dop.) Kakor je .Soča" od -1'.). t. ni. že sporočila svojim cenjenim čilateljem, jo bil imenovan veleč, gosp. Anton <Iarl», župnik v Podli r d u. župnikom v V o 1 ča h, na katero službo se jo podal dne i!(i. t. m.
drugimi vred zaslepljen od bleska solnčnih žarkov, ki se je odbijal od pogorišča. Vendar pa j«1 vlegnil obseči s pogledom svoje tekmece ter uganiti njih nakane. Posebno pozornost je obrnil na Messalo, kol na svojega osebnega sovražnika. Na zalem licupa-tricija se je čilalo, kakor po navadi, prezi-ranje in ponos in v tem odločilnem trenutku je Bim-IIur videl na njem, kakor v zrkalu, črno, okrutno zvilo in zagrizeno Rimljanovo dušo; na tem licu ni bilo vneme, »aarvcft rajše sovraštvo ter železna, neupogljiva volja.
Izraelski mladenič, gledajoč vanj, je čutil, kako je ludi njegova duša pridobivala nekako trdobo. Naj ga slane kolikor hoče, on mora spokoriti t-ga sovražnika!
Prijatelji, stava, zmagoslovje — vse lo je izginilo pri tej jedini misli, pri ietn jedi-nem sklepu. Obzir na življenje, na nevarnost, kako je bil poleg lega ničev!
A vendar se ni dal prevzeti strasti; kri nm ni udarjala pri tem od srca v glavo in od glave v srce; ni se prepustil usodi,ni upal kakor drugi slepi sreči — marveč naravnost nasprotno. Imel je svoj načrt in zaupajoč v samega sebe, se je lotit svojega dela premišljeno in hladnokrvno.
Ni bil še predirjal polovice poti do motvoza, ko mu je pri pogledu na divje dirjajočega Messalo šinila v giavo misel, da se je njegov sovražnik  vlegnil bržkone do-
Prešinjeni čutom hvaležnosti do njega, kateri je delil z nami skozi celih 15 let veselje in žalost, tugo in bol, kateri nam je v tem času skazal nešlevilno dobrot, katerega celo življenje ni drugo nego dobrotvornost in spolnjevale zapovedij ljubezni do bližnjega, smo videli s težkim srcem, da s težkim srcem, da se je ločil od nas ta blagi in plemeniti gospod, kateri ne pozna srda, ne sovraštva, ne jeze, videli smo s težkim srcem, da se je ločil od nas oni, kateri je vedno svetil kot uzor duhovnika in človeka. Opisovali ono, kar je veleč. gosp. župnik Carli dobrega storil, bi bilo odveč, a bil bi nemožen posel, ker on jo storil večinoma dobrot tako, da devica ni znala, kar je podala de niča. Vendar jasneje nego bi se moglo opisati /se ono, 'zapisano je v srcih onih, katere je tolažil v nesreči, pomagal v težavah, jih obiskoval v bolezni; jasneje nego bi moglo govoriti največja zgovornost, govore živi spominki, katere si je postavil v v srcih hvaležnih Pod-bržanov, ki ga spremljajo v novo službo s čutili iskrene hvaležnosti in 7. iskreno željo, da mu podeli Vsemogočni obilo blagoslova v novi službi, da ga ohrani še dolgo let čilega in zdravega v blagor onih, kateri so mu izročeni v dušno varstvo. Volčanom pa se smo čestitati, da so dobili v svojo sredo moža, ki se odlikuje po svoji redki značajnosli in vzglednem življenju, da so dobili v svojo sredo moža, o katerem govorili se ne upa nikdo drugače nego z največjim spoštovanjem, da so dobili v svojo sredo njega, kateri blišči med najjasnejšimi zvezdami na nebu goriškega svečeništva.
Iz Tolmina. — (Posledice nasil-stva in samovolje) — G. c. kr. okraj, šol. nadzornika V. K. ni več na Tolminskem nego je zopet na c. kr. vadnici v Gorici kol učitelj. Prišel je na Tolminsko okolu novega leta 7. najboljšo voljo, oživiti hi polagoma vrediti gnile šol. in učiteljske razmere na Tolminskem. Poprijel so je z vso vnemo težavnega dela. Učiteljstvo je bilo veselo vsestransko učenega in pravičnega nadzornika. Kakor skrben oče je učitelje učil, k delu spodbujal in navduševal. Čutil je ž njimi težave, pomanjkanje, krivice, a delal uvažujoč razmere z očetovsko skrbjo in v pomirljivem
govorili s prelorjem in da ukaže ta, spustiti trak v trenutku, ko Rimljanovi konji dospo do naznačene črte.
Znajoč zvijačo in pomanjkanje vesti pri Rimljanih, si je smel misliti, da osnovatclj igre hoče na ta način pomagati k zmagi svojemu rojaku, kateremu je bilo toliko mar za zmago. Kako bi si mogel sicer pojasnili lo divjo gotovost, s kakoršno je drvil naprej Messala tačas, ko so vsi drugi borilci brzdali konje pred pričakovano oviro — ako ni bil poprej dogovorjen, asi ako ni prej znorel?
Ben-Hur mu je to pot odstopil prostor pri zidu.
Motvoz je padel. Vsi konji, razun njegove čelvorke, so zdirjali naprej, spodbujeni 7. glasovi in biči. On je krenil na desno in 7. vso urnostjo svojih arabcev drvil čez sledove koles svojih tekmecev, hoteč doseči nasprotni kot pozorišča tako, da bi pri tem izgubil čim najmanj časa.
In tako, med tem, ko je propad Atenca obrnil na-se pozornost gledalcev, ter so Lisipus, Dikeas in Admet uporabili vso svojo gibčnost, da so se izvili iz te zmotnjave, jih je Ben-Hur obkolil in glave njegovih konj so se zravnalo z glavami konj Messale, da-siravno so dirjali po nnanji črti od obvodo-vega zidu.
Nenavadna gibčnost in urnost, s kakoršno je priditjal iz skrajnega levega konca
duhu za zboljšanje. A take in enake lastnosti niso dopadte nekemu gospodu. In.ker ni hotel služiti njegovim neplemenitim namenom, ga je načel prezirati in koneeno mu ie vzel vse pravice in posle ter iste izroCil svojemu pisarju. Žalostni so bili prizori in mnCni za učiteljstvo na Tolminskem, prihajajoče k svojemu nadzorniku po opravkih. Sol. nadzornik je s pobitim obrazom odkritosrčno učiteljem povedal, da nima nic v rokah ter pokazal na pisarja. In učiteljstvo se je morale obračati v vseh zadevah do pisarja, ki je učitelje s »puntalo« zmerjal in prišel od tistega časa pri izvestnem gospodu v milosti. Hudo je to preziranje in žaljenje za učiteljstvo na Tolminskem, a še hujše je moralo biti za šol. nadzornika, ki je vsled takih razmer odstopil od nadzorništva in se podal zopet v Gorico. To je zopet prispevek k neznosnim šolskim razmeram na Goriškem. Vaš prijatelj.
Domače in razne novice.
luiendan Njeg. Veličanstvu. — Včerajšnji večerni vojaški mirozov po mestu jo opozarjal občinstvo, da je danes imendan Njeg. Veličanstva, presvitlega cesarja. V živem spominu je nam še zadnji strašni dogodek in za to se srca vseh narodov širne avstro-ogerske države obračajo k nebu, proseča Večnega, naj ohrani nam cesarja v miru do skrajne meje človeškega življenja. Dopo-ludne je bila v stolni cerkvi običajna slavnostna maša, katere so se udeležili razni civilni in vojaški dostojanstveniki.
imenovanje. — G. 01 d r i h V o s y k a v Tolminu je imenovan c. kr. gozdarskim komisarjem istotam.
Smrtna kosa. — V Rihembergu je umrla gospa Ivana Robi C iz znane rodoljubne rodbine.
Umrl je 2. t. m. v Tomaju g. Fran Čeme, veleposestnik, c. kr. stotnik v pokoju, lastnik vojaškega križca za zasluge in vojaške svetinje, v starosti G6 let.
Pokojnik je tast g. dr. P. Laharnarja, sežanskega okr. glavarja. N. v m. p.!
„Frlm. List" o nadškofu. — Stališče »P. L.* do nadškofa je pač jako delikatno: »Soča" je prosta, zato ni čuda, ako je skušal »P. L." povsem opravičiti dohod kneza in nadškofa v deželni zbor. — Ni sicer resnica, kar piše o oproščenju naklad na osebno dohodarino, češ, da je s tem »mnogo po-magano naši deželi", ker veliko bolje bi bilo, da bi se te doklade nalagale in oprostile one na zemljišče, toda *. zadovoljstvom sprejemamo na znanje strjevanje o prihodnjem postopanju cerkvenega dostojanstvenika. Upamo, da »P. L." jt tudi res tolmačil namere nadškofove in da ni le čutil potrebe, zagovarjati nekaj, kar bi se sicer zagovarjati ne smelo v slovenskem listu.
Peteroroglata italijanska zvezda blišči noč in dan v tlaku med zagrajo in no-vosezidanim poslopjem za mestno žensko šolo v uli<*i Codelli ter spominja mimogredoče Lahe na zaželjeno domovino, katera jim je po irre-dentizmu obljubljena. Ta zvezda pred vhodom v šolsko poslopje naj sveti tudi učenkam, katere obiskujejo to šolo, v njih učenju, poieg pa tudi dokazuje, kam tišči vzgoja laške mladine v Gorici. »Karjola* je nedavno popisala to šolo na debelo in široko, a pozabila je, že ve zakaj, omeniti tudi to veliko peteroroglato zvezdo. To pomanjkljivost popolnimo mi, ostalo prepuščamo pa drugim faktorjem.
Na c. kr. višji  gimnaziji  v Gorici
je v oddelku b, kar pozitivno vemo, 70 učencev slovenske narodnosti, a v oddelku a, v katerem so Italijani, tudi nad <>0 učencev. Šolska uprava je prišla do prepričanja, da je dober uspeh pri prevelikem številu učencev nemogoč in je postavila tako rekoč kot pravilo, da se tam, kjer je v kakem oddelku nad 50 učencev, ustanavljajo novi oddelki tako, da so na mnogoštevilno obiskovamh gimnazijah posamezni razredi razdeljeni celo v 3 do 4 oddelke.
Tega pravila se drži n. pr. tudi vodstvo tukajšnje višje realke, ker je razdelilo n. pr. drugi razred v dva oddelka, če tudi je bilo v njem le 62 učencev. Zakaj se vodstvo tukajšnje gimnazije ne drži .zgorej navedenega pravila, nam ni znano, morebiti, da je ono mnenja, da je bolje, ako naši otroci ne vspevajo. Ker smo pa mi druzoga mnenja, za to opozarjamo naše zastopnike v c. kr. deželnem šolskem svetu na ta nedostatek — ki ni visoka malenkost; kajti ako je dober vspeh pri prenapolnjenih razredih nemogoč na zavodih, kjer je učni jezik ob jednem ma-terni jezik učencev, toliko manj mogoč je pri nas v Gorici, kjer je za zgolj Slovence in Italijane še vedno učni jezik   - nemški.
Italijani se hvalijo. — Ker jih Hočejo hvaliti drugi, se hvalijo sami. »Karjola" pravi v izvajanjih o naši brzojavki, da vlada na Dunaji ve, kako »edueatamente* se obnašajo Italijani sedaj in v vseh okolščinah ter kako »barbarainente* delajo Slovenci. To je seveda debela laž.
Ce pa hočeš ta stavek obrniti tako, da bo govoril resnico, je potreba samo besedi »edueatamente« in »bariuramente* prestaviti.
In zopet dalje laže »Karjola", kako so Italijani strašno »pacifiei*.
Kaka zavijanja, kake laži! Ali so že pozabili na vse lopovščine, katere so uganjali in katere uganjajo z nami, ali ne vedo več za razne napade na Slovence od njihove strani, ali jim niso več v spominu demonstracije dne 22. marca 1897. Takrat so se Italijani obnašali najbolj »educalaniente*!
,E* e fu". — Tudi naša dva slavna lista »Gorriere* in »Sentinella* sta priobčila brzojavko, katero je poslalo naše uredništvo na Dunaj glede na zadnjo konfiskačno obravnavo pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Na »Sentinelline — eastronerie" se ne splača ozirati se, poglejmo le, kaj pravi zvita »Karjola*. Trdi, da na naš protest je mogoč samo tak odgovor, da razpravljalni jezik na okrožni sodniji v Gorici je in j e bil italijanski. To sicer ni res, ker naše konfiskačne obravnave so se vršile dosledno v slovenskem jeziku, pa če bi tudi veljala trditev »Karjole", da »j e in je bil", dostavljamo mi: pa ne bo več. Na tak samovoljen način, kakor je postopal Z o r r e r pri zadnji obravnavi, si bodo drugi premislili — in za naprej najbržo tudi on — delati proti Slovencem.
Tako uradovanje bije v obraz določbam o ravnopravnosti in tako Slovenci niti v »hišah pravice" ne dobivajo svojih pravic, temveč se postopa ž njim tako, kakor ni zapovedano.
Vse take in jednake nezakonitosti, ako bi se ponavljale, bomo spravljali v najširšo javnost in na pristojna mesta, da se vendar enkrat stori konec laški preširnosti, katera ne pozna nobenih mej.
»Karjola* se jezi nad slovenskimi zastavami ter pravi, da ob vsaki priliki, pri vseh slovesnostih in veselicah razobešajo Slovenci »ruske* zastave. Popolnoma umevno, kaj mislijo morda matadorji okoli »Karjole" in drugi, da bodo Slovenci njim na ljubo razobešali zastave goriškega mesta ali kaj — morda celo italijanske zastave, ki so v Avstriji prepovedane.
O, jezi jih te tičke, češ, Slovenci, ti »ščavi", imajo svojo zastavo, Italijani pa ne smejo razvijati zastav kraljestva onkraj Idrije. To jih. jezi in zato izlivajo svoj srd na Slovence. Ali mi temu nismo krivi, če Italijani v Avstriji si ne preskrbd zastave, katero bi smeli nositi v naši državi, zakaj pa škilijo vedno po »prepovedanem sadju"?
In kraji, kjer visi slovenska zastava, so tem našim prijateljem kraji, v katerih prebivajo sami fanatični Slovenci! Fanatik je pri njih vsak Slovenec, kedor ne trobi v njihov rog brezpogojno.
»Fanatizma" je žalibog pri nas še veliko premalo...
Še enkrat obravnava proti „Soči".
—   Čujemo, da gospod svetnik Z 0 r r e r dela jako nedolžen obraz, češ, da obravnava se je vršila pravilno itd.         Na to odgovarjamo : Predsednik Z o r r e r je otvoril in vodil obravnavo laški; pooblastilo urednikovo je naznanil laški in poitalijančil celo podpis v G i o v a n n i Kavčič. Vse, kar je govoril predsednik, je bilo laško! Kaj hočete še več?! Zastopniku urednika je dejal osorno: »Tukaj ni uredništvo .Soče*, dokler niste vprašan, nimate govoriti; ako se boste dalje m e šal v o b r a v n a v o, vas  dam  iz  dvorane odstraniti!
—  Zastopnik »Soče« (— g. Gabršček sam ) se torej ne sme mešati v obravnavo, dokler ni pozvan!! No vkljub temu se je zopet vmešal, protestoval proti laški obravnavi, zahteval, naj se protest sprejme v zapisnik, in izjavil, da od take obravnave se mora odstraniti. Predsednik je dejal na to precej zaničljivo: »Pojte, kamor Ceste!" Gosp. G. je odšel in obravnava se je dovršila brez njega. Državnega pravilnika namestnik je govoril slovenski, a predsednik vedno laški; da je absurdnost dosegla vrhunec, j c p a r a z s o d b o proglasil si o v e n s k i.
Mi smo storili potrebne korake, da bi uradniki ne vsiljevali Slovencem svoje ljubljene laščine. K e d a r j e s I r a n k a si o-venska, tedaj nočemo slišati n e ene laške besede! To naj si gg. uradniki zapomnijo, ako imajo kaj smisla o pravičnosti do Slovencev! Drugače no bo miru v tej deželi! Uradniki, ki vsiljujejo laščino, so k a I i 1 c i z a ž e ! j e n e g a mi r u, k a-t e r e treba i z d e ž e ! o  o d p r a v i t i!!
Protestovati moramo tudi proti n a-č i n u, kako je govoril g. Z f> r r e r z zastopnikom »Soče*. Gosp. Ziirivr naj skazuje svojo mogočnost kje drugod in naj ne misli, da ima opraviti s paglavci, ki se tresejo strahu pred njim.
Dostavljamo še, da votanla sta bila dva sodna svetovalca, k i n e r a z u m e t a slovenskega jezik a. Pa, saj ni potreba, ker zaplemba itak m o r a biti p o-trjena! — Živimo pač v Avstriji!!
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici je bilo vsprejetih '.M gojen k v p r v i tečaj, med tem; 12 iz »Slog i ne" šole, ki so prestale izpit z dobrim vspehom. Izpit sta naredili še d v e d r u g i, ali nista bili sprejeti, ker ni več prostora in sta nekaj mesecev premladi. — »Slogina* šola nadomesluje torej jeduo c. kr. pripravnico! Vlada bi morala tako šolo podpirati in ne metali jej polena na pot.
/akaj rodi Italija anarhiste i - Za-darski »Narodni List" se bavi s tem vprašanjem ter pravi, tla ne v prvi vrsti velikanska razlika med bogatimi in siromašnimi sloji v Italiji so vzrok pojavom anarhizma, nego pravi vzrok tiči v tem, da iz italijanskih šol, tudi iz ljudskih, je izključen krščanski nauk, in mladi naraščaj iz teh šol gre brez vsakega pojma o Bogu, brez vsake krščanske moralne vzgoje. Borba med cerkvijo in državo v Italiji provzroča še drugo pogubno posledico. Tam se katoliki, konservativni element, ne ulikajo   v  državne  posle,  kateri so tako
na desni, ni  ušla pozornosti gledalcev, sedečih na klopeh.
Girk se je kar stresel od ploskanja.
Estera je komaj premagovala veselje. Sanballal je, smehljaje se, ponujal novo stavo. Rimljani so se jeli bati, da je Messala našel sebi enakega, a nemara še boljšega tekmeca — in to zida.
Dirjajoč tako na vštric, le z malo oddaljenostjo med vozovi, sta se oba tekmeca približala k drugemu cilju.
Podnožje tam stoječih treh stebrov, ki se je dalo videti od vzhoda, to je od konzulovega odra, je imelo obliko polukroga; na nasprotni strani se je nahajal konzulov oder. Povratek tukaj je bil najtežavnejša skušnja za voznika, zapreka, ob katero se je razbil celo sam Orestes. Občinstvo je vedelo to, torej je tudi nakrat vtihnil trušC in od začetka dirlce je bilo mogoče sedaj prvič razločno slišati topot konjskih kopit in ropov vozov.
Nakrat pa se Messala obrne ter pogleda izzivajoče Ben-Hura, kakor bi ga še le sedaj zagledal in spoznal. Na licu se mu prikaže največje preziranje.
»Proč z Erosom! Naj živi Mars l"  za-
kliče,  zamahnivši  z  bičem  z  vajeno  roko.
»Proč z Erosom 1 Naj živi Mars!" ponovi ter
zamahne z vso  močjo po šejkovih arabcih.
Vsi gledalci so zapazili ta drzni čin.
Tišina je nastala še večja; celo na klopeh za konzulovim odrom. Najpogum-nejsi so zaprli sapo v pričakovanju lega, kar nastopi.
Toda to prvo ostrmenje je trajalo le za trenutek, takoj, kakor bi zagromelo, se začuje z balkona hrup razburjenosti.
Preplašeni konji Ben-Hura so skočili na stran. Doslej se jih je le božajoča dotikala Človeška roka, torej so tudi videli v človeku le prijatelja ter mu zaupali. Sedaj pa so začutili prvič na svojem hrbtu dotikljaj biča. Vroča arabska kri je vskipela v njih; vsi štirje so se vspeli po koncu, hoteči prevroči voz. Vendar Ben-Hur se niti ni premakni'. Od kod se je vzela pri njem ta močinkrep kost roke? Od kod drugod, ako ne od vesla, s katerim je tako dolgo brodil po morju? {aj je bilo to premaknenje voza v primeri z vrtenjem galeje po valovih ?
Torej ni niti strepetal, marveč je popustil vajeti ter jel klicati svojo četvorko z nežnim, iaskajočim glasom.
Predno je vtihniio razburjenje njegovih privržencev, je on že zakrožil voz na nevarnem povratku poleg drugega cilja. Pri prvem je bil znovič vštric z Messalo, pridobivši si. s tem sočutje velikega števila glodalcev, namreč vseh onih, ki niso bili Rimljani. Ti so javljali svoja čutila tako glasno, da Messala,
navzlic vsej svoji drznosti, ni sme! več dražiti Arabcev.
Ko so vozovi obkolili prvo znamenje, je Estera mogla zagledali Izraelčevo lice; — bilo je povsem mirno, samo nekoliko bolj bledo nego navadno.
V tem hipu je nadzornik stopil na vzhodni konec »spine* ter spustil na tla jedno leseno krogljo. Ob enem so tudi z zahodnega konca vrgli jed nega delfina.
Potem je padla druga kroglja in drugi delfin.
?'«>letu tretja kroglja in tretji delfin. Ttikrat so že obkolili pozorišče in Messala se je še  zmerom držal zidu. Ben-Hur !e dr*il poleg njega, ostali pa v neveliki oddaljenosti od nju.
Tekmovanje je dobilo značaj dvojnih dirk, ki so bile za časa cesarjev navadne v Rimu. Tu se je kosal Messala z Ben-Hurom in tam dalje še le so dirjali Dikeas, Lisipus in Admet.
Med tem so nadzorniki pripravili občinstvo na galerijah, da je znovič zasedlo klopi, toda hrup le ni prenehal; krlč, kakor tudi prah izpod konjskih kopit, je spremljal borilce.
V petem obhodu se je Sidonec zravnal z Ben-IIurom, toda prav v tem hipu pustil ga je žid znovič zadej.
prepuščeni zavratnim življera, ki kujejo pro-tikrščanske zakone in naredbe, kar upliva najslabejše na javno moralo.
Ako pa se vzame prostemu ljudstvu vero in krščansko moralo, postaje glupa živina, ki ne strepeče pred nikakim zločinom. Mnenje, da je siromaštvo, nerazmerjo v stanovih in drugo krivo pojavom anarhizma, ni pravo, ker končno, kaj so zakrivili vnanji vladarji, ako vladajo v Italiji tako žalostni gospodarski odnošaji? Zakaj italijanski anar-hististi vidijo svoji nevolji vzroke tam, kjer nimajo vzroka, jih čakati?
Tako pravi »Narodni List". Goiš-Iiallaben. — Po splošnih govoricah in zatrjevanjih smo bili priobčili vest, da so znanega brivca Goisa zaprli. »Gorriere* je na to prinesel njegovo »Poslano", da ni res, da je bil zaprt.
Sedaj kroži zopet govorica, da moža ui v Gorici. Kaj je prav za prav z Goisoin?
Gorenjo vest po »Corrieru* priobčujemo resnici na ljubo. Ako vest ni resnična, toliko bolje za G o i s a, ker drugače bi se kriva vest še bolj razširila in bi jej vsi verjeli,
Razglednice. — S svojim naznanilom v zadnji številki nismo ni najmanje hoteli škoditi fotografu g. Jerkiču. ki preskrbuje nekatere kraje z razglednicami; niti mislili nismo nanj, ampak edino le na stvar, da bi raznim krajem, ki si ui ne znajo pomagali, pripomogli do i z bor nega blaga iz s I o-v a n s k e g a zavoda po nizki ceni. - Ta zavod je: Knihtiskarna J. Slovak v Kro-merižu. — Pustite torej švabske zavodi! in obrnite se do g. Slov a k a. Mi radi posredujemo.
Lepaki z vsemi urniki železnic, paro-brodov in poŠt, kakor po navadi, bodo priloženi »Soči* prihodnji teden po najnovejših spremembah meseca oktobra. — Ker ti I« paki vise nabili po vseh javnih krajih, vabimo slovenske t r g o v c e in obrtnike, tla porabijo to ugodno priliko in dajo svoje oglase. Tujci dobro uuiejo važnost teh lepakov in nam oglase vsiljujejo za drag denar. Ako se Slovenci ne oglase, s p r e j m e m o tuj e tvrdke. Toliko že zdaj, da ne bo pozneje zabavljanja.
Nesreča. — Včeraj zgodaj v jutro je peljal po Soški dolini neki voznik z Kanalskega visoko nalo/.en voz slame v Gorico. Vrhu voza pa je sedela neka ženska. Blizu Plavij je ta visoko naložen voz, najbrž«; pri umikanju, se nekoliko nagnil in žena je padla z voza pod cesto globoko, vjela se je komaj ob kamenju tik Soče. da ui padla v votlo. Žena. katero je potem pripeljal drug voznik v Gorico, je prav močno poškodovana po celem telesu, le čuda, tla se ui  ubila.
Iz Fiirlanije. — Poroča se nam: Furlaiii so patrijolični ljudje, tega jim ne sme uikdo odreči in to so pokazali tudi za cesaričine smrti. V Št. Vitlu so gorele sveti Ijke neprestano skozi eel leden žalosti, kakor je bila Furlanija vsa odela v žalno obleki). V Červinjanu se je bil predrznil neki zlikovee na zid napisati »Viva T ltaha e morte al Austria*. Kakor se čuje. so tistega zlikovca prijeli in dobi svoje plačilo; Furlani so bili ogorčeni. V Čimphingu (Gampolongo) pa so Furlar.i klicali: »Živio Austria, Eviva Austria" in ko je na to klical tudi neki laški podanik: Živio Austria, so mu rekli, da on nima pravice klicati ,Živio Austria*, ker ni »Austrijak*. No, na koncu so se še nekoliko sporekli ter si malce prerahljali kosti. — Srd se je obrača! tudi v Furlauiji proti Italijanom iz kraljestva, kaj se ne bo še med Slovenci!
Končno rečem še, da bi bilo v naši deželi marsikaj drugače, če bi ne imeli v Gorici »irredentovcev*, ki vzdržujejo nasprotje med Slovenci in Furlani!"
»tiorlSka ljudska posojilnica1 je imela v mesecu septembra prometa gl. 06.970-98 kr. To število zopet govori očito, tla zavod raste, a rastel bi še bolj in stal bi še na trdnejših tleh, ko bi se spomnili nanj isti Slovenci, ki imajo svoj denar naložen v neslovenskih zavodih.
»Goriška ljudska posojilnica* si s svojim reeluim poslovanjem pridobiva vedno več ugleda in zato se smemo nadejati, tla se je oklenejo skoro še tisti, ki dosedaj še tega niso storili,
Ravnajmo se dejansko po geslu: Svoji k svojim!
Posojilnica je imela letos do konca septembra že 957.000 gid. prometa; »Zadruga* pa ga je imela že v prvem letu svojega obstanka 386.000 gld. Do konca leta bo prometa v obeh zavodih nad 1,800.000 gld. — Opozarjamo na podrobno poročilo zadruge, katero priobčimo v prihodnjem številu.
Iz šempaske županlje. — Dragi čita-telji cenjene »Soče* gotovo ne vedo nič, kaj se godi pri nas. Res, da pride včasih v »Sočo* kaj, na primer kako predlaganje o skladovni cesti itd., ali vse to je malenkost. Poglejmo irekoliko, kako črno nehvaležno^ skazujejo Ozeljanci, Št. Mihelci, Vitovci i" Osečani, tako v splošni blagor delujočim Šem-pascem. Torej uljudno prosim gori navedene, bi li ne hoteli si zbrati eno nedeljo, da se napravi skupen shod, na katerem hočem« pokazati, da nismo tako nehvaležni našim vrlim Sempascem!
Na rame bi jih morali dvigniti za njih požrtvovalnost do nas sovaščanov. Poglejmo, kako pri njih cvete narodna zavednost, kako bujno vspeva bralno društvo!
Mojstersko lepo izvežban tatnburaški zbor, menim, da na Primorskem ga nima pur«. O tem se lahko vsakdo prepriča, pa najbolj poizve, ako se posluži do č. g. župnika, ali pa do g. učitelja; njima je zbor že več serenad napravil. Pa to se meni čudno zdi, da šempasci imajo tako izvežban zbor, pa so na laški takt plesali, saj se lehko plese tudi na zvoke tamburic, pa saj bi bili lehko imeli prvaško godbo, pa menda niso hoteli iti čez Bezevljak. .No, ko bode cesta* šla čez Bezevljak, potem bodemo imeli tudi po bližnjih vaseh javni ples! I
Se enkrat Vas  prosim, prej   omenjene j varane, naj bi bili  tako dobri,   da bi prišli enkrat skupaj; ali pa naj mi naznanijo, kako mislijo ukreniti, da bi bilo bolje.
Nek~tf*o",'' j ki ne more molčati. »kaj od nas. - Tam okoli šempasa j-.ii-e nam nekdo : „ V eni Slov. cenjene .Soče" -t>ii» čital, kakšno tulenje in razhajanje je bilo »'no noč tako pozno, da ni bilo moči niti polivali. Ljudem .so je čudno zdelo, da kako da policija nič ne sliši ; ali povem Vam, gospoda, kakor sem čul, da je bila baje zraven polic straža v osebi nekega moža, katerega nočem imenovali. Ta menda ne ve več. kjf .se je i/.valil, ker mu je tako sladka lurlau-čina ali »liiigua di avita coltura*. Lep (iliiiutilelj miru 1
Toliko, da ga poznate ; ako je proti kaki c-obi, «(• prav pn aristokratsko posla\i, kdo .-•¦in, kakor kilo ve, kaj je*.
S »Srpeiihv nam poročajo: Pivd-ianskim j»' sklenil nas občinski /bor napravili vodovod v spomin »"jOlelnhe vladarja njegovi ga. Veličan-tva česana. V lo -vrhu so se , ,:če!e priprave takoj, a vse >e je potem ne-i..ik«i čudno zapletlo in zavleklo, tako da ni '..panja, da se izvrši ta sklep. Vslrašili so m-Menda preogromnih lro'-kov, katere bi na^a :e\na vas prenesli le lezko. Ti trojki prov-/fočajo, da ima ta nameravani vodovod več nasprotnikov, kot prijateljev, ako um tudi po-irebujemo zelo, kajti v u.isih vodnjakih po-i-1> voda večkrat, kakor tudi sedaj. .Nekateri menijo, naj hi -e raje vodnjaki poglubočili m popravili in potem hi imeli vode dovolj. Naj omenim tudi, da studenec, namenjen /a vodovod, ni zalo sposoben, kajti njegova voda .<• -vdaj .»koraj popolnoma  izginila.
Nula na Srprnh! j.- tudi zelo nc--lečna. l.aui smo bili luvz učitelja več mc--e;e',. -/.daj je pa začel orlovski kašelj Irpm-tili otroke tako, da -o morali zapreti -olu. I)., bi pa ne bi! na-. v. mi.lučin lj |,r«v. dela, prebavili so i;a v Kuh.u ul, od kodi r »e pa t.vko zopet povrne. Uogve. kaki* dolgo bodemo /daj /.opet brez '<oU- r! - - Nič n<- !;i/,t'in, ako trdim, da nam je zelo /al po g. Krajniku >>i»"lKirin-^.i Sipeuič.uu je neprijetno ,-adchi nepričakovana vest. da na« mora zapustili. Čestitam g. Krajniku, da je dosege! /y d.r no /..i/.eljeno in obijubijeno mu mesto m tudi KobaridriMii. ki dobi' vrlega učitelja!
l'»ntiijk:i. — I>ne -».». t. tu. je c. kr. poilni urad v Gorici v Gosposki ulici na povsem pravilno pisan tekst odposlal tako brzojavko: Katarina lačen, Ilcif-mberg. So-lioto Kristine razreplali zapreti. M a k s.
Naslovijenka si, dobivsi brzojavko, ni iao/la raztolmačifi, kaj to pomeni.
Git.ilelj. če si jo ti mor«-* r.izlolmačiti, ¦iiibj.s pri nas nagrado.
Ueiitev v prihodnjem številu. IviteljNko društvo za sežanski .šolski okraj — naznanja, da je preneslo napovedano zborovanje za 13, Cimi oktobr.«. Dnevni ">d: l. Sv. masa ob tO. nri v zupni ceiku. '.!. i're,|sednikovo poročilo. '.',. Slavno^ltu govor. !. ('.-.tanje in odobrene /.api-uika zadnj« iM .'•iirovan.a. .">. Ha/.voi šol.stva */.a viade ces. IV. J. 1. '(i. Volitev Tmega odboinika. 7. Ptvd-• >>'i. Skupni obed ob I, uri pop.
Z Nabrežine. Nekdo nam poroča: ' ig-Juch, S!oveuiM-Haiijau, ima v Nabre/ini "r. unnolom. Povo.luin znanega žalostnega do-»-'¦ika so Jug-Jurh-ovi delavci poslali k njemu ''..-putaeijo dveh mož, ki slu v imenu vseh ->/¦!.tvcev zahtevala, naj odpusti nekaj njhovih -flrugov. italijanskih podanikov. Jug-Jiich ' „'a ni storil, pač pa je 'zapodil iz dih t.i i.a delavca, zastopnika v.seh drugih. VsSed ''.'a je nastala splošna ogorčenost in odtod ->¦ piišli izgredi.
Jug-Jneh pa je v očeh Italijanov žrtev •-'.ovenskega vandalizma" in kot pravega mu-<>u:ka ga je v varstvo vzel tudi znani ilr, \ ¦ ize^nassi v svoji nesramni   interpelaciji.
Za otroški vrtec v Devinu se kaže '»od tamkajšnjim prebivalstvom mnogo zanimanja. Prostor zanj je že preskbljen, ljudje ?¦* — kakor nam pišejo iz Devina — komaj pričakujejo. Dobe ga pa v najkrajšem času, «ia bo varoval slovenske otroke »zaleginega" žrela !
Ivan Katnik — naznanja prijateljem •n znancem, da se je preselil iz Šolske ulice siv. 3 v ulico Gappucini šiv. 2 v svojo •»išo, kjer otvori gostilno danes, i. t. Toči lastni pridelek iz Prvačine. Za obilen obisk se najtopleje priporoča.
Kramarjem in trgovcem z Tinont Ha Kranjskem naznanjamo, da se jim ni potreba bati priti na Goriško po vino.
Govorili smo nedavno z nekim vinskim bgovcem s Kranjskega, kateri je n<im pravil, {'a, se ljudje boje priti na Goriško po zadnjih izgredih, ker mislijo, da bi jih Italijani napadli. Oni, ki  pridejo po vino, nimajo z
Italijani nič opravila, pač pa samo s Slovenci v mestu in na deželi, kjer ni Italijanov.
Strah je torej nepotreben, brez skrbi naj pridejo kakor navadno — in naši ljudje jim postrežejo dobro.
(!) o s t a v e k: Prosimo ljubljanske liste, da te besede ponatisnejo v prilog dobri stvari).
»Slov. Jezu" t Biljani v Jh-aih je tombola dovoljena. Tako se je nam od tam sporočilo.
r*-" Listnica urcdiiiStva.jCLi, B—a v Št. Prosimo, obrnite se z dopisom do BSI. NV. ~ G. A. K—c. v D. Zahvale ne moremo priobčiti.
Pri idkaki rodbin! ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih i» domačih avdstov. namreč: L) r. II o s a 1» a 1 z a m z a želode v. in p r u ž k o d o-inače mazilu. Ista se dobita 'udi v jjoriških lekarnah
Razgled po svetu.
I/, državnega zbora. — Izmed važnejših predlogov omenjamo predložili". F e r-j a u č i č a ^lede na položaj '.slovenskega jezika pri višji sodniji v Gradcu, kjer ga no priznavajo, predlog za višjo deželno soduijo v Ljubljani, interpelacijo, zakaj je? višja sod-nija v Gradcu naložila notarski zbornici Kranjski, da mora svoja uradna naznanila razglašati pred vsem v nemščini. - Italijani so podali interpelacijo o izgredih v Tr-stu, v Nabrezini, Devinn Ud.; v islej najdeš vse drugo, samo resnice ne.
V  seji v petek je podal baron Schvve-gel nujen predlog, zahtevajoč pojasnil o dogovorili med obema vladama z.i flučaj, da se v Avstriji nagodba ne reši parlamentarno; ta nujnost se je sicer v zbornici odklonil,1., sprejeta pa je bila druga nujnost za prvo čitanje nagodbenili predlog, Ministerski predsednik je 7. o/.irom na prvo navedeno nujnost, rekel, da odgovori še le takrat, kadar nastane slučaj, da ^e ne da nagodba rešiti polom parlamenta, prej govoriti o tem, ne kaže.
De.-nici je bilo na tem, da predloga bar. Schvveglja ne prodreta, ali dobila .-ta vsejeduo večino glasov, ker je bilo mnogo poslancev z deklice /.e odšlo domov. Listi trde, da so nemški veleposestniki s tem veliko pridobili na veljavi v zbornici.
Ohhtrukrija je skoro pokopana.
\Voll', Sclmiieier itd. so nekaj kričali po zbornici, ali ostali m> sami, druge stranke jim niso .sledile.
To pomem, da se morda vendar obrne na iiolje, ce ne pride kaj takega vmes, kar bi (ih.slrukcijo na mah v/bmhlo v zopetuo /.ivlji-iiji-.
V   včerajšnji M'ji >e je minislerski pretl-seiimk spominjal cesarjevega iuieinlaua; v memi zbornice izroči Njeg. Veličanstvu čestitke.
Po razpravi predloga Schuegljevega je bi! isti spjvjel z KVJL gla.sovi proti Xi.
Pobni se je pričelo prvo čitanje na-godbeinh  predlog.
K položaju. - MiniV.Mski predsednik, grof Thun, je bil pri cesarju radi dcmisijc ministra Lareiireithcrja ; ce-ar jo je sprejel. Nas-lednika IJ.ireiireitherjii ima grof Thun izbrali naje iz desnice. Ob ledtiem poročajo, da je dobil nalog, spremeniti ministerstvo v kabinet desnice s pogojem, da ta sprejme funkcije  vladne večine.
C.e.-ar je baje d,.lje naročil grofu Tiiitnu, naj se povsem nasloni na večino ter naj sestavi strogo parlamentarno minister.-.tvo, tako, da bodo v njem zastopam* v.s»: .skupine večine.
Ministerstvo poljedelstvu dobijo neki — Jugoslovani: brzojavi pravijo, da je za to določen slovenski poslanec 1' o v š e. Halona I) i p a u 1 i j a čaka baje port-f-lj uančnega ministra.
Koliko je na vsem tem resnice, mi ne vemo.
Dragi drogovi za zastave. — Pred avstrijsko državno zbornico stojita dva železna droga za zastave, okrašena z zlatim avslrijsnim oi lom in ta dva staneta 18.001) gl.
Z i kaj drugega pa ni denarja.
Danska kraljica Lujiza je umrla pretekli teden v visoki starosti 81 let. Pravijo, da je bila Jako lepa, pa tudi prav dobra gosp.i. Ona ima mnogo hčeni, ki so skoro vse pomožene po raznih evropskih dvorih.
V  Parizu se je sešel končno svet sestavljen iz zastopnikov raznih držav, kateri odloči usodo .Špan&ke. Tam se določi, kaj i/gubi Španija, kaj dobi Amerika, ter .sploh \>e, da se sklene mir definilivno.
Konec Španiji; bo žalosten.
Razgled po slovanskem svetu.
Kazenske obravnave radi zadnjih izgredov v Trstu so se pričele v soboto. Na zatožni klopi je sedelo okoli 20 oseb, Italijanov in Tržačanov, potem avstrijski Fur-lani in celo laški podaniki! Vsi so bili obsojeni na več tednov zapora. — Zanimivo!
—  Pa vendar laški lažnjivci še trde, da so Slovenci pričeli z izgredi, čeprav sede na zatožnih klopeh sami Italijani.
Interpelacije o tem ne vedo nič.
Srečen poti Ravnatelj pošte in brzo-java v Trstu, znani g, Pokorny, odhaja torej v Gradec. Za nesrečnim Gora, žalostnega spomina, odhaja sedaj njega zaščitnik, za katerim se istotako ne bode solzilo nobeno oko, izvzemši morda progresovsko gospodo.
—  Naslednikom g. Pokornemu je imenovan
baje dosedanji visi svetnik na  poštnem rav- i nateljstvu v   Gradcu, g.   dr. Felicetti, o katerem gre gias,  da je  sposoben  in strog uradnik, a pravičen mož. Voderemo.
Za učiteljice. — Deželna vlada za Kranjsko je potrdila pravila »Jubilejnega in podpornega društva učiteljic" za Kranjsko, Primorsko, južni Štajer in Koroško.
Torej se vabijo učiteljice, da vstopijo v to društvo, ki jim ne bode prinašalo samo materijelne koristi, ampak ima tudi namen, povzdigali ugled njihovega, dosedej še premalo čislanega stanu.
O delavnosti življenskega oddelka banke »Slavije« v Pragi posr.emljemo nekatera pozornosti vredna data. Od 1. janu-varja do 31. junija 1898. podanih je bilo banki 2384 ponudeb z zavarovalnim kapitalom gld. 3,125.875 — za slučaj smrti in za doživetje. V tej dobi izplačalo se je dedičem po umrlih členih gld. 170.822-83 kr. Izplačani I-apitali in škode v obče znašajo od bankinega začetka do konca leta 1S97. iskl. :!8,423.S%'!)0 kr. Rezervni fondi znašali so koncem leta 1897. gld. 9.071.01.44 kr. V pupilarni vrednosti naloženo je bilo gld. 8,r>91.24ti.2G kr. Izdatni rezervni fondi obujajo zaupanje občinstva, ktero se kaže v tem da ima banka koncem leta 1897. v obče zavarovanega kapitala, gld. 3^,385.804-02 kr. Vsem zavarovancem življenskega oddelka, ki so vsaj 5 let zavarovani, izplačuje se 10% dividenda. V jodiiiem upravnem letu 1897. izplačanih je bilo iz 10$ dividende gld. 37.052-U7, v obče pa se je za vsa miiiola lela izplačalo členom gld. 2C4.3G9-93 kr. dividende, iz česar se jasno razvidi korist vzajemnega zavarovanja. Navedeni uspehi dokazujejo, da pričenja slovansko občinstvo tudi na gospodarskem, polju praktično upoštevati geslo i ,Svoji k svojim" in s tem utrja zavod, kateri se zaradi svojih vrlin že sedaj lahko iii"ri z jednakimi tujimi zavodi.
Zwza slovenskih posojilnic — vabi na redni občni zbor, kateri se bode vršil v četrtek, dne 27. oktobra 1898. oi) 10. uri dopolnilne v sejni dvorani posojilnice v Celji. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika: 2. Odobrenje letnega računa; 3. Poročilo društvenega tajnika ir. revizorja; 4. Slučajnosti. Opomba: Po g i 1. društvenih pravil se smejo udeleževali občnih zborov pooblaščenci v »Zvezi* stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. Odbor »Zveze slovenskih posojilnic*.
Mestna hranilnica v Radovljici na Kranjskem. — V mesecu septembru 1898. je 111 strank vložilo 2G.IH3 gld. 02 kr., 77 strank vzdignilo 17.4U)gld. 70 kr., 33 strankam se je i/plačalo posojil 13770 gld., slanje vlog 521,31« gld. 83 kr„ denarni promet 79.179 gld. r»9 kr.
Narodno gospodarstvo.
San .lose-jeva oklepna uš.
Že v 40. st. »Soče* od dne 20. maja l. 1. oziroma v 15. štev. »Primorca" od dne 25. maja I. I. sem podal kratko črtico o .škodljivcu, ki se je ulihotapil v slednjem času tudi v Evropo, in sicer z uvozom ameriškega ovocja. Ta kvarljivi inozemski gost, čegar obsežnost njega vsenničujočega dela jedva pojmimo. je pognbonosna, zloglasna Han Jose-jeva oklepna uš {Aspidiolus per-niciosus Gonislock). Nemci jo imenujejo »San Jo.s" JSchildlaus", t. i. San Jose-jeva oklepna uš. Zakaj so j<i l:'ko zaznamenovali, unenim v drugem odstavku. V zadnjem času je izšla knjiga — obelodanjena od cesarsko-zdravst-venega zavoda v Berlinu — v kateri je razvil na podlagi strogega opazovanja in temeljitega razmolrivanja popolen opis življenja, kakor tudi delovanja tega kvarljivca. Iz nje hočem pridjali svojim — cenjenim čitaleljem že znanim — podatkom o nevarnem sovražniku iz novega prosvetnega ozemlja, še na-tančnejih, povsem zanimivih pojasnil.
San Jose-jeva oklepna «š, ki je islinito eden izmed najhujših, ako ni sploh najnevarnejši sovražnik sadnega drevja, se je že naselila v nekaterih inozemskih krajih, in ni se nadejali, da bi izginila brez slehernega sledu. Zatorej bodimo tudi mi pripravljeni, da pogumno, neustrašeno, koj nastopimo o prvem zavralnem navalu mogočnega krdela, ter se krepko in vsestranski branimo zoper brezmejno opustošenje te skoro »nepremagljivo armade". Spoznavajmo ter uporabljujmo sredstva, ki se nam nudijo, da se obvarujemo le hude nevarnosti.
Današnja n.oja naloga je, podati prijateljem sadjereje, kakor tudi praktičnim sadje-rejcem obširnejši opis tega pogubonosnega mrčesa. Naprej omenim, da je San Jose-jeva oklepa uš uvrščena v velik razred takozvanih »Rhvnehot« (Sehnabelkerf«?), kejih opis obsegajo naslednje vrstice:
Truplo samčevo je razdeljeno z globokimi zarezami v tri glavne dele: glavo, prsi, ter zadek. Ono ana ščetinaste ali pa nitkasle tipalnice, povsem razvite noge, hakor tudi jednostavne oči; ustni del je pa vselej nerazvit. Spodna krila so skoro vedno nepopolna, le gornja (pokrovke) so povsem razvita. Ker je doba njihovega življenja, primerjaje z ono samic, veliko krajši, nahajamo jih tudi veliko redkeji. Opomnil sem že v prvih vrsticah, da imenujejo Nemci celi ta oddelek „oklepne uši" in prihaja to ime od narave samic. Njih truplo je namreč slično oklepu, ki  odeva pravcat, šCit. To okrilje se tvarja,
oziraje se na razne vrste »oklepnih ušij", na mnogoter način. Ono nastane, ali tako, da pušča koža neki poseben sok, ki postane potem rožnast, ali pa, da se hrbtna koža krepko razrašča, ter polagoma popolnoma strdi. Kakor hitro se začne razvijati ščit, opazimo, da čedalje bolj pojema gibljivost mrčesova, ter slednjič popolnoma zastane. Ker se pa razvije ščit že v prvej dobi, je odmerjen temu škodljivcu le kratek čas svo-bednega, prostega gibanja in je torej taisto prav rano prekinjeno. Ce opazujemo ličinke samic o prvej dobi razvitja, vidimo, da imajo taiste tipalnice in noge; slednje celo s kremplji oborožene. Z razvojem ščita izgine po obojno in mrčes, ki je prišel ob svojo gibljivost, se prisesa z dolgim, ter močnim sisalnim pil&om na kako primerno, oziroma ugodno mesto rastline, ki mu je v hrano. Sesalni pileek ima več posameznih ščetinic in je značilen za vse vrste »oklepnih ušij". Ker je zelo močen in dolg, se zamore zariti živalica prav globoko v rastlino. Zelo zanimivo pa je, da nakoti San Jose-jeva uš — edina v svoji vrsti — takoj živeč zarod, medtem ko ležejo druge vrste »oklepnih ušij" jajčeca, iz kojih izležejo mladiči šele v nekoliko dneh.
Omenil sem že, da tvarjajo »oklepne uši" večjo skupino, drug od druge se razli-kujočih o posameznih živalic, glavno razliko kateri nahajamo v razvoju ščita. Ker bi me pa razpravljanje te točke predaleč vodilo, spomnim le, da je ščit »asptdiot" katerim pripada San Jose-jeva uš, podoben školjki čslrige, seveda zelo, zelo omanjšani in je popolnoma okrogel ali okroglast. Tudi vrsta »aspidiot* obsega razne poddodelke, katerih razlike so — ker zelo neznatne — le pod mikroskopom vidljive in je treba velike vaje in ostrega opazovanja, da se spozna razne podrejene vrste. Omenil sem to le radi tega, da se uveri slehern, kako težavno je, ločiti tega nevarnega škodljivca od drugih manj škodljivih, istovrstnih živalic.                  (Dalje pi.le).
Književnost.
Naša cesarica Elizabeta. — S štirimi podobami. Sestavil Fran Nedeljko. V Ljubljani 1898. Izdal in založil Ivan Bonač, fisek »Nar. tiskarne*.
Tako se imenuje prav lepa, poljudno pisana knjižica, katero je sestavil znani pisatelj za mladino, Fr. Nedeljko.
Slike predstavljajo nam cesarico v cvetu let, umor v Genevi, pogreb na Dunaju in pa pilo, s katero je Lucheni umoril cesarico. Gena knjižici ni navedena.
»Hrvatski pokret" u Ijetu godine 1848. Preštampano iz »Obzora*. Dio II. Ciena 75 noveica. Knjiga s sliko znanega hrvatskega »sabora« nam predočuje gibanje bratskega našega naroda v navedenem letu, v katerem je igral tako važno vlogo toli populi-'• ni ban Jelačie. Knjiga ima 20 poglavij ter začenja s pozivom hrvatskega »sabora" in konča z napovedjo vojske Ma-djarom od sirani bana Jeiačiča Zanimiv del hrvatske zgodovine!
Maccdonija III glas roba. — Napisao Georgij I. K a p č e v, Zagreb. V mali knjižici opisuje pisatelj žalostno stanje slovanskega življa v Macedomji, kako se proti njemu postopa od turške vlade tako, da so razmere v Macedoniji pravi pravcati škandal koncem XIX. stoletja, razmere, kakoršnih morda ni med najbolj divjimi narodi.
Poglejmo, kaj sloji na 7. strani knjižici: »200.000 (dvije stotine lisuč-*) Armenaea bilo je poklano na izričnu zapovjed carigradskoga sultana i bačeno u more godine 1895., a 1897. godine pogubljeno je u Vinici (u Macedoniji) 500 duša. Tarnnice su u loj Turskoj prenapunjene — a da i ne znaju ovi nesrel-nid za uzrok nesnosnom svomu ieškomu životu.
Naznanilo.
Podpisanec   uljudno   naznanja,  da je otvoril
svojo mizarsko delavnico
ter se priporoma za vsa v to stroko spadajoč., dela. bodisi gospodarska ali kmetska, kakor tudi za izdelovanje vsake vrste stolov, slamnatih rdi brez slame in za vsako popravljanje pohištva po najnižnjih cenah. Nadejaje se blagohotnega podpiranja od strani si. občinstva, beleži spoštovanjem ndani
Dragotln Nabergoj,
mizarski mojster 3—2                               v Gorici, Riva Coino št. M.
**       Ustanovljeno leta 1863.       |*
«g --------------1--------------------|t
*|           Prvi primorski 2avod za izde- |*
$S lovanje aromatiških  izcedkov, likve- ^ jk rov itd. tvrde                                     a^
^Frateiii Marega|
J|     Gradišča, Isonzo.     |c
4J               Čistilnica na par:               |^
*M   konjaka, slivovke, tropinovca In najfinejših   &I JJ}                         likverov.                         |7
JI       Tovarna vinskega kisa      •§*
T| po edino racijonelni sistemi ,Pasteur*. |T
Dosta su riječi pokojnoga več velikana Gladstonea, koji je proglasio sultana velikim u b o i i c o m, — a tla jasno označi politiku Turške kao države prema krSčaiiskonra u njoj naseljenemu pučanstvn, i da se zaključi, da je došla nužda političke smrti Turške kao države s gnjiiim organizmom, a na njezinim razvalinama da se sagradi nov život podjarmljenomu ropskemu stanovničlvu sa zavisti vrijednom sadanjošču i sretnom čovječanskom i političkom budučnošču.
Na prodaj je več hiš izve v našem uprav-
Odda se v najem
štacuna,  magaziit  in  klet.
Riva Corno štev. -J. Prostori so pripravni za vsako kupčijo. - Več se poizve v našem upravnistvii.
JLela 1881. v 6orid ustanovljena tvrdka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preft. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetih- za vsako-vratne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo naj;roi>-nili vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno svete itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. ohčin.-lvu tudi svojo (S. cl.)                 tiskarno Jrk na perilo.                 (P. <].)
Podpisani uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvori v soboto 1. oktobra t. I.
novo mesnico
na trgu Sv. Antona, kjer bode prodajal vedno sveže meso po sledečih cenah: Sprednji del 52 kr., zadnji del 64 kr. kilogram. — Zagotavljajo   točno   postrežbo, se najtopleje priporoča.
Franc ttuliii.
Konsorcij goriških pekovskih mojstrov
javlja p. n. gospodom pekom v deželi, da ima v zalogi
kvasu najboljše kakovosti
po 50 kr. kg.
Obrniti seje na O.  [».  Confnrlo   na Kornu
SI. 12 in v pekarne: Karola brašček. na Kornu si. !?,
Peter Tomasmi v HabaliSni št. bi, Andrej F.el v d\o-
diščni ulici št. 5 in Ivana Hudinja u ulici Parcar st. t«.
i
ODLIKOVAN
fotografski atelier
na Travniku štev. // v Gorici,
podružnica
na Acqneilottu št. 2"» v Trstu,
priporoča se
slavnemu  občinstvu  t  mestu
in na deželi v blagohotno podporo.
)
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž ~ mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  flris — drobne in debele otrobe — turšico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.             ?, 20   43
Zalega pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
Spedicfjska poslovnika
Uw Hvalic t Gorici i
; 30 52-34-   v ulici Moretli M se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele.
Anton Pečenko
GORICA — Via Giardino 8 priporoča
briških, dal
matinskih in
tsterskih
vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od nfi litrov naprej. Na zahteva pošilja tudi uzorce.
Cena zmerne. Postrežba poitete.
i preč. duhovščini iu M. občim tvu svojo vest..' ^'«) nadrobnih M-nrev v-ake viMe. rož za n-r-palm, šopkov za nove maše in porok«-, vošiVnih , mrlVi.ških oblek, rakev Vs.ike vcliU-li, zlatih lesenih *tajal za palme,   zlatih   lon«-i-v,   -ulnaiili
vsake sirjai
ii lian
i.dioji
, papirja (manšet.-) z.i   sopk-,   piipirja
vsakih barvah za izdelovanje rvetlie.   lii-h-j/a in čr-
]/l\\ papirja in zlalih muf za rakve, zlata za »lepšanje.
'Htm-    Vse   po   nizkih   cenah!!!   ""1MJI
Opozarjam mdi. d.i tiskam   črke   na   |ienl«i in
rejemam \sa v lo široko spadajoča dela.
Vsega zdravilstva
dr. Josip iCenda
naznanja svojim bolni kom, da se jo povrnil s potovanja in ordinuje vsaki dan od 10. do lll/2 ure zjutraj na svojem stanovanju v 3—3                          Vipavi.
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
—  na Tržaški cesti Slov. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž,  sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse  poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za Igro.
Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Po-dre/.e vestno in po zmerni coni.
Teodor Slabanja
sivlurar
v Gorici, ulica Morclli 12 i \i-leeaititi duhovščini m cerkvenim pred-
stojiiikoui "-uijo «l«-!.ivni<-	;  za	mM	••v;«">	rtik\	ene
posode i it oi iidja.   Slaro	lila	-'¦"    !•'	pi.lVI	poZlll	i m
posn-l-n v usnju to n iji		en:, f	a si |		ii-jo
tudi Ulj nvhe e-iUe m;,	u.-ll	e.-tkv	¦III-IM	lovih*!	
j- ...iprinl;,-,,   i.-.|i..vl.ali   Ua;-o.   al.....m   p..i.-m h;
izpla.ruj.-j«.  na id.iok.-. Oti.ok«-   i pa p.eč. p. ti. /o-pod tum-Vvah-«- -.»u lahl«. d.>Wi.        i^d.a  v-ako b!..;-..
100 do 300 gld. mesečno grirtKR K
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlo Oster-reicher, VIII Deutsche gasso 8 Budapeat. 138,10-8
Goriško pivo!
(na Gorisčeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uiežano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih l»o Vi. l/». lU »»» V. H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minoleni leiu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za varčuje dobrega piva le najboljše blago: Žate<"ki hmelj in hauaški ječmen.                                         (> 2G    1H
Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-lo*;;ej5o postrežbo. Z najodličnejSim .spoštovanjem
Fr. Wasiek,
pivovar.
2                 KroJaSkl mojster                W
^FRANC CUFBRJt
ty                 v Gorici                ^
4p  v ulici sv. Antona Štv. 1, ^
^                               i/ilelujo                              ds.
^        VSAKOVRSTNE OBLEKE         '
+\  za moške pa meri, bodisi fine ali priprosis. (
^1        .                          ----              10 T>i^M
^F   Priporoča «e avojim rojakom v Gorici
*Qp   iu na ileželi, posebno pa ueoncem Ijud-
^   skih in srednjih Sol za obila naročila.
Naznanilo.
1'odpisarii naznanja t». n ohčinstv«, da je vnovič odprl svoj« že znano kleparsko delavnico
na koncu Gosposke ulice, na Kornu it. t, v knleri ima vedno goi.ne Strcaljke iz bakra pro i perouoHpori. dalje mehe za žveplanje raznih sisti-in<n ter žv.pijalke za sodt> itd. Ima juiIoko bakrenih koli... na izbero, kakor tudi onih za kuhanje žganja. V--pn najnižji eeni, da se ne boji tekmovanja. Kupuj • stari baki-r t.-r pn-vKema vsakovrstno kleparsko del-v mest., iu na deželi.                                                 Ii~li
Spoštovanjem
Maksu Ornella, kh par
iu sodnijski zapriseži-ueo.
Naznanilo.
Podpisiiiii naznanja, da je s l.sop-tiMiibroni tS«.1S. prevzel kw %. (iotline v Lok;twu pri Aj«lov«ti-iui ter da umre od Uyn dneva dalji« služiti vsei- p. n. t.', odjemalcem '/. mehkimi deskami, ža-
•,'unir.iini ter sploli z vs.....  blagim, spa-
d.ijočim v lo stroko na drobno in na debelo, kar se vse razpoViija iz mojega iuaj,Mzina v Lokavcu.
Proseč nj,'. posestnike, mizarje it«!.. da se posluzijo moje zaloge, zagotavljam najboljšo, najtočnejSo in kulanlno poslrežlui ter beležim
Z odličnim spoštovanjem ii    -2                            Iv. Rollet.
Lokavee v septembru  18(.>H.
Veliki prazni šota
iz Srbije, iz hrast o v o L a lesa z ž e 1 e z-1 n i m i   obroči, od 2,  7,  20 301
do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti  v   glavi,   popolnoma I zdravi, so na prodaj.     Natančneje poizvedbe v hiši na Franc j dožefovi cesti   št. 9.   pri g.  L. Sternn.                              „., m. ,
*^^&&&&fc&&m^&?t
*?
rsojam -i ^lavncimi občinstvu, uazua-
<«   niti, da prevzamem in izvršujem to^-no f%   na-očiia na
e^  kavo, čaj, olje,  riž. makerone,
Li  delikatese. sadje, ribe, vina Itd.
Ǥ;            Po>iljat\e v omutih ]xi  ."> K.  oddajam
¦c?   i o  po&li,  one od :?<)  K.  naprej  pa po ži-
<§!?,   it-zniei s povzetjem.
^            Take poSiljatve  se izplačajo vsakomur,
^5?   posebno p. n. -.'¦.'. krčmarjem,  družinam in
^   onim   ki rabijo za dom različno jest1.ine ali
icy   želu o raznih prilikah nabaviti  si spireijali-
^   'ete, katere .-e na deželi ne dobi,  ali pa le
4^t   zelo dra^o. n. pr. morske ribo in rake,
iv   sveže sadje, fino olje itd.
M  Glavni moj namen je razpošiljati
<^     dobro blago in po nizki ceni.
#»   Cenike dopoSljem radovoljno in brezplačno.
4^          Za  p.  n.  f?L.  trgovce  imam  poseben
<§<   cenik  in zamorem dajati   bla^o   po  tako
•S^   nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
4»          Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka
^   posredovanja.
^|          Z odličnim spoStovatijem
^5                                Erneflt Pcgau
tU                                        TRST
#|j (d.)                 v ulici S. Francesco itv. 6.