RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
d.o.o. L
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Aktualno
Žetale • Ob 3000 evrov zaradi ene ure predavanj ...
O Stran 3
Od tod in tam Ptuj • Bi v Ormožu krojili usodo pokrajinskega muzeja?
O Stran 8
Reportaže Sp. Podravje •
Prvi mesec po uvedbi Schengena
O Stran 32
Ptuj, petek, 18. januarja 2008
letnik LXI • št. 5 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TE8
Spodnje Podravje • Prometna varnost na psu
Se nam obeta še eno črno leto?
Če je res, da se po jutru dan pozna, potem se nam na področju prometne varnosti letos (žal) slabo obeta.
Nogomet •
»Vladislav Lungu se mora sam odločiti« O Stran 15
Po oceni policistov je bilo sicer minulo leto 2007 eno najbolj črnih v zadnjih treh desetletjih, saj je na območju Policijske postaje Ptuj v prometnih nesrečah ugasnilo kar 17 človeških življenj, to je kar 12 več kot predlani. Žal pa se trend črnih številk nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj smo šele na dobri polovici januarja, pa imamo že dve novi smrtni žrtvi. Prehitra in objestna vožnja ter alkohol so glavni krivci za visok krvni davek. Tudi včerajšnjo prometno nesrečo pri Zamuša-nih, ko je tovorno vozilo s cisterno zapeljalo s ceste in se prevrnilo na bok le nekaj metrov vstran od struge Pesnice, je po vsej verjetnosti povzročila neprimerna hitrost. Na srečo v cisterni ni bilo kakšne okolju nevarne tekočine, ampak sipki tovor, po naših podatkih kalcit, srečo pa je imel tudi voznik, saj jo je odnesel le z nekaj praskami.
Več o vse bolj črni promet-novarnostni situaciji na območju PP Ptuj v lanskem letu pa na 27. strani v pogovoru s pomočnikom komandirja Borisom Kozenburgerjem.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Dejan Zavec • Pred jubilejno, 25. profesionalno borbo
O Stran 16
Ormož • Nevzdrževan vrtec J Ptuj • Kadrovanje po ptujsko
Vrtca (še) ne Dejan Levanič vztraja bodo zaprli ... pri zakonitosti
V javnosti je bilo kar nekajkrat slišati, da je ormoški vrtec v zelo slabem stanju, da mu s strani sanitarne inšpekcije grozi zaprtje in podobno. Trditve niso daleč od resnice, vendar tako kritično, da bi ga zaprli, menda še ni.
Dejan Levanič je kot član sveta zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj in član odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj ptujskega župana dr. Štefana Čelana opozoril na po njegovem mnenju nepravilnosti, ki so se dogajale ob imenovanju novega direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Vrtec v Ormožu je bil zgrajen pred 35 leti. Danes je dotrajan, saj se ga je vsa leta premalo vzdrževalo. Denarja je bilo vedno le za nujna vzdrževalna dela, ni pa ga bilo za redno pleskanje lesenih površin. „Pred-vsem zadnja leta, ko se je začelo govoriti o da bi se gradil nov vrtec, so se pojavila vprašanja, ali je še smiselno vlagati v obnovo sedanjega," je povedala so-
govornica Marjeta Meško,
direktorica vrtca.
O Stran 6
Levanič verjame, da je v interesu župana, da imenovanja direktorjev potekajo transpa-rentno, da se upoštevajo razpisni kriteriji za posamezno delovno mesto in mnenja strokovnih služb MO Ptuj, ki pišejo obrazložitve in interpretirajo pravne zapise. Imenovanje direktorja je izjemno zahtevno in odgovorno delo, poleg tega tudi na očeh javnosti. Zato pričakuje, da bo župan poskrbel, da bodo vsa imenovanja potekala skladno z zakonodajo
in predpisi. Predvsem je treba preprečiti samovoljne interpretacije razpisnih pogojev.
Ptujski župan je Levaniču odgovoril, da so postopki imenovanja direktorjev javnih zavodov žal v večini primerov prepuščeni vsem drugim asociacijam in najmanj tistim, ki so pred sodišči odgovorni za njihovo delovanje: "Žalostno je, da sem pred vsemi institucijami materialno, kazensko, moralno in še kako odgovoren, nimam pa nobenega vzvo-
da, da bi lahko neposredno izbiral ekipo, ki bi naj vodila to občino."
O Stran 4
Foto: vki
Foto: DB
Slovenija • Dohodnina - dobro je vedeti
Ne pozabite ob napovedi na posebne olajšave za vzdrževane družinske člane
Zavezance za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezance, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, DURS poziva, naj do 31. januarja 2008 oddajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. V tem primeru bo odmera dohodnine poenostavljena, zavezanci pa bodo prejeli odločbe o odmeri dohodnine za leto 2007 veliko hitreje kot sicer.
Če znaša neto letna davčna osnova v €		Znaša dohodnina v €
Nad	Do	
	6.800	16 %
6.800	13.600	1.088 + 27 % nad 6.800
13.600		2.924 + 41 % nad 13.600
http://www.durs.gov.si/
Stopnje dohodnine za davčno leto 2007
Za oddajo obrazcev je torej na voljo še nekaj manj kot 14 dni, vsekakor pa tega roka ni dobro zamuditi, saj po ome-
njenem datumu morebitne vloge ne bodo več upoštevane. Obrazec je na voljo na vseh davčnih uradih in njihovih iz-
postavah, pa tudi na spletni strani DURS (www.durs.gov. si) in je brezplačen. Pravilno izpolnjene vloge (nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjene namreč ne bodo upoštevane) lahko oddate po pošti ali osebni na izpostavi, lahko pa ga posredujete tudi preko sistema eDavki. Kot zanimivost lahko povemo še, da je na spletni strani Dursa na voljo tudi formula za informativen izračun olajšave, kar vam lahko pomaga pri odločanju glede načina uveljavitve olajšave za otroke oz. druge vzdrževane člane.
V preteklosti je veljalo, da so takšni zavezanci uveljavljali olajšavo v dohodninskih napovedih. Pri dohodnini 2007 pa teh ni predvidenih. Velja namreč nova ureditev, po kateri bo Davčna uprava RS najpozneje do 31. maja 2008 na dom poslala informativne izračune dohodnine, ki bodo ob določenih pogojih postali odločbe. Če torej takšni zavezanci, ki želijo kakšen podatek spremeniti, ne bodo oddali vloge, bodo naslednje leto najverjetneje prejeli napačen informativni
Na enem izmed ljubljanskih
fit: »Kdor seje | revščino, žanje prezir«. Domislica se seveda odziva na realne (slovenske) razmere s cenami, pa ne samo z njimi. Vsekakor pa ponuja še kar nekaj možnih drugih izpeljav in resnic. Zagotovo - kdor slabo seje, slabo žanje ...
Čas volitev, v katerega smo že nepreklicno vstopili, bo še posebej tudi čas preizkušanja »sejal-skih« sposobnosti, čeprav bi nam nekateri že zdaj radi sporočili, da so (tudi) volitve v novih časih nekaj drugega, kot so bile nekdaj, in da pravzaprav pred njimi in na njih bolj kot vsebina štejejo predvsem komunikacijske spretnosti, zunanji vtisi in takšne ali drugačne demagoške, v glavnem površne predstave. Ali z drugimi besedami: predvsem politiki si izrazito prizadevajo, da bi že na samem začetku celoten volilni ples čim bolj zreducirali predvsem na splošno pogovarjanje (da ne rečem kramljanje) o vsem, na ponavljanje vedno istih splošnih in že znanih floskul o demokraciji, pa najrazličnejših razpotjih in »zgodovinskih priložnostih Slove-
izračun dohodnine, saj ne bo upoštevana olajšava za vzdrževane družinske člane. Davčni organ bo namreč informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov uradnih evidenc, s katerimi razpolaga davčna uprava, in podatkov o dohodkih ter vzdrževanih družinskih članih, ki jih bodo davčni upravi do 31. 1. 2008 posredovali izplačevalci dohodkov. Če zavezanec med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali pa sedaj želi način uveljav-
nije«. Pogovor na takšen način je za vsakršne nosilce odgovornosti najmanj zavezujoč, za volivce pa čedalje bolj dolgočasen. Zato zagotovo ni naključje, da smo prav te dni kar dva večera zapored (na sicer različnih televizijah) sledili reprizi v glavnem istih misli in »resnic« ter istih ljudi. Če bi vse skupaj nekoliko poenostavili, potem bi lahko dejali, da trenutno slovensko javno ozračje ne zahteva pretirano veliko od svojih vrhunskih politikov. Predvsem pa je v vsem skupaj zaslediti zelo malo programskega, otipljivega in zavezujočega. Če si politiki različnih političnih opcij že ne delijo medsebojnih komplimentov (in tega je neverjetno veliko), potem drug drugemu na veliko dopovedujejo, da razlike med njimi niso tako velike, da vsi skupaj ljubijo Slovenijo, da so pravzaprav nesmiselne delitve na leve in desne, da je to zadeva preteklosti, da je pomembna prihodnost, da nas preteklost preveč zaposluje, ob tem pa vsi nekako pozabljajo na sedanjost.
Najbolj so proti ukvarjanju s preteklostjo zlasti tisti, ki sicer kar naprej obtožujejo zaradi preteklosti, »leve« ali »desne« pripadnosti se odrekajo tam, kjer je prav identificiranje z eno ali dru-
ljanja spremeniti, lahko vloži vlogo. S tem si bo zagotovil (seveda le, če bo vlogo oddal pravočasno), da bo davčni organ že pri sestavi informativnega izračuna upošteval pravilne podatke o vzdrževanih družinskih članih in mu zaradi tega razloga ne bo potrebno vložiti ugovora zoper informativni izračun.
Če se vam zgodi, da vloge ne boste (pravočasno) oddali, s podatki iz kasneje prejete odločbe pa se ne boste strinjali, obstaja sicer še vedno možnost ugovora, ki ga bo potrebno poslati na davčni urad, vendar pa to pomeni precejšnjo zakasnitev pri odmeri in
go opcijo velikega, morda celo odločilnega pomena za njihovo (ne)uspešnost. Po Sloveniji je čedalje bolj prevladujoča (nevarna) teza, da v glavnem programi in siceršnje aktivnosti strank (oziroma drugih političnih akterjev) ne pomenijo veliko ali celo nič, da pa so tako rekoč vse sposobni ali nesposobni, volivcem prikupni ali neprikupni strankarski liderji. Pravzaprav so celotni mehanizmi spremljanja političnega življenja v Sloveniji naravnani tako, da bolj kot vsebini dajejo poudarek posameznim političnim osebnostim in njihovemu življenju, ki marsikdaj z neposredno politiko in odločanjem niti nima nobene prave zveze. Tudi različna testiranja javnega mnenja s svojimi posplošenimi vprašanji o najpopularnejših politikih in političnih strankah marsikdaj (zavestno?) postavljajo v drugoten položaj konkretne poteze, konkretna vprašanja in dileme. Tako se v bistvu ustvarja položaj, ko v politiki postaja čedalje manj važno, kdo kaj v resnici dela in kaj predlaga, kako izpolnjuje svoje obljube. Zato seveda ni naključje, da je eden izmed vodilnih funkcionarjev Janševe stranke na televiziji ironično govoril o »majhnih strankah«, ki hočejo imeti vsaka svoj program. V resnici pa bi morali imeti tako veliki kot mali zelo jasne programe, saj šele tako potem lahko volivci zares natančneje (in primerljivo) spremljajo, kaj kdo seje in kaj bo žel. Seveda po-
nakazilu olajšave (nekje do jeseni tega leta).
Povedano malo bolj po domače; če ste olajšavo za enega, dva ali več otrok že koristili med letom, ob mesečnih izplačilih, in se s tem strinjate, potem vam vloge ni potrebno pošiljate. Če pa te olajšave za otroke (ali druge vzdrževane družinske člane) sploh niste koristili ali pa želite kaj spremeniti (recimo „prenesti" olajšavo na zakonca oz. partnerja), potem je najbolje, da to res storite takoj, sicer se boste z davčno administracijo dajali še dolge mesece.
SM
nuja veliko bolj luksuzno pozicijo druga pot, ki jo ponujajo nekateri politiki, da je namreč nesmiselno karkoli obljubljati, ker naj bi temu nujno sledila razočaranja volivcev. To pa z drugimi besedami pomeni, da moraš tisto, kar si obljubil, tudi izpolniti ali vsaj prepričljivo pojasniti, zakaj tega nisi izpolnil. V vsakem primeru je to manj komotno in bolj tvegano kot pa splošno ponujanje razvojnih (ali kakšnih drugih) vizij ...
Enako velja seveda tudi za dilemo, ali so v sedanjih slovenskih razmerah še smiselne delitve na levo in desno. Vsekakor je značilno, da se s tem vprašanjem na veliko ukvarjajo predvsem (vodilni) politiki. To kaže na določeno zmedo, pa tudi zadrego. Vse obdobje samostojne Slovenije je pravzaprav strankarsko življenje v Sloveniji karakteriziralo svojevrstno prepletanje različnih pogledov in usmeritev znotraj posameznih strank. Proces jasnejšega profiliranja posameznih političnih strank se očitno še vedno ni končal, zagotovo pa ga ni mogoče niti pospešiti niti zaključiti zgolj z ugotavljanjem, da je delitev na »leve« in »desne« presežena. »Levo« in »desno« tudi danes živi v Sloveniji in po Evropi - seveda, kot vselej, prilagojeno potrebam časa. A je pri enem in pri drugem pomembno, da se ve, kaj ponujata. Je pri nas to vsakič dovolj razvidno?
Jak Koprive
Davčne olajšave za leto 2007
Splošna davčna olajšava za vse zavezance (ki niso vzdrževani člani) znaša 2800 evrov za celo leto.
Možne so tudi nekatere osebne in posebne osebne olajšave (za invalide, upokojence in kulturne delavce, študente ter dijake - pod določenimi pogoji).
Lestvica za posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pa je naslednja:
-	za prvega otroka (in drugega vzdrževanega člana) je 2006 evrov letno, za otroka, ki potrebuje posebno nego, pa 7486 letno;
-	za drugega otroka se olajšava poveča za 180 evrov letno, za tretjega za 1680 evrov letno, za četrtega za 3180 evrov, za petega za 4680 evrov letno, za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke pa za 1500 evrov letno.
Izkoristiti je možno tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer do 2390 evrov letno, medtem ko olajšava za dodatno zdravstveno zavarovanje ni več priznana!
Vir: DURS
Uvodnik
Krzno? Ne, hvala.
Pred nekaj meseci se je na spletu začel širiti srhljiv posnetek, v katerem je zelo nazorno prikazano, kako morajo nekatere živali trpeti, da bi krznarska industrija lahko služila. Prizori, ki so prikazani v njem, so naravnost grozljivi. Na posnetku so rakuni, mačke, psi in druge živali, ki jih ubijajo zato, da z njih dobijo krzno. Grozljiv posnetek, ki je bil narejen na neki farmi na Kitajskem pred dvema letoma, je težko sploh pogledati. Že začetek, ki je precej »mil«, ti obrne želodec. Žival najprej treščijo po glavi s kakim topim predmetom, da postane omotična, nato pa jo mečejo ob tla, kot bi otrok v roki imel igračo. Brez usmiljenja, z nasmeškom na obrazu. Brutalno jih tako dolgo pretepajo in mučijo, dokler dejansko ne postanejo povsem nemočne. Ker »poznavalci« pravijo, da je krzno boljše, če se žival odre živa(!), pazijo, da pred tem nagnusnim dejanjem njihova žrtev ne premine. Tudi to, eno naj-odurnejših dejanj, kar jih človek sploh lahko naredi, je prikazano v posnetku. Žival počasi, še živo odrejo, medtem ko ona z nebogljenim obrazom gleda v kamero, kot bi prosila za dostojno smrt ali pomoč dobrih ljudi.
Posnetek je javno objavila Organizacija proti mučenju živali, ki v peticiji poziva k zbiranju podpisov za ukinitev takšnih farm. Ko vidiš takšne prizore, dvom o tem, kaj storiti, popolnoma izpuhti. Večina si nas najverjetneje želi, da bi pomagali. Da bi vsaj delno lahko prispevali k rešitvi tega problema. Do neke mere tudi lahko. Prvič, s podpisom peticije, ki jo je možno najti na spletu, in drugič, s tem, da krznarski industriji zapremo vrata in njihovih izdelkov ne kupujemo. Krz-narji bodo najbrž očitke zavrnili in rekli, da krzno, ki ga oni prodajajo, ni nastalo na tak način. Kljub temu pa je dejstvo, da je v sodobnem svetu toliko umetnih materialov, da je ubijanje živali zato, da nam je toplo ali da smo »moderno« oblečeni, ne le nepotrebno, temveč tudi neumno in primitivno.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
Levica in desnica
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kmetijstvo • Resnična zgodba Izidorja Štajnbergerja
Ob 3000 evrov zaradi ene ure predavanj ...
V drugi polovici lanskega leta je bilo prvič javno, sicer najprej nekoliko sramežljivo, a vendarle, slišati, da bodo kmetje, ki niso zbrali dovolj ur izobraževanja, izgubili subvencije - in ne samo to, tudi vrniti jih bodo morali za vsa leta nazaj. Slišati je bilo nekoliko neverjetno, toda, žal, resnično. Med tistimi, ki so prejeti denar že vrnili oz. morali vrniti, je tudi Izidor Štajnberger, kmet iz Žetal.
„S kmetijstvom sem se začel ukvarjati pred dvema desetletjema, najprej ob službi, zadnja leta pa je to moja edina dejavnost, saj sem zaposlen in zavarovan kot kmet. Naša kmetija ima 24 hektarjev, precej je gozda, v hlevu imam 20 do 2l glav živine, tako da prodamo tudi nekaj mleka. Večina obdelovalne zemlje je na hribovitem območju, tako da je treba večino dela opravljati še vedno ročno. V program SKOP sem se vključil leta 2004, takrat sem podpisal pogodbo, po kateri sem izpolnil čisto vse zahteve, tudi obveznih 15 ur izobraževanja v petih letih. Nikjer ni bilo zapisano, koliko ur predavanj je potrebno imeti letno. Prvo leto se mi je tako zgodilo, da sem bil ob 20 odstotkov subvencije, ker mi je ob zaključku manjkalo pol ure do letne kvote, za katero pa sploh nisem vedel, kakšna mora biti," začne svojo pripoved Štajnberger.
Letno kvoto ur je bilo treba izpolniti že avgusta
Pri tem opozarja še na eno, javnosti skrito dejstvo: „Ves čas se govori o letni kvoti ur, pri čemer se ustvarja podoba, da bi kmetje morali nabrati dovolj ur predavanj do konca koledarskega leta. To pa sploh ni res! Potrebne izobraževalne ure mora kmet zbrati do zadnjega avgusta tekočega leta in ne do konca leta. Tako je bilo tisto lansko decembrsko predavanja v prostorih ptujskega KGZ, tik pred koncem leta, čisto zavajanje kmetov, da je to še zadnji rok za pridobitev potrebnih ur. Kvota ur je bila na agenciji zaključena že davno prej. Jaz sem imel do konca lanskega leta kar 22,5 ur predavanj, torej precej več, kot je po zakonu potrebno, a mi to ni nič pomagalo, ker mi je do zadnjega avgusta zmanjkalo pol ure! Verjamem, da je šlo takrat za poskus pre-
Nesmisli slovenske kmetijske politike in administracije
Izidor Štajnberger je v času kmetovanja v okviru SKOP doživel nekaj prav zanimivih, da ne rečemo absurdnih zadev: „Poglejte, lani so mi zavrnili subvencijo za nitratno direktivo, češ da presegam dovoljeno obremenitev za GVŽ. Pa to sploh ni bilo res; pač pa je prišlo do napake pri vnosu podatkov na Agenciji, kjer so mi kvoto gnoja vpisali pod eno leto namesto razdelili na petletno obdobje, kot se je zahtevalo v podatkih. Seveda so mi potem zaprošena sredstva zavrnili. Jaz sem jih poklical in pojasnil, kaj je narobe, da je napaka na njihovi strani, kar so tudi priznali. Ko sem jih pa zaprosil za pozitivno odločbo, pa sem dobil odgovor, da pa to tako ne gre, da moram jaz, ki sploh nisem naredil nobene napake(!), napisati pritožbo na njihovo itak napačno odločbo! Jaz sem se moral pritožiti s stavkom, da se zaradi njihove napake pri-tožujem jaz! In zdaj bom čakal dve leti, da bodo
mojo pritožbo rešili .... in mi morda odobrili
sredstva."
pričati pristojne inštitucije, kot sta agencija in kmetijsko ministrstvo, da naj se te ure še upoštevajo, vendar svetovalnim službam oz. zbornici ni uspelo.
Nasploh pa bi rekel, da se je zbornica glede tega izobraževanja veliko premalo potrudila, da bi res pomagala tistim kmetom, ki so jim zaradi ene manjkajoče ure propadle vse subvencije in so morali doslej že prejeti denar iz SKOP-a še vračati. V Sloveniji je bilo takih kmetov, ki so izgubili ves denar in ga še vrnili, po neuradnih informacijah okrog 3000 in prepričan sem, da bi zbornica v tem primeru morala narediti več, saj navsezadnje ni šlo za kakšne hude napake ali kršitve drugih zahtev oz. ukrepov iz SKOP-a, ampak
samo za uro predavanja ....
Poleg tega vsi vemo, da so te zahteve po številu ur v svojem bistvu zelo smešne, saj se od kmeta zahteva samo, da izpolni določeno kvoto ur, pri tem
Zetalski kmet Izidor Štajnberger je odkrito spregovoril o nesmislih slovenske kmetijske politike, ki kmete vodijo v obup in opuščanje kmetovanja ...
pa sploh ni važno, kakšna predavanja posluša. Tako je za administracijo popolnoma vseeno, ali gre kmet, ki se ukvarja s prirejo mleka, na predavanja za vinogradništvo ... Važno je samo, da ima vpisanih dovolj ur. Kje je tu smisel?"
Takih „neumnosti" je po mnenju Štajnbergerja v naši kmetijski politiki še več: „Po-glejte, jaz sem izpolnil vse zahteve SKOP razen manjkajoče ene ure predavanja. Še tega ne vem, koliko je res moja krivda, saj mi je prvo leto zmanjkalo pol ure, drugo leto pa spet pol ure, česar sploh nisem mogel vedeti, dokler nisem dobil obvestila. Ne vem, zakaj potem ni mogla naša svetovalna služba pripraviti pol ure dal časa trajajočega predavanja?! Tudi pojasnila, da bi lahko šel na katerokoli predavanja kjerkoli v državi, so precej smešna. Kaj naj grem poslušat predavanje v Ljubljano ali Koper? Ali res velja mišljenje, da imamo kmetje toliko časa, da
lahko iščemo ure predavanj in hodimo za predavatelji po vsej državi?!"
Kmetijska politika je restriktivna, ne spodbujevalna!
Nadalje pravi Izidor Štajnberger, da je naša kmetijska politika v prvi vrsti restriktivna, ne pa spodbujajoča: „Kme-ta se takoj, za kakršnokoli napako, kaznuje, potem pa mora to napako še odpraviti. Govorim iz lastnih izkušenj. Povejte mi, v kateri sferi se to še dogaja?! Povsod drugje, recimo v podjetništvu, če se ob inšpekcijskem pregledu odkrije kakšna napaka, ne govorim o generalnih ali kriminalnih zadevah, se določi rok nekaj dni za popravek, šele potem se, če napaka ni popravljena, izda kazen. Pri kmetu pa ni roka za popravek, ampak se najprej plača za vsako napako, potem pa lahko in mora pomanjkljivost odpraviti ..."
Na kmetiji Štajnbergerjevih so navajeni rednih inšpekcijskih obiskov: „Lani so me obiskali štirikrat. Zadnjič je bil opravljen pregled delovanja elektromotorjev. Za vsak elektromotor moram plačati 24 evrov, zgolj za pregled, čeprav sam vem zelo dobro ugotoviti, ali je z njim vse v redu ali ne ... Po naši zakonodaji velja tudi, da moram na kmetiji izvajati vse predpise iz varstva pri delu, da o drugih niti ne govorim, čeprav sem zaposlen izključno sam. V drugih državah veljajo ti predpisi samo za kmetije, ki zaposlujejo drugo delovno silo. Ah, pa še bi lahko našteval ..."
Potrpljenje in veselje do dela na kmetiji se Izidorju Štajn-bergeju ob zadnjih dogodkih počasi izteka: „Kot sem dejal, sem zaradi skupno ene ure manjkajočih predavanj, iz vsa-
kega leta mi je manjkalo pol ure, bil ob celotno subvencijo, hkrati pa sem moral še vrniti ves denar iz SKOP-a za nazaj. Skupno sem tako vrnil okoli 3000 evrov. Negativno odločbo mi je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, nanjo pa se ni moč pritožiti. Možnost imam sicer tožiti ministrstvo na sodišču, vendar tudi to ne zadrži plačila. V odgovoru so mi tudi našteli kar 18 uredb, ki naj bi jih kmet poznal do potankosti, da ne bi zagrešil kakšne napake ...Tako sem pač vrnil vse prejete subvencije iz SKOP-a za ves čas za nazaj, sem pa tudi poslal pritožbo na Agencijo. Zdaj čakam na odgovor. Če bo spet negativen, bom izstopil iz vseh programov, ker konec koncev, če si seštejem vse stroške, potrebne za spoštovanje vseh zapovedanih ukrepov, vključno z obiski inšpektorjev, in na drugi strani tisto, kar država za vse te zahteve ponuja, sem v minusu. To nima smisla. Če bo odgovor na mojo pritožbo negativen, bom kmeto-val brez vsake podpore, če bo šlo in dokler bo šlo. Če ne bo šlo, bom pa prenehal, ne bom prvi, ogromno jih je kmetovanje, zlasti v naših težko dostopnih predelih, že opustilo. Sam zdaj obdelujem kar nekaj kmetij, ki jih imam najemu, saj je ogromno ljudi obupalo. Bodo pač Haloze zaraščale še hitreje in intenzivneje kot doslej!"
V Žetalah je subvencije moralo vrniti 32 kmetov!
Izidor Štajnberger je v svojo odločitev prepričan: „Res bom tako naredil, če bo odgovor na mojo pritožbo negativen! Navsezadnje sem ves čas doslej naredil vse, kar je bilo zahtevanega v okviru SKOP, od nitratne direktive, analize
tal, gnojilnih načrtov, varstva pri delu, izmere naklonov
zemljišč, .... da ne naštevam
naprej. In vse to stane. Na koncu pa moram vrniti denar zaradi malenkosti, o kateri nihče niti ni vedel nič točnega povedati!"
Zato je Izidor Štajnberger med drugim v pritožbi zoper negativno odločbo zapisal: „Veliko lažje bi razumel odločbo, če bi bilo napisano, da zaradi ene manjkajoče ure dobim rok nekaj dni, da pomanjkljivost odpravim, kot je to kjerkoli v podjetjih, in če tega ne storim, mi bo naložena kazen. Tako pa za minimalno napako izgubim vsa sredstva, ki so mi bila dodeljena!"
V Žetalah, eni najbolj nerazvitih občin, povrhu še obmejni občini z izredno težkimi pogoji kmetovanja, je bilo „vrženih" iz SKOP-a zaradi manjkajočih ur predavanj kar 32 kmetov! Izidor Štajnebre-ger je le eden izmed njih, ki je upal povedati svojo plat medalje: „Vsi ti kmetje so vrnili vse prejete podpore iz SKOP programa za ves čas nazaj! Nekaj med njimi je kmetovanje zdaj opustilo!
Svojčas sem bil kot predsednik Strojnega krožka zelo aktiven v prepričevanju kmetov, da naj izkoristijo prednosti programa SKOP. Danes ne bom rekel in ne rečem niti besede več! V našo kmetijo sem vložil vse svoje delo in zaslužek, začel sem s čiste ničle, s štirimi glavami živine, v vseh teh letih smo postavili hlev, kot se zahteva, nakupil sem mehanizacijo ... Zdaj sem pa prišel do meje, tako dalje ne gre več. Raje nobene subvencije več in tudi nobenega inšpektorja več!"
Ob takšni zgodbi se človek lahko resnično samo še vpraša, kaj je namen slovenske kmetijske politike ...
SM
Foto: SM
Ptuj • Vroče okrog imenovanja direktorja Centra interesnih dejavnosti
Bo novi direktor sploh sedel na svoj stolček?
Na razpis za mesto direktorja Centra interesnih dejavnosti sta bila prijavljena dva kandidata, dosedanji direktor Jurij Šarman in Aleksander Kraner; slednjega je svet zavoda 9. januarja tudi izbral. Takoj po imenovanju se je oglasil Dejan Levanič, član sveta Zavoda CID Ptuj, in zatrdil, da je ob imenovanju prišlo do nepravilnosti, na to pa opozoril tudi župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana. Levanič trdi, da Kraner ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev, saj naj ne bi imel pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih, kot je bilo zahtevano v razpisu.
Kot je dejal Levanič, je prišlo ob imenovanju do nepravilnosti, na kar je pisno opozoril tudi Čelana. »Prosim Vas, da kot predstavnik ustanoviteljice preverite potek imenovanja, predvsem glede na razpisne pogoje, ki so bili objavljeni v javnem razpisu in niso bili upoštevani, še posebej pa namenite pozornost sklepu sveta Zavoda, ki ugotavlja, da nobeden od kandidatov ne izpolnjuje pogojev, in obrazložitvi vodstvenih izkušenj s strani Urada župana in splošnih zadev, katere interpretacija večini članov sveta zavoda ni bila jasna in je ostala neupoštevana. Verjamem, da je tudi v vašem interesu, spoštovani gospod župan, da imenovanja direktorjev in imenovanja nasploh potekajo transpa-rentno, da se upoštevajo razpisani kriteriji za posamezno delovno mesto in da se upošteva mnenja strokovnih služb Mestne občine Ptuj, ki pišejo obrazložitve in interpretirajo pravne zapise, ki morajo kot taka biti tudi zavezujoča. Imenovanje direktorja je izjemno zahtevno in odgovorno delo, poleg tega tudi na očeh javnosti. Zato pričakujem, da boste poskrbeli, da bodo vsa imenovanja, vključno z omenjenim - ne glede na to, kdo bo mesto zasedel - potekala skladno z zakonodajo in predpisi. Predvsem pa je treba preprečiti poenostavljanja in samovoljne interpretacije razpisnih pogojev,« je v pismu, namenjenem Čelanu, zapisal Levanič.
Pojasnil je, da je iz poročila razpisne komisije razvidno, da eden od kandidatov izpolnjuje vse pogoje, nakar naj bi svet Zavoda sprejel sklep, da noben od kandidatov ne ustreza razpisnim pogojem. Zaradi nejasnosti, ki so se pojavljale pri interpretaciji, se je svet zavoda odločil preveriti drugo alinejo razpisnih pogojev, to je 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Odgovor Mestne občine Ptuj se je glasil: »Glede razpisnega pogoja: »najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih« vas obveščamo, da tak pogoj ni nikjer splošno urejen, zato ga je potrebno razlagati v skladu z namenom, ki ga je ustanovitelj s tem želel doseči. Vpri-meru direktorja zavoda gre za vodstveno delovno mesto, zato so za zadovoljivo oziroma uspešno vodenje zavoda potrebne izkušnje na podobnih oziroma primerljivih, to je vodstvenih delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti«.
Tega pogoja pa po mnenju Levaniča, novoizvoljeni di-
rektor ne izpolnjuje.
Ima župan res zvezane roke?
Na Levaničevo opozorilo se je župan odzval. Kot je zapisal, so postopki imenovanja direktorjev javnih zavodov v večini primerov prepuščeni vsem drugim asociacijam in najmanj tistim, ki so pred sodiščem odgovorni za delovanje teh zavodov. »Tako je tudi v primeru Centra za interesne dejavnosti Ptuj,« je zapisal Čelan in dodal, da je iz poročila razpisne komisij, ki jo sestavljajo trije člani iz sveta zavoda CID Ptuj, z dne 18. decembra lani razvidno, da je kandidat Aleksander Kraner izpolnil vse razpisne pogoje. Z odločitvijo, da se ga imenuje na mesto direktorja, je svet zavoda CID Ptuj seznanil Mestni svet in ga pozval k oddaji soglasja k temu sklepu.
»Kot župan sem v ta postopek vključen le posredno, ko predlagam Mestnemu svetu točko v obravnavo na sejo mestnega sveta. Žalostno je, da sem pred vsemi institucijami materialno, kazensko, moralno in še kako odgovoren za zakonito delovanje javnih zavodov, nimam pa praktično nobenega vzvoda, da bi lahko neposredno izbiral ekipo, ki bi naj vodila to občino,« je zaključil Čelan.
Njegov odgovor Levanič razume kot prelaganje odgovornosti. Ponovno ga je pozval, naj pred januarsko sejo Mestnega sveta skuša zadevo popraviti. »Saj smo lahko v nasprotnem primeru priča tudi neprikritemu kršenju zakonov in pravnih predpisov. S takim načinom dela smo priča tudi diskriminaciji do vseh potencialnih kandidatov, ki se na razpis niso prijavili ravno zaradi tega, ker niso izpolnjevali pogoja pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali katerih drugih navedenih pogojev,« pojasnjuje Levanič in dodaja, da se spremembe lahko predlagajo po uradni poti, ne pa da se jih ignorira. »Žalostno je, da pravila za ene veljajo, za druge pa ne. In še bolj žalostno je, da župan nima vzvodov za zakonito delovanje javnih zavodov,« je še poudaril Levanič, ki je prepričan, da bi župan, če bi hotel, lahko preprečil kršenje zakonov in pravnih predpisov.
Mestni svetniki, ki so te dni sprejeli gradivo za sprejem soglasju k imenovanju direktorja CID-a, so zaman iskali nekatere priloge, kot so zapisnik razpisne komisije, pravno mnenje MO Ptuj in zapisnik 11. seje zavoda CID Ptuj, ki je bila 9. januarja
letos, da bi se lažje pripravili na sejo in odločanje o zaprošenem soglasju k imenovanju s strani sveta zavoda.
Soglasje potrebno pred imenovanjem
Na prvi strani zaprosila za soglasje je sicer zapisano, da je svet zavoda CID Ptuj na svoji 11. seji, ki je bila 9. januarja letos, sprejel sklep, da se za direktorja imenuje Aleksander Kraner. V gradivu imajo samo prijavo Aleksandra Kranerja za razpis za delovno mesto direktorja CID-a Ptuj in strategijo razvoja zavoda, ki jo je napisal kot kandidat za direktorja. Zanimivo je, da ob koncu predloženega dnevnega reda, ni nikjer ni govor o tem, da katero od gradiv manjka. Vendarle gre za javni zavod in javna sredstva. Iz pravnega mnenja, ki smo si ga pridobili naknadno, oblikovali pa so ga v službi Urada župana in splošnih zadev MO Ptuj, nedvomno izhaja, da sklep, ki so ga sprejeli na seji sveta zavoda, ni skladen z veljavnim odlokom in statutom zavoda. V 30. členu statuta zavoda je zapisano, da direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje svet zavoda ob predhodnem soglasju ustanovitelja. Svet zavoda izmed svojih članov imenuje tričlansko komisijo, ki opravi razpis in predlaga kandidate s svojim mnenjem svetu zavoda v imenovanje. Razpisni postopek ter pravice in obveznosti kandidata v zvezi z razpisom ter pogoje za predčasno razrešitev direktorja določa Zakon o zavodih. Iz tega izhaja, da komisija sveta zavoda opravi razpis in na podlagi izvedenega postopka predlaga kandidata svetu zavoda. Svet zavoda pa nato izbere najustreznejšega kandidata, ki mora izpolnjevati vse razpisne pogoje, ustanoviteljico pa zaprositi
za soglasje k temu kandidatu, torej za predhodno soglasje pred imenovanjem. To tudi pomeni, da izbirni postopek k vsakem primeru izvede svet zavoda in ne ustanoviteljica, le-ta izda le predhodno soglasje k imenovanju izbranega kandidata za direktorja, pojasnjujejo v Uradu župana in splošnih zadev, kjer so pojasnili tudi razpisni pogoj »najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih«. Ta pogoj naj ne bi bil nikjer splošno urejen, zato ga je potrebno razlagati skladno z namenom, ki ga je ustanovitelj z njim želel doseči, je še pojasnjeno v dopisu iz Urada župana in splošnih zadev, ki ga vodi mag. Janez Merc, pripravila pa ga je Dragica Štef-lič.
V komisijo sveta zavoda za izvedbo razpisa in izbirnega postopka bi zato po vsem, kar se je zgodilo, bilo potrebno imenovati člane z ustreznimi kompentencami, ki bodo lahko izvedli vse potrebno skladno s 30. členom statuta in 10. členom ustanovitvenega akta.
Decembrski zapisnik v treh različicah
18. decembra lani je svet zavoda obravnaval poročilo razpisne komisije o prispelih prijavah na razpis za delovno mesto direktorja CID-a Ptuj. Ta je ugotovila, da Aleksander Kraner izpolnjuje vse pogoje, Jure Šarman pa ne ustreza vsem pogojem zaradi izobrazbe. Na sami seji pa je svet zavoda pregledal vso dokumentacijo in iz dokumentacije ugotovil, da niti Aleksander Kraner ne izpolnjuje vseh pogojev. Na podlagi vprašanja komisiji, na podlagi česa je sprejela takšen sklep, da izpolnjuje vse pogoje, je bil odgovor, da je to razvidno iz
življenjepisa. »Zame osebno so kriteriji smešni, glede na to da gre za Center interesnih dejavnosti. Tudi sam sem za to, da pride na to delovno mesto mladi direktor, ker je to neka nova energija. Če pa so pogoji napisani, so jasni. Sprejeli smo sklep, da nobeden od kandidatov ne ustreza razpisnim pogojem. Ustanoviteljico pa prosimo, da nam pove, kaj pomenijo pogoji pet let delovnih izkušenj na vodstvenih mestih. Seja je bila s tem v decembru zaključena,« je o decembrski seji sveta zavoda CID Ptuj povedal Dejan Levanič, ki razpolaga tudi s tremi zapisniki te seje, osebno je na elektronsko pošto dobil samo tretjega. V prvem lepo piše, da ker nobeden od kandidatov ne izpolnjuje razpisnih pogojev, ki so tudi slabo definirani glede na zahtevane izkušnje na vodstvenih delovnih mestih, so se člani sveta zavoda odločili, da naj o prijavljenih kandidatih odloči ustanoviteljica na podlagi 30. člena statuta JZ CID Ptuj in na podlagi 14. člena odloka o ustanovitvi CID-a Ptuj. V »drugem« zapisniku tega sklepa več ni, v »tretjem« pa še manj, zapisano je le Le-vaničevo mnenje in mnenje Emila Mesariča. V sklepu pa je zapisano, da se poročilo razpisne komisije dopolni s predlaganimi dopolnitvami v drugi alinei (pet let delovnih izkušenj) pri kandidatu Aleksandru Kranerju in se sprejme v tej obliki. Ker zahteva najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih ni opredeljena in natančno definirana, člani sveta zavoda predlagajo, da se obe prispeli vlogi za razpisano delovno mesto posredujeta ustanovitelju.
Kdo je boter iz ozadja?
»Posredovalo pa se je samo poročilo razpisne komisije, da en kandidat ustreza, drugi pa ne. Na seji sveta zavoda v januarju sem zahteval pojasnilo, kdo je boter iz ozadja, ki spreminja zapisnike brez vednosti članov sveta zavoda. Sledila so izmikanja. Po dolgem pregovarjanju smo znova prišli do sklepa, da smo spremenili zapisnik prejšnje seje v smislu, da nobeden od obeh kandidatov ne ustrezata razpisnim pogojem, kar je bilo že zapisano v prvem zapisniku, in da naj ustanoviteljica poda mnenje o razpisnih pogojih. Pri točki imenovanje direktorja sem predlagal, da naj se razpis ponovi, glede na to da nobeden od kandidatov ne izpolnjuje pogojev. Pri tem sem bil preglasovan.
Imenovanje so kljub temu izvedli, čeprav smo pred tem sprejeli sklep, da nobeden ne ustreza razpisnim pogojem. Opozoril sem jih tudi na pojasnilo strokovnih služb MO Ptuj glede razpisnega pogoja o petih letih delovnih izkušenj. Odgovor je bil, da si ta pogoj lahko vsak razlaga po svoje. Po vseh teh dogodkih sem bil prisiljen javnost opozoriti na to dogajanje, napisal sem odprto pismo županu, predvsem z namenom opozorila,« še dodatno pojasnjuje Dejan Levanič vse dogajanje v zvezi z imenovanjem novega direktorja CID-a Ptuj, pri čemer poudarja , da se v nobenem primeru ni želel spuščati na osebno raven, kot se je župan dr. Štefan Čelan, ki je izjavil »da sam (Levanič, op. avt.) želim kandidirati na to delovno mesto, zato toliko opozarjam na to.«
Levanič poudarja, da so razpisni pogoji jasni. Če komu niso všeč, lahko po uradni poti predlaga spremembe, ne pa da jih ignorira. Čas je tudi za vprašanje, še dodaja Leva-nič, kdo so tisti iz ozadja, ki vodijo politiko v MO Ptuj.
Vsem, ki Levaničeve poteze napačno razumejo, kot da se osebno poteguje za direktorsko mesto v CID-u, odgovarja, da takšnih ambicij nima, trenutno ima druge prioritete. V nobenem primeru pa ne želi diskreditira-ti kandidata Kranerja, kot se to trudijo nekateri prikazati, saj je zelo sposoben mlad človek, ampak za to mesto direktorja po statutu CID-a ne izpolnjuje pogojev. »Ne vem, zakaj je tako težko stopiti korak nazaj, ponoviti razpis ali spremeniti statut (tako in tako imajo večino), in potem naj imenujejo direktorja brez že omenjenega pogoja. Naj pa ga ne imenujejo mimo zakonov in pravil.«
Pred sejo sveta zavoda, na kateri so razpravljali o poročilu razpisne komisije, predstavniki sveta s strani ustanoviteljice (Dejan Levanič, Emil Mesarič in Milan Petek) naj pri njej ne bi iskali nekih mnenj, so pa po seji, ki je bila 18. decembra, iskali obrazložitev oziroma pojasnilo glede drugega pogoja iz razpisa, o delovnih izkušnjah. Dogovarjanja o kadrovanju novega direktorja CID-a med LDS in SDS, takšne so vsaj govorice, so po Levaničevem legitimna, lahko se pogovarjajo, ne morejo pa kršiti pravil. Če želijo izbrati skupnega kandidata, naj izpolnjuje pogoje.
O tem, kakšen bo epilog zgodbe, bo Mestni svet MO Ptuj odločil na januarski seji.
Dženana Becirovic, Majda Goznik
Ptuj • Srečanje s člani ekipe prve pomoči Civilne zaščite
Fantje, ki se kosajo s profesionalci
V restavraciji Gastro je 14. januarja ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za ekipo prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj, ki je lani že tretjič zapored zmagala na državnem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči.
V desetih letih obstoja je ptujska ekipa osemkrat slavila na regijskih in trikrat na državnih srečanjih, z dveh evropskih tekmovanj pa ima 16. in 6. mesto. Letos junija se bodo udeležili evropskega tekmovanja v Li-verpoolu. V pripravah nanj bo ekipa tako kot doslej imela vso podporo MO Ptuj. Vodja ekipe je Matjaž Anto-nič, njegov namestnik Tomaž Bombek, v njej pa so še Boštjan Krajnc, Jani Fridl, Milan Kunčič, Miran Arnuš in Darko Kuzma. Ekipa je tako uspešna tudi zato, ker
so člani prijatelji tudi v prostem času in pogosto skupaj ob drugih priložnostih, ne samo ko se usposabljajo, je med drugim povedal vodja ekipe Matjaž Antonič. Ekipa je skupaj že deset let, v tem času sta se zamenjala samo dva člana.
Mentorica ekipe je Rozi-ka Ojsteršek. Pred lanskim tekmovanjem je prosila za strokovno oceno članov ekipe tudi s strani glavne sestre ZD Ptuj in enega od zdravnikov. Ugotovila sta, da člani ekipe strokovno ne zaostajajo za profesionalci, ki delajo
v nujni medicinski pomoči, da se lahko kosajo z njimi. Pri tem velja poudariti, da gre za osebe, ki nimajo nobenega prehodnega medicinskega znanja, pa tudi doktrine ni, na podlagi katere bi jih lahko usposabljali. Mentorica se je zahvalila MO Ptuj za pomoč, da ima ekipa optimalne pogoje za delo, ker sicer ne bi mogla biti tako uspešna. Njeni člani bi bili neprecenljiva pomoč ob morebitnih nesrečah, nanje lahko računajo vsi občani v primerili, ko bi jih potrebovali.
Ptujski župan dr. Štefan Če-
Ormož • Iz Slovenske nacionalne stranke
Podpirajo Zmaga Jelinčiča Plemenitega
Po znanih dogodkih v SNS, ko je stranko zapustil Sašo Peče s somišljeniki, je regijski odbor SNS, ki zavzema območje Podravja in Pomurja oziroma 8. volilno enoto, izrekel jasno podporo predsedniku stranke Zmagu Jelinčiču Plemenitemu. Pri tem so sodelovali predsedniki nekaterih občinskih odborov, tudi Dušan Cvetko, predsednik ormoškega odbora SNS.
„Od leta 1990 prihaja v SNS do cikličnih kriz in to je ena od njih. Pri tem je na delu veliko zakulisnih igric, ki jih tisti, ki nismo v Ljubljani, ne poznamo. Konkurenčne politične stranke nas želijo oslabiti, predvsem ker je bil naš predsednik Zmago Jelinčič Plemeniti zelo močna osebnost na predsedniških volitvah. Postalo je moda, da se stranke delijo na dvoje, na troje in da so poslanci volilno blago. In to je prizadelo tudi SNS," pravi Dušan Cvetko. Sicer pa je bil s prijatelji iz Pre-kmurja prisoten na zabavi od samega začetka.
„4. januarja smo dobili vabilo za ponovoletno srečanje. Vedel sem, da ima Jelinčič 7. januarja rojstni dan, in sem si mislil, da bo to združeno. Bilo je čez 1000 povabljenih. Začelo se je na prijeten, spontan način, osebno sem govoril s Pečetom in Zagorcem pol
ure pred incidentom. Bilo je nekaj govorov in Sašo Peče je bil na oder pozvan kot 'Saško'; rekel je nekaj takega kot: 'Ali ti ali jaz, eden bo eden moral iz stranke,' vendar na to nihče ni polagal pozornosti, saj je zabava tekla naprej. Peče je ostal še kakšno uro in nato odšel, njegov brat pa je ostal. Nihče si ni predstavljal, da bo iz tega tak cirkus. Na praznovanju se moraš dostojno obnašati, imeti določeno mero kulture," se spominja Cvetko.
Ker na sami zabavi ni bilo videti problema, je bil Cvetko toliko bolj presenečen, ko je v soboto po radiu slišal, da je iz tega nastal incident. Je pa mnenja, da se takšna nesoglasja rešujejo s kompromisi znotraj stranke, morda na kongresu, nikakor pa ne preko medijev.
Ormoška SNS je zaživela komaj pred nekaj dnevi. „Pr-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je sprejel ekipo prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj. Čestital ji je za dosedanje dosežke, za osvojeno prvo mesto na državnem tekmovanju. Lansko je bilo že tretje zaporedno prvo mesto, ki so ga osvojili.
Dušan Cvetko, predsednik občinskega odbora SNS Ormož
vič smo se resno lotili dela ob lokalnih volitvah 2006, ampak po spletu okoliščin nismo mogli pravočasno vložiti kandidatur in je vse skupaj padlo v vodo. V tisti kampanji smo pripravili zelo dobre kandidate in je bila pri ostalih strankah kar prisoten strah, da bo SNS dobila vsaj enega ali dva svetnika. Žal nam ni uspelo, a delovali smo naprej, konstituirali občinski odbor SNS in se regijsko povezali."
Volivci na ormoškem so Zmagu Jelinčiču Plemenitemu naklonjeni. Na zadnjih predsedniških volitvah je dosegel 29,84 %, drugi je bil Lojze Peterle s 27 %. Tudi sicer je na Štajerskem dobil veliko podporo. Cvetko pravi, da je to odsev nezadovoljstva ljudi, ki vse težje živijo in več ne nasedajo praznim obljubam. Jelinčič pa s svojim neposrednim načinom in značilnim besednjakom pove stvari tako kot mali človek, ko je v stiski. Tudi Ormož je Jelinčiču očitno pri srcu. V času predvolilne kampanje ga je po dolgem času obiskal. Obiskal je dom starejših, oljarno, tri vinogradnike. Potem pa je bil do novega leta vsega skupaj petkrat v Ormožu. Malo je pokritiziral oba poslanca, da ga nista nikoli povabila v Ormož in mu predstavila projektov, ki so vitalnega pomena za to okolje, saj se mu zdi škoda, da smo tu tako prijetni ljudje, pa nimamo nikogar, ki se bi za nas zavzel v Ljubljani, je dogodke povzel Dušan Cvetko. Viki Klemenčič Ivanuša
lan jim je vso podporo obljubil tudi v bodoče, obenem pa zaželel, da bi imeli čimveč posnemovalcev. V zadnjem času se je namreč število teh ekip v lokalnih skupnostih močno zmanjšalo, za kar naj bi bila kriva zakonodaja.
Ekipi se je za dosedanje uspešno delo zahvalil tudi mag. Janez Merc. Lansko prvo mesto, ki so ga dosegli tretjič zapored, je nekaj posebnega tudi zato, ker so ga osvojili z veliko prednostjo
pred drugo ekipo. To je zagotovo dosežek, ki jih bo krepil in motiviral tudi v bodoče, še posebej pa za evropsko prvenstvo, ki bo od 20. do 24. junija v Liverpoolu. Ekipi je za njene uspehe čestitala tudi predsednica Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta. Za strokovno usposobljenost ekipe skrbijo v povezavi z mentorico Roziko Ojsteršek.
Priprave za evropsko tekmovanje bodo pričeli marca-
,vsak teden bodo vadili najmanj devet ur. Na regijskih tekmovanjih ekipe rešujejo eno situacijo, na državnih tekmovanjih med pet in šest, v vsaki je najmanj pet poškodovancev, na evropskih tekmovanjih pa je situacij že 10 do 12, z različnim številom poškodovancev. Tekmovanje poteka od 8.30 do 15.30 ure, pri čemer mora biti vsaka situacija rešena v desetih minutah.
MG
Ptuj • Ptujska SNS o izstopih članov in poslancev
Delovali proti interesom
slovenskega naroda
Dogajanje v SNS je zasenčilo druga dogajanja na notranjepolitičnem prizorišču. Čeprav je prišlo čez noč, pa ni bilo nepričakovano.
„Ptujska SNS ostaja trdno na politični liniji predsednika Zmaga Jelinčiča Plemenitega in programa SNS, ki se zavzema za enakomernejši razvoj Slovenije, s tem pa za pravičnejšo družbo," je po izstopu
treh članov in poslancev SNS v imenu ptujske SNS povedal Miroslav Letonja.
V mestnem odboru SNS Ptuj so njihov odstop sprejeli z veliko mero olajšanja. Zdaj že bivši člani in poslanci so
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Letonja: „Ptujska SNS ostaja trdno na politični liniji predsednika Zmaga Jelinčiča Plemenitega in programa SNS za enakomeren razvoj Slovenije."
po njihovem mnenju izgubili stik z realnostjo in naj bi tudi bolj skrbeli za interese tran-zicijskih tajkunov kot pa za blagor slovenskega naroda. Po izjavi Miroslava Letonje so bili proti štirinajstim pokrajinam, med njimi je tudi ptujsko-ormoška. „V SNS Ptuj ne bomo pogrešali našega že bivšega poslanca Boštjana Za-gorca, ki je bil izvoljen na listi SNS v naši volilni enoti, saj je bil popolnoma neaktiven in je deloval proti interesom tega območja. Deloval je bolj kot cokla našega razvoja, kar se da pojasniti tudi s tem, da ne izvira z našega območja. SNS Ptuj se bo tudi v bodoče zavzemala za uresničevanje in izvedbo programa stranke, ki si prizadeva za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev," je še povedal Letonja.
MG
Foto: vki
Ormož • Prostori vrtca v slabi kondiciji
Vrtca (še) ne bodo zaprli ...
V javnosti je bilo kar nekajkrat slišati, da je ormoški vrtec v zelo slabem stanju, da mu s strani sanitarne inšpekcije grozi zaprtje in podobno. Trditve niso daleč od resnice, vendar tako kritično, da bi vrtec zaprli, menda še ni.
Vrtec v Ormožu je bil zgrajen pred 35 leti. Prva generacija se je vselila leta 1972. Danes je dotrajan, saj se ga je vsa leta premalo vzdrževalo. Denarja je bilo vedno le za nujna vzdrževalna dela, ni pa ga bilo za redno pleskanje lesenih površin, ki jih ima vrtec ogromno. Stavba je montažna, ima pa tudi zidan prizidek. „Predvsem zadnja leta, ko se je začelo govoriti o da bi se gradil nov vrtec, so se pojavila vprašanja, ali je še smiselno vlagati v obnovo sedanjega. Prejšnja oblast je bila naklonjena tej možnosti. Medtem je bil sprejet novi pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Tem zahtevam z obnovo ne bi mogli zadostiti, zato je bila bolj smiselna novogradnja," je povedala sogovornica Marjeta Meško, direktorica vrtca.
Vrtec v Ormožu obiskuje 119 otrok, razdeljenih v deset skupin. V zgradbi je prostora le za devet oddelkov, eden je na šoli Stanka Vraza. Za deveti, razvojni oddelek so v vrtcu preuredili prostor, ki je bil sicer namenjen osebju. Odrekli so se mu, ker v njem tako ali tako ni bilo prostora za vse. Tudi obstoječe igralnice so premajhne, pravilnik zahteva minimalno tri kvadratne metre igralne površine na otroka. Če bi v vrtcu to pravilo
upoštevali, bi bile skupine še manjše, s tem pa najverjetneje cene višje. V samem vrtcu ni drugih igralnih površin, ni dovolj širokih hodnikov, večnamenskih prostorov ali avle, v katero bi lahko prenesli del aktivnosti in zagotovili dovolj prostora. Tudi zunanje igrišče je premajhno. Pravilnik zahteva 15 kvadratnih metrov na otroka.
Čakajo na rešitev
Vsako leto vrtec enkrat ali dvakrat obišče sanitarna inšpekcija. V odločbi, ki jo je izdala, je ugotavljala, da so vse talne obloge tako dotrajane, da so razpokane in je oteženo čiščenja. „Če to ugotovi, zagovarja, da s higienskega vidika ni tako, kot je treba, čeprav se naše čistilke še tako trudijo. Problem je tudi v tem, da se otroci lahko zaskalijo na dotrajanem stavbnem pohištvu. Na to smo opozarjali že leta, pa ne le v Ormožu, v vseh vrtcih je potrebno zamenjati stavbno pohištvo, ki je propadlo, ker se ni vzdrževalo. V ormoškem vrtcu bi po odločbi morali zamenjati vse talne površine, oplesk, omare. Razen stolov in miz je v prostorih še prva oprema. Omare in predali so v resnici predelne stene med igralnicami, kuhinjo in sanitarijami, zato jih ne moremo zamenjati, ker
V vrtce občine Ormož je bilo leta 2007 vpisanih 374 otrok, decembra lani jih je vrtec dejansko obiskovalo 347 v 26 oddelkih v šestih organizacijskih enotah po občini. V povprečju je v vrtec zajete med 50 in 60 odstotkov otroške populacije. V vrtcu je zaposlenih 59 strokovnih delavcev, vseh delavcev skupaj pa je 76.
Omet odpada na različnih mestih, tudi v kuhinji, ves čas po malem. Kljub temu zaposleni v počitnicah sami prepleskajo nekaj prostorov in dodajo nekaj živahnih tonov.
Tudi kuhinja je v slabem stanju, predali se že dolgo ne dajo več zapreti ...
bi ostali brez sten. Pohištvo je nujno potrebno zamenjati, ker ni v skladu s predpisanim za vrtce."
Vse našteto bi po odločbi morali zamenjati do 30. decembra lani. Ker je vrtec lani iz proračuna za ta namen dobil vsega skupaj 6500 evrov, so jih porabili za vzdrževalna dela, ker kaj drugega ni bilo mogoče. Direktorica Meško je prosila inšpekcijske službe za zamrznitev, za odlog odločbe, ker je načrtovana gradnja novega vrtca. Odgovora še ni prejela, a glede na izkušnje minulih let upa, da ji bodo prisluhnili. Kljub temu je zaskrbljena, saj so informacije o tem, kdaj naj bi se dejansko selili v nov vrtec, različne, po nekaterih podatkih naj bi bilo to leta 2010. Pravi, da otroci niso ogroženi, kar se pokvari, sproti sami uredijo, lani so še uredili zaščite na vrata, da si otroci ne morejo priprti prstov. A strah jo je, če pride do kakšnega primera epidemije, čeprav skrbijo za higieno, kolikor je pač mogoče. Vrtec v Žigrovi ulici je tudi zelo neposreče-no lociran. Dostop je staršem otežen, praktično nemogoč z avtom, o tem, kako bi do njih prišli gasilci ali interventna vozila, če bi bilo potrebno, pa niti nočejo razmišljati.
Nova lokacija odlična
Lokacija novega vrtca ob OŠ Stanka Vraza se zdi zaposlenim v vrtcu zelo primerna, z njo se strinjajo, dovolj je oddaljena od mestnega hrupa in ni utesnjena med stavbami. Idejni načrt za novi vrtec upošteva vse nove pogoje, svoje pripombe pa so podali tudi zaposleni. Nov vrtec bi
Od tod in tam
Ljutomer • E-šola v Golarjevi hiši
Nekdanja stanovanjska hiša prleškega rojaka, slovenskega pesnika Manka Golarja, ki stoji na Prešernovi cesti v Ljutomeru, je v lasti ljutomerske občine, prostori pa v upravljanju gimnazije Franca Miklošiča. Da bi zagotovili dostop do informacijsko-komunika-cijske tehnologije in njenih storitev kar najširšemu sloju prebivalstva, so se na gimnaziji odločili, da Golarjev prenovljen objekt namenijo e-šoli in javni e-točki. E-šola je kakovostno opremljen prostor s šestnajstimi računalniškimi mest, ki omogočajo dostop do svetovnega spleta. Od ponedeljka do petka računalnike uporabljajo dijaki v sklopu pedagoškega procesa (dopoldne), preostali javnosti pa so na voljo v preostalem času, vse do 18. ure zvečer. Uporaba računalniške opreme, dostop do interneta in drugih tovrstnih storitev je brezplačna. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je za ta zanimiv projekt prispevalo finančna sredstva v višini 27 tisoč evrov.
NŠ
Foto: vki
Direktorica vrtca Marjeta Meško je inšpekcijsko službo zaprosila za zamrznitev odločbe.
imel kapaciteto 10 oddelkov, 1235 kvadratnih metrov celotne površine. Štiri igralnice bi preuredili iz glasbene šole, šest pa jih bodo zgradili na novo. V vrtcu bodo vsi pripadajoči prostori, večnamenski prostor, vsaka igralnica bo imela zunanje pokrite terase. „Igralni prostor za otroke je še kako potreben, imeti morajo možnost za različne dejavnosti, da se vključujejo skozi ves dan. Zmotna je misel, da v vrtcu otroke le čuvamo. V malem prostoru se slabo počutijo tako odrasli kot tudi otroci."
Ne le ormoški malčki, tudi zaposleni v vrtcu imajo slabe pogoje. „Ko smo otrokom zagotavljali čim več prostora, smo morali nekomu pač vzeti. Zaposleni niso nikoli imeli prostora za sebe, čeprav zakonodaja predpisuje, da morajo imeti odmor, ko gredo proč od otrok. Kam naj gredo? Ni ne zbornice, garderoba za zaposlene je na prehodnem hodniku, zaposleni v kuhinji nimajo primerne garderobe
Iz vrtca so k predlogu proračuna občine podali svoj predlog, v katerem so opozorili, da bi bilo potrebno zagotoviti sredstva vsaj za projektno dokumentacijo. Politike so seznanil z možnostjo lizin-ga, kot so gradnjo vrtca menda uredili na Ptuju. „Če bomo čakali, da bo najprej zgrajena glasbena šola, in bomo šele potem začeli pripravo dokumentacije, bomo pozni. Žal nismo uspeli na razpisu za sredstva ministrstva, kjer smo pristali na 42. mestu. Bila sem zelo razočarana, saj država na področju predšolske vzgoje v naši občini že zelo dolgo ni ničesar financirala."
Viki Klemenčič Ivanuša
18. januar: Marko Skače /
Marko skače je pesmica, ki jo vsakdo pozna, kaj pa nam lahko ob tem pove Melita Osojnik, prisluhnite na Užitkarijah.
Dobrote slovenskih kmetij
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je pester prikaz pristnih domačih izdelkov, ki jih pripravljajo na naših kmetijah tako, da kar najbolje izkoristijo naravne danosti, znanje in tradicijo, ki prehajajo iz roda v rod. Delček kulinaričnih dobrot iz letošnje razstave v pokušino in prikaz domače obrti iz značilnih pokrajin naše lepe dežele vam ponujamo na tokratni prireditvi. Dobrodošli.
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure	
^ Trgovski -;—	•
■ffifftfriffl Ü fíl Špindlerjev	a 3, Ptuj^
Vsako soboto v januarju, ob 10.00 uri	
Ustvarjalne delavnic
19. januar:
Zimske vragolije /
Za sobotne vragolije bodo krivi snežaki. Ne verjamete? Cel kup snežakov se bo na saneh spuščalo čez drn in strn ter pri tem zganjalo norčave vragolije. Da bo zmeda še večja, bomo izdelali tudi snežake na saneh.
V mesecu januarju, pred Trgovskim Centrom Ptuj
Brezplačno drsališče pred Trgovskim Centrom Ptuj
*vsak torek, ob 16,00 uri: Šola drsanja *vsak četrtek, ob 16.00 uri: Ledeni izzivi "Vsako soboto, ob 17.00 uri: Ledeno gledališče "četrtek, 10. januar, ob 19.00 uri:	^^flh^^
Ledeni spektakel -	^P^H^r
Holiday on ice	' J^K'
Ledene radosti za	/ hH^^^HV
vse obiskovalce, še	VKa
posebej pa otroke!
brezplačna
izposoja drsalk, animacija za otroke,
zdrava zabava, gostinska ponudba ...
Pridrsajmo si lepe trenutke!
ODPIRALNI ČAS CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 21.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
Foto: vki
Foto: vki
Majšperk • Predstavili projekt gradnje fekalne kanalizacije
Skrbijo za cistejso prihodnost
Občina Majšperk namerava v letoSnjem letu nadaljevati gradnjo fekalne kanalizacije za naselje LeSje. Za omenjeno novogradnjo je bil že pred petimi leti izdelan in lani nekoliko dodelan projekt, ki so ga krajanom oziroma lastnikom zemljišč ter objektov, ki bodo nanjo priključeni, predstavili v ponedeljek, 14. januarja, v sejni sobi občine Majšperk.
Kot je okoli 40 zbranim občankam in občanom uvodoma pojasnila županja občine Majšperk dr. Darinka Fa-kin, gre za nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema od Majšperka proti Lešju v dolžini okoli 2,5 km v smeri proti zahodu oziroma proti Poljčanam. Celotna vrednost omenjenega projekta je ocenjena na okoli 700.000 evrov, z njim pa kandidirajo na razpisih za pridobitev državnih sredstev, v okviru regionalnih razvojnih pobud pa tudi za sredstva iz Evropske unije. Iz obeh omenjenih virov pričakujejo več kot polovico potrebnega denarja, to je okoli 400.000 evrov, preostalih 37 odstotkov bodo morali za-
gotoviti iz občinskega proračuna, nekaj pa bodo morali prispevati tudi krajani oziroma uporabniki fekalne kanalizacije, saj bodo v skladu s sklepom občinskega sveta za priključek na kanalizacijo morali plačati enoten prispevek 1.000 evrov; občina bo omogočila plačilo na več obrokov. Projekt za izgradnjo kanalizacije na območju občine Majšperk je bil izdelan že leta 2003, vmes pa je prišlo do nekaterih sprememb zakonodaje, po kateri je treba med drugim pridobiti služnostno pravico lastnikov zemljišč in jo overiti pri notarju.
Nekatere podrobnosti in predvidene spremembe pro-
jekta kanalizacije za naselje Majšperk-Lešje je zbranim krajanom predstavil njegov avtor, projektant Vladimir Korbar iz ptujskega podjetja za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve TMD Invest. Pri tem je poudaril, da gre za sistem, ki bo zajemal le fekalno kanalizacijo gospodinjstev in sanitarij, vanj pa se ne sme odtekati meteorna voda ali celo živalska gnojnica in hlevski odpadki, saj v nasprotnem primeru čistilna naprava ne bi delovala, kot bi morala. Celoten projekt fekalne kanalizacije je zasnovan in načrtovan po gravitacijskem principu, kar pomeni, da bo pri gradnji upoštevan naravni padec
Foto: M. Ozmec
Projektant Vladimir Korbar je načrte projekta fekalne kanalizacije za naselje Majšperk-Lešje razgrnil pred krajane, ki so si z zanimanjem ogledali vse podrobnosti.
Foto: M .Ozmec
Pogled na osrednji del naselja Majšperk, kjer je fekalna kanalizacija že zgrajena, letos pa naj bi nadaljevali gradnjo v naselju Lešje.
vode. Ker pa so upoštevali pripombe krajanov oziroma lastnikov zemljišč, so, da bi se izognili večjim posegom na kmetijskih zemljiščih, vnesli nekaj sprememb, tako da bodo kanalizacijo gradili le tik ob cesti; to pa bo zaradi upoštevanja gravitacijskega principa narekovalo vmesno izgradnjo enega črpališča. Predvidevajo, da to celotnega projekta ne bo bistveno podražilo, saj gradnja črpališč ni več tako draga kot pred leti, poleg tega pa bodo na drugi strani prihranili nekaj gradbenega materiala oziroma kanalizacijskih vodov.
Krajani so si lahko na projektu fekalne kanalizacije sami ogledali načrtovane podrobnosti in smer predvidene izgradnje sistema prek njihovih zemljišč in mimo njihovih hiš oziroma drugih objektov. Med ogledom situacije so projektantu sproti zastavljali številna vprašanja in pripombe, ki si jih je ta sproti beležil. Eden pomembnih predlogov kmetovalca in lastnika kmetijskih zemljišč je bil tudi, da bi zaradi predvidenih melioracij na kmetijskih zemljiščih globino jarkov še nekoliko povečali oziroma jih poglobili. Sicer pa smo med
drugim slišali, da je vsem, ki jih zanimajo podrobnosti projekta in bi si ga želeli še natančneje ogledati, ta na voljo v prostorih občine Maj-šperk, kjer bodo v naslednjih dneh sprejemali tudi vse morebitne pripombe in predloge. Po besedah projektanta in županje jih bodo v okviru danih in realnih možnosti v največji možni in dopustni meri upoštevali, kajti zavedajo se, da bodo načrtovano in razmeroma zahtevno investicijo lahko uspešno izpeljali le s sodelovanjem vseh prizadetih občanov.
M. Ozmec
Ptuj • Uspešno poslovanje Kmetijske zadruge v minulem letu
V načrtu nove naložbe
Minulo leto je ptujska kmetijska zadruga ponovno zaključila uspešno. „V vseh naših družbah, Zadrugi, Zadrugi - oskrbi, Štajerskem sadju in zelenjavi ter Oljarni Fram smo skupno dosegli 43 milijonov evrov prometa, kar je starih 10 milijard tolarjev," je na tradicionalnem srečanju upokojenih članov zadruge povedal direktor Marjan Janžekovič.
je ob podražitvi žit dogajalo, da je veliko kmetov ponudilo živino v odkup, pojavila se je višja ponudba od povpraševanja, posledica pa je bila seveda zniževanje oz. ohranitev odkupnih cen živine. Vendar se situacija že spreminja; pri govedu so cene že začele rasti, pri prašičereji pa se bo to začelo sčasoma. Rejci so zdaj
res v nezavidljivem položaju, ker so surovine drage, cene pa stojijo. Vendar je jasno, da prekomerne ponudbe živine na trgu dolgo ne bo več," meni Marjan Janžekovič, ki za tekoče leto ne predvideva več bistvenega povišanja prometa zadruge, pač pa utrjevanje njenega sedanjega položaja na trgu.
SM
Celoletni lanski promet za približno dve stari milijardi tolarjev presega bilanco iz leta 2006. Najuspešnejša družba znotraj skupine ptujske KZ je bila Zadruga s približno 25 milijoni evrov prometa.
„O dobičku zaenkrat ne morem podati nobene ocene, gotovo pa je naše poslovanje pozitivno," je še povedal Jan-žekovič ter napovedal nove naložbe v letošnjem letu in prihodnjem obdobju: „ Naša zadruga razpolaga z ogromno nepremičninami, ki zahtevajo vzdrževanje, obnove, tudi novogradnje. Letos sta v načrtu vsaj dve gradbišči: eno v Dornavi, kjer se dela že
izvajajo, drugo pa bo najverjetneje v Majšperku. Naša politika je takšna, da vsako leto uredimo del naših objektov, in dokler poslujemo pozitivno, nam je takšno vlaganje tudi cilj."
Glede sprememb na živilskem in kmetijskem trgu pa je povedal: „Zadnje tržne turbulence so postavile primarno proizvodnjo končno v vlogo pomembnejšega igralca. V zadrugi sicer nismo zagovorniki ekstremnih odklonov, vendar se je to zdaj pač zgodilo. Kmetijska dejavnost s pridelki ter hrana vse do zdaj praktično nista imeli nobene cene. Dogajali so se že pravi absurdi, ko je bilo eno
pivo vredno enako kot kilogram mesa. Tako res ni moglo iti v nedogled. Če se spomnimo cen žitaric iz prejšnjih let in kaj so delali mlinarji s pridelovalci ... Že več let sem član pogajalskih skupin in stanje za kmete, proizvajalce žit, je bilo v preteklosti res že nevzdržno. Nikoli nismo mogli doseči ničesar. Zdaj se je situacija obrnila, na boljše za kmeta. Je pa res, da se je s tem sprožil plaz podražitev. Nenormalno so se podražila tudi gnojila, ki jih zmanjkuje tudi na evropskem, ne le na našem trgu. Gnojil ni, dobesedno. Dobro, da imamo mi dolgoletnega partnerja in nimamo težav z dobavo.
Za naše člane imamo dovolj gnojil, smo pa morali omejiti prodajo zlasti v naših poslovalnicah ob meji, saj je bil strašen naval kmetov, predvsem iz Avstrije. Sicer pa naš letni posel z gnojili znaša prodajo okoli 30.000 ton gnojil. To ni zanemarljiva številka in je pomemben dejavnik našega poslovanja."
Medtem ko se je situacija že obrnila bolj v prid pridelovalcem žit, pa so po drugi strani živinorejci še vedno bolj kot ne v veliki krizi: „Na tem trgu zamik podražitve še traja. Cene v maloprodaji se sicer dvigajo, tudi surovine, ne pa še odkupna cena mesa. To je delno posledica tega, ker se
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Naša zadruga razpolaga z ogromno nepremičninami, ki zahtevajo vzdrževanje, obnove, tudi novogradnje. Letos sta v načrtu vsaj dve gradbišči - eno v Dornavi, kjer se dela že izvajajo, drugo pa bo najverjetneje v Majšperku."
Foto: SM
Ptuj • Arih odgovoril na očitke nekaterih ormoških politikov
Bo del ormoških politikov krojil usodo ptujskega muzeja?
Ponovoletno srečanje, ki so ga pripravili v Pokrajinskem muzeju Ptuj, je potekalo v znamenju pojasnjevanja okoliščin, povezanih z dogajanjem med Pokrajinskim muzejem Ptuj in Muzejem Ormož. Kot je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Aleš Arih, je ključni problem v tem, da je muzej postal poligon za merjenje politične moči.
Novinarska konferenca, ki jo je v začetku tedna sklical Arih, se je pričela s predstavitvijo izpeljanih projektov v minulem letu, postregli pa so tudi s podatki o obiskanosti muzeja. Kot je pojasnil Arih, so v minulem letu izpeljali vse zastavljene projekte, pomemben pokazatelj uspešnosti delovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj pa je tudi obisk, ki z leti bistveno narašča. Skupaj so v letu 2007 zabeležili 79.274 obiskovalcev, od tega kar 18.381 tujcev. V primerjavi z letom 2000, ko je ptujski muzej skupaj obiskalo 58.991 ljudi, je ta številka bistveno narasla.
Po besedah profesorja Martina Šteinerja, zadolženega za odnose z javnostjo v Pokrajinskem muzeju Ptuj, je struktura obiskovalcev izredno pestra. Dve tretjini obiskovalcev prihajata iz Avstrije, Italije in Nemčije, precejšen pa je tudi delež obiskovalec iz Amerike. „Vstop Slovenije v Evropsko unijo je prinesel tudi povečanje števila obiskovalcev," je pojasnil Šteiner.
Ob tej priložnosti so predstavili nekatere projekte, ki jih bodo izpeljali v letošnjem letu. Med pomembnejšimi so projekt Tomaža Plavca »Konjušnica«, razstava Gospodje Ptujski, Rimski dnevi na Ptuju in Grajska vinska klet.
Arih: »Slutil sem, da bo nekaj narobe!«
Po kratkem uvodnem delu, v katerem sta Arih in Šteiner predstavila podatke o delovanju Pokrajinskega muzeja Ptuj v minulem letu in napovedala dogodke, ki se jim nameravajo posvetiti v letošnjem letu, je sledila tema, ki je trenutno jabolko spora ptujske in ormoške politične scene: morebitni združitvi ptujskega in ormoškega muzeja.
Kot je pojasnil Arih, je muzej v zadnjem času postal prostor za merjenje politične moči, to pa vnaša v njegovo delovanje nemir in negotovost, ki jih ovirata pri delu. Pojasnil je, da so se po njegovem mnenju pojavile v medijih številne zavajajoče informacije, o katerih se je odločil javno spregovoriti in javnosti predstaviti svojo plat
medalje.
»Dezinformacije, ki so se pojavljale te dni v medijih, zavajajo ormoško in ptujsko javnost, pa tudi v slovenskem prostoru nam delajo negativno podobo, ki si je ne zaslužimo. Za to očitno nihče ne bo odgovarjal, mi pa se ne bomo spuščali v nikakršne kazenske pregone, saj nimamo časa za kaj takega,« je uvodoma dejal Arih. Pokrajinski muzej Ptuj ima status muzeja posebnega pomena, kar je razlog, da je v veliki meri financiran iz državnega proračuna. Njegova ustanoviteljica je Mestna občina Ptuj, soustanoviteljica pa Občina Ormož.
Do leta 2006 je območna enota Ormož funkcionirala v okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj. Po besedah Ariha so bili v svojem delovanju avtonomni. Program so predlagali takratnemu županu, Pokrajinski muzej Ptuj pa po trditvah Ariha nanj ni imel vpliva. »To, kar očitajo, da niso imeli vpliva na to enoto, seveda ni res. V našem svetu sta ves čas sedela dva člana, ki sta prihajala iz občine Ormož in sta tudi potrjevala plan dela, pa tudi končno finančno poročilo. V nobenem zapisniku v mojem mandatu ni bilo konkretnih pripomb na delo enote. Delo je potekalo normalno,«je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Dodal je še, da je slutil, da bi se stvari lahko zapletle, in se je iz razloga, da mu kdo ne bi očital, da enoto v Ormožu zapostavlja in da je drugotnega pomena, sam udeleževal vseh razen ene razstave, ki so jih imeli v tamkajšnjem muzeja. Pojasnil je tudi, da so razstave, ki jih je pripravljala enota v Ormožu, bile na željo takratnega župana na ogled le v avli občinske zgradbe. „Nismo imeli vpliva, da bi se nekatere stvari prenesle, da bi si jih ogledali še kje drugje," je dejal Arih. Sicer pa je bil odnos med ptujskim in ormoškim muzejem po Arihovih besedah vse do leta 2005 dober, takrat pa so se stvari zapletle.
Želja takratnega župana Vilija Trofenika je bila, da ormoški muzej ne deluje več kot enota ptujskega, in leta 2006 je dejansko bil ustanovljen Muzej Ormož. S tem se je financiranje ormoškega muzeja v celoti preneslo na občino. Ker niso dobili poob-
Dr. Aleš Arih je na novinarski konferenci odgovarjal na očitke, ki politikov pojavljali v medijih.
Foto: DB
so se s strani nekaterih ormoških
lastil Ministrstva za kulturo za opravljanje državne javne službe, je dejavnost Muzeja Ormož financirala zgolj občina Ormož. „Podeljevanje tega pooblastila ni v pristojnosti Pokrajinskega muzeja Ptuj, zato mi nismo imeli nič s tem in so očitki na ta račun nesmiselni," je dodal Arih.
Ormožu bodo arheološko gradivo vračali v obliki reverzov
Odgovoril je tudi na očitke, ki so se pojavljali v povezavi z vračanjem gradiva Muzeju Ormož. Kot je dejal, imajo v Muzeju Ormož 81 tisoč arheoloških enot, medtem ko pripada Pokrajinskemu muzeju Ptuj okrog milijon kosov različnega arheološkega materiala. »Bistveno pa je to, da je arheologija državna. Ves ta material je državni. Govoriti o tem, da Ptuj zadržuje arheološko premoženje, je nesmiselno. S tem gradivom razpolaga tisti, ki ga je vnesel v inventarno knjigo. Gradivo, ki je bilo skopano do leta 2006, ko je bil ustanovljen Muzej Ormož, po zakonodaji pripada v hrambo ptujskemu muzeju. Po letu 2006 pa novo izkopano gradivo lahko gre v ta muzej, vendar ni nujno. Ministrstvo izda odločbo, ker
mora muzej izpolnjevati nekatere pogoje za hranjenje arheološkega materiala,« je še povedal Arih in dodal, da je splošna muzejska praksa takšna, da se gradivo hrani tam, kjer je uvedeno v in-ventarno knjigo. Pojasnil je
še, da se veliko pomembnih primerkov, ki so bili najdeni na Ptuju, nahaja v muzejih v tujini ter da je to običajna muzejska praksa.
Sedanji župan občine Ormož Alojz Sok je po prepričanju Ariha takoj zatem,
»Obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj se je z vstopom v EU povečal«
ko je pričel voditi občino, izkazal zanimanje za dogajanje med ptujskim in ormoškim muzejem. Dodal je, da ga je Sok takoj po nastopu mandata povabil na sejo občinskega sveta, na kateri je skupaj z direktorico ormoške enote muzeja dobil možnost predstaviti delovanje obeh muzejev.
»Prepričan sem bil, da Ormož ne bo oviral ustanovitvenega akta. Potem pa se je začela zgodba, ki jo sedaj beremo v časopisih. Mi zdaj lahko samo čakamo, kaj bo. Z novim županom in direktorico ormoškega muzeja smo nekajkrat bili tudi pri ministru in smo mu dopovedovali, da bi zadevo radi rešili. Takrat je minister jasno in glasno povedal, da je eno pokrajinski muzej, ki je financiran iz državnih sredstev, drugo pa pač lokalni. In če je lokalni muzej nastal na željo lokalne skupnosti, ga morajo sami tudi finančno pokrivati. Res pa je, da je minister obljubil, da bo poskusil zagotoviti plače za tri delavce Muzeja Ormož,« je še pojasnil.
Je imela MO Ptuj rešitev na dlani?
Predlagane soustanoviteljice Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož so zraven Mestne občine Ptuj občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, medtem ko so ostale ptujske občine soustanovi-teljstvo prenesle na MO Ptuj. V primeru, če ena od treh ormoških občin, ki so zajete kot predlagane soustanoviteljice, ne pristopi, bo to pomenilo, da ustanovni akt ne bo veljaven. »Na potezi je politika, kajti stroka je pripravljena na sodelovanje. Med nami ni problemov,« je pojasnil Arih in dodal, da nima vpliva na bodoče dogajanje.
Politika v Ormožu je glede tega, ali naj Muzej Ormož tudi naprej deluje kot samostojni zavod ali je bolj smotrno sprejeti odlok o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in se tako ponovno združiti, deljena. Neenotnost in neodločnost vplivata tudi na prihodnost ptujskega muzeja. Po mnenju Ariha bi MO Ptuj lahko takrat, ko se je Ormož odločil za samostojni muzej, sprejela ustanovitveni akt in s tem zadevo zaključiti.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Ormož • V župnišču obnavljajo
Dela za nekaj let
V ormoškem župnišču se zares nekaj dogaja. Na vsakem koraku so delavci, ki hitijo po svojih opravilih. Ko pa vstopite v samo župnišče, pa človeka zgrabi obup, saj stoji sredi gradbišča, ki bo trajalo še najmanj pol leta. Sredi takšnih razmer v prvem nadstropju živi ormoški župnik Drago Avse-nak, ki je poleti že v tretje prišel službovat v Ormož.
Zametki ormoškega župniš-ča segajo v 13. stoletje, skozi stoletja so ga dograjevali in spreminjali, dokončno podobo pa je dobilo v 18. stoletju. Kot vse starejše hiše ima tudi ta težave z vlago. Bila je večkrat obnovljena, pa nikoli v celoti in pod strokovnim vodstvom. Tokrat so se odločili iti zadevi do dna, saj se Drago Avsenak drži priljubljenega reka župnika iz Senovega, da kdor nima denarja, kupi dobro, ker ga nima toliko, da bi kupoval dvakrat ... Hiša je zaščiten kulturni Hiša je spomeniško zaščitena in polna vlage. Drago Avsenak se je spomenik, zato so se v soglas-odločil, da župnišče temeljito obnovi.	ju s spomeniškim varstvom
Skorba • Gledališka skupina z novo uprizoritvijo
S komedijo odkrivajo skrivnosti gledališča
Častni povabljenec je nevsakdanja komedija, s katero se je 12. januarja na domačem odru dvorane v Skorbi premierno v novi gledališki sezoni predstavila gledališka skupina KD Skorba. Občinstvo je predstavo dobro sprejelo, ustvarjalci in režiserka pa so zadovoljni, da so domačine dodobra nasmejali.
Že triindvajseto leto zapored je mlada gledališka skupina KD Skorba pripravila novo uprizoritev. Letos se predstavlja z nekaj novimi igralci, ki so uspešno prestali premiero in naslednji dan ponovitev na domačem odru. Skupaj z režiserko Marijo Černila so se tudi letos odločili, da na oder postavijo komedijo, saj so prepričani, da si smeha in zabave ljudje na podeželju najbolj želijo. S predstavo Častni povabljenec so zadeli v polno.
Navdušena je tudi režiserka
Černilova, ki z gledališčniki v Skorbi dela zadnjih nekaj let. Res, da bi bilo potrebno še kaj izboljšati pravi, vendar je bila tudi na dan ponovitve zadovoljna in vesela. Černilova je povedala, da so vaje pričeli septembra lani, po nekaj zapletih, ko ni kazalo najbolje, pa se je sedaj vse najbolje izteklo. Pohvalila je celotno gledališko skupino, še posebej pa tiste, ki so letos prvič zbrali pogum in se preizkusili v ljubiteljskem igranju.
V predstavi Častni povabljenec so zaigrali: Emil Ogri-
Tako trenutno zgleda župnijska pisarna ...
Mlada gledališka skupina s predsednikom KD Ivanom Ogrincem je tudi letos delala z režiserko Marijo Černila.
zek, Tanja Furek, Patricija Kikl, Martin Kočar, Jani Pola-nec, Simona Hazimali, Špela Horvat, Mitja Furek, Drago Brumec, Marjan Zelenko, Ina Purg in Kaja Abraham. Ob režiserki Mariji Černila v za-kulisju predstave sodelujejo še Dolores Brodnjak kot še-petalka, Andrej Horvat skrbi za luči, tehnična dela ima v rokah Ivan Ogrinc, Dragica Kozel, Danilo Leljak in Mateja Ogrizek pa so sodelavci v predstavi.
TM
odločili za metodo rezanja zidov, vložili bodo materiale, ki ustrezajo času in standardom. Spodnja etaža obsega okrog 100 kvadratov. Poleg urejanja problema vlage želijo tudi vzpostaviti prostore v prvotno stanje.
Sredi takih razmer živi pater Drago Avsenak. Ja, malo pa je res treba potrpeti. Menil sem, da je pozimi lažje dobiti mojstre. Obnova župnišča je bila potrebna, da bodo prostori bolj zdravi, saj to ni le kulturni spomenik, ampak tudi življenjski prostor. Klet, ki doslej ni bila smiselno uporabljena, bo dobila novo namembnost. Delo smo začeli oktobra, končati pa nameravamo poleti, vse odvisno od finančnih sredstev. Predračuni so visoki, takšna obnova ni poceni, ampak ob udarniški pomoči dobrih ljudi bo šlo. Verniki radi pridejo kaj pomagat, so pa strokovna dela, ki jih ne morejo opraviti sami, to pa je potem stvar izbire ponudnikov in izvajalcev."
Sodoben pastoralni center
Druga faza načrtov ureditve ormoške cerkvene posesti je gradnja pastoralnega centra. Ob župnišču so prostori, ki jih uporabljajo za verouk, vendar predvsem večja učilnica za ta namen ni primerna. Nekoč je bil ta prostor svinjski hlev in zidovi so polni solitra. Prizidki k župnišču so nastajali postopoma, skozi čas je bilo veliko prenov, širitev, ki so med seboj povezane s stopnicami in so za otroke neprimerne oziroma nevarne. S preureditvijo bi radi združili različne nivoje, zadostili potrebam današnjega časa, uredili primerno velike sanitarije, da bi bil center dostopen tudi invalidom.
Župnijski pastoralni center je nekoliko živahnejši župnijski dom, ki si ga privoščijo nekoliko večje župnije, kjer so tudi potrebe večje. „V pastoralni center spadajo prostorne učilnice, prostori za skavte, pevce, ministrante, večnamenski prostor za predavanja, morda kak atrij za srečevanje upokojencev po maši," razmišlja Drago Avse-nak.
Arhitekt Beno Masten,
ki se ukvarja z vsemi načrti ormoške župnije, je izdelal
projektno nalogo z analizo prostorov na podlagi obiska več podobnih centrov. Ogledal si je različne, po velikosti primerljive centre po Sloveniji in v tujini in pripravil nekaj idej. Prostori naj bi obsegali okrog 550 kvadratnih metrov, želijo minimalno kvadraturo, ki pa bi še zadoščala za potrebe fare. Ureditev centra nameravajo začeti že letos, takoj ko bodo dobili vsa soglasja. Glavna dilema je le še, ali naj se lotijo obnove obstoječih prizidkov ali pa je s stroškovnega vidika bolj smotrna novogradnja. V prostorih bi bilo namreč potrebno sanirati vlago, v spodnjih nadstropjih pa je prisotna tudi plesen, ki se je pri manjših obnovah ni dalo rešiti. Vsekakor pa bodo na župnijski parceli podrli nekaj dotrajanih prostorov, kot so razne lesene drvarnice, ki v mesto ne sodijo in bi kazile končen videz.
Vrtec da, a še ne tako kmalu
V Ormožu je ena glavnih pogovornih tem tudi ta, da se bo gradil katoliški vrtec. Drago Avsenak ne zanika želje in namena po ureditvi vrtca, vendar poudarja, da je pot do njega še dolga. Že pred kakšnim desetletjem je sestra Zofija imela idejo za ureditev katoliškega vrtca, vendar v zgradbi stare lekarne, ki je do polovice v lasti križniških sester. Takrat je vse ostalo le pri ideji. Danes so že precej dlje, izdelana je projektna naloga, vendar bo najprej potrebno rešiti problem financiranja.
„Križniški red je imel v
Ormožu in drugod po Evropi bolnice, domove za upokojence, internate za študente raznih študijskih smeri, vzgojne ustanove, pa tudi plesne šole. Zato tudi vrtec ni daleč. Zaenkrat moramo počakati na soglasje križniškega reda, potem pa bi bilo mogoče začeti. Če bomo dobili soglasje reda, bi nov vrtec radi gradili med blokom v Skolibrovi ulici in potjo, ki vodi na pokopališče. Sprva načrtujemo dva ali tri oddelke, potem pa po potrebi," pojasnjuje načrte Drago Avsenak.
Drago Avsenak se je poleti ponovno vrnil v Ormož. Že dvakrat je služboval v Ormožu, najprej kot kaplan, nato kot nadomestni župnik, zato razmere dobro pozna. „Deka-nija je večja od vseh ostalih kjer sem bil - v Veliki Nedelji 17 let, v Središču ob Dravi 8 let. Nisem šel za duhovnika, ker bi zgrešil poklic in bi bil v resnici rajši zidar ali kaj podobnega, ampak ko vidim potrebe, oziroma kako olajšati tudi pastoralno delo v župniji, nimam miru, dokler se to ne uredi. Posebno še sedaj, ko je bilo mogoče dobiti kakšna sredstva iz denacionalizacije. Želim si, da pastorala ne bi trpela, čeprav je res, da ko so gradnje na višku, je treba malo potrpeti. To pa tudi hitro mine in potem sem spet srečen, če se ljudje tega napredka veselijo. Sodobno pastoralno delo potrebuje primerne pogoje, prostore, da lahko služi namenu, da bi si bili vedno boljši prijatelji z nekom, ki je nad nami, in med seboj. To pa je tudi smisel pastoralnega dela." Viki Klemenčič Ivanuša
Drago Avsenak in arhitekt Masten razmišljata, kako bi bilo najbolje urediti pastoralni center.
Foto: vki
Foto: TM
Foto: vki
Cirkulane • Zadnja seja v letu 2007
Ne odrekajo se predkupni pravici
Cirkulanski občinski svetniki so se tik pred prazniki konec lanskega leta sestali še zadnjič, trinajstič. Kaj posebno revolucionarnega se - po pričakovanjih - na seji ni dogajalo.
Tako so svetniki brez pripomb sprejeli proračun za leto 2008, ki „tehta", reci in piši, kar slabe 4,3 milijona evrov! Od tega bodo za naložbe namenili nekaj čez tri milijone evrov; seveda pa so pri tem všteta tudi že državna oz. evropska sredstva. Tik pred sejo je občina Cirkulane namreč dobila kar dva sklepa za sofinanciranje dveh projektov iz naslova regionalnih razvojnih programov. Že letos se bodo tako lotili modernizacije ceste Cirkulane-Mali Okič-Veliki Okič, kar bo skupno zahtevalo približno 650.000 evrov; od tega pa bodo dobili 338.015 evrov iz uspešne kandidature na RRP (po prvem sklepu). Za leto 2009 pa se jim obeta sofinanciranje širitve kanalizacijskega omrežja v višini 300.000 evrov iz državne blagajne, enkrat toliko pa bodo dodali še iz lastnega proračuna. Sicer pa, kot je povedal župan Janez Jurgec, bo v letu 2008 ob omenjeni cesti prioriteta nadaljevanje oz. dokončanje vrtca, za kar imajo prav tako rezervirana velika finančna sredstva.
Med drugim je občinski svet na seji potrdil še pravil-
nik o uporabi domače večnamenske dvorane, ki bo na voljo zastonj za vsa domača društva ter za humanitarne, dobrodelne in občinske prireditve, ostali pa bodo za uporabo morali plačati od 20 do 35 evrov na uro. Nekoliko se je zataknilo ob vprašanju, ali naj bo občina soustanoviteljica ali le pogodbena partnerica Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, in zaradi različnih mnenj prisotnih so se na koncu odločili, da medse na eno prihodnjih sej povabijo predstavnika knjižnice, da jim pojasni razlike, prednosti in slabosti enega ali drugega statusa občine.
Z „dolgim nosom" pa bo verjetno ostal domači podjetnik Stanko Dernikovič, ki je na občinsko vodstvo naslovil prošnjo, da želi odkupiti zemljišča, ki jih je doslej imel v najemu od Perutnine Ptuj, s prošnjo, da naj občina odstopi od predkupne pravice. Izkazalo pa se je, da sta omenjeni parceli v skupni velikosti dobrih 770 m2 za občino strateško pomembni, saj ima le preko njih možnost dostopa do svojih preostalih parcel. Posebne razprave okoli te prošnje tako niti ni
V letošnjem letu naj bi se v Cirkulanah lotili temeljite obnove „glavne" ceste skozi center občine proti Malemu in Velikemu Okiču, za kar so iz naslova RRP pridobili dobrih 338.000 evrov.
bilo; Mirko Letonja je bil zelo kratek, da glede na dejstvo, za kako strateško pomembno parceli gre, nima smisla posebej modrovati: „Če občina potrebuje ta zemljišča za dostop do svojih parcel, potem nimamo kaj razmišljati!" Njegovemu mnenju so se pridružili vsi ostali, brez izjeme.
Za nekaj bolj grenkih besed pa je na koncu seje poskrbel Ivan Hemetek, ki je župana spomnil, da država ni uredila vseh obmejnih cest zaradi uvedbe šengena, kot je bilo obljubljeno s strani delegacije, ki jo je vodil Zvonko Zinrajh. Tako je precej novo urezanih odsekov cest ostalo
Ptuj • ZRS Bistra pripravlja konferenco Sm@rt region
Mednarodni projekti
in regionalni razvoj
ZRS Bistra Ptuj bo 23. in 24. januarja v Grand Hotelu Primus na Ptuju organizirala zaključno konferenco projekta Sm@rt region z naslovom »Bistroumno mreženje za združeno Evropo«. Namen konference bo dvigniti zavest o pomenu mednarodnih programov k doseganju Evropskih strategij, zlasti Lizbonske strategije ter Gotenburškega protokola. Na dvodnevni mednarodni konferenci pričakujemo do 200 udeležencev iz 8 držav: Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Srbije.
neasfaltiranih, nekateri odseki pa naj bi bili pred zimo popolnoma neprevozni zaradi nedokončanega dela: „Gre za to, da smo mi državne predstavnike opozarjali na težavnost našega terena in tudi na nujnost, da se dela začno čimprej zaradi vremenskih razmer, sicer ne bodo pravočasno dokončana. Zdaj smo točno tam, kjer smo se bali, da bomo: Šengen je tu, ceste pa niso urejene! Poleg tega me zanima še nekaj: tisti naši občani, ki bodo pri dostopa-nju do domov imeli opravek z rampami; kako naj ravnajo v primeru, če bo požar in gasilski avto ne bo mogel mimo rampe ali pa če bo potreben rešilni avtomobil? Ali se bodo v takih trenutkih, ko je vsaka
sekunda dragocena, morali javljati na policijo za prestop rampe ali kako?!"
Županu vse povedani ni bilo ravno najbolj pogodu: „Kot veste, zaenkrat ramp še ni, prav zato, ker dela na cestah pač še niso končana. Na to mi ne moremo vplivati. So pa državna sredstva za nadaljevanje del zagotovljena in ni strahu, da se te ceste ne bodo uredile, kot je treba in kot je bilo povedano. Ampak, žal, je vreme preprečilo nadaljevanje del po planu; v teh razmerah asfalta nima smisla polagati, ker bi ga spomladi lahko že krpali." Tako Heme-tek kot Milan Žumbar sta na županovo razlago odkimava-la, češ da so opozarjali prav na vremenske razmere in nujnost, da bi se dela začela čimprej, ne pa šele jeseni, ker je potem jasno, da ne morejo biti pravočasno zaključena. Dokler župana nista ujezila in je debato na kratko zaključil: „V prvi vrsti mi s tem pravzaprav nimamo nič; to je državni projekt in naložba. V drugi vrsti pa, sami se dobro zavedate, kakšne so težave z ljudmi, ko je treba odkupiti oziroma odprodati zemljo za cesto. Pogajanja z nekaterimi trajajo v nedogled; koliko truda je bilo vloženega v pogovore z lastniki zemljišč, raje ne bi govoril tukaj, saj sami zelo dobro veste. In veste tudi, da je en odsek ceste odpadel ravno zato, ker lastnik ni bil pripravljen prodati nekaj zemlje za ureditev ceste. Torej je krivdo treba iskati tudi pri ljudeh, ne samo pri vremenu ali izvajalcih!"
SM
Prvi dan konference bo namenjen predstavitvi, kako lahko mednarodni razvojni projekti pospešujejo regionalni razvoj na področju inovativ-nosti in trajnostnega razvoja, predstavitvi aktualnih mednarodnih razpisov ter diskusiji o tem, kako uspešno pripraviti kvaliteten mednarodni projekt. Drugi dan konference pa bodo udeleženci lahko razvili svoje projektne ideje in poiskali primerne partnerje za vzpostavitev mednarodnega projektnega partnerstva. Konferenca bo tako po eni strani dvignila zavedanje o pomenu mednarodnih projektov za doseganje evropskih strategij, po drugi strani pa prispevala
k razvoju novih mednarodnih partnerstev projektov.
Projekt sm@rt region, katerega skupna vrednost znaša 1.080.000 €, je sofinanciran s strani programa Interreg III B CADSES ter združuje 14 partnerjev iz osmih držav. Koordinator projekta, ki temelji na potrebi po oblikovanju kompetentne mednarodne strukture, je ZRS Bistra Ptuj. Projekt pospešuje uravnotežen regionalni razvoj v osmih državah z razvojem in prijavo novih inovativnih projektov, pri tem pa črpa znanje »starih« članic EU ter ga prenaša na nove članice in kandidatke. Najpomembnejši inovativni element projekta
je model »menedžerja znanja in informacij«, ki je bil vzpostavljen v štirih državah: Sloveniji, Slovaški, Madžarski in Nemčiji in ki je glavni motor za pospeševanje mednarodnega sodelovanja s pomočjo razvoja konkretnih projektov. Do septembra 2007 je bilo v okviru projekta pripravljeno več kot 150 projektov, poleg tega pa so menedžerji znanja in inovacij svetovali več kot 330 organizacijam v različnih fazah priprave projektov. Poleg tega so menedžerji znanja in informacij v štirih državah vzpostavili aktivno mrežo 1500 organizacij ter se udeležili 50 delavnic in konferenc.
Projekt sm@rt region se po
30 mesecih zaključuje s konferenco, ki bo utrdila dosedanje delo menedžerjev znanja in informacij in pospešila vzpostavitev novih partnerstev in sodelovanja med osmimi državami srednje in vzhodne Evrope. Doseženi cilji v projektu in njegov uspešni zaključek pomeni tudi priznanje slovenskemu vodilnemu partnerju, ki s tem vstopa med organizacije, sposobne izvesti in koordinirati tako velik mednarodni projekt.
Več informacij o projektu sm@rt region, podroben program konference in prijavnica je na voljo na spletni strani www.bistra.si.
Martin Vičar
Brezplačna objava
Foto: SM
Podlehnik • Kmetija Vaupotič - Cestnik
Mihaelovo ledeno vino
„Prvo ledeno trgatev smo opravili leta 2004, potem ni bilo vremenskih pogojev in lani, tik pred božičnimi prazniki, nam je uspela še druga ledena trgatev," povesta gospodarja kmetije v podleh-niškem naselju Sedlašek Franc Vaupotič in Darinka Cestnik.
Pri decembrskih minus sedmih stopinjah Celzija so bili pogoji za pravo in priznano ledeno trgatev, potem ko je tudi pred dnevom trgatve že več dni pošteno zmrzova-lo, odlični. Na hudo strmem bregu, kjer stoji kmetija, pod njo pa se skoraj navpično spušča vinograd, se je tako 19. decembra zbral ducat trgačev, ki so imeli opraviti z nekaj več kot 600 trsi renskega rizlinga. „Obrali smo okrog 200 kilogramov grozdja, iz katerega je nastalo približno 55 litrov vrhunskega vina s priznanim nazivom ledenega vina," ponosno pove gospodar Vaupotič in dodaja, da so tudi konec novembra potrgali kakih tristo kilogramov grozdja, ki ga bodo predelali v prav tako vrhunsko vino pozne trgatve.
Delo v strmih haloških klancih, kakršni so značilni za ta konec Podlehnika, še zdaleč ni enostavno in človek res potrebuje ogromno energije, pa tudi ljubezni do vinogradništva in kmetovanja nasploh, da vzdrži. „Pri na vsi, cela družina živi od dela na kmetiji, noben od naju ni v službi," pravi Darinka. In prav vsi doma, tudi sin Mihael, srednješolec, po katerem je ledeno vino dobilo ime, saj ima v tem času rojstni dan, ter hči Patricija, še osnovno-šolka, znajo krepko poprijeti za vse.
„Sin obiskuje srednjo kmetijsko šolo in upava, da bo šel po najinih stopinjah. Hči pa je neverjetno navdušena nad delom, posebej ima rada delo v hlevu, pa tudi v kuhinji se obrne, da jo je veselje pogledati," pove Cestnikova.
Kmetija Vaupotič-Cestnik je za svoja vina doslej prejela že številna srebrna in zlata priznanja.
Dornava • 97 let Ljudmile Cajnko
Vse najboljše!
Člani društva upokojencev Dornava so minuli teden obiskali svojo sokrajanko Ljudmilo Cajnko ob njenem visokem jubileju, 97-rojstnem dnevu.
Zmrzujoče decembrsko jutro je bilo idealno za ledeno trgatev v vinogradu Franca Vaupotiča in Darinke Cestnik; ducat trgačev, med katerimi je bil tudi podlehniški župan Marko Maučič, je nabral približno 200 kg grozdja, iz katerega nastaja približno 55 litrov vrhunskega ledenega vina z imenom Mihaelovo ledeno vino.
Z vinogradništvom sta se gospodarja začela ukvarjati dobro desetletje nazaj, poleg tega je na kmetiji še nekaj glav živine, v zadnjem času pa se počasi veča tudi čreda drobnice: „V takih strminah nimaš kaj drugega kot saditi trto. Sama sva začela skoraj iz nič, lastnoročno sva izkrčila vinograd, nekaj malega sva ga vzela v najem in obnovila, tako da danes raste trta na 1,6 hektarja zemlje. Koliko dela je vloženega v vinograde na tako strmih pobočjih, vedo samo tisti, ki so to preizkusili. Glavni, da ne rečem edini prihodek nam je prodaja vina, ki ga sami pridelamo in skletari-mo, večino, kar 90 %, ga tudi sami ustekleničimo. Seveda ga je treba tudi prodati in kupce imamo zdaj že povsod po Sloveniji. Zato sem tudi veliko naokoli, saj naročeno
vino dostavljamo sami."
Zalog vina si, kot pojasnjuje Vaupotič, ne morejo privoščiti, saj bi jih to lahko finančno uničilo, pravi pa tudi, da se dobro in res kvalitetno vino še vedno lahko proda: „Ni pa lahko, še zdaleč ne, trudimo se vsi doma, vsak ve, kaj je njegovo delo."
V vinogradu gojijo več vrst grozdja (laški rizling, rumeni muškat, renski rizling, zeleni silvanec, modri pinot, žame-tovka, traminec, mešano rdeče, mešano belo in sovinjon), za kar vsako leto pridobijo tudi ustrezen certifikat Inštituta za kontrolo in certifi-kacijo, kmetijstvo in gozdarstvo. Večina vina, ki ga pridelajo in prodajo, je seveda redna trgatev, zato so toliko bolj ponosni na odlična vrhunska vina pozne trgatve, ki jih je količinsko veliko manj.
Za letošnje ledeno Mihaelovo vino predvidevajo, da ga bodo ustekleničili kakih 150 stekleničk.
Poleg dobrih vin, za katera se ponašajo s številnimi priznanji, pa se kmetija Va-upotič-Cestnik ponaša tudi z dobrimi domačimi sokovi; s svojimi izdelki pa je že več let tudi redna gostja Dobrot slovenskih kmetij, kjer so pridobili znak kakovosti.
Načrti in ambicije kmetije Vaupotič-Cestnik pa segajo dalje; ob hiši, do katere vodi asfaltirana cesta, bi želeli postaviti vinotoč in morda v prihodnosti še kaj več, a jim že nekaj let hudo in na prav neverjeten način nagaja zakonodaja. Toda to je že druga zgodba, o kateri bomo gotovo še slišali in pisali ...
SM
Milka, kot ji pravijo znanci, se za svoja leta odlično „drži", zelo je zgovorna in v njeni dobri volji, ki jo širi okrog sebe, niti približno ni zaznati, da si je naložila že toliko križev na svoja ramena.
Ljudmila Cajnko se je rodila pred 97 leti v Zagrebu. Kot predšolski otrok je prišla v Mezgovce ob Pesnici. Oče ji je padel v I. svetovni vojni, zato je mala Milka ostala na mamini domačiji pri babici. Tu si je ustvarila družino in z možem Martinom zgradila hišo na podarjeni parceli. Rodila je šest otrok. Kljub visokemu
jubileju in težki življenjski poti, polni odrekanj, je Milka še vedno polna pozitivne energije, živahna in srečna. Živi pri najmlajši hčerki Verici. „Ob našem obisku je z veseljem povedala, da je nič ne boli, le slabotna je od časa do časa. Zaželeli smo ji še zdravja in dobrega počutja med svojimi otroki, vnuki in pravnuki, ki se jih vedno razveseli, ko jo obiščejo. Tudi mi smo ji obljubili, da jo bomo obiskali ob naslednjem rojstnem dnevu," je povedala predsednica DU Dornava Marija Velikonja.
SM
Foto: arhiv DU Dornava
Dornava • Kmetijska zadruga gradi
Za boljšo ponudbo
Kmetijska zadruga Ptuj je decembra lani, potem ko je jeseni uspešno obnovila in odprla novo poslovalnico v Žetalah, začela novogradnjo in obnovitvena dela tudi v Dornavi. Po besedah direktorja KZ Marjana Janžekoviča bo nova poslovalnica z obnovljenim skladiščem odprta marca letos.
V centru Dornave nastaja nova trgovina KZ Ptuj, ki naj bi bila odprta marca.
„Sicer smo želeli začeti že prej kot decembra, toda priprava in pridobitev vseh dokumentov ter izbira najugodnejšega izvajalce zahteva čas. V Dornavi gre pravzaprav za celovito prenovo dosedanjega skladišča z novogradnjo trgovine ter ureditvijo okolice s parkiriščem. Od starega dela bo ostalo le zidovje obstoječega skladišča, ki ga bomo obnovili, vključno z zamenjavo ostrešja in celotne opreme. Trgovina bo zazidana na novo, sedanjo, premajhno, ki je dozidana k vaškemu domu, pa bomo po ureditvi nove podrli in na tem mestu uredili asfaltirano parkirišča za svoje stranke. Nov poslovni center bo po velikosti primeren za potrebe tega okolja, sicer pa je ta naša trgovina že doslej poslovala dobro," pojasnjuje Janžekovič.
Skupno naj bi KZ v Dornavi odprla 300 m2 pokritih prostorov, v katerih bo trgovina, skladišče in ostali pomožni prostori. Ponudba se bo nekoliko povečala, tudi z nekaterimi dovoljenimi prehrambenimi izdelki, sicer pa
je bistveni cilj novogradnje v povečanju trgovinskega prostora in s tem večja preglednost ponudbe.
Vrednost naložbe je ocenjena na približno 300.000 ev-rov: „V KZ smo se odločili, da pri tovrstnih naložbah upoštevamo maksimalno funkcionalnost objektov z značilno zunanjo podobo in barvno paleto, ki bo že sama po sebi govorila o „vsebini" objekta. Naše trgovine oz. centri bodo v bodoče grajeni po enotnem modelu, torej uvajamo neke vrste tipsko gradnjo s čim manjšimi stroški in čim večjo funkcionalnostjo."
V Dornavi se je sicer še pred dobrim letom in pol veliko govorilo o izgradnji večjega trgovskega centra s stanovanjskim delom, kjer naj bi ob večji Mercatorjevi trgovini svoje prostore imela tudi KZ. "Res, da smo se veliko pogovarjali o tem, obstajali so že idejni načrti, vendar je vse plane prekrižalo notranje prestrukturiranje Mercatorja in ukinitev družbe Mercator SVS. Mercator je torej prvi partner, ki je odstopil od tega
projekta, potem pa ni bilo več nobenega interesa oz. ne pravega partnerja. Za nas je v bistvu vseeno, ali bi šli v skupen projekt ali izvedemo samostojen projekt," je pojasnil Janžekovič.
Po končanju del v Dornavi se bodo v KZ lotili naslednjih predvidenih obnov in novogradenj: „Kje bomo začeli naslednjo naložbo, zdaj ne morem natančno napovedati, saj je želja in potreb ogromno, prioritete se bodo določale skupno. Gotovo je med prednostnimi naložbami Maj-šperk, kjer že dolgo nismo vložili nič, poleg tega imamo tam svoje prostore v najemu in nam je najemnina strošek. Vlaganja pa bodo gotovo sledila še v Dvorjanah, Dupleku, Koreni, Gorišnici, Markovcih, tudi Podlehniku, kjer upam, da bomo v kratkem uspešno rešili sedanji „status quo". Dejstvo je, da smo lastniki doma, vendar je stavba že popolnoma dotrajana, zato o obnovi ne razmišljamo, pač pa o idejnih projektih za novogradnjo."
SM
Foto: SM
Foto: SM
Velika Nedelja • Uspešni na razpisih
Brezplačen brezzicni internet
V OŠ Velika Nedelja se že leta intenzivno ukvarjajo z vsemi novostmi na področju računalništva. Pred kratkim so bili uspešni na razpisih dveh ministrstev, ki sta za posodobitev e-šole in pokritje Velike Nedelje z brezplačnim brezžičnim internetom prispevali preko 21.500 evrov.
E-šola v Veliki Nedelji je bila odprta decembra 2002 v stavbi nasproti domače osnovne šole. Za mladino, pa tudi starejše krajane je bil to pomemben korak pri računalniškem opismenjevanju in spoznavanju z moderno informacij sko-komunikacij-sko tehnologijo. Ves čas delovanja je zaposlenim OŠ Velika Nedelja uspevalo, da so e-šolo vzdrževali na primernem nivoju. V zadnjih dveh letih pa so se začele pojavljati težave zaradi dotrajanosti opreme. Zato so se v minulem letu prijavili na razpis Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in bili uspešni. So ena izmed sedmih šol v Sloveniji, ki ji je na tem razpisu uspelo pridobiti sredstva (10.000 evrov).
V prvem delu programa so pristopili k posodabljanju obstoječe e-šole z računalniško opremo. V okviru omenjenega projekta e-šole so dopolnili šolo še s tremi računalniki, iz drugih virov pa so pridobili sredstva še za 11 računalnikov. Tako je v e-šoli trenutno na voljo 14 novih računalnikov. Za posodobitev strojne opreme in namestitev programske opreme so porabili 4.021 evrov, 5.978 pa za pokrivanje mentorja e-šole, ki je v šoli prisoten pet dni v tednu. Od septembra 2004 to delo opravlja Natalija Nikolic, ki nadzira dogajanje v e-šoli in pomaga, če je potrebno. „Mladi se zelo dobro znajdejo, starejši pa včasih potrebujejo pomoč. Največ obiska je med tednom, med 14. in 16. uro. Uporaba je brezplačna, kakor tudi tiskanje do 10 strani in skeniranje," je povedala Natalija Nikolic.
E-šola deluje na 70 kvadratnih metrih obnovljenih površin, za uporabnike pa je odprta od ponedeljka do sobote. Pretežni del obiskovalcev so mlajši, predvsem osnovno-in srednješolci ter študenti. Starejši občani so e-šolo obis-
Stanko Zamuda, organizator računalniških dejavnosti na šoli, ima vedno dovolj dela.
Natalija Nikolic svetuje obiskovalcem v e-šoli in skrbi, da se držijo dogovorjenih pravil.
kovali zlasti zaradi uporabe interneta. Materialne stroške za delovanje šole in za mentorja zagotavlja občina.
E-šola vsa leta delovanja omogoča krajanom različne oblike izobraževanja in dostop do interneta. Kot je povedal Boris Skok, ravnatelj OŠ Velika Nedelja, želijo v čim večji meri v program dela vključiti različne ciljne skupine. Trenutno se dogovarjajo z obrtno zbornico, s katero bodo sodelovali pri usposabljanju članov za potrebe e-poslovanja. Vzpostavili so tudi stike s kmetijsko
svetovalno službo, da bodo skupaj pripravili spletno stran za potrebe kmetov. Načrtujejo tudi povezovanje s šolo s prilagojenim programom, ki bo učence pripeljala v e-šolo, kjer bodo ob pomoči mentorja pridobivali osnove računalniškega opismenjevanja. V okviru e-šole pripravljajo tudi projekt Naš kraj, da bodo predstavili vse dejavnost krajevne skupnosti na spletu. Dalj časa že uspešno sodelujejo z različnimi institucijami, še posebej uspešno pa je bilo sodelovanje z LU Ormož, s katero so lani
Markovci • Tradicionalni Štefanov koncert
Zadoneli božični zvonovi
V cerkvi sv. Marka v Markovcih je Kulturno-umetniško društvo (KUD) Markovski zvon konec minulega leta pripravilo tradicionalni božično-novoletni koncert.
Koncert je pritegnil številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička zapolnilo farno cerkev svetega Marka in z veseljem prisluhnilo ubranemu petju markovskih pevcev. Na koncertu, ki ga tradicionalno pripravljajo na štefanovo, so tokrat poleg domačih skupin - komornega zbora kOr, cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, cerkvenega otroškega pevskega zbora Zvonček - kot gostje zapeli pevci Komornega moškega zbora Ptuj.
Sicer pa KUD Markovski
Na koncertu je zapel tudi otroški pevski zbor Zvonček.
uspešno zaključili projekt Računalniško opismenjevanje brezposelnih oseb, kjer so bili udeleženi kot partner. Večina dejavnosti se je odvijala na e-šoli, vključenih pa je bilo 571 oseb, od katerih je 467 izobraževanje zaključilo.
Da bi obiskovalcem v e-šoli in prebivalcem Velike Nedelje ponudili čim več, so se s projektom Zagotovitev dostopa do svetovnega spleta na podeželju prijavili tudi na razpis Ministrstva za gospodarstvo za postavitev ali nadgradnjo e-točk z brezžičnim dostopom. Bili so uspešni in pridobili so 11.560 evrov, s katerimi so uredili dostopna vozlišča v polmeru 300-500 metrov, kar omogoča pristop do interneta bližnjim prebivalcem.
Brez Stanka Zamude, ki je organizator informacijskih dejavnosti na šoli, si takšnih reči ne da predstavljati, saj skrbi za opremo, ki je je zares veliko - šola ima s podružnico čez 100 računalnikov, in za delovanje omrežja. Poleg tega skrbi tudi za izobraževanje učiteljev in učencev, za krožke in e-točko. S ponosom pokaže vse, kar jim je z leti uspelo nabaviti, med drugim lasten internetni strežnik in podatkovni strežnik v e-šoli, ki skrbi za nadzor dela v šoli in skrbi preko strežnika za brezžični internet, ki je po novem možen po vsej Veliki Nedelji. „Po naših meritvah je možno brezžično dostopati do interneta do 500 metrov, z dodatnimi antenami pa do 2 kilometra. Kdor želi, se še lahko priključi in ima inter-netni priključek zastonj. Zaenkrat število ni omejeno, ker je le še 25 uporabnikov in linija to še dobro prenese. Se pa že pogovarjamo o večji hitrosti. Na spletni strani šole so objavljeni pogoji in obrazci, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev uporabniškega imena in gesla." Viki Klemenčič Ivanuša
zvon deluje dobro desetletje in je eno izmed aktivnejših kulturnih društev v mar-kovski občini, saj združuje pevce vseh generacij. Najmlajši prepevajo v otroškem cerkvenem pevskem zboru Zvonček, ki ga vodi Alenka Rožanc. Vokalna skupina KOR je že prerasla v komorni zbor in po nekajletni odsotnosti je zborovodsko mesto ponovno prevzel domačin Daniel Tement. Najštevilčnejši zbor v okviru društva je cerkveni pevski zbor sv. Marko, ki deluje pod taktirko zborovodkinje Polone Strelec Čuš. Jutranja zarja pa je ime skupine starejših pevcev, ki običajno prepevajo pri jutranji cerkvenih bogoslužjih ali na pogrebnih slovesnostih. V okviru društva pa se priložnostno sestaja tudi fantovska skupina Šarki.
MZ
Tednikova knjigarnica
Folke Tegetthoff tudi v slovenščini
TISOČ OGLEDAL
Izbor najlepših pravljic
m
P* , a
r ii

Spominjam se imenitnega pripovedovalskega večera v domačem teatru - takrat še starem in zguljenem, a tako prijetnem, da se mi ob misli na rdečine in pro-zornine v novem kar povesijo ustni kotički - nekoč, v gledališču torej, kjer sem se slučajno znašla med dijaki ekonomske šole, sem prvič slišala pripovedovalca Te-getthoffa. Kako sem bila hvaležna profesorici Marjani Rajh, ki je v tistih davnih časih organizirala gostovanje svetovno znanega pripovedovalca, pravljičarja Tegetthoffa iz Avstrije! Kako sem bila očarana nad preprostim mladeničem v črnem, s svetlečimi svetlimi lasmi, ki seje enostavno postavil na sredo odra ptujskega gledališča, sam, samcat, brez vsake scenske opore, brez enega samega rekvizita. Če me spomin ne vara ( kar me vedno pogosteje), ni bilo mikrofona - gledališče pa polno navihanega dijaštva. Ampak bila je zbranost in tišina v najstniški publiki, kije domala z odprtimi usti uro in več poslušala - si mislite - pravljice!
Čarovnijo pripovedovanja sem po zaslugi iste profesorice in šole doživela še v prestolnici avstrijske Štajerske, kjer Folke Tegetthoff organizira največji evropski festival pravljičarjev. Noro! V velikanskem gledališču (sedela sem na balkonu, visoko, visoko nad odrom in stran od njega) so se mladi in stari, dame v dolgih oblekah in gospodične z uhani na vseh mogočih in nemogočih mestih, možakarji v svečanih temnih oblekah in mulci po skejtersko naštimani za štiri ure prilepili na sedala ali pa obstali na razprodanih stojiščih in poslušali pripovedovalce pravljic!
Bilo je nekoč in od takrat je preteklo veliko vode in besed, pripovedovanje pravljic pa se je razmahnilo in privablja vedno več publike... Kot je vedno več pravljičnih knjig tudi za odrasle.
Folke Tegetthoff, mednarodno priznani pravljičar avstrijskega rodu, se je pravljicam posvetil pripovedo-valsko in pisno. Izdal je 33 knjig, ki so skupaj izšle v zavidljivi nakladi 1,4 milijona izvodov. Tisoč ogledal je naslovljen izbor njegovih najlepših pravljic, ki jih je konec minulega leta v prevodu Neže Božič izdala Mohorjeva založba (Celovec, Ljubljana, Dunaj) z urednico Zoro A. Jurič.
Zbirka pravljic Tisoč ogledal (137 str.) je žlahtna knjižna izdaja; ker je prvi prevod, ker je odlično ilustrirana in opremljena, ker ima pretanjeno spremno besedo urednice z naslovom Pogled v pravljico (str. 135 do 137). Pravljična zbirkaje zelo premišljeno sestavljena in šteje pet različno obsežnih sklopov: Prve ne pozabiš nikoli, Ljubezenske pravljice, Pravljice o zeliščih, Bog je povsod doma, Pravljice za Evropo. V času, ko je toliko govora o medkulturnem dialogu, so Tegetthoffo-ve izbrane pravljice zelo primerno branje - enostavno in mikavno, blagozvočno, pa vendar vseobsegajoče, polno lepote in kulturnega zavedanja z razgledom po naravi narave, naravi in nraveh človeka, po krščanski, islamski, judovski, budistični in hinduistični veri, s predpravljico za Evropo in s pravljicami, ki jih je avtor posvetil novim članicam EU: Piranski angel (Slovenija), Zgodba o Zmajevi skali (Avstrija), Čarovnija violine (Madžarska), Čudovita reč (Luksemburg), Pravljice iz beline (Finska), Manolis (Grčija), Pravljica o prijateljstvu (Portugalska).
Nekatere pravljice iz Tisoč ogledal vsebujejo ljudske motive, nekatere so povsem avtorske, vsem pa je skupna pripovedovalska čarobnost in avtorski šarm, k čemur je v pričujoči izdaji veliko prispevala ilustratorka Mojca Sekulič Fo.
In še uganka iz Tisoč ogledal:
Kaj greje brez ognja in sonca?
Kaj celo mrak pobarva v pisane barve?
Kaj izbriše čas in prostor?
In odgovor:
Toplina in modrost pravljic! Moč fantazije, porojene iz zgodb!
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: vki
Gorišnica • Poslovili smo se od gospodinje Dominkove domačije
Angela Arnuš - globoka, topla človeškost
Težko bom zapisal nekaj jecljavih besed ob izgubi Angele Arnuš, rojene Dominko, iz Gorišni-ce, ki je preminila 30. decembra 2007. Prižigam ji sveče, a živečim podarjam goreče besede o njej. Naj prikličejo preprostim in poštenim kmečkim ljudem pred oči in v zavest tiste temelje naših babic in dedov, na katerih je zgrajena današnja, sodobna duševna stavba tega našega slovenskega človeka s Ptujskega polja. In podobnih polj je v naši mali deželi še mnogo.
Njena pot je bila pot delavnega, garaškega, v različnih režimih vztrajajočega »malega človeka« iz kmečke družine, ki že stoletja nevidno nosi na svojih ramenih vso težo poskusov, sprememb, davkov in ošabnost oblasti, in se kljubovaje prilagaja s svojim kmečkim značajem, pridobljenim v dolgih dobah, ob ljubezni do zemlje - vsemu nerazumnemu, (vele)mest-nemu, kjer je oblast, ki vedno znova piše zakone. Prehodila je pot, ujeta v usojenost tega našega ravninskega, panonskega, slovenjegoriškega, haloškega vztrajneža. Tega, ki naj danes postane široko-grudni Evropejec in sprejme v svoj mali svet in obdari z delom vse te velike svetove. Obdari tako, da bo tudi zanj malo ostalo.
Angela Arnuš je bila zame vsako leto »Slovenka leta«. Obiskoval sem jo kot svojo drugo, nadomestno babico in odkrival v njej zasnutke mnogih darov. Znala je pripovedovati pravljice in zgodbe. Iz nje so vrele davne narečne besede, ki sta jih v mojo dušo že vžgala oče in mati. Njen jezik je bil klen, živ in lep, kakršnega danes le redko slišim po radiu in televiziji. Spomin ji je segal daleč v otroštvo. Iz svoje in iz zakladnice ljudskih pripovedi je jemala tudi pozneje, ko so prihajali mnogi avtobusi šolskih otrok, da bi zvedeli »kako so nekoč živeli naši predniki.« To delo danes nadaljuje v Gorišnici mlajša generacija požrtvovalnih vodnic. Pripovedi je barvala z radoživim humorjem. Vzpodbujal sem jo, naj zapiše zgodbe v zvezek, da bi jih nekoč z njenimi risbami natisnili v knjigi, za rodove, ki prihajajo, da se zavedo svojih korenin. In te zgodbe zdaj čakajo.
Kako imenitna slaščičarka je bila! Za sovaščane je izdelovala slastne torte za gostije. Njena tiha strast pa je bilo risanje domačije njenih staršev. Napisala je celo humori-stično igro za gledališki oder z naslovom Koline. Življenje z možem, čevljarjem Antonom, se ji je prelomilo, ko je v čudnih, nepojasnjenih okoliščinah umrl pri služenju v Jugoslovanski ljudski armadi njen dvajsetletni sin Darko.
Skrbi in delo so jo upo-gnile, vendar je kljubovala in delala ob ljubezni do ljudi in živali še mnogo let. Domačini Gorišnice so se domislili, da bi postala njena rojstna hiša, več kot tristo let stara s slamo krita koča, spomenik in etnografski muzej. Možje so zgrabili za delo, pripeljali les, zamenjali trame, ohišje in slamnato kritino, pomagali so jim učenci gorišniške osnovne šole, ki so oživljali in začasno hranili starodavne predmete, glinasto posodo, opremo iz črne kuhinje in druge predmete. Zdaj so se vključili etnologi, in spomeniško varstvo iz Maribora je poslalo »na teren« strokovnjakinjo, ki je zasnovala obnovo Dominkove domačije. Za svojo zasnovo obnove je dobila republiško, Sovretovo nagrado, domačinom pa je ostal ponos.
Dominkova domačija je postala v dvaindvajsetih letih, odkar sem jo, poleg Angele Arnuš, neštetokrat fotografiral, zame navdih, poezija, simbol rodov, ki govori o moči, vztrajnosti, ponosu in kljubovanju našega ravninskega človeka. Priča o njegovih radostih in skrbeh, o tem, kako se je oblačil, hranil, družil in po svoje vključeval v veliki svet. O času, ko je imela vsaka slovenska pokrajina ali



»■oM SJb»
«are w^ÖiÄ

•'•V
V »?
■ft.


•V. -
' ■ if ...
Foto: Silva Brodnjak
Angela Arnuš in avtor knjige UGANKE VASCANKE Ivan Cimerman, oktobra 2001, pred Dominkovo domačijo
Foto: Ivan Cimerman
Dominkova domačija ob krušnem žitu v prvobitni obliki, pred prenovo. Iz knjige UGANKE VAŠČANKE, stran 80.
več vasi svoje tipično slovensko narečje, tudi Ptujsko in Dravsko polje. Zajema dobe, ko so se v sosednjih Slovenskih goricah rodili Slovencem mnogi duhovni velikani, nosilci slovenske narodne zavesti in lepega jezika, kot so bili pesnik Edvard Kocbek, jezikoslovec France Miklošič, psiholog Anton Trstenjak, genij tehnike, izumitelj Janez Puh in drugi. Sami samonikli, samorasli, trdni možje. Zrasli na trdi ilovici in vinorodnem laporju so se morali največkrat pehati za lučjo sveta iz kočarske revščine. Zapuščali so rodno grudo, pridobivali široka znanja ter se dokazovali v tujini, saj doma niso dojeli in ne spoštovali njihovih talentov in veličine. Do-minkova domačija je priča o poštenju in skromnosti, ki v današnjem svetu vele-kapitala in delnic deluje kot pravljica.Vendar je to resnična pravljica, zrasla iz žuljev in trdega dela.
Iz teh korenin je rasla Angela Arnuš, na videz šibka, neznatna ženica, ki sem jo vzljubil kot svojo drugo babico. Postala je glavna junakinja in nastopa na mnogih posnetkih v moji knjigi ugank z naslovom Uganke vaščanke.
Med 170 fotografijami vasi
in etnoloških motivov, ki sem jih posnel ob uredniškem delu za izseljensko revijo Rodna gruda po vsej Sloveniji in namenil šolarjem, mi je najljubša uganka, ki prikazuje Dominkovo domačijo ob zrelem krušnem žitu in se, Angeli v spomin, glasi: Zlate glavfce kruh podarile, slamne nožfce kočo pokrile.
Žito
Dominkova domačija naj postane simboličen kraj obiskov v tej kapitalno in jezikovno brezmejni »globalno« združeni Evropi. Hkrati pa opomin prihajajoči generaciji, da se ne zgubimo v morju navad, običajev, vplivov in potrošniške mrzlice, naglice, hlastanja in grabeža v kleščah Kapitala. Zlasti pa - da ne
izgubimo svojega slovenskega jezika, naše največje dragocenosti!
Življenje preminule Angele z njeno zibelko v Dominkovi domačiji ni starodavna pravljična idilika babic in dedov, ni zgodovina, je spomenik skromnosti, delu in poštenju - vrednotam, ki jih ohranja večina Slovencev tudi da-
nes.
Ivan Cimerman
Svet je majhen
Čigavo letalo, čigav radar?
Politični analitiki in strokovnjaki mednarodnih odnosov se morajo ukvarjati tudi z vsakdanjim težavami oziroma s tako imenovanimi tekočimi posli, če želijo resnično razumeti nekatere geopolitične strategije.
Države so kot egoistične osebe, ki skušajo zadovoljiti svoje želje. Vsaka prestolnica iskorišča suverenost za to, da lahko čim učinkoviteje doseže cilje državnega interesa, to pa je pojem, za katerim se skrivajo najrazlicčejši scenarji.
V zahodnem svetu so temeljni interesi mir, gospodarska rast ter blaginja državljanov. Vsi trije pojmi so med seboj tesno povezani in sprožijo po svetu politično tekmovanje, s katerim se pridobi ravnovesje moči mednarodnih igralcev, igrajo se velike gospodarske »vojne« ter pridobivajo novi zavezniki.
Vlade so najvišja instanca, ki predstavlja državo in njene ekonomske interese. Ponavadi, ko se vladne delegacije odločijo za uradna potovanja, so tudi že v naprej jasno določeni gospodarski cilji, ki so na dnevnem redu. Na primer v trenutku, ko so ameriški industrijski velikani v težavah na tujih trgih, Združene države pošljejo vladnega predstavnika, če ne samega predsednika republike, zato da reši situacijo, kot se je na primer že velikokrat zgodilo v prid letalskega proizvajalca Boeinga, ki ponavadi globalno tekmuje s francosko-nemškim koncernom Airbus.
Tako v malem pozorni analitik lahko ugotovi, da se zadnje leto tudi na naših tleh igra nezanemarljivo pomembna igra med dvema evropskima silama, kot sta Italija in Francija. V tipičnem starorimskem stilu »do ut des« (dam zato, da dobim) sta se Rim in Pariz angažirala v komercialnem soočenju, ki lahko oblikuje naše gospodarstvo, istočasno pa našo zunanjo politiko.
Od Berlusconjeve vlade naprej skuša Italija zgraditi poseben strateški odnos s Slovenijo, ki bi lahko pripeljal do tesnejšega sodelovanja na Balkanskem polotoku ter večjega pomena Ljubljane v Bruslju tako na sedežu Evropske unije kot Nata. Po šestnajstih letih hladnih odnosov so se v zadnjih mescih vrstili obiski najvišjih predstavnikov italijanske države. V naši prestolnici so gostovali predsednik vlade, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve, minister za notranje zadeve ter predsednik republike; s strani Rima smo pridobili veliko za našo tamkajšnjo manjšino. Istočasno, skoraj kot odgovor, pa so Francozi sprejeli našega premiera in poslali k nam ministra Kouchnera. Uradno se je vse to dogajalo zaradi priprav in posvetovanja o predsedovanju Evropski uniji. Po resnici povedana pa za vsakim obiskom ali sprejemom stoji število različnih ekonomskih interesov, med katere lahko štejemo tudi naslednje nujno potrebne nabave našega ministrstva za obrambo. Minister Erjavec se bo moral v naslednjih tednih odločiti o nakupi med najboljšim vojaškim transportnim letalo na svetu C-27J, ki dela celo lupinge in je postal »Nato standard«, in francosko-špansko-nemškim Casa, ki pa je civilno letalo ATR 42, preoblikovano v vojaške potrebe s precej manjšimi tehniškimi zmogljivostmi, a nekaj cenejši, s francoskim, še vedno nepopolnim prototipnim radarjem srednjega dosega in italijanskimi ali ameriškimi globalno priznanimi proizvodi.
Takšni posli niso samo stvar najboljšega ponudnika. V takšni igri se upoštevajo najvišji državni interesi. Naše ministrstvo za obrambo, ki si ne sme privoščiti nobene napake na mednarodnem prizorišču, s katero bi lahko poslabšalo pozicijo Slovenije, pa mora trenutno verjetno upoštevati tudi dejstvo, da vodi malo koalicijsko stranko, ki se bo morala boriti za preživetje na naslednjih državnozborskih volitvah. Preveliko napetosti, povezanih s prejšnjimi nakupi, je velik pritisk na ministra, ki odloča o usodi države med zaveznicami, a predsednik Desusa si bo želel čim manj političnega tveganja med javnim mnenjem in strankami v trenutku, ko bo prišlo do podpisa nabave novega letala ali radarja, kar pa je v naši malomeščanski državi ponavadi povezano samo na najbolj psihološko občutljivo dejstvo ekonomske vrednosti.
Tako se oblikuje mednarodna politika katerekoli države. Tako se trenutno odvija gospodarsko soočenje med Italijo in Francijo na naših tleh. Na eni strani sosedi, ki nam nudijo sodelovanje in uresničitev sanj naše manjšine ter zanimiv program investicij, vezanih na sklenjene posle, na drugi pa močni Francozi, naš prvi izvozni trg, ki nam lahko grozijo s prevzemom določenega deleža naše blaginje ter pomanjkanjem podpore v Uniji pri nekaterih temah. Po dvomljivih poslih, vezanih na oklepnike Patria, in belgijske puške, za katere nam na bojnih poljih noben vojaški zaveznik ne more zagotoviti minimalne pomoči v primeru okvare, upamo, da se bo ministrstvo za obrambo vsaj enkrat premišljeno odločilo za letalo, ki lahko našim vojakom zagotovi res najvišji profesionalni nivo, varnost in prevoz lastne opreme, čeprav malo dražje, in za radarje, ki ne potrebujejo dodatnega razvoja na rčcun našega državnega proračuna zato, ker jih še nobena druga država na svetu ni izbrala.
Če bo predsednik Desusa upošteval vsa navedena dejstva, bo verjetno za zunanjo politiko Slovenije naredil z enim samim podpisom več kot njegov kolega v Mladiki v nekaj letih, istočasno pa rešil sebe in svojo stranko pred novim valom političnega napadanja, ki mu lahko povzroči veliko težav na volitvah.
Zunanja politika je vse to. Mešanica mednarodnih interesov, gospodarskih pritiskov in notranjih političnih obraču-
nov.
Dr. Karis Gaiser
Šolstvo • Subvencioniranje dijaške prehrane bi pomenilo izboljšanje
Dijaška prehrana nezadovoljiva?
Medtem ko je za kakovostno in raznovrstno prehrano osnovnošolcev in študentov dokaj dobro poskrbljeno, so dijaki na tem področju precej zapostavljeni. V veliki večini šol nimajo niti ustreznih prostorov, v katerih bi dijaki lahko malicali. Na šolah, kjer pa imajo možnost nakupa malice, pa so ponavadi te hitro pripravljene, enolične in za žepe dijakov precej drage. Za enak denar, kot dobijo študentje celo kosilo, lahko dijak kupi v šolskih restavracijah le suh, neokusen hamburger in nekaj krompirčka. Nov predlog zaklona o subvencioniranju dijaške prehrane naj bi sistemsko uredil prehrano dijakov. Rok Hodej, predsednik Dijaške organizacije Slovenije, predlog zakona ocenjuje kot ustreznega, dodaja pa, da so razočarani nad dejstvom, naj bi se začel izvajati šele januarja 2010.
Medtem ko je država za prehrano študentov s subvencijami precej dobro poskrbela, je področje dijaške prehrane bilo doslej precej zapostavljeno. Ponudba hrane in restavracij, za katere je možno kupiti študentske bone, je precejšnja, kar omogoča raznolikost prehranjevanja študentov. Dijaki pa so v precej slabšem položaju. Le tisti iz socialno šibkih družin uspejo dobiti bone, za katere si v šolski restavraciji lahko kupijo malico. A tudi vrednost bona ni takšna, da bi se za ta
denar dijak lahko najedel. Za 0, 80 evra, kolikor je vreden bon, dobi le kak suh sendvič ali porcijo krompirčka. Nov predlog zakona bi sedanjo situacijo popravil, staršem olajšal financiranje prehrane, dijakom pa omogočil večjo izbiro in raznoliko prehrano.
»Predlog zakona se nam zdi ustrezen, ker se bo končno izboljšala urejenost dijaške prehrane, ki je trenutno z zelo nizkimi subvencijami in slabimi pogoji neprimerna in v zapostavljenem položaju. Ključna določba je pravza-
prav ta, da bo vsak dijak upravičen do enega toplega obroka dnevno v višini 2,35 evra, kar je enako kot subvencija za študentsko prehrano. Že v lanskem šolskem letu smo izvedli projekt "Lačni zdravega, siti starega", v okviru katerega smo na slovenskih srednjih šolah izvedli raziskavo o stanju šolske prehrane. Naše rezultate in priporočila smo posredovali mnogim institucijam, kot sta ministrstvi za šolstvo in šport ter zdravje, CINDI Slovenija ter različnim društvom,« je pojasnil Rok
Od leve: Samo Veit, Adrian Grgič, Mitja Korpič, Nik Matiči in Jan Vajda
Ormož • Koncert ptujske glasbene šole
Zadonele orgle cerkve sv. Jakoba
Minulo soboto so učenci glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki si znanje igranja na orgle pridobivajo pod mentorstvom profesorice Marjete Urbanič, v cerkvi sv. Jakoba v Ormožu pripravili orgelski koncert.
Foto: DB
Foto: db Precej dijakov ptujskih srednjih šol meni, da je prostor v šolski jedilnici Šolskega centra Ptuj premajhen. Zato večinoma malicajo pred šolo ali na tako imenovanih »zelenih klopeh«.
Kot je povedal mentorica, je koncert nastal iz želje učencev po nastopu in odločili so se, da se predstavijo v ormoški župniji. Orgle cerkve sv. Jakoba so bile narejene v mariborskih delavnicah, ki veljajo za eno zelo dobrih, inštrument je po oceni Marjete Urbanič zelo dober, še mlad in s krasno tehniko.
Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj se orgel učijo trije učenci - Jasna Žabot, Aleksandra Kelemina in Thierry Šavora-Dinga, ki so v soboto tudi nastopili. Urbaničeva pa na nadškofijski orglarski šoli v Mariboru poučuje še devet orglarjev, kar kaže na precejšnje zanimanje za ta inštrument. Organisti so se predstavili s po dvema samostojnima skladbama.
Prva je nastopila Jasna Ža-bot iz Ptuja, ki je organistka v cerkvi sv. Jurija. Orgel se uči že četrto leto in letos zaključuje nižjo glasbeno šolo. Kraljica glasbil, kot imenujejo orgle, ji je bila od malega všeč in odločila se je, da si bo nekoč uresničila željo in igrala ta inštrument. Danes ji to odlično uspeva, čeprav priznava, da igranje orgel zahteva veliko trdega delata, največkrat v mrzlih prostorih. Rada ima
težje skladbe, ki ji dajo zagon. Z njo je nastopila tudi Nina Kozoderc, ki se uči klarinet v razredu profesorja Rudija Toplaka.
Aleksandra Kelemina s Koga orgle igra 3 leta in pol. Za ta instrument se je odločila iz želje po igranju na ta mogočen instrument, katerega glas ji je bil všeč od nekdaj. Pred tem je več let igrala klavir, kar je pogoj za vpis na orgle. Kele-minova je organistka v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu, kjer bo te dni imela koncert. Njenega igranja se veselijo tudi domači, ki jo pri tem podpirajo, zadovoljni pa so tudi v župniji. V Sonati za flavto in orgle, J. C. Naudota se ji je pridružila flavtistka Klara Senkiš, ki jo poučuje profesorica Mojca Sok.
Thierry Šavora-Dinga, ki je nastopil kot zadnji, je domačin, organist v cerkvi sv. Jakoba. Vsestransko talentiran srednješolec poleg šole najde čas za igranje saksofona in klavirja, v želji po nečem novem pa se je pred tremi leti odločil še za orgle. Tako poleg gimnazije v Ljutomeru obiskuje še Glasbeni studio Klavdija in Glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju. Kot vsi organisti je bil tudi on obut v posebne čevlje
z mehkim podplatom, ki omogočajo, da glasbenik čuti, kje
se nahaja na klaviaturi, imeti
pa morajo tudi peto za lažje premikanje. V Handlovi Sona-
ti za orgle in violino v F-duru je zaigral skupaj s Hano Feguš, ki se violino uči pri profesorju Tomašu Tulačku.
Viki Klemenčič Ivanuša
Thierry Šavora-Dinga in Hana Feguš
Hodej, predsednik Dijaške organizacije Slovenije.
Kljub temu da gredo zadeve v pravo smer, so v Dijaški skupnosti Slovenije razočarani nad dejstvom, da se bo zakon začel izvajati šele 1. januarja 2010. Do takrat pa bo ostala trenutna ureditev. »Menimo, da bi morali v tem času narediti kakšen manjši ukrep, morda zvišati subvencije obstoječe prehrane,« je še pojasnil Hodej.
Anketa: Lačni zdravega, siti starega!
Sicer pa sedanja ureditev največ preglavic povzroča ravno dijakom in njihovim staršem, ki morajo seči precej globoko v žep, da bi svojim otrokom omogočili normalno in kvalitetno prehranjevanje. O tem, kako so zadovoljni s ponudbo in ceno hrane v šolski restavraciji, koliko dnevno porabijo za malico in kaj pogrešajo v šolski restavraciji, smo se pogovarjali z dijaki ptujskih srednjih šol.
Samo Veit, 17 let: »S ponudbo hrane v Petici nisem zadovoljen, saj mislim, da je hrana včasih slaba in mrzla, cene pa previsoke. Sicer pa dnevno za malico porabim približno dva evra. Največkrat jem sendvič z majonezo ali hrusti. V Petici pogrešam prijaznejšo strežbo in tudi več tistih, ki strežejo, ker je med odmori vedno gneča. Lepo pa bi bilo, če bi imeli
večjo jedilnico, saj je sedanja veliko premajhna.«
Adrian Grgič, 17 let: »S ponudbo hrane v Petici sem dokaj zadovoljen, menim pa, da so cene za dijake previsoke. Res je tudi, da bi ponudba lahko bila pestrejša, saj se sčasoma naveličaš iste hrane. Za normalen obrok porabim približno tri evre dnevno, toliko staneta zrezek s sirom in krompir. Kar se pa tiče pomanjkljivosti, pa bi izpostavil počasno strežbo.«
Mitja Korpič, 17 let: »Moje mnenje je, da so cene malic v šolski restavraciji previsoke za dijaški žep, pa tudi hrana bi lahko bila kvalitetnejša. Za malico odštejem dnevno okrog tri do štiri evre. V ponudbi Petice mi je najslajši hrusti, pogrešam pa toplo hrano ter več pultov, saj je gneča med glavnim odmorom nepopisna.«
Nik Matiči, 17 let: »Mislim, da je hrana v Petici v redu, nimam pripomb. Dnevno odštejem za malico nekaj več kot evro in pol, največ krat pa jem bombetko. Tudi nasploh nimam pripomb, saj je v Petici zaenkrat še vse zadovoljivo.«
Jan Vajda, 17 let: »S hrano v Petici sem dokaj zadovoljen, cene pa so rahlo previsoke. Dnevno porabim približno dva do tri evre, da se najem. Največkrat si naročim zrezek s sirom in krompirček. Pogrešam pa prijazno osebje, ostalo je dokaj solidno.«
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Jelena Kikanovič
»Ponosna sem na poziv v reprezentanco«
Stran 16
Tenis
Nina Potočnik v finalu med posameznicami
Stran 16
Odbojka
Ptujčanke se še vedno borijo s poškodbami
Stran 17
Kegljanje
Nadaljuje se prvenstvo v 2. SKL - vzhod
Stran 17
Mini rokomet
Trojček Ormožanov v Celju
Strani 18
Bowling
Dve ekipi BK Ptuj v državno ligo
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
na. afelettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Drava Ptuj
Vladislav Lungu se mora sam odločiti
»
Nogometni prvoligaši so v polnem teku priprav na nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi. Med njimi so tudi igralci Drave, ki so pričeli z vadbo prejšnji teden. Ptujski strateg Milan Duričič je s prizadevnostjo nogometašev zadovoljen, saj se je takoj videlo, da so se individualno pripravljali po dobljenem programu. V tem času je bilo veliko govora o okrepitvah,, vendar se razen prihoda igralca Aluminija Nenada Dako-viča zaenkrat ni zgodilo nič. Nekateri nogometaši so še na preizkušnji; če bodo zadovoljili kriterije strokovnega vodstva je možnost, da kateri izmed njih tudi ostane. Ne govorimo
«
Vladislav Lungu
Športni direktor Drave Mla-den Dabanovič se je o prihodu igralca Maribora na Ptuj pogovarjal z Zlatkom Zahovičem, športnim direktorjem Maribora. »Načeloma je vse dogovorjeno, čakamo le še na pristanek Lunga. Če se bo on v kratkem odločil za prihod na Ptuj, ovir ne bo več, saj so mu pri Mariboru dali proste roke pri izbiri novega kluba,« je pojasnil Dabanovič.
Foto: Črtomir Goznik
Na priprave v Medugorje sta odpotovala tudi Javier Antonio Grbec in Borut Tisnikar; v ozadju sta Marko Drevenšek in Marko Grižonič.
o zelo zvenečih okrepitvah, ampak o nogometaših, ki bi lahko okrepili konkurenco na določenih igralnih mestih. To so: Ian Emeršič, Vladimir Mandič (Malečnik), Portugalec Emanuel Moriera Silva Fabio in Španec Ortiz.
Nogometaši iz kontinentalnega dela Slovenije si v tem času poiščejo kraje, kjer je blažja klima in kjer imajo optimalne pogoje za delo. Tako so včeraj zjutraj na desetdnevne priprave v Medugorje odšli tudi nogometaši ptujske Dra-
ve. Ob štirih igralcih, ki so na preizkušnji bo na pot krenilo še 23 nogometašev in strokovno vodstvo.
Trenutno na seznamu igralcev ni izkušenega Emila Šter-bala (je pomočnik trenerja), ki še čaka na zdravniške izvide
Boks • Dejan Zavec
Pred jubilejno, 25. profesionalno borbo
Najpopularnejši športnik Spodnjega Podravja v lanskem letu (po izboru Štajerskega tednika, radia Ptuj in Športnih novic) Dejan Zavec, je pripravljen za svojo jubilejno, 25. profesionalno borbo. Doslej je še vedno neporažen, ta niz pa bi seveda rad zadržal tudi po tem obračunu, ko se bo pomeril z Nemcem italijanskega porekla Pietrom dAlessiem.
Glavna borba boksarskega spektakla v Duseldorfu bo sicer pripadla »težkokategor-nikoma« Ruslanu Čagajevu in izzivalcu Mattu Skeltonu, ki se bosta merila na naslov svetovnega prvaka po verziji WBA. »Dvorana v Duseldorfu bo zagotovo razprodana, saj so cenejše karte že pošle, tiste bližje ringa pa so na voljo tudi po 300 evrov,« je o tem povedal Dejan. Prenos glavnih dvobojev večera bo na sporedu nemške televizijske postaje ZDF.
Kako pričakuješ svoj dvoboj?
Dejan Zavec: »V zadnjih
dneh nisem imel več posebno težkih priprav, s trenerjem pi-lima še zadnje tehnično-taktič-ne podrobnosti. En dan smo
šli tudi na bowling, kar je bila
osvežujoča sprostitev. Tako kot je to že v navadi, imam spet nekaj težav s težo: imel sem že
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec se bo v soboto v Duseldorfu pomeril z Nemcem Pietrom d'Alessiem.
tudi 8 kg preveč, sedaj pa sem na natančno 2,2 kg viška. Ravno zaradi tega sem bil danes (v četrtek, op. a.) že na zgodnjem jutranjem teku.«
Kaj veš o tekmecu?
Dejan Zavec: »V bistvu nisem zvedel veliko novega, edina podrobnost je ta, da poskuša borbe odločiti v svojo korist s posameznimi močnimi udarci. Jaz se na to seveda ne oziram preveč in bom poskušal izpeljati borbo po svojem ustaljenem načrtu: na začetku bom začel previdno, ocenil bom, kje so tekmečeve slabosti in jih poskušal unovčiti pri nabiranju točk. Vsekakor verjamem vase in v to, da bom ta dvoboj tudi dobil.«
Zaradi logističnih težav (velika oddaljenost prizorišča od Ptuja in tudi drage karte), bo tokrat na samem prizorišču nekoliko manj navijačev Dejana Zavca kot je to bilo običajno, vendar sem prepričan, da jih bo veliko zanj stiskalo pesti doma.
Jože Mohorič
po operaciji. Če bo mnenje pozitivno, bo ponovno stopil na igrišče. Prav tako med potniki ni Daliborja Pešterca, ki ga čaka zdravniški poseg in Ne-nada Dakoviča, ki okreva po poškodbi na turnirju malega nogometa v Mariboru.
Časa za normalno vadbo bo več kot dovolj, nogometaši pa sami vedo, da so dobre priprave temelj za vse nadaljnje delo. Dravaše v prvenstvu čakajo zahtevne preizkušnje, saj se želijo čim prej odlepiti iz deveta mesta na prvenstveni razpredelnici. V Medugorju se sicer pripravlja precej ekip, tako da bo veliko priložnosti za igranje pripravljalnih tekem Ptujčani bodo že v soboto igrali na turnirju v Širokem Brijegu, kjer bodo nastopile še ekipa Širokega Brijega, Dinama iz Zagreba in NK Gabela. Predvideno je še srečanje s hrvaškim prvo-ligašem Osijekom, morda pa bo priložnost še za katero. Številna ekspedicija nogometašev Drave se bo po predvidevanjih na Ptuj vrnila v soboto, 27. januarja. Priprave bodo nato potekale na Ptuju, razen če bi vremenske razmere onemogočale normalno vadbo.
Danilo Klajnšek
SEZNAM POTNIKOV NK DRAVA PTUJ
na zimske priprave v Medugorje - BiH (od 17. 1. do 26. 1.) IGRALCI:
1.	BOŠNJAK Miljenko
2.	CALAMANTE Daniel Marcelo
3.	DREVENŠEK Marko
4.	EMERŠIČ Mitja
5.	EMERŠIČ Ian
6.	FABIO Emanuel Moreira Silva
7.	FILIPOVIČ Ivan
8.	GERMIČ Dejan
9.	GRBEC Javier Antonio
10.	GRIŽONIČ Marko
11.	HORVAT Lucas Mario
12.	KELENC Doris
13.	KMETEC Marko
14.	KRONAVETER Rok
15.	KUREŽ Robert
16.	LENIČ Jan
17.	MANDIČ Vladimir
18.	MURKO Tomaž
19.	NOVAK Dejan
20.	OGU John Ugochukwu
21.	ORTIZ
22.	PREJAC Andrej
23.	SAHITI Orha
24.	ŠTRUKELJ Jan
25.	TISNIKAR Borut
26.	ZAGORŠEK Damir
27.	ZILIČ Sead STROKOVNI ŠTAB:
Milan DURIČIČ (trener), Mihael KERN (trener vratarjev), Milen-ko POTOČNIK (kondicijski trener), Emil ŠTERBAL (pomočnik trenerja), Boris MAGDALENC (maser), Mladen DABANOVIČ (športni direktor), Franc TRAFE-LA (ekonom)
Nogomet • NK Aluminij
Kidricani vadijo od ponedeljka
V ponedeljek so s pripravami na spomladanski del prvenstva pričeli nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Po jesenskem delu tekmovanja so na drugem mestu, z enakim številom točk, kot koprska Bonifika. Drugo mesto je vsekakor zelo dobra uvrstitev, ki je mogoče tudi sami niso pričakovali, še posebej, ker so skozi sezono imeli kar precej težav s poškodbami.
Na prvi trening je prišlo 24 nogometašev, med katerimi ni bilo Nenada Dakoviča, ki je prestopil k ptujskemu prvoli-gašu. Novi obraz je Alen Baši, ki je prišel iz Švedske, kjer je vadil pri Helsinborgu in igral za njihovo drugo moštvo, vrnil pa se je tudi Dejvi Pavlin, ki je bil pol leta odsoten zaradi igranja v Avstriji. Seveda pa so se v Kidričevem najbolj razveselili vrnitve Klemna Binga in Mateja Vračka, ki sta bila dolgo časa poškodovana, kakor tudi
izkušenega Gregorja Dončeca, ki se je pojavil na treningu, za polno delo pa še čaka na mnenje zdravnika, pri katerem se ima pregled v torek. S Kidriča-ni pa bodo vadili tudi posojeni igralci iz Maribora in sicer Matej Vračko, Klemen Medved in vratar Miha Bratušek.
»Vadili bomo vsak dan, razen nedelj in to dvakrat dnevno. Izkoristili bomo vse pogoje, ki jih imamo v nogometnem parku v Kidričevem. Prvo prijateljsko srečanje bomo imeli 26. januarja v Kidričevem z Mariborom, morda pa bomo odigrali kakšno lažjo tekmo prej,« je po prvem treningu dejal trenerja Aluminija Bojan Špehonja, ki mu bodo pri delu pomagali pomočnik Primož Gorše, trener vratarjev Herbert Vabič, v začetku pa z igralci na telesni pripravljenosti dela znani ma-taronec Mirko Vindiš.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jelena Kikanovič, ŽRK MT Ptuj
»Ponosna sem na poziv v reprezentanco
Po dolgem premoru v 1. slovenski ženski rokometni ligi so v Velenju rokometašice Mer-cator Tenzor Ptuj nadaljevale s pričakovano zmago. Z novima dvema točkama Ptujčanke ostajajo na 2. mestu, z enakim številom točk kot rokometaši-ce Celjskim mesnin. Svoj delež k visoki zmagi je dodala tudi Jelena Kikanovič, ki je pred tem prvenstvom prišla iz Celja. O tem, zakaj se je odločila za prestop na Ptuj, nam je repre-zentantka Slovenije povedala naslednje: »Pri Celjskih mesninah mi je potekla pogodba. Ker nismo prišli do novega dogovora sem se odločila za prestop k Mercator Tenzorju iz Ptuja. Prevladalo pa je, da je to dobra sredina, klub pa dovolj ambiciozen. Hitro smo se dogovorili.«
Jelena je dobro igrala v dosedanjem delu prvenstva za svoj novi klub. O svojih igrah in igri
ekipe pa je nadaljevala: »Zdi se mi, da iz tekme v tekmo igramo bolje. Na začetku ni bilo najbolje, zato pa je sedaj zelo dobro. Na treningih delamo maksimalno in smo zelo dobro telesno pripravljene. Zaradi tega nam je lažje, ko to nadgrajujemo še v taktičnem smislu. Škoda je le, da nas je tako malo, da ni več rotacij v igri, da bi si malo oddahnile. Klop je pač krajša, tako je malo časa za počitek. Zase pa lahko rečem, da sem posebej napredovala v igri v obrambi.«
Ptujčanke so minulo soboto po pričakovanjih slavile v Velenju, vendar pa niso prikazale želene igre. V soboto v domači dvorani pričakujejo ekipo Zagorja, kjer so zopet v vlogi nespornega favorita za zmago. O pričakovanjih v tem srečanju pa nam je Jelena povedala: »To je samo ena izmed tekem, ki jo moramo dobiti.
Res smo favoritinje, vendar je pri naših nasprotnicah iz Zagorja prišlo do nekaterih sprememb (ekipa je dobila novega trenerja, ob tem pa se je še igralsko okrepila), zaradi česar moramo biti še posebej previdni. V vsako srečanje gremo motivirane, tako bo tudi tokrat.«
O sprejemu na Ptuju in o reprezentanci pa smo slišali naslednje: »Na Ptuju sem bila dobro sprejeta, saj smo tudi izven igrišča prava ekipa in sem se takoj ujela tudi v igri. Kar pa se reprezentance tiče bi dejala, da sem ponosna, ker sem dobila poziv. Pred nami je novi ciklus tekmovanj, kjer bomo odigrale več tekem in kjer se bo gradila reprezentanca postopoma. Mogoče je ravno zaradi tega bolje, da nismo odšle na evropsko prvenstvo.«
Danilo Klajnšek
Atletika • Veterani
Obdobje velikih tekmovanj
Z dvoranskim mitingom v Ljubljani se je minulo nedeljo za ptujske veterane začela letošnja dolga sezona, ki bo dosegla vrhunec konec meseca julija, ko bo, prav tako v Ljubljani, potekalo evropsko veteransko prvenstvo EVACS 2008. Na eni največjih tekmovanj v samostojni Sloveniji, po ocenah organizatorja naj bi nastopilo okoli 10000 tekmovalcev iz približno petdesetih evropskih
držav, bodo nastopili tudi člani veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. Do takrat pa jih čakajo še številni treningi in tekmovanja doma in v tujini.
Prvi v nizu je bil zgoraj omenjeni dvoranski atletski miting, na katerem sta nastopila najbolj vztrajna ptujska veterana Miro Prstec in Dušan Koren. Oba sta nastopila v suvanju krogle in skoku v viši-
Lani najbolj aktivni veterani: Branimir Komel, Miro Prstec in Dušan Koren.
no v starostni kategoriji od 50 do 55 let. V obeh primerih je Prstec ugnal Korena. V metu 6 kilogramske krogle sta oba dosegla osebne rekorde (11,33 in 10,13 metra), v skoku v višino je Prstec preskočil letvico na 151 centimetrih, Koren pa 4 centimetre manj. Prstec stopa v letošnjo sezono s svežim elanom, saj po dolgotrajni bolezni in okrevanju pričakuje prvo pravo tekmovalno sezono. Za cilj si je najprej postavil izboljšanje državnega rekorda na 60 metrov v dvorani, ki mu še manjka. V dvorani sicer drži naslednje državne rekorde: na 60 metrov z ovirami (10,66 sekunde) za starostno kategorijo M45 (od 45 do 50 let), v skoku v daljino (511 centimetrov; M45) in v suvanju 7,26 kilogramske krogle (9,69 metra, M45).
Srednjeprogaš Branimir Komel, državni rekorder v dvorani v teku na 1500 metrov (4 minute in 40,35 sekunde; M40), bo letošnjo dvoransko sezono izpustil, vneto pa se pripravlja na poletni del sezone. Veteranske vrste bo letos okrepil Dejan Dokl, nekdanji državni prvak in državni rekorder v suvanju krogle. Nikakor pa ne smemo pozabiti na Mirka Vindiša, ki lani na veteranskih tekmovanjih ni tekmoval, še vedno pa je svež spomin na svetovne vetreranske igre v Ed-montonu leta 2005, od koder se je vrnil kar s tremi zlatimi kolajnami. Svetovne veteranske igre leta 2009 v Sydneyu pa so po EVACS 2008 naslednji veliki cilj in projekt ptujskih veteranov. Do takrat računajo, da se jim bo še kdo pridružil, saj veteranski šport dobiva vedno večje razsežnosti v luči dejstva, da se posebaj evropsko prebivalstvo vedno hitreje stara. O pozitivnih zdravstvenih in socialnih funkcijah športa starejših, pa ni potrebno izgubljati besed.
UE
Foto: Črtomir Goznik
Jelena Kikanovič (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) v značilni akciji.
Tenis • Državno prvenstvo U-12
Naslov v dvojicah na Ptuj, Nina v finalu posameznic
Na igriščih TK Šport Plus v Ljubljani je od 12. do 16. januarja potekalo državno prvenstvo dečkov in deklic do 12. leta starosti. Na tem tekmovanju sta mladi ptujski tekmovalki Nina Potočnik in Neja Krajnc Domiter dokončno potrdili, da spadata v sam vrh slovenskega tenisa v tej kategoriji.
V igri dvojic sta bili 2. nosilki, na koncu pa sta se veselili celo zmage. V polfinalu in finalu sta pokazali veliko mero vztrajnosti in nepopustljivosti, saj sta obe srečanji dobili v odločilnem tretjem nizu, kjer šteje vsaka točka. V polfinalu sta izločili 3. nosilki, nato pa v finalu še presenečenje turnirja, nepostavljeno dvojico Jerše/ Palčič, ki je v polfinalu izločila 1. nosilki, Ulo Pogorevčnik in Pio Čuk.
Tudi med posameznicami je bila slika do finala zelo podobna, saj je Nina Potočnik po vrsti premagala vse nasprotnice.
Daleč največ je »vredna« zmaga v polfinalu, kjer je Nina v treh nizih premagala 1. nosilko, Ulo Pogorevčnik iz TK Slovenj Gradec. V finalu je bila njena tekmica 2. nosilka Pia Čuk (AS Litija), ki Nini ni dovolila nobene možnosti za uspeh. Neja je po zmagi v 1. krogu za odtenek slabše igrala v 2. krogu in izgubila, vendar je bil opazen napredek tudi v njeni igri.
»Nina je imela v torek dva izredno težka dvoboja, polfinale posamezno in finale dvojic, kar ji je pobralo praktično vse moči. V finalu (v sredo, op. p.) je tako nastopila s povsem »izpraznjenimi baterijami«, kar je tekmica, ki je eno leto starejša, izkoristila. Kljub temu smo z rezultatom več kot zadovoljni,« je po finalnem obračunu povedal Luka Hazdovac. Tudi Zoran Krajnc je delil njegovo mnenje: »Dekleti sta izredno trdo delali v pripravljalnem obdobju, za kar jih moram posebej pohva-
Rezultati, dvojice:
2. krog: Krajnc-Domiter/ Potočnik (TK Terme Ptuj, 2) - Emeršič-Ljubič/Rakočevič (TC Ljubljana) 6:2, 6:4
Polfinale: Krajnc-Domiter/ Potočnik - Šipek/Rejc (Mima, Idrija, 3) 6:4, 5:7, 10:7.
Finale: Krajnc-Domiter/Po-točnik - Jarše/Palčič (Benč, Maja) 4:6, 6:3, 10:6.
Rezultati, posamezno:
1.	krog: Potočnik (TK Terme Ptuj, 3) - Emeršič-Ljubič (TC Ljubljana) 6:0, 6:2, Krajnc-Do-miter (TK Terme Ptuj, 5) - Manca Pislak (Ljubljana) 6:2, 6:2
2.	krog: Potočnik - Ščulac (Portorož) 6.0, 6:0, Krajnc-Do-miter - Tjaša Jerše (Medvode) 4:6, 4:6
Četrtfinale: Potočnik - Jerše 6:1, 6:1
Polfinale: Potočnik - Ula Pogorevčnik (S. Gradec, 1) 6:4, 0:6, 6:4
Finale: Potočnik - Pia Čuk (AS Litija) 0:6, 1:6.
liti. Predvsem Nina je pokazala velik napredek v igri in tudi v samem razmišljanju. Rezultat ob takšnem delu seveda ni izostal in za nas pomeni samo še eno potrditev, da imamo zares talentirano generacijo, katera pa je v našem klubu tudi ustrezno vodena.«
Ptujski klub je imel predstavnike tudi med fanti. Sven Lah in Miha Kosi sta v kvalifikacijah dvakrat zmagala, odločilni dvoboj za uvrstitev na glavni turnir pa sta izgubila z višje postavljenima igralcema. Marko Mlakar je izgubil v 1. krogu. Na glavni turnir je bil neposredno uvrščen Mitja Čuš, ki pa je moral v 1. krogu priznati premoč Ljubljančanu Maju Urbancu.
Jože Mohorič
Nina Potočnik in Neja Krajnc-Domiter sta postali državni prvakinji v kategoriji dvojic do 12 leta starosti. Nina je odličen rezultat dosegla tudi med posameznicami, saj se je uvrstila v finale.
Rola uspešen v 1. krogu kvalifikacij
Blaž Rola, član TK Terme Ptuj, je uspešno začel nastope v kvalifikacijah za nastop na glavnem turnirju mladincev v Melbournu, Australian opnu. V 1. krogu je suvereno premagal svojega tekmeca. V drugem se bo pomeril s 1. nosilcem kvalifikacij, Nemcem Ralphom Regusom, ki je na lestvici ITF uvrščen na 67. mestu.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Zmaga je skoraj nujna
Ta vikend bodo nadaljevali s tekmovanjem kegljači in keg-ljavke v slovenskih ligah. Člani ptujske Drave se trenutno na prvenstveni razpredelnici 2. SKL - vzhod nahajajo na 3. mestu z 13 točkami in so v skoraj enakovrednem položaju z ekipama Konstruktor II in Šoštanj, ki so pred njimi. V prvem delu tekmovanja so Ptujčani šestkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno ter dvakrat izgubili.
Že dolgo tekmovanje keglja-čev v 2. ligi ni bilo tako zanimivo, kot v letošnji sezoni, saj je razlika od prvega do šestega mesta zelo majhna; znaša le tri točke. In ravno na tem mestu se nahajajo Dravini sobotni tekmeci, igralci Impola iz Slo-
venske Bistrice. Slednji vedo, da jim morebitna zmaga na kegljišču DETA centra prinaša priključek k vrhu in borbo za najvišja mesta. V tem tekmovalnem letu so v Slovenski Bistrici Ptujčani slavili s 6:2 in si vsekakor želijo zmagati še enkrat. Kegljišče dobro poznajo in to bi naj bila njihova prednost. Kaj bo v resnici prineslo sobotno srečanje, bomo seveda šele videli. Kegljanje je specifičen šport, pri katerem je veliko odvisno od dnevne forme, razpoloženja itd. Vsi pa si v uvodnem srečanju drugega dela prvenstva želijo zmage, kar bi bila dobra osnova za nadaljevanje prvenstva.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Jan Žibrat je vadil na Kitajskem
Eden najperspektivnejših namiznoteniških igralcev pri nas, 16-letni Jan Žibrat (na posnetku) iz Mote pri Ljutomeru je stalni član mladinske državne reprezentance, sicer pa igralec prvoligaške vrste NTK Sobota.
Koncem minulega tedna se je vrnil s Kitajske, kjer je 15 dni (od 25. decembra do 9. januarja) vadil v znanem športnem centru Zheng Ding in si nabiral izkušnje za nadaljevanje svoje športne poti. Dijak 1. letnika športne gimnazije v Murski Soboti je v deželo zibelke namiznega tenisa prispel po zaslugi Jožeta Urha iz Hrastnika, nekdanjega igralca ljubljanske Olimpije, danes trenerja italijanske reprezentance. Čeprav
so vsi stroški bivanja in letalska vozovnica bremenili Janove starše, mlademu igralcu veliko pomenijo nova spoznanja, način in sistem dela v enem od sicer številnih tovrstnih kitajskih centrov. Vsak dan je treniral trikrat po dve uri in ob tamkajšnji značilni skromni hrani izgubil tudi kakšen kilogram telesne teže. Pred Janom Žibratom so v letošnji sezoni številni tekmovalni izzivi; največji je prav gotovo nastop na evropskem prvenstvu v Italiji. Upa na potrditev ali celo izboljšanje največjega dosedanjega uspeha - osvojitev srebrne medalje med dvojicami na EP v Sarajevu leta 2006.
Niko Šoštarič
Jan Zibrat ima v svoji zbirki že precej pokalov, medalj in priznanj.
Šolski šport • Judo
Področno prvenstvo OŠ
V Mariboru je 12. 1. potekalo področno prvenstvo ŠŠD OŠ v judu. Tekmovanja se je udeležilo nekaj manj kot 150 tekmovalcev iz OŠ iz vzhodne Štajerske in Prekmurja.
Rezultati judoistov iz Spodnjega Podravja:
MLAJŠI DEČKI:
-	38kg: 2. Sašo Horvat (OŠ Videm)
-	50kg: 1. Blaž Peklič (OŠ Hajdina), 2. Marko Čagran (OŠ Gorišnica)
-	60kg: 3. David Forstnarič (OŠ Go-rišnica)
MLAJŠE DEKLICE:
-	46kg: 1. Tjaša Brumen (OŠ Olge
Meglič)
-	52kg: 1. Čerček Larisa (OŠ Olge Meglič)
OŠ Olge Meglič je osvojila 3. mesto v skupni razvrstitvi pri mlajših deklicah!
STAREJŠE DEKLICE:
+57 kg: 2. Renata Kralj (OŠ Velika Nedelja)
STAREJŠI DEČKI:
-	66kg: 2. Tilen Vidovič (OŠ Mladika)
+ 73kg: 3. Tadej Butolen (OŠ Ljudski vrt)
Renata Kralj, Tilen Vidovič in Tadej Butolen so se uvrstili tudi na DP osnovnih šol.
SK
Odbojka • ŽOK Ptuj
Ptujcanke se se vedno borijo s poškodbami
Pred odbojkaricami v prvi državni ligi je še tretji polčas. Po odigranih štirinajstih srečanjih jih čaka še zadnji sklop, ko se bodo z vsako od ekip pomerile še enkrat. Do konca februarja bodo igralke še sedemkrat stopile na parket v prvenstvenih obračunih, prihodnji konec tedna pa čaka najboljša štiri moštva še finalni turnir v pokalnem tekmovanju. Nanj so se uvrstile štiri favorizirane ekipe iz Maribora, Benedikta, Novega Mesta ter kluba iz Nove Gorice, ki je tudi organizator sklepne-
ga dejanja pokala Slovenije.
Prejšnjo sredo so v vnaprej odigranem srečanju prve na parket stopile Mariborčanke ter Prevaljčanke; po pričakovanjih je bilo prepričljivo boljše vodilno moštvo lige. Drugo uvrščene Benedičanke bodo jutri gostile Grosupeljčanke, Blejke bodo gostovale v Ljubljani, Ptujčanke pa v Kopru. »Sploh ne vem, kaj lahko od te tekme pričakujem, v bistvu o tem sploh kaj dosti ne razmišljam. V prazničnem času smo si privoščile nekaj počitka, da se
fizično in psihično spočijemo pred nadaljevanjem prvenstva. Dva tedna tako odbojke nismo igrale, le v fitnesu smo vadile po individualnih programih. Zdaj spet treniramo, odigrale smo tudi dve prijateljski tekmi in počasi se spet vračamo v stare tirnice, v tekmovalno formo,« je povedala ptujska trenerka in igralka Sergeja Lorber. V povsem starih tirnicah pa le ne bodo, saj sta se jim že pred novim letom priključili dve novi igralki, ki sta prišli iz mariborskega prvoli-
Sergeja Lorber je bila v prvem delu sezone velik motivator na parketu, zdaj se bo morda le lahko bolj intenzivno posvetila trenerski funkciji.
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Avtoefektu skalp tiskarjev
Po dvotedenskem premoru so na parket ponovno stopili Parklovci. Ekipe so odigrale tekme šestega kroga in igralci se bodo potili vse do zimskim počitnic, saj bodo odigrali nepretrgoma sedem krogov.
V prvi ligi ni bilo večjih presenečenj, razen tega, da so Kidričani pošteno namučili favorizirano ekipo Starš. Gostje so vodili skozi celo tekmo, na koncu je podprvake rešil vodilni strelec lige Milič, ki ga niso mogli zaustaviti niti s taktičnimi prekrški. Kot za stavo je zadeval proste mete in rešil svoji ekipi zmago.
Derbi druge lige je bil odigran med ekipama Avtoefekta in »tiskarjev« iz Cirkovc. Do zadnje četrtine si nobena ekipa ni priigrala odločilne prednosti, čeprav sta imeli obe ekipi za to priložnosti. Zadnja četrtina je postregla z »vojno živcev«, saj so tiskarji rezultat izenačili v pičlih dveh minutah. Pet minut pred koncem sta dobila dva od gostujočih igralcev pet osebnih napak, kar je bila voda na mlin domači ekipi. Pritisnili so z agresivno obrambo na gostujoče zunanje igralce in posledično uspeli priboriti nekaj žog. Z uspešno realizacijo »ukradenih« žog, so si pet minut pred koncem priigrali devet košev prednosti. Gostujoči strateg je uporabil
dve minuti odmora in spočil igralce. Z odlično potezo trenerja je oslabljena gostujoča ekipa uspela dve minuti pred koncem rezultat izenačiti. V živčni končnici so daljši konec »potegnili« domači in slavili zasluženo zmago in se tiskarjem maščevali za poraz v prvem krogu.
Vse zanimivosti v zvezi z Parkl ligo lahko preberete na spletni strani www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 6. kroga: Neman - KK Pragersko 60:91 (20:22, 15:16, 9:32, 16:21), KK Rače - KMO Dornava
2. liga
gaša. 19-letna Katja Pintarič
bo do konca sezone igrala kot posojena igralka na mestu centralnega blokerja, kjer so Ptuj-čanke do sedaj krpale moštvo. Američanko Catherine McNatt bo Lorberjeva tako lahko poslala na njeno »udarno« mesto, v drugo linijo. Najšibkejša točka pa še vedno ostaja mesto poda-jalke, kjer Nuša Andjelkovič nima enakovredne menjave. 18-letna Tjaša Bevc, ki je prestopila iz drugega moštva mariborskega kluba, se bo ob boku Saške Zupanič borila za mesto druge podajalke. S tem ko so dobile prepotrebno menjavo, bo kot igralka razbremenjena Lorberjeva in se bo lahko bolj intenzivno posvetila trenerski funkciji. A kot kaže, še ne tako kmalu, saj žal Ptujčankam tudi v novem letu ni prizaneseno s poškodbami. Prejšnji teden si je na treningu gleženj poškodovala kapetan-ka Anja Cvirn in je zagotovo ne bo v ekipi ta konec tedna, njen nastop pa je vprašljiv tudi za naslednjo soboto, ko bodo odigrale prvo tekmo pred domačim občinstvom.
Trenutno na lestvici vodijo Mariborčanke, ki imajo (s tekmo več) osem točk prednosti pred Benediktom, tretji Epic Sloving Vital zaostaja še za tri dodatne točke. V spodnjem delu prvenstvene razpredelnice je stanje precej bolj izenačeno, Ptujčanke na petem mestu imajo štirinajst točk, Grosupelj-čanke in Blejke pa jim »dihajo za ovratnik« zgolj s točko zaostanka. Boj za obstanek bo kot kaže še zelo napet, saj se bo eno moštvo od te trojice ob koncu sezone moralo preseliti v nižje ligaško tekmovanje. Katero bo to, bo najbrž znano šele povsem ob koncu, ko bodo odigrani vsi neposredni obračuni. Prevalj-čanke, ki so doslej osvojile le štiri točke, so že odpisane.
UG
:15, 16:19, 19:14, 17:15), ŠD Podlože - KK Starše ml. 89:65 (22:20, 27:16, 23:19, 17:10), KK Bar LM Pragersko veterani - ŠD Majperk 99:74 (21:12, 25:22, 28:12, 25:28). Nova vas MB in ŠD Destrnik sta bili prosti
97:65 (35:13, 23:14, 19:16, 20:22), KK Starše - ŠD Kidričevo 78:69 (17 :20, 14:15, 19:20, 28:14), ŠD Slam - Good guys 56:87 (19:22, 15:17, 7:33, 15:15).
1.	KK STARŠE 6 6 0 +108 12
2.	KK PRAGERSKO 6 5 1 +128 11
3.	GOOD GUYS 6 4 2 + 34 10
4.	KK RAČE	6 3 3 + 12 9
5.	ŠD SLAM	6 2 4 - 26 8
6.	ŠD KIDRIČEVO 6 2 4 - 41 8
7.	NEMAN	6 15 - 98 7
8.	KMO DORNAVA (-1) 6 1 5 -117 6
2. A liga
Rezultati: KK Ptuj - SD Ptujska gora 70:61 (24:19, 15:9, 18:16, 13:17), KK Avtoefekt - ŠD Clrkovce 69:63 (17
1.	EKART CIRKOVCE	5 4 1	+51	9
2.	KK PTUJ	5 4 1	+35	9
3.	KK AVTOEFEKT	5 3 2	+47	8
4.	ŠD PTUJSKA GORA 5 0 5	- 62	5
5.	ŠD DESTRNIK	4 13	- 71	5
2. B liga
1.	PRAGER. VETERANI	5 4	1	+88 9
2.	ŠD PODLOŽE	54	1	+ 19
3.	ŠD MAJŠPERK	5 2	3	- 20 7
4.	KK NOVA VAS MB	4 2	2	0 6
5.	KK STARŠE MLADI	5 0	5	- 69 5
Lestvica najboljših strelcev po 6. krogu: 1. Aleš Mlllč (KK Starše) 203, 2. Davor Bauman (KK Rače) 143, 3. Gregor Blen (ŠD Slam) 135, 4. Jan Nič (KK Starše mladi) 113, 5. Aleš Galun (ŠD Majšperk) 106, 6. Mitja Blažlč (KK Nova vas MB) 106 košev.
Razpored naslednjega kroga:
1. liga
Košarkarji KK Avtoekekt so v tem krogu premagali Cirkovčane.
Pari 7. kroga: Good guys - KMO Dornava, KK Pragersko - ŠD Kidričevo, KK Rače - Neman, KK Starše - ŠD Slam.
2. liga
Pari 7. kroga: ŠD Cirkovce - ŠD Ptujska gora, KK Ptuj - ŠD Destrnik, ŠD Majšperk - KK Starše mladi, ŠD Podlože - KK Nova vas MB. KK Avtoefekt in KK Pragersko veterani prosta.
Radko Hojak
Foto: UG
Foto: NS
Strelstvo • 4. krog regijske iige s puško in pištolo:
Športni napovednik
Prvi zmagi za Uroša Mohorka in Mirka Moleha
Regijska liga z zračno pištolo
V	4. krogu regijske lige Po-dravske regije z zračno pištolo, ki je potekal v torek na strelišču VK Generala Maistra v Mariboru, je odlično zmago s 379 krogi slavil juršinski strelec Mirko Moleh, ki je s tem uspehom prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku posameznikov. Na stopničke za zmagovalce sta se z 2. in 3mestom uvrstila še domačina Sašo Porok s 373 krogi in Bojan Porok s 367 krogi (oba VK GM). Četrto mesto je s 364 krogi osvojil Ptujčan Simeon Gonc, pred dornavsko strelko Stašo Simonič, ki je sicer dosegla enak rezultat, vendar je imela slabšo zadnjo serijo (94:90). Šesto mesto je zasedel Ptujčan Miran Kolednik s 360 krogi, pred Slavkom Ivanovičem (SD Dornava) s 359 krogi na 7. mestu in Ptujčanom Francem Bedračem z enakim dosežkom (91:88) na 8. mestu.
V	ekipnem seštevku so prvo letošnjo zmago s 1092 krogi dosegli aktualni prvaki - domačini iz VK GM, pred vodilnimi v skupnem seštevku ekipo SK Ptuj, ki je tokrat dosegla 1083 krogov. S 1072 krogi je 3. mesto dosegla ekipa SD Juršin-ci, pred ekipo Sd Dornava s 1069 krogi, ekipa SD Elektro je po presenetljivi zmagi v prejšnjem krogu tokrat s 1042 krogi osvojila 5. mesto.
Skupni seštevek posameznikov-pištola:
1.	Mirko Moleh, Juršinci, 1488
2.	Simeon Gonc, Ptuj, 1477
Foto: Simeon Gčnc
Uroš Mohorko, SD Kidričevo, je dosegel svojo prvo letošnjo zmago, ki jo je začinil še s svojim letošnjim najboljšim rezultatom - 384 krogov.
3.	Staša Simonič, Dornava, 1441
4.	Miran Kolednik, Ptuj, 1433
5.	Milan Stražišar, VK GM, 1424
6.	Dušan Krajnc, Juršinci, 1419
7.	Bojan Porok, VK GM, 1417
8.	Slavko Ivanovič, Dornava, 1411
Regijska liga s standardno zračno puško
V 4. krogu regijske lige s standardno zračno puško, ki je potekala na mestnem strelišču na Ptuju v organizaciji SD Kidričevo, si je svojo prvo
zmago priboril domačin Uroš Mohorko, ki je s 384 krogi dosegel tudi svoj letošnji najboljši rezultat na 40 strelov. S 377 krogi je 2. mesto osvojil Boštjan Vidmar iz Impola, pred klubsko sotekmovalko in vodilno v skupnem seštevku posameznikov Klavdijo Pufič s 375 krogi na 3. mestu. Na 8. mesto se je s 345 krogi uvrstil Gregor Kmetec, Aleš Pernat pa je tokrat s 339 krogi dosegel 9. rezultat dneva (oba SD Kidričevo).
V ekipnem seštevku je še 4. zaporedno zmago slavila ekipa
Mini rokomet
Trojček Ormožanov v Celju
Celjska rokometna šola je pod imenom »Igrajmo rokomet 2008« organizirala 17. turnir v mini rokometu za letnike 1996, 1997, 1998 in 1999. Najmlajši rokometaši iz Ormoža so v celjski športni dvorani Golovec sodelovali s štirimi ekipami oz. s 33 mladimi roko-metaši. Pod vodstvom Danice Zorec so nastopili letniki 1997, pod taktirko Mladena Grabov-ca so nastopili letniki 1998,
pod vodstvom Uroša Krstiča pa sta nastopili dve ekipi letnikov 1999. Ekipam iz Ormoža je uspel neverjeten podvig, saj so v prav vseh kategorijah (1997, 1998, 1999), kjer so nastopali, osvojili prva mesta.
Letniki 1997 so do prvega mesta prispeli po zmagah nad Preventom (14:8), Ptujem B (10:5), Celjem (8:4) in v odločilni tekmi za prvo mesto nad Ptujem A (9:7). Za letnike
1997 so nastopili: Kevin Caf, Miha Kolmančič, Miha Kaučič, Vid Lukman, Dominik Ozmec, Uroš Belec, Tomaž Žganec, Blaž Ivanuša, Erik Novak, Blaž Rozman.
Ormoški letniki 1998, ki trenutno v svoji kategoriji veljajo za najboljšo zasedbo v mini rokometu v Sloveniji, so prav tako (čeprav zaradi bolezni v oslabljeni zasedbi) nanizali štiri zmage in sicer proti Ptuju
Ekipa letnikov 1998 RK Ormož je v Celju osvojila nov naslov.
Impola iz Slovenske Bistrice s 1119 krogi, Mariborčani so s 1097 krogi osvojili 2. mesto, ekipa SD Kidričevo pa je tokrat s 1065 krogi prvič posegla na oder za zmagovalce in osvojila 3. mesto.
Skupni seštevek posameznikov-puška:
1.	Klavdija Pufič, Impol, 1522
2.	Boštjan Vidmar, Impol, 1515
3.	Uroš Mohorko, Kidričevo, 1510 10. Gregor Kmetec, Kidričevo,
1432
16. Aleš Pernat, Kidričevo, 1026 Simeon Gonc
(9:2), Celju (10:7), Preventu (15:2) ter Rudarju (14:9). Novo turnirsko zmago so za letnike 1998 priborili: Jurček Korpič Lesjak, Tilen Kosi, Nino Ulaga, Dominik Ozmec, Miha Kaučič, Gašper Horvat in Rene Plavec.
Da je ormoški klub na pravi poti pri delu z mlajšimi pa so potrdili še letniki 1999, ki so pometli s konkurenco in opozorili na svoj velik potencial. Po vrsti so premagali Klimo Petek (11:0), Krim (15:0), Prevent (13:3) in Celje (8:2). Za A ekipo 1999 letnikov so nastopali: Rene Rizman, Martin Hebar, Nejc Zidarič, Matej Nidorfer, Luka Voljč, Lan Voršič, Anže Horvat, Janja Ivanuša. Razočarala ni tudi B ekipa, ki je nastopila z letniki 2000 in 2001. Po treh porazih z Ribnico (1:14), Celjem (1:5), Rudarjem (1:9), je na zadnji tekmi uspela premagati Izolo (3:2) in euforija mladih Ormožanov (ob glasni vzpodbudi svojih staršev) je bila v Celju na višku. Za B ekipo so nastopili: Teo Šulek, Aleks Škorjanec, Gašper Hebar, Niko Sovič, Niko Borko, Anže Notesberg, Žan Firšt Šeruga, Aljoša Munda.
Rokometni klub Ormož se že pospešeno pripravlja na organizacijo 6. velikonočnega turnirja Zavarovalnica Triglav v mini rokometu, kjer bodo nastopali letniki 1997, 1998, 1999 ter mlajši. Rokometni klub Ormož in Osnovna šola Ormož pa v času zimskih počitnic od 18. - 22. februarja organizirata Zimski rokometni tabor, kjer bo sodelovalo okrog 50 otrok od letnikov 1995 do 2001.
KU
NOGOMET
ZAVRČ Z MARIBOROM V KIDRIČEVEM
V	soboto, 19. 1., bodo nogometaši Zavrča ob 15. uri na stadionu Aluminija gostili ekipo okrepljenega mariborskega prvoligaša.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 15. KROGA: Luka Koper - ŽOK Ptuj, Benedikt - MZG Grosuplje, Epic Sloving Vital - LIP Bled. Srečanje Nova KBM Branik - Prevalje je že bilo odigrano (3:0).
ROKOMET
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Istrabenz Gorenje (v soboto, ob 19. uri v ŠD Center), Evro Casino Kočevje - PLK Olimpi-ja, Burja Škofije - Velenje, Krim Mercator -Izola, Celeia Žalec - Škofja Loka KSI, Celjske mesnine - Brežice.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD MOŠKI
PARI 10. KROGA: Drava - Impol (v soboto, ob 17.30 v DETA centru Ptuj), Konjice II. -Šoštanj, Konstruktor II. - Miklavž, Litija - Lent, Pivovarna Laško - Rudar.
JUDO
TURNIR ZA POKAL POHORSKEGA BATALJONA
V	soboto in nedeljo bo v Slovenski Bistrici potekal tradicionalni turnir za pokal Pohorskega bataljona. To tekmovanje spada med največje tovrstne športne prireditve v Sloveniji. V soboto bodo tekmovali v mlajših kategorijah in sicer v konkurenci dečkov in deklic, kadetov in kadetinj, mladincev in mladink, v nedeljo pa bodo na blazine stopili še člani in članice. Oba dneva se bo tekmovanje pričelo ob 10. uri v ŠD v Slovenski Bistrici.
TENIS
1.	ZIMSKA LIGA 2007/2008
PARI 6. KROGA (v soboto, 19. 1.): 9.00: TK Skorba - Trgovine Jager, TK Šumari - Malečnik Team; 12.00: TK Neptun - TC Luka.
MALI NOGOMET
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA: 9.00: Klub ptujskih študentov - ŠD Po-lenšak; 9.40: Bar Gloria Bukovci - Casino Joker MSM International; 10.20: ŠD Ptujska gora- Draženci; 11.00: KMN Blisk - Mogg; 11.40: ŠD Apače Capri - Club 13; 12.20: Mark 69 starejši dečki - Mitmau.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Prvo- in drugoligaši na Hardeku
V	soboto in nedeljo bo v organizaciji strelskega društva Kovinar iz Ormoža, v športni dvorani osnovne šole Ormož na Hardeku, potekal 4. turnir državnega ligaškega tekmovanja. Vljudno vabljeni!
Urnik tekmovanja sobota:
9.00 - 10.45: 2. liga puška sever
11.00 - 12.45: 2. liga puška jug
13.00 - 14.45: 1. liga puška
15.00 - 16.45: 2. liga pištola
17.00 - 18.45: 1. liga pištola
Urnik tekmovanja nedelja:
9.00 - 11.45: pionirji/ke puška
11.00 - 13.45: kadeti/nje puška
12.30 - 15.15: mladinci puška
14.00 - 16.45: kadeti/nje in mladinci/ke pištola
Simeon Gonc
MALI NOGOMET
V nedeljo na Ptuju 4. mednarodni zimski turnir U-10 in U-12
V športni dvorani Srednješolskega centra Ptuj bo v nedeljo, 20. januarja, potekal zanimiv mednarodni turnir dečkov U-10 in U-12. Organizatorji iz Nogometne šole Poli Drava so na turnir povabili 12 ekip v obeh kategorijah. Ekipe bodo razdeljene v štiri skupine, prvouvrščeni ekipi pa se uvrstita v četrfinale. Domačini bodo na turnirju nastopili s tremi ekipami U-10 in štirimi U-12.
Udeleženci U-10 (začetek ob 8.30, finale ob 13.15): skupina A: Nafta, Poli Drava I, Aluminij; skupina B: Maribor, Medimurje, Poli Drava II; skupina C: Triglav, Fotex, Poli Drava III; skupina D: Simer Šampion, Interblock, Varteks. Udeleženci U-12 (začetek ob 14.30, finale ob 19.15): skupina A: Nafta, Poli Drava I, Interblock; skupina B: Aluminij, Poli Drava II, Fotex; skupina C: Triglav, Poli Drava III, Medimurje; skupina D: Maribor, Poli Drava IV, Simer Šampion.
JM
Bowling • Bowling klub Ptuj
V državno ligo z dvema ekipama
Bowling klub Ptuj (BK Ptuj) je bil uradno ustanovljen že januarja 2006, čeprav se je prava zgodba začela pisati šele z odprtjem bowling centra na Rogozniški ulici, kar se je zgodilo decembra istega leta. »Že takrat smo se želeli vključiti tudi v bowling zvezo Slovenije (BZS), vendar je ob otvoritvi predsednik le-te dejal, 'naj še malo potreniramo', potem pa se bomo lahko včlanili, saj je čakalna doba eno leto,« se začetkov z nasmehom na obrazu spominja Robert Šegula, predsednik BK Ptuj in dodaja: »Od decembra 2007 je naš klub tudi uradno član BZS in šteje danes 21 članov, med njimi so tudi 4 dekleta. Že čez dober teden, 26. 1., začnemo tudi z nastopi v enotni državni ligi, v kateri nastopa 23 ekip, ki so razdeljena v 4 skupine (vsak se pomeri z vsakim). Nekateri klubi imajo po več ekip, tudi mi smo v tekmovanje prijavili dve. Kot novinci bi sicer lahko imeli le enega predstavnika,
Foto: Črtomir Goznik
Robert Šegula, predsednik BK Ptuj: »Že čez dober teden začnemo z nastopi v enotni državni ligi, prijavljeni imamo kar dve ekipi.«
vendar so nam na koncu po uspešnem lobiranju vendarle dovolili nastopanje dveh ekip. Trenutno Bowling klub Ptuj v ligaškem tekmovanju sicer še nima prijavljene nobene ženske ekipe, saj so si dekleta vzela še nekoliko več časa za vadbo, vendar računamo, da bomo v
Dirka prvakov
Dirka prvakov je tradicionalen uvod v ligaško tekmovanje, kjer se klubski prvaki pomerijo med seboj; letos bo to tekmovanje na sporedu 19. 1. v ljubljanskem bowling centru Gladiator. Nastopilo bo 10 tekmovalcev, vsak se bo pomeril z vsakim po eno igro. Ptujski bowling klub bo zastopal Črtomir Goznik.
Vrstni red sobotnih kvalifikacij:
1. Branko Kelenc povprečje 183,9 podrtih kegljev, 2. Robert Šegula 177,4, 3. Mitja Šegula 175,7, 4. Črtomir Goznik 174,2, 5. Bojan Klarič 174,0, 6. Sebastijan Kotnik 173,8, 7. Dušan Kostanjevec 172,3, 8. Andrej Vaš 170,6, 9. Matej Rifelj 165,5, 10. Silvo Strauss 164,7 ...
naslednji sezoni prisotni tudi v ženski konkurenci. Rad bi še omenil, da nam je pri prijavi in plačilu kotizacije za obe ekipi pomagalo podjetje SAR, dogovarjamo pa se še z nekaterimi drugimi sponzorji, ki bi pokrili stroške tekmovanja.«
Igralci, ki so včlanjeni v BK Ptuj, so v veliki večini nastopali že v ptujski podjetniški ligi in so bili med najboljšimi posamezniki le-te. »Po koncu ligaškega dela smo začeli z redno vadbo ob sobotah dopoldne, kjer so se lahko pomerili vsi, ki so se želeli vključiti v klub. Iz teh posameznikov smo tudi formirali dve enakovredni ekipi, ena ima 8, druga pa 7 članov, ki bi se po sedanjih doseženih rezultatih uvrščali pod vrhom lanske 2. lige. V enem krogu lahko nastopajo štirje igralci, možne pa so tudi menjave,« je o samem
formiranju ekip in treningih povedal Robert Šegula, ki dodaja, da je klub še vedno odprt za nove člane.
Vsaka ekipa ima svoj domicil v enem centru, lahko pa ima več ekip istega. V Ljubljani bodo tako tri ekipe »domače« tekme igrale v istem centru. Li-gaška tekmovanja se bodo igrala v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in Ptuju. »Naš domicil je seveda ptujski bowling center, ki izpolnjuje vse kriterije BZS. Le-ti so precej strogi, določajo pa ustrezno oljenje stez, samo opremo, software za vodenje tekmovanja ... « je o tehnični plati povedal predsednik BK Ptuj.
Za konec lahko ptujskim igralcem zaželimo veliko sreče, ki jo bodo v premierni sezoni zagotovo potrebovali.
Jože Mohorič
Zreb
V sredo je bil v Ljubljani sestanek tehnično-tekmovalne komisije, kjer je že bil izveden žreb za ligo. Ptujski ekipi sta bili razporejeni v A in D skupino.
A skupina: Epic 1, Olimpija
1,	Ptuj 1, Dodo 2, Xtreme 2; B skupina: Gladiator 1, BK
300, Ericsson 1, Epic 4, Olim-pija 2, Piramida 2;
C skupina: Triglav 1, Xtreme 1, Piramida 1, Gladiator
2,	Ericsson 2, Epic 3;
D skupina: Dodo 1, Purger, Nova Generacija, Epic 2, Triglav 2, Ptuj 2.
Pred prireditvijo Izbira športnika leta 2007 v MO Ptuj
Prireditev bo vodil Jernej Kuntner
Tradicionalna prireditev izbira športnika leta v MO Ptuj je ena najstarejših (prvi izbor je bil izveden leta 1957) in najodmevnejših ptujskih prireditev, ki s svojim visokim nivojem izvedbe vsako leto privabi veliko število športnikov in drugih ljubiteljev športa. V lanskoletnem izboru, ki ga organizira Zavod za šport Ptuj, sta slavila športna plezalka Mina Marko-vič in judoist Klemen Ferjan, med ekipami pa ŽRK Mercator
Tenzor Ptuj in KK Perutnina Ptuj.
Letošnja prireditev bo na sporedu v četrtek, 24. januarja, v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. O pripravah smo se pogovarjali z Robertom Jaušovcem, sodelavcem Zavoda za šport Ptuj.
Kako potekajo priprave na letošnjo prireditev Izbira športnika leta v MO Ptuj?
R. Jaušovec: »Intenzivne
priprave smo začeli že v začetku decembra. Poleg tega, da izbiramo športnike in da bomo podelili priznanja, je potrebno urediti še veliko drugih stvari, brez katerih pa kvalitetna prireditev ne bi mogla biti izvedena. Začelo se je z zbiranjem sredstev pri naših pokroviteljih, letos se jih je odzvalo več kot 30, ki nam vedno priskočijo na pomoč. Nato smo seveda zbirali predloge klubov in društev o nominirancih za
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z lanskoletne prireditve, ko so se za naziv naj športnice MO Ptuj za leto 2006 potegovale Nina Kolarič, Ana Mihaela Ciora, Lea Murko in Mina Markovič.
različna priznanja in na koncu izvedli izbor.«
Kdo bo letos vodil prireditev, kdo bodo nastopajoči?
R. Jaušovec: »Tudi letos smo se potrudili, da bi dosegli visok nivo prireditve in ga v nekaterih segmentih tudi dvignili. Samo prireditev bo tako vodil priznani slovenski gledališčnik Jernej Kuntner, ki je znan po svojih humorističnih vložkih. Imeli bomo tudi dve glasbeni gostji: prva je Funky Tina, druga pa domača pevka Maja. Prireditev bodo seveda popestrili tudi športni gostje, med njimi bo Mateja Pintar, znana slovenska paraolimpijka.«
Lahko po vzoru iz prejšnjih let pričakujemo tudi kakšno zveneče ime iz slovenskega vrhunskega športa?
R. Jaušovec: »Lahko, vendar imena zaenkrat še ne bi izdal. Lahko pa povem, da to ne bosta slovenski športnik ali športnica leta, saj imata oba v tem času druge obveznosti.«
Na prireditvi bosta razglašena tudi najpopularnejši športnik in športnica Spodnjega Po-dravja, ki ga bodo izbrali bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj ter obiskovalci spletnega portala www.sport-ne-novice.com, kjer je prav tako možno glasovati.
JM
Nogomet • MNZ Ptuj
Prestopni rok nogometašev
V odmoru med jesenskim In spomladanskim delom lahko nogometaši zamenjajo klube; prestopni rok traja ves mesec januar. Seveda to velja tudi za klube MNZ Ptuj iz katere klube naprošajo, da ne čakajo z registracijo igralcev na zadnji rok, ampak naj dokumentacijo prinašajo na registracijsko komisijo sproti. Le-za bo sprejemala le popolno in pravilno izpolnjeno dokumentacijo. Klubi so tudi dolžni registracijske kartončke igralcev, ki so jim potekle pogodbe o posoji ali dvojnih registraciji vrniti na MNZ Ptuj.
Vse o registraciji igralcev v prestopnem roku najdete na spletnem naslovu http://www.nzs.si/pic/doc/nzs/pravilnik_o_registraciji_in_statusu_igral-cev.pdf
Prav tako najdete na spletu obrazce za registracijo igralcev: http://www.nzs.si/index.php?pgi=132 Uradne ure registracijske komisije MNZ Ptuj: četrtek, 24. 1. 2008, od 17.30 - 18.30 ure; četrtek, 31. 1. 2008, od 17.30 - 18.30 ure.
Danilo Klajnšek
Opravičilo!
V torkovi številki Štajerskega tednika je prišlo do neljube napake v sestavku glede končnice tekmovanja v obeh ligah malega nogometa MNZ Ptuj. V končnico tekmovanja za naslov prvaka se uvrstijo prve tri ekipe in ne štiri, kot smo pomotoma zapisali. Prvo uvrščena ekipa po ligaškem delu tekmovanja v finale prinaša tri (Mark 69 Aba), drugo uvrščena ekipa 1 (KMN Majolka) in tretja uvrščena 0 točk (ŠD Rim). Zaradi slabše razlike v medsebojnih srečanjih se v končnico ni uvrstila Poetovio Petlja. Povsem enako je razigravanje tudi v 2. ligi. Obe končnici bosta odigrani v soboto, 26. januarja, v športni dvorani Center na Ptuju.
Za napako se opravičujemo!	Uredništvo
Ptujska pikado liga
Dolence zmanjšale zaostanek
A LIGA
Rezultati 11. kroga (12. 1.):
Ring I - Justa 13:3 (27:8), Šterntal bar - Winston 7:9 (18:21), Sharky -Zeleni gaj 6:10 (16:26), Pri Stolpu
-	Žaga 7:9 (17:20), Žabica - Ring II 16:0 (32:0).
1.	ZELENI GAJ 11 10 0 1 121:55 30
2.	WINSTON 11 8 1 2 97:79 25
3.	ŽABICA 11 8 0 3 113:63 24
4.	ŽAGA	11 6 1 4 99:77 19
5.	RING I 11 6 1 4 94:82 19
6.	JUSTA 11 6 0 5 96:80 18
7.	SHARKY 11 4 1 6 88:88 13
8.	PRI STOLPU 11 2 1 8 82:94 7
9.	RING II 11 1 1 9 38:138 4
10.	ŠTERNTAL BAR11 1 0 10 54:122 3
Pari 12. kroga (19. 1., ob 19. uri): Ring II - Šterntal bar, Pri Stolpu
-	Žabica, Zeleni gaj - Ring I, Žaga
-	Justa, Winston - Sharky.
B LIGA
Rezultati 13. kroga (11. 1.):
Mark 69 - Tobijas 6:10 (17:23), Sharky II - Zeleni gaj II 9:7 (20:20), Esa - Capri 10:6 (22:17), Dolence - Runda bar 13:3 (27:12), B. S. Hessol - Ojnik 6:10 (17:22). Prosta Darinka.
1.	ZELENI GAJ II 13 10 0 3 134:74 30
2.	DOLENCE 13 9 1 3 118:90 28
3.	DARINKA 13 8 2 2 109:83 26
4.	SHARKY II 13 8 1 4 119:89 25
5.	OJNIK 13 7 2 4 119:89 23
6.	TOBIJAS 13 6 2 4 108:84 20
7.	ESA	13 5 0 8106:102 15
8.	CAPRI 13 5 0 8 101:107 15
9.	MARK 69 13 3 3 7 87:121 12
10.	RUNDA BAR 13 3 0 10 87:121 9
11.	B.S.HESSOL 13 1 1 11 60:148 4
Pari 14. kroga (18. 1., ob 20. uri): Ojnik - Capri, B.S. Hessol -Sharky II, Darinka - Mark 69, Zeleni gaj II - Dolence, Tobijas - Esa. Runda bar prost.
JM
Športnik leta 2007
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 24. januarja 2008 razglasili tudi najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in športnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega
športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika in športnico iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
	
Štajerski TI	VINIK UVRADIOPTUJ ■If Hill 89.8-9B.E-104,3
	
ŠPORTNIK LETA -	SPODNJEGA PODRAVJA - 2007
ŠPORTNICA LETA: ŠPORTNIK LETA: _ Ime in priimek: Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S PORTALOM WWW.SPORTNE-NOVICE.COM
Bukovci • 40 let obrti mizarja Janeza Forštnariča
Trma in vztrajnost sta ga nagradili
Samostojni podjetnik Janez Forštnarič iz Bukovcev 99 e je na božični večer leta 2007 praznoval 40 let obrti. 25. decembra 1967 so mu namreč izdali obrtno dovoljenje; v socializmu božič še ni bil praznik, temveč običajni delovni dan. Skupaj pa ima Janez Forštnarič že 52 let delovne dobe. Izučil se je pri očetu, ki je bil prav tako mizar, v delavnici, v kateri niso imeli niti cirkularke, se spominja. Izdelovali so pohištvo iz masivnega lesa, okna in vse drugo pohištvo, ki ga je potrebovala hiša na deželi. Nato je nekaj časa delal v GP Drava Ptuj, do odhoda v obrt pa še dve leti v Nemčiji, da si je zaslužil za stroje.
To so bila tudi leta, ko so skoraj vsi odhajali v Nemčijo. »Bal si se, da ne bi nekaj zamudil, če ne bi šel, najbolj pa zato, da sem si kupil en stroj, ki še sedaj deluje, da bi lahko začel obrt.«
Začel je v delavnici štiri krat šest metrov, danes ima delavnico velikosti 20 krat 30 m in še posebej skladišče. Najprej je dela sam, zatem se mu je pridružil najprej en brat, zatem še drugi brat, pa sosed in vajenci. Vedno jih je delalo najmanj pet, največ pa jih je bilo deset. Ponosni so na vse vajence, ki so se izučili v njihovi obratovalnici. V vseh letih jih je bilo 30. 15 let so delali gradbeno pohištvo, zatem so se preusmerili v prostorno pohištvo, ki so ga v začetku izdelovali za Slove-nijales, za eno od ljubljanskih zadrug. Veliko so delali tudi po svetu: v Rusiji so opremili enega od laboratorijev, v Izraelu, na Madžarskem so opremili eno od gledališč. Zelo veliko pa so delali v Bosni. V Sarajevu so cele štiri mesece montirali celi RTV center, zmontirati je bilo potrebno kar 36 kamionov materiala. Delali so tudi na sarajevskem letališču. Letos načrtujejo izlet kolektiva v Sarajevo, radi bi videli, kakšni so objekti, kjer so nekoč delali, danes. Sicer pa takšen ali podoben izlet organizirajo skoraj vsako leto. Skoraj celih dvajset let so delali v Bihaču in okolici, kjer so prvo delo dobili v tamkajšnji bolnišnici. Delali so vse do vojne. Tik pred vojno so sklenili posel za apoteko v Sanskem Mostu. Posel, ki je bil vreden takratnih 100 tisoč nemških mark, so sklenili kar na pokrovu avtomobila na enem od ljubljanskih parkirišč. Apoteko so izdelali, niso pa je uspeli zmontira-ti. Čeprav so se zatem zanjo potegovali številci navidezni kupci, Forštnaričevi niso nasedli, spravili so jo na varno, na skrito lokacijo. Pet let je bila pri njih, šesto leto so jo odpeljali, montažo so opravili
Foto: Črtomir Goznik
Janez Forštnarič je na božič leta 2007 praznoval 40 let obrti, sicer pa ima že 52 le delovne dobe.
leta 1998, odprli pa so jo leto kasneje. Ker se Janez odprtja ni udeležil, mu je zato, da so apoteko ohranili, župan San-skega Mosta osebno prinesel zahvalo. V zadnjem času se vračajo tudi na avstrijski trg, za katerega izdelujejo vrata.
Forštnaričevi so mizarji že 80 let
Generacija, ki ji pripada Forštnarič, je začela iz nič, bili so trmasti, delali so noč in dan, ničesar se niso ustrašili. Marsikdaj jih je bolela glava zaradi davka, za katerega pogosto niso vedeli, zakaj so jim ga odmerili, a plačati ga je bilo potrebno. Danes so zadeve veliko bolj urejene, veliko strožji so tudi pogoji glede urejenosti delavnic, kot so bili nekoč. Tudi sami se trudijo, da je v delavnici urejeno vse tako, kot zahtevajo predpisi, da je varnost v celoti zagotovljena. V Forštnaričevi delavnici za podmladek nikoli ni bilo problemov, čeprav je včasih slišal koga potarnati, da mizarjev ni. Tudi na strokovno usposobljenost dajo veliko: sin Janez ima mojstrski izpit, dva nečaka, ki sta prav tako zaposlena pri njih, bosta tudi kmalu pridobila mojstrski naziv. Po dedkovih stopinjah bodo, kot kaže, šli tudi trije vnuki, eden že obiskuje tehnično šolo.
V delavnico prihaja Janez
vsako jutro ob 6.45, sledi ritual s kolektivom ob kavici, ki jo prinese sin. To je tudi čas, ko tudi steče pogovor o delu in o vsem, kar je potrebno, da to poteka tekoče. V delu v bistvu še danes zelo uživa, čeprav v obratovalnici več ne dela, ker je prevzel pisarniške posle. Ko pa je še delal v obratovalnici, je bil najpogosteje za strojem. Kmalu namerava izpreči, v celoti bo vodenje obratovalnice prevzel sin Janez, ki ima že prav tako zavidljivih 20 let v obrti in s katerim jo praktično že nekaj časa skupaj vodita. Za ta čas tudi že ve, kaj bo delal: načrtuje obnovitev ene starinske postelje. Zanimivo je, da je celih 13 let v obratovalnici delala tudi Forštnaričeva žena, ki je uživala v brušenju lesa. Po potrebi pa je delala tudi pri montaži.
Janez zelo rad vozi avto, zato mu nikoli ni težko sesti v avto in iti na pot; če je treba, tudi v Nemčijo. Mizarstvo Forštnarič je tipična družinska obratovalnica, v kateri prevladuje priimek Forštna-rič. V družini je obdelovanje lesa tradicija že od leta 1928, kar pomeni, da bodo letos ob Janezovi 40-letnici dela v obrti praznovali tudi 80 let,
Foto: Črtomir Goznik
Forštnaričevo mizarstvo je tipična družinska obratovalnica, kjer prevladuje priimek Forštnarič. Tudi sin Janez je šel po očetovih stopinjah, v obrti je že dve desetletji. Kot otrok je sicer razmišljal o drugih poklicih - o natakarskem, pečarskem in še kakšnem, odvisno od tega, kateri obrtniki so se gibali v hiši. Pozneje pa ga je kar potegnilo k lesu, je povedal.
odkar so se v družini začeli ukvarjati z obdelavo lesa. Največji izziv za Forštnaričevo mizarsko obratovalnico so dela, ki se jih zaradi zapletenosti drugi izogibajo. Apoteka v mariborskem Leclercu je bila že eno tako delo. Ena od njihovih rednih strank je tudi ljubljanski Pristop. Novo delo se dobi preko do tedaj opravljenega dela, preko kvalitetnega dela dobiš drugo delo, je povedal Janez.
Ob jubileju ga bo Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj simbolično nagradila s kristalnim priznanjem. Štirideset dela v obrti ni malo, zagotovo jih ne bi dočakal, če bi bili problemi preveliki, če bi ne imel kvalitetnega kadra, kolektiva, ki dela v sožitju in
ki dela kakovostno.
Janez Forštnarič je ponosen tudi na dejstvo, da je bil med tistimi, ki so pomagali ustanoviti ptujsko obrtno zbornico; ta bo 40-letnico uspešnega dela praznovala leta 2011. 17 let je bil predsednik lesne sekcije pri ptujski zbornici, član upravnega odbora, sedem let pa tudi član UO sekcije lesarjev pri Obrtni zbornici Slovenije.
Kljub trdemu in napornemu delu, kajti če je želel biti uspešen mizar oziroma podjetnik, ki mu bodo stranke zaupale, je moral veliko delati, pa je Janez vedno znal tudi izpreči in si z družino privoščiti dopust. Skupaj so videli že veliko sveta, od Amerike do Rusije. V štiridesetih letih
dela v obrti si samo eno leto ni privoščil dopusta. Znan pa je tudi po tem, da rad pomaga ljudem; skoraj vsakomur pomaga, če pri njem išče pomoč. V Slovenji vasi je vodil akcijo za invalida Žunka, da so mu uredili hišo. Ob svoji 70-letnici se je odrekel darilom, da je pomagal družini v Cirkulanah, ki je potrebovala pomoč. Če je treba, podarijo tudi katerega od izdelkov, ki nastanejo v njihovi lesarski delavnici.
Brez želja in načrtov Janez Forštnarič ni nikoli. Če tega ni, tudi ni več življenja, pravi. Prepričan je, da bo delavnica tudi pod vodstvom sina tako dobro delala, kot je pod njegovim.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Forštnaričeva delavnica ima sedež v Bukovcih 99 e.
Nagradno turistično vprašanje	.
Konzorcij Kurent odprt za vse zainteresirane
Ptujsko kurentovanje kot najstarejši in največji pustno-karnevalski dogodek v Sloveniji, ki želi postati osrednja srednjeevropska pustna prireditev, bo letos 72-urno kurentovanje, ki se bo pričelo 2. februarja opolnoči in končalo na pustni torek, 5. februarja.
Že drugič se bo kot organizator ku-rentovanja podpisal konzorcij Kurent, saj nova turistična organizacija v Ptuju še ni uspela zaživeti, ker še ni rešitve kako bi zasebni podjetji in občina ustanovili skupno podjetje. Konzorcij sestavljajo MO Ptuj, Perutnina Ptuj in Terme Ptuj. MO Ptuj je v okviru projekta kurentovanja prvenstveno odgovorna za uveljavljanje javnega interesa pri razvoju etnografskega dela prireditve, njeni organizaciji in izvedbi. Perutnina se kot podjetje z več kot stoletno tradicijo zaveda pomena kulturnega izročila, njihova podpora pri pripravi in izvedbi osrednjih pustnih dogodkov
v karnevalski dvorani je nepogrešljiva. Terme Ptuj pa v ospredje postavljajo pomen kulturnega turizma, ki bo v prihodnjih letih pomembno vplival na siceršnji razvoj turizma na Ptujskem.
Konzorcij Kurent želi s svojim delovanjem dokazati, da je kurentovanje za vse poslovne partnerje in donatorje, ne samo za člane konzorcija, edinstvena poslovna priložnost. Zato so povabili sponzorje in donatorje, da zagrabijo to edinstveno priložnost za vključitev v partnerstvo, ker jih v prihodnjih letih ne bodo širili na tiste, ki bodo v projekt začeli verjeti šele takrat, ko bo dosegel maksimalne koristi. V krogu
stabilnih partnerjev ima kurentovanje tudi dve regijski medijski hiši, RTS in Radio-Tednik Ptuj.
Kljub krajšemu, tridnevnemu dogajanju (do tega je prišlo zaradi tesnega prekrivanja gregorijanskega in luninega koledarja, kar se zgodi vsakih nekaj desetletij) organizatorji pričakujejo, da si bo prireditve letošnjega kuren-tovanja ogledalo okrog 100 tisoč obiskovalcev, ki naj bi v mestu na vsakem koraku začutili pustni utrip. Čeprav se letošnje pustovanje dogaja v letu pred-sednikovanja Slovenije EU, ga Ptujčani nismo znali ali nismo uspeli vključiti v okvir tega dogajanja, ptujski župan dr.
Štefan Čelan pa je ob tej priložnosti povedal le, da bo zaradi kurentovanja kandidiranje za evropsko kulturno prestolnico lažje. Na kakšni večji obisk diplomatov pa, kot kaže, mesto v pustnem času ne računa. Škoda, da „kapitala", ki ga je mesto ustvarilo leta 1991, ko so si 31. ptujsko kurentovanje ogledali predstavniki 21 držav, nismo uspeli zadržati oziroma ga nadgrajevati. V slovensko pustno prestolnico diplomati sicer še prihajajo, a jih je vsako leto le za vzorec.
Za pustno okrasitev bodo tudi letos poskrbeli vVrtcu Ptuj in ptujskih osnovnih šolah, kjer pripravljajo tudi druge pustne prireditve, od priložnostnih razstav do kreativnih delavnic. Tudi lastnike lokalov in trgovin so pozvali, da po najboljših močeh pomagajo ustvarjati pustno razpoloženje s primerno pustno podobo lokalov in natakarjev, s ponudbo hrane, glasbo in drugim spremljajočim programom. V nedeljo, 3. februarja, ko se bo po ptuj-
skih ulicah in trgih vila osrednja pustna povorka z okrog 2500 aktivnimi udeleženci iz najmanj sedmih držav, naj bi lokali svojo ponudbo še dodatno okrepili. Želja je tudi, da na pustno nedeljo noben ptujskih gostinec ne bi imel zaprtih vrat. Med udeležence letošnjega kurentovanja bo konzorcij Kurent razdelil nagrade v vrednosti 8 tisoč evrov.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Jerica Fistravec iz Muretincev 21, občina Gorišnica, ki je tako kot še mnogi drugi pravilno zapisala, da je letošnje kurentovanje 48. po vrsti. Današnja nagrajenka je bila tudi vodja pustne skupine na prvem kurentovanju, ki je bilo leta 1960 na Ptuju. Danes vprašujemo, kdo bo častni pokrovitelj 48. kurento-vanja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk pustnih prireditev v karnevalski dvorani. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 25. januarja.
Foto: Črtomir Goznik
Za ptujske pustne okraske bodo tudi letos poskrbeli v Vrtcu Ptuj in osnovnih šolah, kjer bodo pripravili priložnostne razstave, kreativne delavnice in še nekatere druge pustno obarvana prireditve.
Pridružite
se
zabavi
V deželi nakupov!
Vroči plesni ritmi in kolumbijska kava!
23. 1. 2008 ob 17h v Qlandii Maribor 2k. 1. 2008 ob 17h v Qlandii Ptuj
Vabljeni na plesni nastop kolumbijske plesalke Blance Ines Castano in brezplačno degustacijo opojne kolumbijske kave. Predstavili vam bomo postopek pridelave in trgatve ter razkrili skrivnosti priprave dobre kave.
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Kuharski nasveti
Pomaranča
Pomaranča sodi skupaj z limono, limeto in mandarino v veliko skupino sadja, imenovano agrumi. Zanimivost pomaranče in tudi drugih agrumov naredi njihova aromatična kislina, ki jo lahko uporabljamo na vse mogoče načine. Nenazadnje je pomaranča izredno lepe barve, kar jo prav tako vpliva na pogostost uporabe.
Pomarančo tako kot druge agrume ščiti zunanja lupina, ki je izredno aromatična, in notranja tanka bela lupina. V tem delu je skupaj z notranjo sredico večina vitaminov in mineralnih snovi, zaradi katerih cenimo ta sadež. Za pomaranče je značilno, da se barva plodov med obdelavo spremeni, le v hladnejših podnebjih lahko barvo spremeni že na drevesu.
Drevesa pomaranč veljajo za znamenje bogastva in premoženja. Plodovi pomaranč sodijo danes med najpomembnejše izvozno sadje. Poznamo več sort pomaranč; grenka pomaranča bigaradi-ja ali seviljska pomaranča velja za predhodnico današnjih sort. Te pomaranč so po okusu zelo kisle, zato jih ne uporabljamo za surovo uživanje, ampak za marmelade, sladice in likerje.
Sladke pomaranče, ki so danes najbolj razširjene, prepoznamo po težkem plodu in drobno luknjičasti lupini. Iz te skupino zagotovo poznate pomarančo jaffa in številne druge španske pomaranče. Danes so vedno bolj priljubljene tudi pomaranče z rdečo notranje sredico, ki so jih vzgojili v Italiji in imajo nekoliko rezek okus, spominjajo skoraj na jagode. Zato sokove in sladice iz njih pogosto kombinirajo z jagodami.
Hranilna in energijska vrednost pomaranč:
-	na 100 g živila nam ta sadež da 205 kJ energije, kar je seveda izredno malo, od tega je 12 g ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev, manj kot 1 g beljakovin, ne vsebuje pa maščob. Od mineralnih snovi je pomembno izpostaviti kalcij, fosfor, železo, natrij in kalij. Od vitaminov vsebuje največ vitamina C, vitamin A, B1 in B2.
Značilne jedi:
-	kokoš, pečena v poma-
rančni omaki (Francija)
-	kolač z ingverjem (Anglija)
-	sadna juha (Italija) Vlado Pignar,
org. dela v gostinstvu Recept poslušalke Zdenke
12 beljakov 15 dag sladkorja 30 dag moke (ostre) 15 dag margarine 10 dag narezanih orehov 10 dag rozin 8 dag fig 8 dag čokolade
1 pomaranča narezana na kocke
Iz beljakov stepemo trd sneg, dodamo sladkor, margarino in nato skupaj z moko orehe, rozine, fige narezane, na kocke zdrobljeno čokolado in narezano pomarančo. Pekač dobro namažemo z margarino, potresemo z moko in vanj vsipamo pripravljeno maso. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija kot bi-skvitno testo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Odstranjevanje zobnega kamna in narkoza
Bralec Jože s Ptuja ima 9 let starega črnega srednjega kodra, pri katerem je opazil, da ima na zobeh rumene obloge. Kužek v zadnjem času tudi slabše je in ima kar močan zadah iz gobčka. Zanima ga, ali gre za zobni kamen in ali ga je mogoče odstraniti, ne da bi kužku dali narkozo.
Nastajanje zobnega kamna je razmeroma pogosta težava pri kužkih, zlasti manjših pasem. Sprva nastajajo zobne obloge, ki se kasneje spremenijo v zobni kamen. Nastajanje zobnega kamna pospešujejo nepravilna prehrana v obliki sladkarij, slaš-
čic, hranjenje s konzervami oziroma z mehko hrano, bri-keti, namočenimi v vodi, in podobnim. Tudi pH in sestava sline ima važno vlogo pri nastajanju zobnega kamna. Nekateri kužki tudi v visoki starosti nimajo težav z zobmi, drugi pa imajo že v rani mladosti zobe obložene in težave z dlesnimi. V zobnih oblogah in zobnem kamnu se zaradi ostankov hrane naselijo najrazličnejše bakterije, ki povzročajo vnetje dlesni in obzobnega tkiva. Iz ust lahko bakterije po krvnem obtoku potujejo tudi v druge organe, v katerih lahko povzročijo veliko škode. Smrtno nevarna je naselitev bakterij iz ustne
Foto: Emil Senear
votline v osrčnik živali, saj je vnetje osrčnika izredno nevarno urgentno stanje, in če ni pravočasne ustrezne pomoči, žival umre.
Odstranjevanje zobnega kamna se pri psih dogaja v splošni anasteziji oziroma narkozi. V veterinarski medicini uporabljamo vse boljše in manj škodljive narkotike. Večinoma so to narkotiki, ki se uporabljajo za narkozo pri ljudeh. Za odstranjevanje zobnega kamna uporabljamo tako imenovano kratkotrajno anastezijo, saj je poseg hitro končan in tudi globina anastezije ni velika. Pri posegu uporabljamo ultrazvočni aparat, saj le tako lahko zobe očistimo kvalitetno, brez nevarnosti, da poškodujemo sklenino. Važno je tudi, da očistimo zobe pod dlesnijo, saj tam najraje nastajajo žepi, polni bakterij. Izredno važno je, da po čiščenju zobe tudi spoliramo, saj če tega ne bi naredili, bi se se zobni kamen začel takoj ponovno nabirati. Vse to bi bilo nemogoče narediti brez uporabe splošne narkoze, saj kužek ne bi bil
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pripravljen prenašati tresljajev aparata in visokih vrtljajev turbine za poliranje.
Po odstranitvi zobnega kamna priporočamo redno čiščenje zob in to temeljito vsaj dvakrat tedensko. Če nam kužki ne pustijo ščetkati zob, lahko uporabimo posebne encimatske zobne kreme, ki se enostavno iztisnejo v ustno votlino. Preprečujejo nastajanje zobnih oblog in kasneje zobnega kamna.
Gospodu Jožetu priporočam, da pride s kužkom na pregled v ambulanto, kjer bomo kužka pregledali, se pogovorili, opravili preiskave krvi in po potrebi opravili še drugo diagnostiko, npr. EKG, da se prepričamo, ali je kužek zdrav. Tako bomo lahko sproščeno in brez morebitne nevarnosti kužku očistili zobke in mu tako močno popravili kakovost življenja, lastniku pa omogočili crkljanje svojega ljubljenčka brez motečega smradu iz kužkovih ust. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Narava ostaja pri zimskem počitku
Skopnela skromna snežna odeja ter nenadna otoplitev po treh kraljih sredi januarja še ne naznanja konca zimi. Vrtni naravi je zima prišepnila, naj varno in mirno počiva še dalje, naj se ne pusti prebujati. Kljub pričakovanju zgodnjega prihoda letošnje pomladi pust zime ne bo zlahka pregnal, ker po vremenskem pregovoru pravi: »Toplota v januarju in vlaga - zimi v februarju na noge pomaga!« Budnost in pridne vrtnarjeve roke bodo vrtno naravo, ki bi jo pri zimskem počitku vremenske spremembe motile, skrbno varovale in negovale.
V SADNEM VRTU še ni opaziti sprememb v stanju drevnin pri zimskem počitku zaradi zadnjih otoplitev in odjuge. So pa toplejše vreme nad zmrziščem, večja zračna vlaga ter pogostejše deževne padavine namesto snežnih ugodni za prezimljanje nekaterih sadnih škodljivcev in bolezni. Sadne bolezni in škodljivci se sredi zime še ne razmnožujejo ter sadnemu drevju ne povzročajo škode, postajajo pa njihove oblike prezimovanja ob valih toplejšega vremena v stanju prebujanja ter s tem občutljivejše, kar lahko s pridom izrabimo in jih v tem stanju, ko rastline še mirujejo, učinkovito uničimo ali preprečimo njihov razvoj.
Z uvajanjem in vzgojo intenzivnejših sadnih vrt in sort sadja ter opuščanjem uporabe raznih agresivnih kemičnih pripravkov pri varstvu sadnega drevja v času vegetacije je varstvo vse zahtevnejše in se ga moramo posluževati v obdobjih, ko dobro učinkujejo, s tem pa ohranimo zdravo bivalno okolje.
Jablanova mokasta ali krvava uš se hrani z rastlinskimi sokovi in izčrpava mlade poganjke, na vejah pa nastajajo neozdravljive rakaste tvorbe, ki drevo privedejo do odmiranja. Ob nepopolnem varstvu v minulem poletju so se v jesenskem času na mladostnem lesnem lubju pričele pojavljati kolonije uši, obdane v bele vataste prevleke, ki so še sedaj dobro opazne. Krvava uš prezimuje v vejicah pod vatasto prevleko, na koreninskem vratu ter koreninskih izrastkih, ki so jim najvarnejši in najslajši na šibko rastočih podlagah jablane M9. Zimsko zalego mokaste uši v dobršni meri uničimo s predspomladanskim škropljenjem napadenih dreves januarja z 0,15% oleodiazinonom ali 1% belim oljem, nato pa ob koncu zime škropljenje ponovimo z 1% žvepleno apneno brozgo.
Turobno deževno vreme, zapoznelo občasno sneženje ter razmeroma toplo vreme v drugi polovici zime so ugodni pogoji za prezimovanje zelo razširjene in nevarne glivične bolezni koščičarjev breskove kodravosti. V dneh mirnega, brezvetrnega, suhega in toplega vremena v januarju drevje temeljito poškropimo z bakrenimi pripravki, drugič pa v februarju z delanom, da preprečimo kalitev glive breskove kodravosti v cvetne in listne brste.
V	OKRASNEM VRTU so sredi januarja že vzklile čebulice narcis in nekaterih drugih cvetočih čebulnic. Posebno varstvo pred morebitno pozebo ni potrebno, priporočljivo pa je, da rastline z zgodnjim začetkom vegetacije zasenčimo s smrekovimi vejami in tako zaščitimo pred ostrim zimskim vetrovjem in toplimi sončnimi žarki sredi zime.
V	jeseni na prosto posajene zimzelene iglavce in listavce ali če so posajeni v korita, v sušnih obdobjih pozimi zalivamo, da ne pride do venenja. Zalivamo, ko zemlja ni zmrzla. Zalivanje je potrebno zato, ker zimzelene rastline, čeprav v manjšem obsegu, skozi zelene liste oziroma iglice pozimi enako asimilirajo kot poleti.
V	ZELENJAVNEM VRTU gredice s pospravljeno in porabljeno zelenjavo, ko je zemlja v primernem stanju za obdelavo, globoko prekopljemo, brazdo pa pustimo neporavnano, da se bo bolje napojila zimskih padavin ter da se ji bo ob delovanju zimske zmrzali izboljšal zlog.
Miran Glušič, ing. agr.
Bbkd&kr. 18. januarja - 24. januarja
18-petek s*	19-sobota	20-nedelja «P	21-ponedeljek
22-torek #	23-sreda ë	24-četrtek #	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Tiger - živi tako, da lepo sanjas
Ljudje rojeni: 1914, 1926, 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010
Duševno zdravje
Samota in osamljenost
V prazničnih dneh je pogosto govor o samoti in osamljenosti. Kakšna je razlika med samoto in osamljenostjo, zanima Viljema s Hajdine. Na kakšne načine se lahko človek uspešno spopade s samoto in osamljenostjo?
Samota je eksogene (okoljske) narave, osamljenost pa je endogene narave - izhaja torej iz posameznika in njegovega doživlja samega sebe v odnosu do sveta. Nikakor torej ni nujno, daje nekdo, kije samotar, tudi osamljen.
Tisto, kar je v teh prazničnih dneh zaskrbljujoče, je to, da je resnično mnogo ljudi med nami osamljenih, pa čeprav živijo v gosto naseljenih mestih, a nimajo nikogar, ki bi jim prisluhnil in jim dal tudi nekoliko toplote in razumevanja. Od doživljanja osamljenosti do storitve samomora ni velik korak in marsikdo ga tudi, žal, stori.
Če je posameznik takšen, kot pač je, po svojih osebnostnih lastnostih, vedenjskem vzorcu, ipd., če so življenjske okoliščine zanj bile takšne, da nima nikogar, da je osamljen, potem lahko sam naredi le to, da sprejme roko, ki mu jo kdo ponudi, zato, ker sprejema drugačnosti, ker je solidaren z drugimi ljudmi, ker je človekoljub in pripravljen dati drugim tudi svoje srce.
Ker je vedno manj takšnih med nami, je tudi vedno več osamljenih in ne živijo več človeka vredno življenje, torej moramo krepiti solidarnost in ljubezen do ljudi ter pripravljenost pomagati drugim, ne le videti samo sebe, kar se zdi skoraj edina vrednota današnjega časa.
Samoto kot tako si ljudje izberejo sami, predvsem zato, da lažje pridejo v stik s samim sabo in naravo. To jim kar pustimo, saj zato tudi osebnostno rastejo in spoštujejo naravne danosti in jih ne uničujejo, kot to počnejo mnogi, ki se imajo za pomembne na tem svetu.
Mag. Bojan Šinko
KakSna soodvisnost čaka Kitajsko in Indijo od ZDA v letu 2008
ZDA se soočajo s pokom nepremičninskega balona in danes se že ve, da je kriza precej hujša, kot so jo napovedovali politiki. Bančni sektor je v ZDA v tem trenutku globoko v krizi, saj banke dobesedno razpadajo. Odpuščenih ni bilo samo veliko direktorjev bank, ampak tudi celi oddelki, ki so se ukvarjali s trženjem drugorazrednih hipotekarnih kreditov. Velike količine kapitala, ki sedaj rešujejo banke (predvsem Citigroup in Merrill Lynch), prihajajo iz arabskega sveta (Abu Dhabi Investment Authority) in Singapurja (Temasek Holdings). Citigroup in Merrill Lynch sta tako dobili skupaj 11,9 milijarde dolarjev, vendar kriza kljub vsemu še ni izzvenela. Njuno skupno oškodovanje zaradi odpisov pa je doseglo že okoli 25 milijard dolarjev. Borza se drži na trhlih temeljih in tečaji vztrajajo samo zaradi špekulacij o nadaljnjem nižanju obrestne mere. Le-to pa počasi postaja težje in težje, saj je inflacija v ZDA pred kratkim dobila največji pospešek rasti v zadnjih 34 letih. Da je tukaj z vidika svetovne potrošnje to največji udarec, pove podatek, da je kupna moč povprečnega Američana štirikrat večja kot povprečna kupna moč indijskega in kitajskega potrošnika skupaj. To leto bo v ZDA še izredno turbulentno, saj bodo volitve, ki ponavadi zasenčijo vse druge dogodke po svetu. Nedvomno pa ima izredno velik vpliv tudi poglabljanje krize z Iranom in s tem povezano dobavo nafte. Cena le-te se bo skoraj zagotovo dvignila nad 100 USD za sod. Nekatere napovedi ob poglabljanju iranske krize kažejo celo ceno okrog 120 USD za sodček, česar pa trenutna šibkost gospodarstev verjetno ne bi prenesla. Če pride do recesije, se bo cena energentov in drugih surovin morala poceniti. V letošnjem letu bo po predvidevanjih borza močno nihala, saj bodo na volitvah verjetno zmagali demokrati, kar ima že danes pozitiven vpliv na gospodarstvo, po drugi strani pa bodo vse oči uprte v razmere na nepremičninskem področju in gibanju obrestnih mer, ki ne kažejo nič dobrega.
Kitajska in Indija nadaljujeta svoj gospodarski križarski pohod. Tečaji so na teh trgih noreli celo lansko leto. Vsekakor so se večji investitorji s teh trgov že umaknili, saj je dve tretjini BDP-ja Kitajske vezano na izvoz v ZDA in EU, kjer pa kupna moč močno pada. Da gospodarstvo Kitajske raste prehitro, se kaže v inflaciji, ki je eksplodirala. Kitajska se je ves čas trudila nekoliko zaustaviti prekomerno rast, vendar ji ni in ni uspelo kljub stalnemu dvigovanju obrestnih mer. Razlog za rast borze je množično vstopanje domačih investitorjev na trg, saj so v lanskem letu zabeležili odprtje skoraj 50 milijonov novih trgovalnih računov. Gospodarska rast za Kitajsko in Indijo sicer še naprej ostaja pozitivna, vendar tečaji na borzah tega že dolgo časa ne upravičujejo. Tečaji v letošnjem letu bodo zelo odvisni od gibanja gospodarstva v ZDA in EU ter s tem povezane potrošnje. Razmišljajte o unovčevanju dobičkov in o vključitvi obveznic v vaš portfelj. V viharnih trenutkih na morju največ šteje sidro in varen pristan, ne pa velika jadra.
Mitja Petrič
Ko je na vrsti tigrovo leto, bo predvsem zaznamovano po eksplozivnosti. Po tradiciji se začne silovito in končna s slabotnostjo. Možni so večji nemiri, prepiri. To je leto, ki je zaznamovano z ognjeno energijo. Razbrati je nekatere skrajnosti, ki so lahko tako pozitivne kot negativne. Zdi se, da je veliko nihanj.
V tem letu je potrebno popaziti na svoje premoženje, finančna vlaganja - tveganje je glede delnic. Leto kipi od razburjenja, več svetovnih umikov, na preizkušnji pa je tudi diplomacija. Posamezne skupine ne zmorejo izdelati salomonskih rešitev. Možno je več drznih in predvsem spornih zamisli. Toda temperamentna energija pomaga izluščiti dobro od slabega.
Oseba, rojena v znamenju tiger: Na vzhodu tiger simbolizira moč, strast in tveganje, uporen, slikovit in nepredvidljiv značaj, ki vzbuja strah in spoštovanje svoje okolice. Z dinamičnim tigrom se lahko pripravite na prijetno in nenavadno življenje, polno preobratov in novosti. Čustva so zanj sestavni del življenja in tako vas bo spravil iz vaše hišice. Nesporno pa je, da je rad v središču dogajanja in da je srečen tedaj, ko lahko izživi lasten temperament. Po naravi je nemiren in predrzen, to pomeni, da je stalno pripravljen na akcijo in da nikoli ne odlaša, ampak vedno išče nekaj novega in drugačnega. Obdarjen je s čudovitim smislom za humor in zaradi tega je priljubljen med ljudmi.
Vsak človek, rojen v znamenju tigra, v sebi skriva neko človekoljubnost in je pripravljen pomagati drugim
V začetku lanskega leta sem pisala, da si je dobro zadati cilje za prihodnost. Vse, kar pišem, pa tudi sama prakticiram - udejanjam vsak dan v svojem življenju. Tako sem si tudi jaz lani zadala kar precej ciljev. Ko sem jih pregledovala, sem ugotovila, da sem uresničila skoraj vse- lahko rečem 80%, dosegla pa sem dodatno še mnogo stvari, ki si jih sploh nisem zadala. Če bi to gledali s poslovnega stališča, sem bila v letu 2007 zelo uspešna. Cilji, ki jih v letu 2007 nisem dosegla, so zahtevali več napora in veliko vztrajnosti, zato sem jih preložila v leto 2008 in vem, da jih bom v tem letu z lahkoto dosegla.
Vsak dan, ki ga preživimo, če delamo zavestno na svoji osebnostni rasti, je poln novih možnosti in učenja, napredovanja. Zato kar pogumno v novo
ljudem. Večina stvari se v življenju loti s srcem in zaradi tega tudi uspe. To je leto igralcev, poetov, uličnih slikarjev in trubadurjev; lahko uspejo ali pa ne - vmesnega ni in ne obstaja. Imajo pa posebno obdobje, ko sledijo vsem impulzom in adrenalinu in se potem čez čas lažje umirijo. V tigru se odvijata vse skrajnosti, kajti lahko je zelo topel in gostoljuben, lahko pa tudi sebičen in trmast.
Pomembno vlogo ima status
Ženska, rojena v tem znamenju, se dobro znajde v vlogi gostiteljice in je zelo zanesljive in tople narave. V ponos ji je lahko, da zna združiti tako domače kot družabno vzdušje. Tudi z modo je na te-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
leto - vem, da se nam piše vse dobro.
Kaj pa porečejo vedeževalke, kaj nam pravi horoskop? Na to se že nekaj časa ne oziram več. Ko začnemo zaupati sebi, se zavedamo, da smo mi tista sila, da je v nas tista moč, ki spreminja in usmerja naše življenje. Življenja več ni potrebno prepuščati zunanjim dejavnikom, vedeže-valkam ali usodi ... Mi sami smo KREATORJI SVOJE PRIHODNOSTI in edino mi lahko določimo, ali nam bo neka stvar uspela, ali ne. Seveda, če želimo boljše rezultate, moramo boljše delati - ne glede na katerem področju. Naše življenje je skupek vsega, kar smo doživeli, kar smo se naučili, kar smo naredili. Zato preglejmo, kaj vse smo naredili v prejšnjem letu, kaj od tega nam je bilo všeč in kaj nam je prineslo zadovoljive
kočem, je glasna in rahlo zna dominirati, čeprav ni nikoli pretirano vsiljiva. Kot dobra mati pripoveduje otrokom pravljice in v tej vlogi se izkaže kot dobra igralka. Ko pa je intimna, se pokaže kot strastna ljubica. Moškemu je pomemben denar in varnost - za te reči je pripravljen trdo delati. V duši je romantik in to zna pokazati -a to pokaže tedaj, ko je že prepozno. Prave občutke oseba, rojena v znamenju tigra, skrbno prekriva in to lahko ugotovite prepozno.
Tigri slovijo po domišljiji in zaradi tega med ljudmi žanjejo uspehe. Najbolj nevarna leta so njegovo otroštvo, kajti tedaj lahko pokaže svoja intenzivna in eksplozivna čustva. Toda skozi sladko-gren-ka doživetja spoznajo, kaj je bistvo življenja.
Prijatelji so zaveza trdnosti
Tigri so samotarji in imajo zaradi tega le peščico pravih prijateljev. Toda če z vami sklenejo zavezništvo, bo to trdno. Morda je že res, da delujejo kot otroci, ampak globoko v sebi so trdni in jih prav nič ne vrže iz tira. Lahko so strogi in zahtevni starši in od svojih potomcev zahtevajo veliko. Glede službe jih privlačijo novosti in novi pogledi, kajti le novo je zanje vznemirljivo. Prijetnosti se jim obetajo v zvezi z divjim prašičem, ki mu s svojo stanovitnostjo in varnostjo prinesejo notranji mir, ugodnosti so nakazane tudi z zvestim psom, čeprav jim ta zna postaviti meje. Nekaj težav jim povzroča bivol, kajti takoj jim pove, kaj je zanj pravilno in kaj ne. S kačo ima-
rezultate. Kar nam ni uspelo, a vseeno želimo doseči, tisto pa je na nas, da še izboljšujemo, da še postorimo nekaj, da bo vse tako, kot si želimo. Ko bomo odstranili še tiste ovire, ki nam stojijo na poti k cilju, nam bo cilj z lahkoto dosegljiv.
Če pogledam svoje leto 2007, sem izredno zadovoljna z rezultati in hvaležna za vse, kar sem doživela, in za vse, kar sem dosegla. Nekomu se bo morda zdelo, da to ni nič - jaz pa sama pri sebi vem, da sem veliko naredila in da sem zelo napredovala na področju osebne rasti. To si štejem v veliko prednost in sem hvaležna za vsak trenutek, ki sem ga preživela. Če bi živela drugače, vsega tega ne bi doživela. Zavedam se, da so to moje izkušnje, in sem hvaležna, da sem jih doživela, spoznala in prerastla. Vsaka izkušnja, ki mi
ta kar nekaj težav, kajti skupna jima je sumničava narava, čeprav tiger zna glasno obsojati. Opica in tiger v skupnem gospodinjstvu pa je večna uganka in vprašanje je, kdo zmaga in kdo je poraženec.
Če vas je štorklja obiskala v letu tigra: Bitje že v zibelki da vedeti, da je nekaj posebnega, in vse tete, ki ga obiskujejo, to kaj kmalu ugotovijo. Svoje starše ovija okoli prsta kot za šalo. Spadajo pa med očarljiva bitja in ljubezen je tista, ki jih zdravi. Stroga vzgoja pri njih nikoli ne uspeva, ampak vedno morajo
je prišla na pot, je bila potrebna, da sem lahko spoznala, kdo sem in kaj je moja naloga v tem življenju.
Ravno pri tem sem se začela spraševati, ali se ljudje zavedamo, kaj vse imamo, ali se zavedamo lepote trenutka, ki ga doživljamo. Kot sem pisala pred božičem, je namen praznikov, da dosežemo notranji mir in spravo s seboj. Šele tedaj, ko smo pomirjeni s seboj, lahko zaživimo v sreči in harmoniji tudi z drugimi, s svojimi sopotniki v življenju. Ko enkrat doživimo svoj mir, tedaj se zavedamo, kako lepo nam je in kako hvaležni smo lahko za vse, kar je.
Mnogokrat iščemo in hlastamo za tistim, česar nimamo in se nam zdi nedosegljivo. Ne zavedamo pa se lepote vsega tega, kar imamo, kar doživlja-
korak za korakom hiteti naprej. Vedno bodo utirali novo pot in preizkušali trdnost odločitve svojih staršev; načine preizkušanja bodo kar stresali iz rokava. Življenje z njimi je pestro, a tudi brez njega je pestro. Tega se zavedajo tako starši kot tudi vzgojitelji in učitelji.
Prihodnjič: Zajec - jasno-vidni kreativni ustvarjalec
Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
mo. Ko se začnemo zavedati, da imamo danes vse to, kar potrebujemo - saj smo vse to tudi sami ustvarili - tedaj ni več dvoma, tedaj smo hvaležni. Tega nas niso učili v šoli, morda so nas doma, da moramo reči hvala za vsako podarjeno stvar. Če bi nas naučili, da moramo biti hvaležni za vsako stvar, ki jo imamo, in ne samo hiteti za tistim, česar nimamo, če bi se znali ustaviti tedaj, ko se nam najbolj mudi - tedaj bi bili veliko bolj zadovoljni in tudi uspešni, ne bi bilo nevoš-čljivosti in mnogih prerekanj, ne bi bilo vojn - med sosedi, partnerji, državami ...
Nadaljevanje prihodnjič Milena Jakopec, Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051 413 354
Svetovanje za vas...za vse nas...
Hvaležnost ... kaj je že to??? (1.)
Pozdravljeni v novem letu, v letu novih priložnosti in radosti. Želim vam, da se vam izpolnijo vse tiste velike želje in cilji, ki ste si jih zadali, pa ne pozabimo tudi na drobne reči, na iskrice v očeh, ki nam popestrijo vsak dan.
Glasba - Top 100 albumov
Statistika leta 2007je pokazala, da se je prodaja fizičnih glasbenih nosilcev zelo zmanjšala, a se je povečala legalna prodaja mp3 glasbenih datotek. Vsekakor je prodaja mp3 datotek ena izmed privlačnejših oblik, kako najlažje priti do pesmi, a na vsako legalno sneto mp3 datoteko je bilo v letu 2007 snetih sedem nelegalnih.
11. februar bo dan D, saj bo MICHAEL JACKSON po petindvajsetih letih ponovno izdal album Thriller. Na njem bo ob devetih standardnih najti še dve neobjavljeni pesmi in kup remiksov, na katerih sodelujejo Will I Am, Akon, Fergie in Kanye West. Kralj popa bo kmalu ponovno na vrhovih lestvic s klasiko THE GIRL IS MINE 2008 (*****), v njem pa mrmra in kakšno sočno spusti raper ter producent Will I Am.
ALICIA KEYS se je rodila 25. januarja 1981, njeno rojstno ime pa je Alicia J Angullo Cook. Njen zadnji album As I Am je pravi presežek in z njega že poznamo No 1 ameriški hit No One. Izvrstna vokalistka ostaja v umirjenih vodah v retro soul baladi LIKE YOU'LL NEVER SEE YOU AGAIN(****), ki ima malo naivno ali celo nezrelo besedilo.
Ameriško skupino BACKSTREET BOYS je sredi lanskega poletja zapustil njihov član Kevin Richardson. Nato je kvartet posnel ne preveč uspešno zgoščenko Unbreakable, ki pa so jo na presenečenje članov skupine pohvalili celo uveljavljeni glasbeni kritiki. Novi odklon je skupina naredila z zrelo pop/rock balado HELPLESS WHEN SHE SMILES (***).
Se še spominjate pevke JODY WATLEY? Ta ameriška pevka je največje uspehe požela že ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja z uspešnicami, kot so Looking For A New Love, Real Love in Friends. Pevka je bila sicer ves čas na sceni, a z marketinškim trikom si želi ponovno priti med popularne. Njena plesna disco r&b mešanica komada I WANT YOUR SOUL (***) je neizvirna sodobna priredba uspešnice skupine Chic.
KELLY ROWLAND je bila nekoč članica tria Destiny's Child. Po razpadu skupine je v trenutku skupaj z raper-jem Nellyjem skočila v glasbeno zgodovino s hitom Dilemma, medtem ko je njen največji hit naslovljen s Stole. Simpatična mulatka je v osnovi orientirana v soul in r&b vode, njen zadnji hit WORK (***) pa je dobil posebno klubsko plesno verzijo, pod katero se podpisuje priznana zasedba Freemasons.
Francoski DJ in producent BOB SINCLAR je pravi delo-holik, saj je lani izdal kar šest pesmi, hkrati pa je naredil več kot dvajset zelo uspešnih remiksov. A vsi ti projekti ostajajo v debeli senci njegovega največjega hita iz leta 2006z naslovom Love Generation. Podoben ritem spremlja tudi Sinclarov prihajajoči hit TOGETHER (****), ki ga je ponovno vokalno dobro dopolnil Steve Edwards.
Britansko skupino ATOMIC KITTEN sestavljajo Liz McClarnon, Natasha Haliton in Jenny Frost. Trio se je leta 2004 elegantno umaknil z glasbene scene s skladbo Someone Like Me, ljubitelji pop glasbe pa prav gotovo poznate njihov največji hit Whole Again. Skupina se po daljšipavzi vrača, a glasbeno se ni čisto nič spremenila, saj je pripravila novo enostavno in kar malo osladno pop balado ANYONE WHO HAD A HEART (*****).
Britanska glasbena industrija in kritiki v letu 2008 veliko stavijo na mlado pevko ADELE. Ta je lani v digitalni obliki ponudila pesem Hometown Glory, že veliko prej pa je navdušila s svojim petjem šefe pri založbi Universal. Kmalu bo tudi vas navdušila z inovativno kombinacijo soula, popa in rocka v imenitni baladi CHASING PAVEMENTS (*****), ki me vokalno spominja na Dido.
Ob imenu MATCHBOX TWENTY ti avtomatsko zastane dih, saj je band v dvanajstih letih po svetu prodal več kot sedemintrideset milijonov plošč. Ta številka se povečuje iz dneva v dan in trenutno je tržišču tudi kompi-lacija hitov kvarteta z naslovom Exile on Mainstream. Po mainstreamovski rock pesmi How Far We've Come je v teh dneh izšla nova fantastična balada THESE HARD TIMES (****), v kateri vokalno ponovno blesti frontman Rob Thomas.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Picture - Katie Melua
(2007 - Universal - Dallas)
Skuštana Gruzijka Katie Melua je magnet v glavnem za glasbeno izobražene poslušalce ali za poslušalce s posebnim občutkom za glasbeno kvaliteto. Tudi tretja plošča Picture izjemne glasbenice te vsekakor ne more pustiti hladnega, ampak te nahrani z glasbenimi presežki. Magična glasbena osnova, prepričljiv glas, inovativna besedila in odlična produkcija naredijo sliko naravnost popolno. Morda pretiravam, vendar gospa Melua je ob pomoči virtuoza, producenta Mikea Batta, zares izvajalka, ob katere glasbi boste dobili kurjo kožo in se boste tudi dobro razbremenili. Pop je resda osnovna glasbena nalepka zgoščenke Picture, a vsebuje še celoten spekter elementov roc-ka, bluesa, countryja, reaggieja, jazza in celo klasike. Vse skupaj
je glasbena poezija in pravi balzam za ušesa!
Akustika celotnega albuma Picture prinese dodatno razsežnost in že uvodna komična pesem Mary Pickford te takoj osvoji. Pesem temelji na enostavni pop melodiji, a komični zapleti v besedilu vas bodo nedvomno navdušili, in kar je predvsem pomembno, tudi nasmejali. V popolnoma drugo stran vas bo zapeljala tradicionalna pop balada If You Were The Sailboat, saj je po mojem mnenju kar nadaljevanje nepozabne Katiene pesmi Nine Million Bicycles. Čarobna lahkotna mojstrovina ima ob kitarskih solih še bolj izstopajoče občasne violinske solo dele, ki so ob magičnem vokalu najboljši deli te preproste pesmi.
Zgoščenka Picture pa ima tudi
Filmski kotiček
Pomlad v Bosni
Vsebina: Hunt in Duck (v prostem prevodu Lov in Počep) sta ameriška novinarja, odvisna od adrenalina. Potikata se po svetu in pokrivata najbolj nevarna vojna žarišča - ter pri tem izjemno uživata. Vse se spremeni, ko se v prvi polovici 90. sprehajata po Bosni. Huntu se ob grozotah prične obračati želodec in pred kamero doživi živčni zlom. Ker je oddaja šla v živo, ga odpustijo. Prične se njegov osebni in profesionalni propad, dokler ves propadel ne ponikne neznano kam. Po drugi strani pa po koncu njunih skupnih dni gre Ducku pot le še navzgor. V službi napreduje, denarja je dovolj, žensk tudi in uživa navidez sanjsko življenje. Toda ves čas pogreša adrenalin smrti. Ko pet let po koncu vojne znova obišče Sarajevo, tam naleti na Hunta, ki trdi, da ve, kje se skriva Lisjak, notorični vodja bosanskih Srbov in največji klavec vojne. Predlaga, da ga skupaj poiščeta. Duck takšne ponudbe seveda ne more zavrniti ...
Naslov Pomlad v Bosni se sliši kot še en balkanski filmski izdelek, ki je namenjen celjenju psiholoških ran, ki so jih dobili vsi narodi, vpleteni v to krvavo vojno. Da gre torej za film, ki so ga naredile žrtve vojne za žrtve vojne. V resnici gre za ameriški, holivudski film, od scenarija, režiserja in igralcev dalje. Vklopljeni so vsi klasični elementi akcijskih filmov. Imamo dva in pol glavna junaka, ki sta med seboj povezana globlje kot s svojimi ženskami, torej imamo buddy-buddy komedijo. Uspe jima nemogoče in za nos vodita ne samo negativce, temveč tudi NATO vojake pa vse tja do navadnih natakarjev. Ni je stvari, ki je ne bi mogla narediti
Vsako sredi in nedeljo mgd 19-10 in 20. uro
The Hunting Party
Igrajo: Richard Gere, Terrence Howard, Jesse Eisenberg
Režija: Richard Shepard Scenarij: Richard Shepard Žanr: komična drama
Dolžina: 96 minut Leto: 2007 Država: ZDA
ima ta kar nekaj bluesovskih vložkov ter ob koncu celo malo predolg, vendar mogočen kitarski solo. Več ustvarjalske svobode prinašata If The Lights Go Out in Ghost Town. Pri prvi se je glasbenica malo opogumila, saj ji je dodala malo več tempa in pop/rock energija je zares cool, medtem ko je Ghost Town še večje presenečenje, saj gre zelo melodično reagge zadevo z izpostavljenimi pihalnimi vložki. Nedokončane slike albuma Picture pa so skromna srednje hitra Spelbound, shrljiva Scary Films, razigrana Perfect Circle in zabluzena pop balada It's All In My Head.
Zgoščenka Picture je dobra osnova za dolgo potovanje v svet sanj, prav tako pa je dobra glasbena celota mlade umetnice Katie Melua. In še moj nasvet. Tisti, ki še Katie iz glasbenega vidika ne poznate, morate to storiti čimprej, medtem ko ste se tisti, ki mlado pevko že poznate, že prav gotovo zaljubili v njeno preprosto, a zelo učinkovito glasbo!
David Breznik
z levim prstom. Potem imamo še popolnoma črno-belo sliko krivcev in žrtev (Srbi slabo, muslimani dobro), motiv vendete, diaboličnega negativca ter obvezen srečen konec, kjer naši fantje razturajo in dosežejo svoj cilj.
Postavi se vprašanje: je od vojne že minilo toliko časa, da lahko narodi Balkana pogledajo takšno amerikanizirano različico dogodkov neobremenjeni? Se lahko komičnim elementom v tem filmu že smejijo? Na srečo je scenarist in režiser Richard Shepard vedel, da sta odgovora na zgornji vprašanji nikalna, hkrati pa je psihološki profil balkanskih narodov dovolj dobro poznal, da jih ni zreduciral na dvodimenzionalni karton, kot to ameriški filmarji še preradi delajo. Čeprav je posnel na prvi pogled precej enodimenzionalen film, je takšen le na videz. Resničnost dogodkov, na katerih temelji, dajo filmu do kosti shrljiv in voajerski podton, zaradi česar nastane na prvi pogled nezdružljiva mešanica trilerja, akcije, dokumentarca in komedije, ki bi se po vseh pravilih morala razpasti, a se hrabro drži skupaj, skoraj do konca. Slednji je seveda popolnoma izmišljen in je videti kot pravičniške sanje avtorja, ki si takšen konec v realnosti lahko samo želi. V resnici do njega ne bo nikoli prišlo. Od tod tudi zametki komedije: ob absurdnih, toda na žalost resničnih dogodkih, ki smo mu priča, nam ne preostane drugega, kot da se smejimo - iz obupa, ki ga poraja občutek nemoči.
Matej Frece
nekaj še ne čisto pobarvanih slik in nekaj sijajnih umetnin. Med slednje se je nekako vrinila celo malo melanholična, a elegantna pop in delno tudi jazz obarvana priredba klasike In My Secret Life, ki si jo je izvajalka izposodila od genija Leonarda Cohena. Genialno zveni tudi zasanjana balada What I Miss About You, saj vas bo njena nežnost odpeljala daleč, skladba pa vsebuje tako kot večina ogromno primerjav, kot je na primer tudi naslednja: "Sharing the secrets we taught no one else knew, that's what I miss the most about you." Še bolj umirjena je What It Says On The Tin in ne glede na to, da gre za v osnovi tipično pop skladbo,
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI; Pomembno: Naš klubski prostor bo tudi v letu 2008 odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni!
Skupine mladih in mladinske organizacije lahko naše prostore za svoje programe uporabljajo brezplačno. O uporabi prostorov se je treba vnaprej dogovoriti v CID Ptuj. RAZSTAVA UTRINKI 2007. Na razstavi so strnjeni programski dogodki, ki so v preteklem letu najbolj zaznamovali mladinsko delo CID Ptuj. TA VIKEND; Petek, 18. januarja, ob 20. uri: Literarni večer. Natalija Gajšek, Sergej Harlamov, Anamarija Meznarič in Amadej Šilak so mladi ptujski pesniki literarne skupine CID. Na literarnem večeru, ki so ga pripravili z mentorico Kristino Kočan, se bodo predstavili s svojimi pesmimi, za prijetno vzdušje pa bomo skuhali dober čaj. SKUPNOSTNI PROGRAMI; Petek, 18. januarja, ob 17. uri: Muca copatarica. Predstavo za otroke so pripravili prostovoljci Centra za socialno delo Ptuj. Odigrali jo bodo za izven in to brez vstopnine - prijazno vabljeni!
PROSTOVOLJSTVO; K sodelovanju vabimo prostovoljce - animatorje na otroški ma-škaradi! Pokličite čim prej na 02 780 55 40 ali 041 604 778! MEDNARODNI PROGRAMI; K sodelovanju vabimo mlade od 16. do 18. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 19. do 26. julija na Ptuju. Naslov izmenjave je DNEVNIK MLADEGA EVROPEJCA, o sodelovanju pa se trenutno dogovarjamo s partnerji s Finske, iz Francije in Italije. Zainteresirani, čim prej pokličite v CID Ptuj, ker vsaka ekipa šteje samo do 6 članov!
Hkrati pa obveščamo, da se bomo tudi Ptujčani letos večkrat odpravili na izmenjave v tujino. Povabljeni smo avgusta na Finsko, septembra na Sardinijo, smo del mreže projekta Europalink, ki ga sestavljajo partnerji iz različnih evropskih držav, ki prav tako pripravljajo projekte, v katerih bo mogoče sodelovati že letos. Ekipe bomo oblikovali takoj, ko bomo dobili zainteresirane udeležence, zato ne odlašaj z zbiranjem podrobnejših informacij!
TEČAJI IN DELAVNICE; V CID Ptuj trenutno potekajo: novinarska in literarna skupina, tolkalska delavnica - učenje igranja na afriške djembe, tečaj orientalskih plesov, tečaj kitare in bas kitare, elektro delavnica.
TEČAJ BOBNANJA; To soboto ob 10. uri dopoldan se začenja tečaj bobnanja, ki ga bo vodil mladi ptujski bobnar Aleš Zorec. Tečaj bo potekal ob sobotah, začel se bo v januarju. Kotizacija mesečno znaša 22 EUR. Še vedno se lahko prijavite! PONOVNO: ZAČETNI TEČAJ ŽONGLIRANJA; Prva skupina je končala z delom ob koncu decembra, zato bosta mentorja Anja in Nelej začela delati z novinci. Vabljeni vsi, ki si želite usvojiti veščine žongliranja! Cena tečaja je 10 EUR mesečno, vaje potekajo ob sobotah popoldan. Vadba se bo začela predvidoma v drugi polovici januarja, zato pohitite s prijavami!
OBLIKOVANJE VOLNE - POLSTENJE OZ. FILCANJE; Tečaj bo vodila Natalija Resnik Gavez, ki bo udeležence vodila skozi postopke polstenja oz. filcanja naravne volne ter unikatnega oblikovanja nakita in drugih izdelkov, ki bodo navdušili udeležence. Tečaj bo potekal v petek, 22. 2., popoldan, in soboto, 23. 2. 2008, ves dan z vmesnim odmorom za kosilo. Cena 10-urnega vikend tečaja je 40 EUR. Prijave sprejemamo do konca januarja.
ZAČETNI TEČAJ KALIGRAFIJE; Osnove kaligrafije boste spoznavali z Natalijo Res-nik Gavez, ki bo z udeleženci v štirih srečanjih po štiri šolske ure predelala nekaj uporabnih in zanimivih pisav. Cena tečaja je 70 EUR. Prijave sprejemamo do konca januarja.
PREDELAVA OBLAČIL in ZAČETNI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA. Oba tečaja bo vodila Anja Milošič, diplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil. Namenjena sta mladim, ki si želijo kreativnega oblačenja. Prijave za ta dva tečaja sprejemamo do konca januarja. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Kdo je glavni igralec v filmu Pomlad v Bosni?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Stanko Brumen, Čučkova ulica 2,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 23. jamarja na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: oplat, Brodi, repar, Via, kristjan, stopalo, Karla Delago, pobiralka, tokoferol, obrh, dečva, potezalo, drs, kit, Arnavt, Alov, RAI, Avar, data, Ivo, alcamo, operil, Kuji, skalp, Cornejo, orant, TO, KL, antika, ŠA, AS. Ugankarski slovarček: AMARNA = mesto v srednjem Egiptu; AMELOSAN = tekočina za mešanje s pesticidi; ATIA = nečakinja Julija Cezarja, tudi Acija; ISOKRAT = atiški govornik, tudi Isokrates; LUPAČ = roparska morska riba, vahnja; OSTEGELJ = ovratna ruta (Štajerska); TAJRA = južnoameriška gozdna kuna.
Zanimivosti
Na Novi Zelandiji policija prijela pijanega voznika kosilnice
Wellington, 15. januarja (STA)
- Novozelandska policija je prijela moškega, ki je pijan vozil traktorsko vrtno kosilnico brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ki mu je pred tem odvzela zaradi drugega prekrška, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
52-letnika so prijeli, ko se je vozil po ulicah mesta Dargaville v pokrajini Northland na severu Nove Zelandije, poroča dpa.
Po navedbahpolicije naj bi pri njem količina alkohola v izdihanem zraku dvakrat presegala dovoljeno mejo, kar je bil poleg neveljavnega dovoljenja, ki je potrebno za upravljanje te vrste vrtnih kosilnic, tudi razlog, da
so mu za 28 dni odvzeli kosilnico in ga prijavili sodniku za prekrške.
Sarkozy in Brunijeva naj bi se bila že poročila
Pariz, 15. januarja (STA) - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nekdanja italijanska manekenka Carla Bruni naj bi se bila poročila minuli četrtek v Elizejskipalači v Parizu, piše danes na spletni strani regionalnega dnevnika Est Republicain, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Tiskovna predstavnika Elizejske palače David Martinon in Franck Louvrier zadeve nista želela komentirati.
Na novinarski konferenci minuli torek je francoski predsednik Sarkozy okoli 600 novinarjem dal vedeti, da se bosta s Carlo Bruni kmalu poročila
in da bodo "to verjetno zvedeli, ko bo že vsega konec". Njuna zveza je postala javna decembra lani med obiskom pariškega Eurodisneyja.
Francoski predsednik se je od svoje druge soproge Cecilie ločil 15. oktobra lani po 11 letih zakona.
Spearsova še ne bo videla sinov
Los Angeles, 15. januarja (STA)
- Ameriška pop zvezdnica Britney Spears ostaja brez pravice do obiskov svojih dveh sinov. V ponedeljek namreč ni prišla niti na zaslišanje, na katerem naj bi zaprosila za povrnitev te pravice, čeprav se je pripeljala pred sodišče. Sinov ne bo mogla obiskovati vsaj do 19. februarja, ko je predvideno naslednje zaslišanje.
Zaradi zaslišanja so sodišče v Los Angelesu oblegale trume paparazzov, ki so čakali že od jutra in se zgrnili
nadnjo, ko se je popoldne pripeljala. Po poročanju internetne strani TMZ. com naj bi Spearsova fotografe prosila, naj se umaknejo, ker jo je strah, nato pa pobegnila v avto in se odpeljala.
Šestindvajsetletna Spearsova sicer ni bila pravno zavezana k udeležbi na zaslišanju, na katerem so izjave podali policisti in socialni delavci, vendar je bilo pričakovano, da se ga bo vendarle udeležila in prosila za obiske dveletnega Seana Prestona in leto mlajšega Jaydena Jamesa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sodnik tako ni spremenil odločitve, ki je sledila incidentu prejšnjega tedna, ko Spearsova enega od sinov po obisku ni hotela predati zastopnikom nekdanjega moža in očeta obeh otrok Kevina Federlinea. V družinskem sporu je morala posredovati tudi policija, njo pa so, očitno omamljeno, v bolnišnico.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 19. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambro-žič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). NEDELJA, 20. januar: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-
berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 21. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM:
20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 22. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Slod-njak). 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 23. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Sloven-
ski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). ČETRTEK, 24. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: Dnevni center za starejše Slovenska
Bistrica (Nataša Pogorevc). 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJ-ČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 25. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pričakovati je, da boste blesteli na vseh področjih življenja. Pravzaprav se ne boste predajali trenutnim situacijam, ampak vestno in aktivno iskali svoj prostor pod soncem. Vzeli si boste mnogo časa za družbo in družbene aktivnosti. V ljubezni se bosta v tem tednu cedila med in mleko.
BIK
Naredili boste načrt in uvideli, kaj morate še spremeniti, da pridobite tisto pravo zaupanje tako vase kot v življenju. Se vam ne zdi, da je počasi čas, da naredite nekaj zase in se poglobite v svet raziskovanja? Čas bo primeren, da stvarem pridete do dna in znali boste reči bobu bob.
DVOJČKA
, Lepote življenja lahko opazujete J na vsakem koraku. Veliko se ^	boste naučili od ljudi In počasi
bo čas, da spoznate osebo nasprotnega spora, ki vam bo spremenila življenje. Ljudje, rojeni v zadnjih dneh tega znamenja, boste morali biti nekoliko previdni. Prijetni projekti se vam obetajo v službi.
RAK
Čaka vas zanimiv teden, boste se pa spoprijeli z nekimi novostmi, ki vas bodo sprva bremenile In kasneje jih boste sprejeli z odprtimi rokami. Prijetnosti se vam bodo obetale tam, kjer se bo zahtevala ustvarjalnost. Konec koncev boste kot školjka - tihi v vsej svoji lepoti.
LEV
' ji Dinamičen čas, vajeti boste vzeli v svoje roke In tako pridobili možnost, da se odpravite na oddih čez vikend. Čeprav boste v nedeljo nekoliko bolj občutljivi, boste intenzivni in poskrbeli boste, da boste v središču pozornosti. Romantična čustva bodo božalo vašo dušo. Srečen dan: ponedeljek.
DEVICA
Spremljala vas bo delavnost in analiziranje dogodkov. Vsekakor boste šli korak za korakom naprej in sledili tistim sanjam, s katerimi ste odlašali. Na nek način vas bodo reči presenetile. Pridobite lahko zanimivo ponudbo na delovnem mestu. Četudi ste človek rutine, sprejmite val novosti.
TEHTNICA
Besedno boste napredovali in končno boste znali stvari povedati tako, kot občutite v svojem srcu. Partnerjeva roka bo tudi v tem tednu močna zaveza ljubezni. V primeru, da ste še samski, se razglejte okoli. Blesteli boste tudi v kreativnih in umetniških dejavnostih.
ŠKORPIJON
Napredek bo viden v finančnem smislu, materialno stanje se vam bo v veliki meri Izboljšalo In tako boste pridobili nov zagon in motivacijo. Bodite nekoliko bolj prožni, kajti projekti se bodo v tem tednu odvijali v vašo korist. V ljubezni boste cveteli. Zdi pa se, da boste morali intenzivno uporabiti intuicijo.
STRELEC
Zavedali se boste dejstva, da so vam planetne energije naklonjene. Zaradi dobrega počutja boste sijali kot že dolgo ne. Prijetnosti se bodo harmonično razpletale na vseh področjih, izpostaviti velja ljubezen, kajti tam boste blesteli. Če ste še samski, si boste lahko kmalu našli sorodno dušo.
KOZOROG
Preživeli boste dneve v tišini in gradili po majhnih korakih pot uspeha. Ne bodite pretirano pesimistični in se veselite življenja. Če zadev iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas, je pravilno, da si jih zapišete. Finančno bo potrebno narediti sintezo, kako porabljate denar in za kaj.
VODNAR
Prijetnosti vas čakajo glede neke širše skupine ljudi. Vaši napori se bodo obrestovali In tako boste pridobili neko motivacijo in pohvale. Odprle se vam bodo nove in drugačne poti. Prijetnosti bodo nakazane na poslovnem področju in partnerjevi namigi vam bodo tudi tokrat koristili.
RIBI
Cveteli boste v svoji harmoniji, obetajo se vam nekatere novosti, te pa boste sprejeli z odprtimi rokami in ne boste se predajali malodušju, ampak iskali nove izzive. Nekateri projekti se vam bodo obrestovali takoj in nekateri čez čas. Ljubezen prinaša romantična doživetja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Ptuj • Pogovor z doc. dr. Svetlano Stošic Divjak
Zdravnica z znanstveno kariero
Nova predstojnica ambulante za ušesa, nos in grlo v ptujski bolnišnici doc. dr. Svetlana Stošic Divjak prihaja iz Beograda, kjer se je tudi rodila. Po mamini strani je Slovenka, oče je rojen Beograjčan.
v
-t
\
Foto: Črtomir Goznik
Doc. dr. Svetlana Stošič Divjak, dr. med., predstojnica ORL ambulante v ptujski bolnišnici.
Starša sta se spoznala pri sokolih. Njen dedek je bil dolgoletni župan občine Ruše, ki je bil leta 1941 z družino izseljen v Srbijo. Svetlana se je pogosto vračala v Slovenijo, tudi vrtec je obiskovala v Rušah. Medicino je študirala v Beogradu, kot študentka je spoznala tudi delo mariborske bolnišnice, kjer si je znanje nabirala na internem in kirurškem oddelku. Po končanem študiju je polnih 30 let delala na kliniki za ušesa nos in grlo ter maksilofacial-no kirurgijo v Beogradu, ki je največja tovrstna klinika v jugovzhodni Evropi. V tistem času je veliko potovala in si nabirala dodatna znanja ter izkušnje. Delo na kliniki je takšno, da moraš delati vse; kdor to zmore, lahko ostane, kdor ne, mora oditi, je povedala. Njej je uspelo delati vse: otokirurgijo in laringek-tomijo ter urgenco. Za njo je tudi 27 let dežurne službe, zadnjih deset let je tudi vodila dežurno ekipo. Med Natovim bombardiranjem je dežurala celih 78 dni, napetost je bila velika, saj so morali biti v stalni pripravljenosti. Ko se je pripravljenost nehala, je takoj odpotovala v Slovenijo.
V času vojne v Srbiji sta bili v Sloveniji tudi njeni hčerki, ena je gimnazijka, starejša, Izidora, pa je leta 2006 diplomirala na medicinski fakulteti, zdaj je na specializaciji v Ljubljani. Mož je po poklicu ekonomist, zaposlen je bil v JAT-u, kmalu bo izpolnil pogoje za upokojitev.
Dodatna znanja si je Svetla-na Stošic nabirala v Ameriki, kjer je bila nekajkrat po šest mesecev, in v Stockholmu, doktorirala je v Parizu, kjer je tudi sedež največje evropske onkologije. Obiskovala je tudi srednjo glasbeno šolo in jo uspešno zaključila, od športov pa ji je bila najbolj pri srcu košarka.
Ker je mama Slovenka, je doc. dr. Svetlana Stošic Divjak dobila slovensko državljanstvo brez težav, imata ga tudi obe hčerki. Leta 1999 je no-strificirala svoje dokumente. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je opravila tudi izpit iz slovenskega jezika. Ob svojem delu se je veliko ukvarjala z znanstvenim delom, napisala je 130 znanstvenih del. Prvo licenco za delo v Sloveniji je dobila februarja 2000, bila je je zelo vesela. Ker je bila takrat v postopku za izredno profesuro, prav tako je zaključevala pisanje svoje knjige z naslovom Nova spoznanja tumorjev žrelnice, takrat v Sloveniji še ni pričela delati. Za knjigo je prejela Aprilsko nagrado mesta Beograda za leto 2002 za področje medicine. S to knjigo je dokazala,
da je en virus pri eni vrsti tumorja kofaktor, kar pomeni, da brez te virusne okužne ne zboliš za to vrsto raka. Gre za bolezen, ki se manifestira z izrastlino v nosnem predelu žrela. Za to bolezen je uvedla tudi novi protokol zdravljenja. Te dni pa je izvedela, da jo je ameriški inštitut za bibliografijo nominiral za naslov Great Women 2006.
Slovenijo ima že od nekdaj zelo rada. Leta 2006 se je na podonavskem simpoziju iz ORL srečala s številnimi kolegi iz celega sveta, tudi iz Slovenije. Po končanem simpoziju je deset dni še dopustovala na Bledu, kjer je tudi izvedela, da na Ptuju nimajo specialista za ušesa, nos in grlo. Za veliko noč leta 2007 je napolnila kovčke, pripotovala na Ptuj, v ptujski bolnišnici so jo takoj zaposlili. Že po nekaj tednih bivanja na Ptuju ji je mesto postalo blizu, v njem se dobro počuti. Njena želja je, da bi v Slovenijo prišla tudi mlajša hči. Njena mama po kapi biva v ptujskem domu upokojencev, kjer se nadvse dobro počuti in kjer je že kmalu našla veliko novih prijateljev, nekaj pa jih pozna še iz časa sokola.
Na začetku se je malo bala, kako bo, že po treh dneh dela pa je bilo tako, kot da je za njo že kar lep čas dela v takšni ambulanti, kot je ptujska. Malo pa bo še trajalo, da bo spoznala vse sodelavce. Pogreša tudi raziskovalno delo, delo s študenti in delo v mednarodnih projektih, ki jih je bilo na beograjski kliniki, kjer je bila prej zaposlena, veliko. Še naprej bi želela tudi operirati,
prav tako bi želela še naprej opravljati profesuro. Zaveda pa se, da ne bo enostavno.
Starostna naglušnost zahteva posebno pozornost
Že kmalu po prihodu je zaznala, da je med našimi ljudmi kar veliko revme, ledvičnih bolezni, vse to je posledica tega, da se operacije mandljev niso izvajale takrat, ko je bil čas za to. Operacije so odvisne od konstitucije in potrebe, pravi. Še danes na nek način velja, da se morajo mandlji operirati takrat, ko ima nekdo štiri gnojne angine v enem letu. Seveda pa se pri vsaki taki odločitvi vzamejo pod lupo tudi otro-
kova starost, njegovo napredovanje, kolikokrat je bolan, koliko ima levkocitov v krvi, kakšni so mikrobiološki izvidi, potrebni pa so še nekateri drugi izvidi. Šele če vsi ti pokazatelji gredo v škodo zdravja, je operacija nujna.
Ptujska ambulanta ORL pokriva območje, kjer živi 100
tisoč ljudi. Pomanjkanje specialistov za bolezni grla, nosu in ušes je v SV Sloveniji izredno veliko, ugotavlja doc. dr. Svetlana Stošic Divjak, ki ima veliko načrtov o tem, kaj vse bi lahko delala glede na patologijo. Ugotavlja, da je med pacienti, ki prihajajo v ORL ambulanto, veliko naglušnih
na ravni notranjega ušesa, do tega pa prihaja zaradi pomanjkanja joda v vodi. Gre za t. i. starostno naglušnost. Tu bi se dalo marsikaj narediti, pravi. To bi bila pravšnja tema za katero od raziskovalnih nalog.
Ko ima čas, rada kolesari, se sprehaja, največ časa pa namenja svoji mami, saj jo v domu upokojencev obišče vsak dan. Pot jo pogosto zanese tudi v Ljubljano, v Slovenj Gradec, Ruše. Še vedno pa se vrača tudi v Beograd, kjer ima še kar nekaj obveznosti, na kliniki je izpregla, na medicinski fakulteti pa je izredna profesorica za področje svojega dela. Na novosadski fakulteti pa je članica komisije za zagovor doktorata.
Počasi spoznava tudi kulturni utrip Ptuja, ki se seveda ne da meriti s tistim v Beogradu ali kateremkoli drugem velikem mestu. Že lani je v živo doživela pustno dogajanje. Na vsak način pa bi svoje zdravniško delo želela nadaljevati na Ptuju v povezavi z nekaterimi večjimi zdravstveni centri.
MG
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje In nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentaclje, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, In ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktlranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta In drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služIli svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov Ima posameznik možnost vpogleda in ažurlranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvlne 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Foto: Črtomir Goznik
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
PP Ptuj • Nezadovoljni z varnostnimi razmerami
Za nami je eno najbolj črnih in tragičnih let!
„Medtem ko smo predlani lahko ugotovili, da je bilo leto 2005 s stališča prometnovarnostnih razmer daleč najugodnejše, moramo žal ugotoviti, da je bilo leto 2007 eno najbolj črnih in tragičnih, odkar sem na policijski postaji Ptuj, saj je v prometnih nesrečah umrlo kar 17 udeležencev, to je 144 % več kot predlani," je povedal Boris Kozenburger, pomočnik komandirja tukajšnje policijske postaje.
Foto: M. Ozmec
Vsaka od črnih bucik na opozorilnem zemljevidu policijske postaje Ptuj pomeni človeško življenje, ki je ugasnilo v prometni nesreči; žal je črnih pik vse več.
Po besedah Borisa Ko-zenburgerja, ki je kot pomočnik komandirja zadolžen predvsem za področje prometne varnosti in preventive, je v minulem letu poseben problem predstavljal tedaj še nezavarovan prehod ceste čez železnico v Cirkovcah, kjer je lani ugasnilo kar 5 človeških življenj. Konec leta pa je zaznamovala tragična prometna nesreča na regionalni cesti Ptuj-Lenart, v kateri so sredi decembra umrli trije ljudje.
„Naša splošna ugotovitev za leto 2007 je, da se hujše prometne nesreče selijo na tista mesta oziroma kraje, kjer se do sedaj še nikoli niso pripetile. Pri tem posebej izstopajo naselja brez uličnega sistema, kot denimo Apače, Sobetinci, Bišečki Vrh, Jurov-ci, Cirkovce in Placar, kjer je v prometnih nesrečah umrlo kar 9 udeležencev, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da je precej višje tudi povprečno stanje vinjenosti udeležencev teh prometnih nesrečah, saj je bila lani pri njih 1,48 g/ kg alkohola v krvi; pred lani je bil ta odstotek 1,38.
Še vedno pa pomenijo velik problem, pravzaprav že pravo nevarnost v prometu
Do nesreče je prišlo v torek, 15. januarja, ob 18.20 na regionalni cesti Bukovci-Spuhlja, blizu Markovcev. »34-letni voznik osebnega avtomobila Peugeot 206 iz Nove vasi pri Markovcih je vozil iz smeri Bukovcev proti Spuhlji izven naselja Markovci.
vozniki začetniki, ki so lani povzročili 4 prometne nesreče s smrtnim izidom. Med vzroki za prometne nesreče pa je tik pod vrhom še vedno neprilagojena hitrost vožnje glede na stanje cestišča. Žal tega mnogi ne jemljejo dovolj resno in poledice so prehude, v več primerih zelo tragične."
Kakšna pa je primerjava glede števila prometnih nesreč v lanskem in predlanskem letu?
„Skupno število prometnih nesreč je bilo lani za dobrih 11 odstotkov nižje, saj se jih je pripetilo 1.199, medtem
Pred križiščem z lokalno cesto za Borovce je tedaj vozišče na neosvetljenem delu in izven prehoda za pešce prečkal 49-letni domačin, katerega je voznik osebnega avtomobila zadel. Pešec je padel po vozišču, zaradi posledic poškodb je na
ko jih je bilo predlani 1.364 , žal pa so posledice za dobrih 143 % hujše, saj je lani umrlo 17 udeležencev, medtem ko so predlani ceste na našem območju zahtevale več kot polovico manj, le 6 človeških življenj. Sicer pa je bilo za 12 % manj tistih, ki so bili v prometnih nesrečah telesno poškodovani."
Na katerih območjih pa se je lani pripetilo največ prometnih nesreč?
„Primerjava podatkov pove, da se jih je največ pripetilo v naselju, kar 811, a to je še vedno 8 % manj kot predlani. Na cestah izven naselja se jih je
kraju umrl. Pešec je bil v času prometne nesreče oblečen v temna oblačila in ni bil ustrezno osvetljen, pri vozniku pa so policisti ugotovili prisotnost alkohola v izdihanem zraku,« so sporočili s PU Maribor.
MZ
pripetilo 388, to je 16 % manj kot predlani. Kar 208 ali 11 % manj prometnih nesreč se je pripetilo na glavnih cestah, od tega 3 s smrtnim izidom, 91 nesreč ali 21% manj pa se jih je pripetilo na regionalnih cestah.
Sicer pa se je prometna varnost najbolj poslabšala na odseku lokalne ceste v Cirkovcah, kjer je na nezavarovanem železniškem prehodu umrlo 5 udeležencev, trije so umrli na odseku ceste Ptuj-Lenart, po eden pa na odseku cest Ljutomer-Savci, v Sobetincih in v Trstenjakovi ulici na Ptuju."
Kateri pa so bili najpogostejši vzroki prometnih nesreč?
„Med primarnimi vzroki nesreč je bila lani na prvem mestu neustrezna varnostna razdalja, na drugem neprimerna stran ali smer vožnje, na tretjem neupoštevanje pravil prednosti, vse pogostejši vzrok pa je tudi vinjenost voznikov oziroma povzročiteljev. To je še vedno resen problem zase.
Če pa primerjamo prometne nesreče po posameznih mesecih, se jih je lani največ pripetilo v pomladanskih mesecih, po številu pa je s 115 prometnimi nesrečami na prvem mestu februar, za njim pa april, avgust, maj, julij in januar, na zadnjem mestu pa je z 78 prometnimi nesrečami november.
Med dnevi v tednu je po število nesreč na prvem mestu petek, ko se je lani pripetilo prek 215 prometnih nesreč, na drugem je ponedeljek s 197 nesrečami, na tretjem torek s 190 nesrečami, potem pa sledijo sobota s 174, sreda s 196 nesrečami, četrtek s 167, zadnja pa je nedelja s 87 prometnimi nesrečami."
Vedno pogosteje slišimo, da je med povzročitelji vse več takih, ki s kraja prometne nesreče pobegnejo.
„Žal se ta trend pobega s kraja prometne nesreče dejansko veča, saj je bilo lani 61 takih primerov, to je dobrih 5 % več kot predlani, sicer pa so naši policisti pri raziskanosti pobeglih voznikov vse uspešnejši, tako da jim je lani uspelo prav vse pobegle izslediti. Škoda, da ne zaleže-jo naša in vaša številna opozorila po dosledni uporabi varnostnega pasu ali čelade oziroma zaščitnega loka, saj je bilo lani v prometnih nesrečah privezanih dobrih 10 odstotkov manj udeležencev kot predlani."
Kaj glede na izkušnje pričakujete od varnostnih razmer v letošnjem letu, ko smo začeli bolj slabo?
„Res, začeli smo dokaj slabo, saj imamo do danes (15. januarja) v prometnih nesrečah na območju Policijske postaje Ptuj že kar dva mrtva udeleženca prometnih nesreč. Kmalu po novoletnih praznikih je 7. januarja je v prometni nesreči na cesti Grajena-Ptuj kot prvi letos umrl 20-letni voznik iz Ptuja, v sredo, 15. januarja, popoldne pa je v prometni nesreči pri Špic marketu v Markovcih
pod kolesi osebnega avtomobila umrl 49-letni pešec iz Nove vasi. To je seveda zelo slab začetek, nekako nevz-podbudno deluje na vse nas, zato dovolite, da apeliram na vse udeležence v prometu, ki se resnosti situacije morda še ne zavedajo v popolnosti. Nikoli ne pozabite; vedno, ob vsakem trenutku se morate zavedati, da se lahko prometna nesreča pripeti tudi vam ali vašim najbližjim. Nikoli ne smete misliti, da se vam kaj takega ne more pripetiti. Kajti žal je tako, da se zgodi nesreča ravno takrat, ko jo človek najmanj pričakuje. Zato vsem voznikom in udeležencem v prometu še enkrat toplo polagam na srce, naj vzamejo pamet v roke in naj vozijo previdno in preudarno, dosledno upoštevajte prometne predpise, ne vozite prehitro. Še posebej v bližajočih se norčavih pustnih dneh nikar ne sedajte za volan, če boste popili morda kozarček preveč, to je lahko usodno. Naj se leto 2007 nikoli ne ponovi! Zato želim srečno vožnjo vsem po vrsti, v letošnjem in prihodnjih letih!"
M. Ozmec
Zahvala
Želim izreči zahvalo policistoma, ki sta se v soboto, 12. 1. 2008, okoli 12. ure peljala po ptujskem mostu in opazila nerodno situacijo, ki je nastala, ko mi je odpovedala elektrika v avtu. Obstal je namreč sredi mosta in ni ga bilo več moč prižgati. Nemočno sem čakala na pomoč in še bolj neprijetno mi je bilo, ko sem opazila, da se bliža policijski avtomobil. Menila sem, da mi kazen zaradi oviranja oprometa ne uide. Vendar je bila reakcija policistov zelo človeška: vprašala sta, kaj se mi je zgodilo, in ko smo ugotovili, da se ne da nič storiti, sta potisnila avto do mesta, kjer je bilo mogoče parkirati.
Da seje kita dobrote pletla še naprej, je poskrbel g. Boštjan Furmanm (Toyota servis), ki se je takoj odzval prošnji za pomoč, kljub temu da ni bil več delovni čas.
Menim, da je potrebno na glas povedati tudi takrat, ko nekdo stori nekaj, kar ni neposredno njegova naloga, pa se odzove tako, da sočloveku olajša položaj. Naj bo ta notica droben prispevek k boljšim medsebojnim odnosom. Hvala vsem, ki tako ravnate!
D. E.
Markovci • Druga smrtna žrtev na cestah letos
V trčenju umrl pešec
Ceste so v minulih dneh ponovno terjale krvni davek. V trčenju je življenje izgubil 49-letni pešec Janez Štrafela iz Borovcev. V tem letu gre že za drugo smrtno žrtev na območju policijske uprave (PU) Maribor in obenem drugo na območju policijske postaje Ptuj.
Ptuj • Mestni odbor LDS z novim zagonom
Pomladili vodstvo stranke
Člani Mestnega odbora stranke LDS Ptuj so na zadnjem lanskem in prvem ponovoletnem zboru stranke, v sredo, 19. decembra, ter minulo sredo, 16. januarja, v prostorih gostilne Lužnik med drugim precej pomladili vodstvo stranke, k sodelovanju pa pritegnili tudi nekaj novih in nekdanjih članov.
Članice in člani mestnega odbora stranke LDS Ptuj so se že na zadnjem lanskem srečanju 19. decembra na letnem volilnem zboru soglasno odločili, da v ožji krog vodstva stranke pritegnejo mlade in obetavne člane, zato so opravili delno pomladitev vodstva. Potem ko so na tajnih volitvah vodenje stranke ponovno zaupali dosedanji predsednici Lidiji Majnik, so za podpredsednika stranke soglasno izvolili Gregorja Šmigoca, mesto sekretarja stranke, ki ga je doslej opravljal Emil Mesarič, pa so zaupali mlademu študentu Vasji Strelcu iz Spuhlje.
Na prvem letošnjem zboru članov stranke pa so v sredo, 16. januarja, po kratki analizi dosedanjih aktivnosti na predlog izvršnega odbora MO stranke LDS, ki se je sestal 9. januarja, na tajnih volitvah izvolili še novo vodstvo sveta stranke. Tako so za predsednika sveta stranke soglasno izvolili Jureta Šarmana, za podpredsednico pa Andrejo Celan.
Pomlajenemu vodstvu stranke je prva čestitala članica izvršnega odbora stranke LDS Slovenije in predsednica Mestnega odbora LDS Ptuj Lidija Majnik, ob tem pa je članice in člane med drugim seznanila, da se je tik pred sestankom vrnila iz Ljubljane, kjer se je na željo predsednice
Foto: M. Ozmec
Pomlajeno vodstvo mestnega odbora stranke LDS Ptuj: (z desne) Jurij Šarman, Lidija Majnik, Andreja Čelan in Vasja Stelec; manjka podpredsednik Gregor Smigoc.
Liberalne demokracije Slovenije Katarine Kresal na
delovnem sestanku sestala z direktorico ptujskega vrtca Boženo Bratuž. Ta je kot dolgoletna aktivistka in nosilka pomembnih funkcij na področju predšolskega varstva in vzgoje otrok Kresalovo seznanila s stanjem otroškega varstva v širši regiji in v državnem merilu. Po besedah Majnikove so se na omenjenem sestanku med drugim pogovarjali tudi o možnostih za brezplačno varstvo predšolskih otrok, kar bi sicer
Foto: M. Ozmec
Okoli 30 članic in članov mestnega odbora stranke LDS je z najaktualnejšimi dogodki na domačem političnem področju seznanila dosedanja in novoizvoljena predsednica stranke Lidija Majnik.
podprla tudi LDS, vendar je osnovno izhodišče stranke, da je pred dokončno odločitvijo o tem potrebno pripraviti nacionalno strategijo varstva in vzgoje predšolskih otrok.
Predsednico LDS Katarino Kresal sta Bratuževa in Majnikova seznanili tudi s trenutnim stanjem na področju otroškega varstva, pri čemer sta izpostavili (pre)ve-liko finančno breme lokalnih skupnosti pri tem. Opozorili sta tudi na nekatere nepravilnosti, ki se dogajajo zaradi nedosledne zakonodaje, med drugim tudi, da se, ker bi se starši radi izognili visokim stroškom plačevanja vrtca ali jasli, dogajajo tudi ločitve, saj so stroški plačila za matere samohranilke bistveno nižji kot sicer.
Majnikova je med drugim napovedala skorajšnji drugi obisk Katarine Kresal v Mestni občini Ptuj, saj ji je ta obljubila, da se bo udeležila tradicionalnega, letos sicer zelo kratkega kurentovanja in karnevala.
Novoizvoljeni predsednik sveta Mestnega odbora LDS Jurij Šarman je ob zahvali za odgovorno funkcijo, ki so mu jo zaupali, pozval vse v
stranki in tudi vse simpatizer-je ter somišljenike, da se jim pridružijo, saj bodo z združenimi močmi lažje reševali zastavljene naloge in problematiko. „Veseli me, da se LDS spet popravlja in dviguje svoj ugled. Glede na razmere sem prepričan, da bomo napredovali in se skupaj dvigovali tudi v bodoče, tudi na lokalni ravni. Zato bomo skupaj z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom pripravili take projekte, ki bodo pritegnili širšo množico in še več simpatizer-jev, tako da bomo čez dve leti lokalne volitve pričakali prenovljeni in bolje pripravljeni, večji uspeh na političnem področju pa pričakujem tudi na letošnjih jesenskih državno-zborskih volitvah," je poudaril Šarman. Nova podpredsednica sveta Mestnega odbora LDS Andreja Celan pa je ob zahvali za 100-odstotno zaupanje izrazila trdno prepričanje, da bodo dobro sodelovali, pri vodenju stranke pa je obljubila svoje maksimalno angažiranje ter obenem upanje, da bo dosegla dovolj pristojnosti, da bo lahko zaupanje članov in članic LDS tudi upravičila.
M. Ozmec
Sv. Trojica • Svetniki o začasnih ukrepih pri urejanju prostora
Ščitijo interes občine
Svetnike v Sveti Trojici je na zadnji, 3. izredni seji župan Darko Fras seznanil z začetkom postopka priprave občinskega prostorskega načrta in o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za center in južni del naselja Sveta Trojica.
V nadaljevanju seje so svetniki po hitrem postopku sprejeli odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za center in južni del naselja Sveta Trojica, ker obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena oziroma močno otežena in se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe ter bodo za njeno
izvedbo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin.
Tako sprejeta odloka lastnikom zemljišč, zajetih v obeh odlokih, do uveljavitve občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma za obdobje štirih let prepovedujeta parcelacijo zemljišč, promet z zemljišči, izvajanje gradenj,
če še gradbeno dovoljenje ni dokončno, in urejanje trajnih nasadov. Ne glede na prepovedi so na teh območjih dovoljene gradnje, s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, pod pogojem, da se izvajajo tako, da ne ovirajo izvedbe načrtovane prostorske ureditve. Dovoljena so tudi geodetska in druga pripravljalna dela, potrebna
za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. V primeru, da je kupec zemljišča občina Sveta Trojica, je tudi dovoljen promet z zemljišči.
Župan Darko Fras je ob koncu seje povedal, da upa, da jim bo uspelo podrobni prostorski plan pripraviti v enem letu, da bi ti ukrepi čimprej prenehali veljati.
Zmago Šalamun
RAZPIS
Objavljamo potrebo po zasedbi prostega delovnega mesta
SERVISER TAHOGRAFOV-KOORDINATOR
za nedoločen čas s 3. mesečnim poskusnim delom.
Vsebina delovnega mesta so delovna opravila :
-	organiziranje in koordiniranje dela v servisu tahografov
-	izgradnja, vgradnja, servisiranje tahografov in proizvodov iz zastopstva,
-	tehnična podpora pooblaščeni servisni mreži
-	redno strokovno izobraževanje pri proizvajalcih tahografov, ki jih družba zastopa in servisira.
Od kandidatov pričakujemo:
-	VI. stopnjo izobrazbe elektroinženir ali V. stopnjo smer elektrotehnik ali strojni tehnik s poklicno izobrazbo elektro ali strojne smeri,
-	zaželene so vsaj 1 letne delovne izkušnje na področju stroke,
-	poznavanje računalniških okolij MS OFFICE, aktivno znanje enega tujega jezika - NE ali ANG,
-	sposobnost za timsko delo in dobre komunikacijske sposobnosti, saj gre za delo s strankami.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: AGIS ZAVORE d.d. Ptuj, OE TAHOGRAFI, Mlinska cesta 1A, 2250 Ptuj. Za dodatne informacije naj kandidati pokličejo na tel. štev. 02/788 09 10.
Rok za prijavo je osem dni od dneva objave.
Organizator Kurentovanja 2008 razpisuje
nagrade za 48. mednarodno karnevalsko povorko na Ptuju
v vrednosti 8.000,00 EUR
za najbolj domiselne skupinske maske na 48. mednarodni karnevalski povorki
Posebna komisija bo na 48. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 3. februarja 2008, izbrala najmanj 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost.
Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijavit na:
Mestna občina Ptuj
Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Slovenija
TIC Ptuj Tel. ++386 / 779 60 11. Fax: ++386 2 771 01 75 www.kurentovanje.net,info@ptuj-tourism.si. Prijava naj vsebuje kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je potrebno do ponedeljka, 28. januarja 2008.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11.1. 2008, opr. št. St 49/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom BAR RIBICA, »AVTO DEJAN« -AVTOMEHANIKA, Marijan Vrbančič, s.p.-v stečaju. Prvenci 17, 2281 Markovci
objavlja
3. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• kmetijsko zemljišče: gozd v izmeri 6.898 m2, št. parcele 87; njiva v izmeri 1.602 m2, št. parcele 169/1; travnik v izmeri 2.928 m2, št. parcele 170/1; pašnik v izmeri 2.930 m2, št. parcele 171/1, vse vpisano pri vi. št. 98, k. o. Prvenci; njiva v izmeri 3.553 m2, št. parcele 28/1, vpisano pri vi. št. 275, k. o. Prvenci; idealni delež - 1/2 gozda v izmeri 7.157 m2, št. parcel 91/4 in 91/5, vpisano pri vi. št. 23, k.o. Prvenci, po najnižji skupni prodajni ceni 13.500,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marijan Vrbančič, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 021500256852210. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bosta mogoča takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
89,8-9812-l04ï3 eta ¿fdetcc
www.radio-ptuj.si
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www. pleskar-stvo-bezjak. si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
SERVIS TV aparatov ter druge elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571.
SERVIS VODOVODNIH INŠTALACIJ IN KLJUČAVNIČARSKE storitve (ograje, balkonske ograje in montažna stopnišča). Silvo Munda, s. p., Markovci 69, tel. 041 570 383.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/ 8025 -303.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
KMETIJSTVO
KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus in Ze-tor, pridem pogledat in dobro plačam. Tel. 041 679 937.
PRODAM MLEČNE kvote, okrogle bale in suho seno v balah. Tel. 031 349 357 ali 740 80 37.
NESNICE, rjave, grahaste, pred ne-snostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
PRODAM mlečne kvote . Tel. 031 543 489.
PRODAM prašiča, mladega, težkega 250 kg, cena 1,20 €/kg. Tel. 031 558 596.
PRODAM koruzo v storžih in star hlevski gnoj. Tel. 051 399 837, zvečer od 18. do 19. ure.
KUPIM mlečne kvote. Tel. 041 704 447.
PRODAM pajek Sip - dvovretenski. Tel. 031 561 369.
PRODAM prašiče domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 50 do 60 kg. Tel. 031 302 698.
PRODAM 30 kg odojke. Tel. 031 793 664.
ODDAM njive v najem v občini Videm. Tel. 051 242 199, od 7. do 8. ure.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM dvoosno traktorsko prikolico Mlaz F205-N, zadnji model, nosilnost 5 t, tristrano kipanje, zelo ohranjena. GSM 051 368 302.
PRODAM 200 kg težkega prašiča domače reje. Tel. 783 32 41.
PRODAM DVE telički simentalki. Tel. 041 368 431.
V NAJEM dam vinograd na Destrni-ku s 1500 trsi (lahko sta dva ali trije). Destrnik 41.
PRODAM TRAKTOR Ursus, trosilec hlevskega gnoja, plug in brane ter jekleni koruznjak dolžine 9 m. Tel. 051 214 560.
PRODAM več odojkov. Tel. 755 31 21.
PRODAM svinje za zakol, domača reja. Tel. 755 44 81
PRODAM metrska drva z možnostjo dostave. Telefon 031 623 356.
NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam po 3 evre, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
UGODNO PRODAM 14 prašičev od 30 do 60 kg. Telefon 040 908 056.
PRODAM traktor Univerzal 45, na en pogon, v zelo dobrem stanju. Telefon 041 544 270.
PRODAM opel corso, staro 4 leta, z vso opremo. Telefon 794 88 31, 041 598 610.
PRODAM mlečne kvote, 16.614 kg, cena po dogovoru. Telefon 719 54 40.
KUPIM kosilnico BCS 127, lahko je v okvari ali brez motorja, in dvoredno sejalnico Olt za koruzo. Telefon 041 261 676.
PRODAM štirivrstno koruzno se-jalnico Beker, trimetrske rotobrane Lansberg, vakuum sod za gnojevko, 6000-litrski, Joskin. Telefon 041 854 371.
KUPIM 1 ha gozda za trajno gospodarjenje. Telefon 031 461 305, zvečer.
PRODAM traktor Steyer, 28 KM, letnik 1957, v zelo dobrem stanju. Telefon 031 257 967.
PRODAM gozd, 2,2 ha, v Cirkulanah in parcelo z gradbenim dovoljenjem v Budini. Telefon 041 474 063.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo na razgledni legi, v zazidalnem območju P 11 -S 23, katastrsko območje Nova vas pri Ptuju. Kličite na mobitel 031 331 042.
KUPIM gradbeno parcelo na mirni razgledni točki do 5 km iz Ptuja. Telefon 02 783 64 91, 040 515 610.
KUPIMO DVOSOBNO ali enoinpol-sobno stanovanje v Kidričevem. Telefon 031 659 550.
PRODAM garsonjero z garažo, adaptirano, takoj vseljivo, na Ptuju.. Tel. 041 844-173.
PRODAMO dvosobno stanovanje velikosti 50,71 m2 v tretjem nadstropju, prenovljeno, cena 62 tisoč €. Tel. 041 758 656.
DELO
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
t«l.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
Prodamo 2,5 sobno stan., Videm pri Ptuju, leto gradnje 1987, delno adapt leta 2003, 1. nadstr., lega: j ■ z, pripada mu še garaža In drvarnica. Blok je redno vzdrževan! Priporočamol CENA: 64.000 eur, ID:1424
ETÜÜffiS
DOM STANOVANJE
V NAJEM ODDAM starejšo obnovljeno hišo na Ormoški cesti na Ptuju. Tel. 041 508 223.
ČE ŽELITE delati in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam Slovenske novice in Delo nudita delo zastopnika naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: DELO, d. d., Strossmayerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
ZAPOSLIMO mizarja z nekaj izkušnjami za delo doma in na terenu. Jožef Težak, s. p., Hrastovec 75, Za-vrč, tel. GSM 041 784 798.
ZAPOSLIMO kreativno, dinamično osebo za fotografiranje in grafično oblikovanje. Foto Langerholc, Prešernova ulica 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
•	Splošno gradbeništvo
•	Faiaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
Sff Obfokttohnik d.o.o.
Žamend 5B	GSM: 031/26 73 77
2252 Domova email: ¡h-objekttehnik@gmx.com
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM STARE pez figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
MOŠKI srednjih let, redno zaposlen, išče žensko za resno zvezo. Tel. 051 860 487, od 7. do 8. ure.
PRODAM delnice Perutnine Ptuj. Tel. 051 214 560.
IŠČE SE samica belgijskega ovčarja - malinois, kratka dlaka, rjava po telesu, glava črna, stara eno leto. Sliši na ime Hera. Če jo je kdo videl ali našel naj prosim pokliče na telefon 02 70 34 505.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplnl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po a. 0038549 372-605
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE

DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajilo, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon: 031 258 704.
u.ij^j'M'MkffTwrn
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
Justina, lah @radio-tednik.si, za veCJe objave predhodno pokličite.
IZPOSOJEVALNICA ŽENSKIH OBLEK za poroko, birmo, obhajilo, valeto, maturantski ples in krst z modnimi dodatki. SALON BAR-BI, Mala vas 1b, Gorišnica. Tel.: 031 887 281, 031 812 580.
iPoiHuiajtz nai na iUE-tounsm. ijiiztu!
RADIOPTUJ
*ta ¿ftletu
www.radio-ptuj.si J
—
BIMiliUTJiHiPllfi
Cq2/2280H0
Razlagova 24, Maribor
i
or I
www.toyota.si
Of
o o
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH Furman
Rogaška c. 13, Ptuj, 02 788 54 77
inTnTT
V prazničnih dneh smo za vas pripravili prav posebno ponudbo stavbnega pohištva Belcont Nudimo vam dodatni praznični popust na okna in vrata iz našega programa ter bogato izbiro pripadajočih senčil in okenskih polic
Da bodo prazniki še bolj veseli pokličite 02 741 13 80 ali 041 316 505 in nam sporočite vaše želje. OKNA, VRATA, SENČILA, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
BEliONT d.o.o., Haidek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcorrt.si
Podarite si nova okna.
j||߀LCONT d.o.o. Ip
:
Prireditvenik
Petek, 18. januar
12.00 Ptuj, galerija Magistrat, otvoritev likovne razstave Blaža Vehovarja »Zidovi« 17.00 Ptuj, CID, za otroke »Muca copatarica«, igrajo prostovoljci Centra za socialno
delo Ptuj, vstop je prost 18.00 Slovenja vas, gasilski dom, tradicionalno luščenje bučnic - Košicenbal 18.00 Destrnik, gasilski dom, 2. bal, vabita TD Destnik in vaški odbor Vintarovci 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, 100. uprizoritev Pavleka, za izven 20.00 Ptuj, CID, Literarni večer z Natalijo Gajšek, Sergejem Harlamov, Anemarijo
Meznarič in Amadejo Šilak -	Ptuj, CID, tečaji in delavnice, novinarska in literarna skupina, tolkalska delavnica,
učenje igranja na afriške djembe, tečaj orientalskih plesov, tečaj kitare in bas kitare, elektro delavnica. Prijavite se lahko na začetni tečaj kaligrafije. V dnevnem centru namizni tenis, družabne igre, poslušate glasbo, prostor za druženje, učenje, vsak dan po pouku
Sobota. 19. januar
9.30 Podgorci, pred kulturno dvorano, zbiranje pohodnikov za Vincencovanje na
vinogradniški kmetiji Kukovčevih v Ritmerku 10.00 Ptuj, CID, tečaj bobnanja, vodi Aleš Zorec
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelali si boste topel šal
18.00 Podvinci, gasilski dom, 61. letna konferenca PGD Podvinci 18.00 Videm, prostori občine, 11. občni zbor Planinskega društva Haloze 18.00 Muretinci, vaško-gasilski dom, 74. redni občni zbor PGD Muretinci 18.00 Spuhlja, gasilski dom, 80. redni občni zbor PGD Spuhlja 19.00 Vitomarci, dvorana gasilskega doma, premiera burke Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci
19.00 Ptuj, Mestno gledališče, »Z mandolino okrog sveta«, koncert Mandolinske
skupine Amos, vstop je prost 19.00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, koncert Komornega zbora Musica,
večer skladb Palestrine, Monteverdija, Praetoriusa, Thompsona ter slovenskih ljudskih pesmi
20.00 Maribor, Narodni dom, »stand up« komedija Hamlet
Nedelja, 20. januar
10.0 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelali si boste topel šal
17.00 Videm, občinska dvorana, predstava Afera Poln kufer, v izvedbi dramske skupine KD Draženci
18.00 Lovrenc na Dravskem polju, dvorana, komedija Častni povabljenec, v izvedbi KD Skorba
18.00 Vitomarci, dvorana gasilskega doma, burka Moža je zatajila, v izvedbi KUD Vitomarci
Ponedeljek, 21. januar
9.00 Ormož, dvorana KZ Marof, predavanje za kmetovalce: »Dušik kot pomembno hranilo rastlin in hkrati kot onesnaževalec podtalne vode«
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dobrodelni koncert - »50 zvezdic za otroke«, nastopajo: Štajerskih 7, Štirje kovači, ansambel Pogum, ansambel Slapovi, B.B.T. Poljudna oddaja: Moč polnega življenja.
Kino Ptuj
18., 19. in 20. januar, ob 19.00 Art program: Hallam Foe - komična drama. Ob 20.30 Jagenjčki in levi - drama.
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 8. 1. 2008, opr. št. St 21/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom FINAL KLJUČAVNIČARSKE STORITVE, Anton Janže-kovič, s.p.-v stečaju, Mezgovci ob Pesnici 8, 2252 Dornava
objavlja
4. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje so:
1.
1/3 stanovanjske hiše skupne uporabne površine 82,87 m2 z delavnico površine 204 m2 v Mezgovcih 8, Dornava, s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 21.510 m2, vpisano pri vi. št. 1 in 409, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/4, 56/1, 57/1, 57/2, 57/3, 110, 85.S in 424, ter idealni delež - 3/6 novejše stanovanjske hiše uporabne površine 114,96 m2, vpisano pri vi. št. 408, k.o. Mezgovci, št. parcele 54/3, po najnižji prodajni ceni 14.400,00 EUR.
2.
1/3 kmetijskega zemljišča, njiva v izmeri 1.629 m2, vpisano pri vi. št. 305, k. o. Mezgovci, št. parcele 55, po najnižji prodajni ceni 200,00 EUR.
3.
1/6 kmetijskih zemljišč: gozd v izmeri 4.179 m2, vpisano pri vi. št. 271, k. o. Kukava, št. parcele 464: gozd v izmeri 5.840 m2, vpisano pri vi. št. 308, k. o. Hlaponci, št. parcele 705: pašnik v izmeri 801 m2 in njiva v izmeri 4.287 m2, vpisano pri vi. št. 112, k. o. Mezgovci, št. parcel 54/2 in 106, po najnižji prodajni ceni 1.044,00 EUR. Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Anton Janžekovič, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0256566642. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino za točko 1 plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Za točki 2 in 3 pa je treba kupnino plačati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bosta mogoča takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 18. januarja 2008
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
MERCEDES-BENZ A150	2006	14.250	KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41 POP ART	2004	6.460	1. LASTNIK	BELA
OPEL ASTRA 1,6 CLASSIC KAR.	2000	3.590	1. LASTNIK	BELA
CITROEN XSARA 1,41	1999	3.900	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
FORD ESCORT 1,616V	1998	2.360	KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN POL01,212 V	2002	6.490	PRVA REGIS. 2003	BELA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA	2005	10.990	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1,416V	2002	6.400	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,012V	1998	1.940	AIR BAG	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN POL01,212V	2002	5.700	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
FORD COUGAR 2,016V	1999	6.700	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNT01,2 DYNAMIC	2004	6.150	KLIMA	BELA
HYUNDAI COUPE 1,616V	1998	3.890	KLIMA	RUMENA
SKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2002	5.650	1. LASTNIK	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41	1999	3.500	1. LASTNIK	BELA
BMW 3181	1997	4.390	SERVISNA KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT ROLAND GARROS 3061,61	1998	3.090	SERVISNA KNJIGA	KOV. ZELENA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	2001	14.600	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULT. DYN.	2006	9.660	KLIMA	KOV. S. MODRA
SEAT AROSA 1,4 TDI	2001	5.090	KLIMA	RUMENA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.700	SERVO VOLAN	KOV. MODRA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002	11.250	1. LASTNIK	KOV. ZLATA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.370	1. LASTNIK	KOV. S. MODRA
SEAT IBIZA 1,6 CLX	1995	1.380	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
mmn
www.evroavto.si
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja rabljenih vozil
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW TOURAN 2.0 TDI	2004	15.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	8.350,006	KLIMA	KOV. MODRA
NISAN TERANO 3.0 DI	2005	16.990,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 5 VRAT	2002	5.990,00«	KLIMA	KOV. RDEČA
AUDI A2 1.4	2002	8.990,00«	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4 5 VRAT	2001	5.890,00«	KLIMA	KOV. ZELENA
AUDI A3 2.0 TDI	2004	15.900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI	1998	5.400,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
GOLF 1.9TDI CABRIO	1998	5.400,00«	KOV. SREBRNA
RENAULT TWINGO 1.2	2004	5.890,00«	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PUNTO 1.9 JTD	2004	6.400,00«	KLIMA	KOV. BELA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2005	18.990,00«	KLIMA	KOV. SIVA
AUDI A4 2.0TDI LIMUZINA 2005	18.800,00«	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT CLIO 1.4	2001	4.890,00«	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
ZALOGA VOZIL
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
petovfefcvto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
VW TRANSPORTER 2,5 TDI	1998	6.200	245.000	BELA
DACIA LOGAN 1.E LAUREATE	2005	4.900	49.000	MODRA
CITROEN C31,4 HDI SX	2DD4	7.900	66.231	ZELENA
MERCEDESC180 2.0	1998	5.090	192.138	MODRA
PEUGEOT307 SW 1.6 HDI/110 PACK	2005	11.800	100.314	SIVDMODRA
PEUGEOT 307 SW 2,016V ELEGANCE	2003	9.500	124.495	ČRNA
H CU01,5 DCI STORIA	2007	10.850	15.000	ČRNA
R CUO 31.41EV EXCEPTION	2006	11.200	2.300	SIVOMODRA
R LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION	2003	9.150	04.123	KOV. MODRA
R LAGUNA 1.9 DCI EXPRESSION	2003	9.300	116.050	ČRNA
R MEGANE 1.9 DCI AIR KARAVAN	2003	G.890	124.000	SRERRNA
PEUGEOT407 SW 1,6 HDI	2005	14.790	109.320	SV. MODRA
R MEGANE 1,5 DCI EXPRESSION	2004	7.500	160.000	BELA
PEUGEOT 2006 CCKABRIOIH 1.6	2002	7.750	85.000	SRERRNA
R MEGANE KARRIOLET 1.9 DCI	2004	14.700	48.000	ČRNA
KVALITETNI IZDELKI LASTNE PROIZVODNJE
/fiïà.
r osebna varovalna oprema
farmer obleke, kombinezoni, telovniki, rokavice, zaščitni čevlji, čelade, maske,...
Zaščita Rui d.o.o., Rogozniška c. 13, 2250 Ptuj, info@zascita-ptuj.si
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAu,	OPREMA	BARVA
AlfA ROME01471.9 JIM	2006	15.395,00	KUMA	RDEČA
AUDI A4 2.0 TDI	2004	16.900,00	DVOJNA KUM. NAP.	RDEČA
BMW 5 525 D	2004	25.990,00	AVT. KUMA	ČRNAMETAUK
BMWX53.0D	2002	24.500,00	AÏÏ.KUMA	TEMNO ZELfNAMET.
FIAT PUNTO GRANDE 1.2	2006	6.490,00	KUMA	TEMNOSIVA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295,00	TONIRANA STEKLA	SREBRNAMETAUK
HYUNDAI EŒNIRA 1.6	2005	8.190,00	KUMA	SVETLO SIVA
MERCEDES B180 COI	2005	20.380,00	KUMA	SVETLO SIVA
MERCEDES E 220 CDI	2003	19.400,00	AÏÏ.KUMA	BEIGE METALIK
MERCEDES E 270 CDI	2004	23.900,00	AÏÏ.KUMA	TEMNO SIVA
ROVER 4141.6	1997	2.390,00	KUMA	BORDO RDEČA MET.
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	1999	5.890,00	KUMA	SVETLO SIVA
VW SHARAN 1.9 IDI	2000	7.790,00	AVT. KUMA	RDEČA
CUROEN JUMPER 2.2 RDI	2007	18.900,00	TONIRANA STEKIA	SVETLO SIVA
BMW 3 330 CD	2005	23.990	AÏÏ.KUMA	KOV. SREBRNA
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
EVROPSKA KVALITETA
— DCy^lWÛ ©LDi,
Brezplačna tel.
080 88 12
Dostava jeklenk na dom
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena i
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. ätuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA« OPR. BARVA
AUDI M 1,61 KARAVAN BMW 320 TDS TURING CITROEN C 51,6 HDI
LANCIA PHEDRA 2,2 EXECUTIVE PEUGEOT 2061,41X UNE
I98	5.170	AÏÏ.KUMA	KOV. ČRNA
101	10.550	AÏÏ.KUMA	RDEČA 105	12.300	AÏÏ.KUMA	BELA
102	4.690	KLIMA	KOV. MODRA
2004	13.980 AÏÏ.KUMA
2003	6.490 LES 2002	7.980 KLIMA
2004	13.980 AÏÏ.KUMA
KOV. S. MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT STIL01.9 JTD3VDYN MITSUBISHI OUTLANDER 2.44X4 FIATMAREAWEEKEND 1.8 ELX CITROEN XSARA PICASSO1,8 FIAT PANDA 1.2 4X4 CLIMBING RENAULT LAGUNA 2,0 RT RENAULT SCENIC 1.9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD FIAT STIL01,9 JTD ^ OPEL VECTRA 2.2 jJL ^^ ALFA ROMEO
FiATsaÉ^jWflvj«
fiatdoI^Ag7i.9Jtdsx
FIAT SCUWT9 JTD FIAT ALfiEA 1.2 LIMJZINA PEUGEOT 406 2,0 HDIUMUZINA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA TEMNO MODRA TEMNO RDEi BELA
(.'SREBRNA F. SIVO SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA BELA BELA MODRA KOV. ZELENA
2003 2003/04C
1997
2004
2005 2003
2003
2004 2002 2003 2003
2005 2000
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
www.radio-tednik.si
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo ■ pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
www.radio-tednik.si
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na \ 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlka.p, PMcova ulica 19/a,2260 PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in ieaslngl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Kje si, ljubi mož, ati, dedek zlati, kje so tisti časi, ko skupaj smo bili, ko tebe smo imeli in tvoje pridne roke, a sedaj te od nikoder ni, a v naših srcih pa živiš.
SPOMIN
14. januarja je minilo eno leto žalosti, ko si nas za vedno zapustil,
Martin Čeh
PODVINCI 98 C
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke.
Žalujoči: žena Gera, sin Vlado in hčerka Silva z družinama
Le srce in duša ve, kako boli, kako trpi, ko tebe domov več ni...
V SPOMIN
20. januarja mineva 1 leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil brat, stric in
Mirko Arnuga
STANUJOČ V STUTTGARTU
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Sestra Anica z družino in sin Robert
Tudi čez tisoč let tu bom stal, sonce bo moje srce, ena od tisoč zvezd mi bo prav, nosil bom njeno ime.
(V. Kreslin)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
Aleša Pintariča
IZ KVEDROVE UL. 2, PTUJ (9. 3. 1978 - 18. 12. 2007)
izrekava iskreno zahvalo vsem posameznikom, družinam, ustanovam in organizacijam, ki ste nama v teh težkih časih stali ob strani, Alešu pa lajšali trpljenje v zadnjih trenutkih življenja in ga pospremili na njegov poslednji dom.
Žalujoča mama in ata
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te nikoli izbrisal, pa če prav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
SPOMIN
18. januarja mineva 1 leto, odkar te ni več med nami,
Štefan Polajžer
IZ HRASTOVCA 130 PRI ZAVRČU
Ob preranem grobu stojimo brez slovesa, trpka bolečina kot solza kane iz oči.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečko ali s cvetjem spomnite nanj in se ustavite ob njegovem grobu.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
Ljubil si življenje, ljubil svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Andreja Topolovca
IZ VELIKEGA OKIČA 63
11. 10. 1923 - 8. 1. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in sveto mašo. Hvala cerkvenim pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za besede slovesa, zastavonošema in nosačema križa ter pogrebnemu podjetju MIR.
Prav tako iskrena hvala družinama Topolovec iz Velikega Okiča.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi drage žene, hčerke in zlate mamice in babice
Božene Gojkovič
8. 11. 1950
IZ VOLKMERJEVE 17, PTUJ
Ob preranem grobu stojimo brez slovesa, trpka bolečina kot solza kane iz oči.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k večnemu počitku.
Posebej hvala Dragovi sestri Silvi in svaku Ivanu Vučaku za nesebično pomoč.
Iskrena hvala dr. Gagičevi z osebjem za ves trud, gospodu duhovniku Pavlu za opravljeni obred.
Hvala vsem, ki ste in nam še vedno stojite ob strani v teh težkih trenutkih.
Njeni: mož Slavko, mama Hedvika in hčerka Mirica z družino
SAM0PIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki mli),tal.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Nada Babič, višji dentist Zdravstveni dom Ptuj
Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš, srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd, ki se smehljajo dol nate in razsvetljujejo pot, po kateri hodiš. Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času, le za nas.
ZAHVALA
Boleče je spoznanje, da se ne bo več vrnil med nas naš dragi sin, brat, bratranec, nečak, vnuk, pravnuk, fant ter prijatelj
Jernej Svenšek
IZ KVEDROVE UL. 2, PTUJ 5. 5. 1988 - 7. 1. 2008
Prav povsod si; kamorkoli se obrnemo, te srečamo. Mnogo prezgodaj je tragično ugasnilo življenje najinemu sinu Jerneju Svenšku. Bil si vzoren sin v času, ki nam je bil dan na tem svetu. Živel si svoje cilje in želje, žal mnogo prekratko. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, sošolcem iz Osnovne šole Mladika, Aleksandrinim sošolcem iz osnovne šole in Šolskega centra Ptuj, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli izraze sožalje, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, gospe Veri za molitev in govor ob slovesu in Pogrebnemu podjetju Komunala. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Z neizmerno bolečino v srcu: ata Konrad, mama Irena, sestra Aleksandra, tvoja Biserka,
sorodniki, znanci, prijatelji, ki te neizmerno pogrešamo
Kje so tisti lepi časi, ko smo skupaj srečni bili, zdaj te, dragi oče, več med nami ni. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Petroviča
IZ TRNOVSKE VASI 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Jančič, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala g. Vurcerju in g. Kuplenu za besede slovesa. Iskrena hvala farnemu župniku z Destrnika g. Škofiču za opravljen cerkveni obred in molitev ter g. Zorcu za molitev. Posebna hvala zdravnikoma g. Pahorju in g. Holcu ter zdravstvenemu osebju za vso pomoč, ki je je bil deležen v zadnjih dneh na revmatološkem oddelku mariborske bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, hčerki Marija in Katja, sin Stanislav z družinami ter nečak Francl z družino
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, je 8. januarja v popoldanskih urah daleč v tujini prenehalo biti utrujeno srce našega ljubega moža, očeta, brata, tasta in dedka
Jožeta Debeljaka
11. 12. 1939 - 8. 1. 2008
IZ ILČEVE 18 V PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Veronika, sin Daniel s Patrizijo, hčerka Lidija s Štefanom in vnukom Joelom, brat in sestre z družinami
Odšla si tja, kjer ni solza in ni gorja,
kjer ne obstaja bolečina, le mir, ljubezen in milina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Marije Milošič
IZ DOLAN 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala g. župniku in diakonu za lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za izrečene besede ob slovesu, zastavonoši in obema nosačema križev.
Iskrena hvala osebju na ginekološkem oddelku Bolnišnice Ptuj.
Vsi njeni
Tvoje srce je omagalo. Tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
SPOMIN
Danes mineva 10 let, odkar te ni več med nami,
Vladimir Verlak
STOJNCI 140 B
Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu in prižigate sveče.
Tvoji: žena Ivanka, hčerki Klavdija in Alenka z družino
Gruškovje, Zavrč • Mesec dni po uvedbi Schengena
Policisti ne opažajo poslabšanja razmer
Slab mesec dni po uvedbi schengenskega pravnega reda pri varovanju državne meje policisti ne ugotavljajo bistvenih sprememb, še pomembnejše pa je, da novost, o kateri smo toliko pisali, za sedaj ni prinesla nobenega poslabšanja razmer. To sta glavni ugotovitvi najodgovornejših za to področje na Policijski upravi Maribor ter na mejnih policijskih postajah Gruškovje in Zavrč.
V ponedeljek, 21. januarja, bo minilo natanko mesec dni od popolne uveljavitve schengenskega pravnega reda na južni meji Evropske unije oziroma na meji s sosednjo Hrvaško. Zato nas je zanimalo, kakšne so ugotovitve policistov, predvsem pa v čem so bistvene spremembe te zagotovo zgodovinsko pomembne novosti na področju mejnih zadev.
O tem smo najprej povprašali Branka Kovšeta, vodja sektorja za mejne zadeve pri Policijski upravi Maribor: „Tako je, kot smo pričakovali, saj po prvem mesecu od uvedbe schengenskih standardov in pravnega reda v bistvu ne opažamo nobenih sprememb, dejansko pa v tem času na področju varovanja državne meje in tujcev nismo zaznali nobenega poslabšanja razmer. Tudi ob ukinitvi mejne kontrole na notranji meji s sosednjo republiko Avstrijo nismo zaznali povečane čez-mejne problematike, pa tudi ne povečanje kriminalitete in čezmejnih ilegalnih migracij.
Sicer smo zaradi lažjega izpolnjevanja schengenskih obveznosti nekoliko povečali število policistov na zunanji meji Evropske unije oziroma na meji s sosednjo Hrvaško, v pretežni meri pa smo opravili le prerazporeditev policistov, ki so do sedaj varovali mejo na katerem od mejnih preho-
dov s sosednjo Avstrijo."
Med novostmi je tudi uvedba tako imenovanih mobilnih policistov, ki so oblečeni v civilna oblačila in delujejo kjerkoli. So imeli veliko dela?
„Res je, uspešno deluje tudi policijska postaja, ki je zadolžena za izravnalne ukrepe, njeni policisti praviloma delujejo v civilu, s svojo dejavnostjo pa pokrivajo vse pomembnejše cestne povezave v notranjosti države. Glavna naloga teh policistov je, da po ukinitvi kontrole na meji z
Foto: M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Če Anton (17.) z dežjem prihaja, 7/1 se zemlja še dolgo napaja.
Čez dan se bo delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 7, najvišje dnevne od 5 do 9, na primorskem do 11 stopinj C. Popoldne bo oblačno s padavinami, na območju Alp bo snežilo, drugod po nižinah deževalo. V Tržaškem zalivu bo pihala šibka burja. Jutri bodo padavine povečini ponehale, delno se bo zjasnilo. V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ob morju bo lahko megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bo povečini jasno, ob morju se bo še pojavljala megla ali nizka oblačnost.
republiko Avstrijo izvajajo izravnalne ukrepe. To pomeni, da imajo med drugim pristojnost, da lahko za preprečevanje ilegalnih migracij in čez-mejne kriminalitete opravijo policijsko kontrolo kjerkoli v državi. Kolikor vem, so bili pri tem v prvem mesecu zelo uspešni."
Kaj pa pomeni za vaše delo uvedba schengenske-ga informacijskega sistema?
„Uvedba vpogleda v schengenski informacijski sistem SIS je zagotovo največja pridobitev za naše delo, pomeni pa zagotavljanje boljših pogojev in večje varnosti vsem državljanom v Evropski uniji, torej tudi v Sloveniji. Sicer pa po schengenskih standardih delujemo že od leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, zato nekih opaznih preskokov sploh ni bilo čutiti.
Za državljane sosednje Hrvaške je zagotovo pomembno dejstvo, da lahko vstopajo v Slovenijo, pa tudi v sosednjo Italijo in Madžarsko, le z osebno izkaznico in tako imenovanim kontrolnim kartončkom, na katerem z žigom evidentirajo vstop in izstop iz države, tako da lahko ugotavljamo zakonitost njihovega bivanja v republiki Sloveniji."
Do podobnih ugotovitev so prvi mesec po uvedbi Schen-gena prišli tudi na postajah mejne policije v Zavrču in Gruškovju. Kot je za Štajerski tednik povedal Mojmir Šimunič, komandir postaje mejne policije Zavrč, večjih in opaznejših sprememb v tem času ne opažajo:
„Za policiste na območju mejne policijske postaje Za-vrč se način dela v bistvu ni dosti spremenil. Sicer smo se v tem času kadrovsko precej okrepili , tako da nas je skoraj enkrat več kot prej, nekih posebnih težav pa pri svojem delu po mesecu dni ne ugotavljamo."
Foto: M. Ozmec
Branko Kovše, vodja sektorja za mejne zadeve pri PU Maribor
Foto: M. Ozmec
Mejne kontrole policistov so ob vstopu tujih državljanov v območje Shengena precej pogostejše, pa tudi celovitejše.
Tudi komandir mejne policijske postaje Gruškovje Anton Cafuta je povedal, da se po mesecu dni zanje delo ni bistveno spremenilo:
„Moram reči, da se po datumu od popolne uveljavitve schengenske konvencije izvajanje mejne kontrole na mejni policijski postaji Gru-škovje dejansko ni bistveno spremenilo. K temu je zagotovo pripomoglo dejstvo, da so naši policisti opravljali mejno kontrolo v skladu s schengenskimi standardi že dobra tri leta, od leta 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU. K bolj tekočemu prehodu pa je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da smo že 1. septembra lani pridobili stalni dostop do schengenskega informacijskega sistema, pri čemer smo se izognili morebitnim zapletom, ki bi se sicer lahko pojavili z novo aplikacijo.
Da je tako, so lepo pokazali tudi minuli praznični in popraznični dnevi, saj kljub bistveno povečanemu številu prometa osebnih in drugih vozil uvedba schengenskega reda ni povzročila nič daljših čakalnih dob kot v minulih letih. Poleg tega smo bili prav v prazničnih dneh precej uspešni, saj smo ugotovili 8 kaznivih dejanj; med drugim smo odkrili eno ukradeno vozilo BMW-X5, pri enem od potnikov smo ob vstopu v Slovenijo odkrili pištolo TT2 z 48 naboji, ki jo je hotel, skrito za nogavici, pretihotapiti v državo; poleg tega pa smo odkrili tudi več nedovoljenih bivanj znotraj schengenske-ga prostora. Prepričan sem, da bomo pri odkrivanju kaznivih dejanj tudi v bodoče uspešni, saj se zavedamo svoje odgovorne naloge, ki jo opravljamo pri varovanju južne meje, oziroma na vratih v Evropo."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Komandir mejne policijske postaje Zavrč Mojmir Šimunič
Foto: M. Ozmec
Anton Cafuta, komandir mejne policijske postaje v Gruškovju
Foto: M. Ozmec
Pri odkrivanju kaznivih dejanj in tihotapskega blaga, posebej nedovoljenih drog, so mejnim policistom v veliko pomoč tudi službeni psi.
"VMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Črna kronika
Z avtomobilom v 16-letnika
Na regionalni cesti Ptuj-Do-rnava, izven naselja Ptuj, se je 7. januarja ob 17.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 16-letnik, doma iz Ptuja, hudo telesno poškodovan. 27-letni voznik osebnega avtomobila Renault laguna je vozil iz smeri Ptuja proti Dornavi. V dolgem levem ovinku je z vozilom zapeljal levo, na vozišče za promet vozil iz nasprotne smeri, in tam kljub umikanju trčil v 16-letne-ga voznika kolesa z motorjem. Ta je padel po vozišču, zaradi poškodb pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
Vlomi
Neznanec je med 4. in 6. januarjem pri Podlehniku odtujil štirikolesnik znamke ATV Longchang registrskih številk MB17-1L, črne barve, vreden okoli 1500 evrov.
V noči na 8. januar je neznanec vlomil v prostore društva na Dravski ulici na Ptuju in odtujil dva monitorja. Društvo je oškodoval za okoli 800 evrov.
Neznanec je 8. januarja vlomil v dve stanovanjski hiši v Kungoti pori Ptuju. V eni je odtujil denar, zapestno uro, zlatnino in digitalno kamero. Lastnika je oškodoval za okoli 5.000 evrov, v drugi pa dve ženski uri in zlatnino, skupaj vredno okoli 3.500 evrov.
Zasegli orožje
Na mejnem prehodu Gruškovje, na vstopu v Republiko Slovenijo, so policisti petega januarja okoli 4.30 zjutraj zasegli pištolo kalibra 7,62 in 42 nabojev. Orožje so našli pri 36-letnem državljanu Belgije, ki je pripotoval v Slovenijo kot sopotnik v kombiniranem vozilu. Policisti ga bodo kazensko ovadili.
Policisti strožje nadzirajo promet
Policisti na območju PU Maribor tudi v letošnjem letu nadaljujejo poostren nadzor cestnega prometa. Zadnji večji poostren nadzor so izvedli v petek, 11. januarja, med 13. in 20. uro. Pri tem so poudarek namenili nadzoru nad vožnjo pod vplivom alkohola in ugotavljanju kršitev, ki ogrožajo varnost pešcev, seveda pa so ugotavljali tudi vse druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Pri tem so ustavili 234 vozil, ugotovili 81 prekrškov in izrekli 66 glob, za 8 voznikov so perdlagali uvedbo sodnega postopka, 7 pa so jih opozorili. Z alkotestom so preizkusili 139 voznikov, pri čemer so imeli preveč alkohola v krvi 4 vozniki. Z izvajanjem poostrenih aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje, nadzori bodo usmerjeni predvsem v nadzor kršitev pešcev in voznikov, ki s svojimi kršitvami ogrožajo pešce. Ugotavljajo namreč, da je varnost pešcev predvsem na območju mesta Maribor in Ptuj zelo slaba.
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve clcktroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
ste bili POŠKODOVANI
\P6R^/nava\ V PROMETNI
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
PE PTUJ, Vodnikova 2
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: