Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del|ska izdti ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
(J red n ištvo je v Kopitarjevi ul 6/III
Telet oni uredništva: dnevna služba 20=50 — nočna 20% >994 in 2050

Ček. račun: Ljnb* Ijuna it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dnevn po prazniku
Morala v gospodarstvu
ii.
V	svojem zadnjem članku »mo na široko orisali predmet 26. socialnega tedna, ki se je vršil te dni v Miilhouse v Franciji. Ako danes več kot sicer govorimo iai pišemo o krizi, ki je zajela vse naše gospodarsko življenje in ki pretresa tejnelje našega družabnega reda, potem mora la pojav imeli svoje vzroke, ki so globlji kakor pa že tolikanj navedeni nered, Iti da je nas.al v razmerju med proizvodnjo in med upa rabo blaga. Ako danes ugotav-ljaano, da se v različnih oblikah vrši velikans/ka ofenziva proti redu, kateremu srno dali ime kapitalističnega, ofenziva, Iti se predvsem izraža v vedno večjem poudarjanju človeka in njegovih pravic, človeštva kot takega in njegovih naravnih pravic, v več ali manj surovem življenjskem boju, potem morajo za to obstojati globlji vzroki, kakor pa navadno zanikanje, da je ta red odrekel in da se mora radi neuspehov nadomestiti z drugim, ki ba ščitil človeka in človeško kolektiviteto in ki bo človeka postavil za merilo v vseh vprašanjih pridobivanja. Boljševizem, komunizem, socializem, fašizem, nacionalizacije in socializacije, lo so samo slopnje v tej vseobči nevolji, ki se dviga proti sodobnemu družabnemu redu z očitkom, da je vrednoto človeka podredil vrednoti denarja. Zakaj? Na ta veliki zakaj se bo moral dati odgovor, dokler je še čas. Naš družabni red ni moralno slab ab origi-ne — od začetka. Tudi on je bil reakcija proti krivicam. katerih se je človeštvo hotelo otresli pred kakimi 150 leti. Prinesel je človeštvu veliiko svetinjo, ki se imenuje svoboda. Ako je danes nepo-raben in če se bo moral spremeniti v novega, bodisi pod elementarno silo užaljene ljudske volje, bodisi pod pritiskom pravočasnih in pametnih reform, poleni je gotovo zapadel zablodam, katere bomo morali mi, ki nismo za nasilne rešitve, poiskati in popraviti.
V	pravem spoznavanju te temeljne resnice so se učenjaki socialnega tedna v Franciji spravili na to vprašanje in so odgovoriil, da je sodobni gospodarski in seveda tudi družabni red zaničevana vreden, da ga v sedanji spačeni obliki, ki je docela poganska, noben kristjan ne more zagovarjati. Rekli so pa tudi dalje, da je dozorel radi tega, ker je izgubil svojo ,dušoc, ki je njegov obstoj upraviče-vala in njegov razvoj kontrolirala. >Duša> našega kakor vsakega drugega družabnega reda pa je brezpogojno priznanje etičnih zakonov ali krščanske morale. Ker je naš red zgubil vsako moralo, so padle vse meje pohlepni gonji za denarjem in so se odprla pota za vsakovrstna izkoriščevanja. Ker je naš red izgubil moralo, je mogel obveljati princip o močnejšem, kateremu so mora podrediti sla-bejši; ker ie izginila morala, se je zdelo poplno-ma prav, če se človek, ki je živo bilje, vrednoti enako kakor denar, ki je mrtvo blago. Ker se je iz našega družabnega pojmovanja izločila morala, je bilo mogoče izkoriščevati delavca in mu odmerjati pravice po ključu večje ali man.iše produkcije. Ker ni več morale v našem redu, se je mogla naseliti goljufija in varanje v malem in v velikem, ftelc ko je bila iztrebljena sankcija vesli, so se mogli razpihniti vsi slabi nagoni v človeku, ki pa so si znali dati vsaj na zunaj krinko upravičenosti.
Ko si dane« izprašujemo vest in iščemo mvih polov, bomo v prvi vrsti morali poseči na to polie in skušati vrniti gospodarskemu in družabnemu življenju njegovo »dušo<, to je življenje dajajoče smernice krščanske etike ali moralo. Kajti, četudi bi sledili — in v razdobju bodočih stoletij bodo brez dvoma tudi sledili — drugi družabni sistemi, vsak je obsojen že od začetka, če si ne bo znal dali etičnem regtilativa, ki ga bo ščitil pred zablodami.
Francoski socialni teden je poveril nalogo »prerojenja' našega reda organizacijam in sicer k or po raci jam, kot jih imenuje, ali kakor bi jih imenovali mi, stanovskim organizacijam. Stanovska strokovna organizacija naj bi bila temelj. Državi pa prinada velikanska naloga, da čuva nad delovanjem in vrvenjem vseh leh strokovnih in stanovskih organizacij, me I katerimi lahko nastanejo interesni spori, predvsem pa dn zna pravilno odmeriti delokrog vsaki korporaciji, da jih nadome-ti, kjer bi odpovedale, da popravi, če so kaj zakrivile in da koordinira njihovo delovanje, njihove pravice in interese. Francoski socialni leden je' torej podčrtal potrebo korporalivne države, ki pa si ne »me prisvajati pravice, da korporacije i>oniža v izvršilne organe svoje vsemogočne volje. Formula o korporativni državi ni več najmodernejša, tola zase ima lo dobro, da res nudi vse možnosti, da se posamezni stanovi znova prepojijo s krščanskimi načeli morale.
Poleg stanovskih organizacij, ki naj predstavljajo ogrodje, pa priporoča s>cialni teden v svoiih resolucijah sistematično vzgojo, ki naj bo vsebina reformnega pokreta. Način, kot se danes pre lnaša katekizem ali morala na višiih šolah, je prespl-šen in ko človek stopi v življenje, ne ve kam načeli, ki iili je dobil s seboj na pot. Nauk mora bi i konkreten in mora odgovarjati toku ča«a. Konkreten. ,;er so človeška udejslvovanja tnko tisočero različna, moderen, ker je razvoj v naši dobi tak • i lovilo hiter, da se položa ji lahko spreminjajo od tne do dne Vzgoja mora predvsem vzeti v rolo i/ibra/bo človeške volje. Volja ustvarja čedno-c.'i in samo v vsakdanjem delu učvrščene družabne in ispodamVe čednosti bodo v stanu zoperstavljati so razjedajočenvu raku brezvestnosti in moralne nc.dgovcrnosli. ki lako bistveno označuje naš red.
Krščanske elite, ki bodo izšle iz stanovskih organizacij, ki bodo prinesle s seboj v življenje in-ma in razumno »poznana načela in ki so si zgradile ncrazrušljive re-lnosli. bodo morale v prvi vrsti vplivati na svoj okoliš. Krščanski strokovni de- .
Evropski kartel
Reševanje Nemčije po plebiscitu olajšano - Pred važnimi sestanki v Berlinu
Pariz, 12. avg. ž. »Journal« poroča, da ho La-valov in Briandov poset v Nemčiji imel mnogo večji značaj, kot se je prvotno mislilo. Gre za evropski kartel, ki bi ga tvorilo štiri velesilo: Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija. V tem kartelu se bodo omenjene štiri države oh\ je Je, da za določen čas nc bodo ukrenile nobenih vainih korakov, niti v notranji niti v zunanji politiki, brez predhodnega medsebojnega sporazuma. To bi bil tako zvani politični moratorij. Misel za kartel je vznikla v amciriško-hritanskih razgovorih, Laval pa jc dal konkretno obliko.
Bascl, 12. avg. tg. Skupna seja odbora finančnih strokovnjakov in zastopnikov raznih odborov za moratorij, ki je bila sklicana v Basel, se more vršiti šele prihodnji četrtek. Med Nemčijo, Ameriko, Anglijo in Francijo, oziroma med njihovimi bankirji, je prišlo do načelnega dogovora o podaljšanju kratkoročnih nemških kreditov. Sporazumevanje x manjšimi državami je nekoliko težje, vendar hočejo v Baslu poskusiti, doseči med inte-resiranimi strankami splošen dogovor o modaMtetah podaljšanja kratkoročnih kredi ov, o obrestni treri in gotovih garancijah. Odbor finančnih strokovnjakov polaga glavno važnost na to, da se to vprašanje reši po možnesti že v petek, da se bo mogel zato (»tem baviti s kreditnimi potrebami Nemčije in z njeno vlogo ter potem staviti na londonski konferenci svoje tozadevne predloge. Do sedaj se še ni sklenilo, da baselski finančni odbor odpotuje
v Berlin, kar se je nameravalo prihodnji teden. Mogoče je, da se bo izvršilo to potovanje šele pozneje iu da bo navedeni odbor po predložitvi svojega prvega poročila prekinil svoje delo za gotov čas.
Pariz, 12. avg. tg. Kakor poroča »Journal« od svojega berlinskega dopisnika, ima berlinsko potovanje francoskih ministrov namen, doseči politični kartel med Nemčijo, Francijo, Anglijo in Italijo. l)r. Briining in dr. Curtius sla v polnem sporazumu s llindenburgom odločena, dovesti nemško-Irancoske razgovore do čim širših rezultatov. Obisk francoskih ministrov v Berlina bo torej pomenil mnogo več kakor diplomatičcn obisk iz vljudnosti. Ne bodo govorili samo o finančnih in gospodarskih vprašanjih ter o problemu razorožitve, temveč se bodo predvsem prizadevali, proučiti v glavnem možnosti o političnem sporazumu. Gotovi vplivni iploniatični krogi zato mislijo na to, da se predlaga »akord štirih« med Nemčijo, Francijo, Anglijo in Italijo, ki v zvezi z ameriškimi in angleškimi predlogi o političnem moratoriju določa, da se v gotovem času nobena država sopogodnica nc sme spuščaj v kakršnokoli iniciativo na gospodarskem ali političnem polju, ne da bi prej o tem obvestila sopogodnice.
V teh pogodbah seveda ne sme biti nobene zahteve, da se države odrekajo kakršnihkoli pravic iz versailleske mirovne pogodbe ali iz pakta Zveze
narodov. Obenem poroča »Journal«, da bodo francoski ministri potovali v Berlin najbrž v času o<' 28. do 31. avgusta.
Briand demisijoniral ?
Pariz, 12. avg. Včeraj zvečer ob pozni uri se je začela raznašati vesl. da je minister za zunanje zadeve Briand prosil predsednika kabineta Lavala, da sprejme njegovo demisijo, čeprav se njegovo zdravje ni poslabšalo, kakor je ta in oni trdil. Res je, da dolgi počitek, ki ga potrebuje Briand, v sedanjem trenutku intenzivnega dela na mednarodnem polju sili predsednika vlade Lavala, da opravlja posle dveh ministrstev, notranjih iti zunanjih del. Da bi Lavala razbremenil, Briand vztraja na svoji demisiji. Ostal hi pa šef francoske delegacije pri Zvezi narodov. Te govorice niso brez podlage in se ho sprememba izvršila v kratkem. Govori sc, da ho ministrstvo za zunanje zadeve sprejel Laval.
Kda gre Laval v Berlin
Pariz, 12. avgusta. AA. Agencija Havas je izdala uradni komunike, v katerem pravi, da predsednik Laval ili minister z.a zunanje zadeve Briand nc bosta odpotovala v Berlin pred zasedanjem Društva narodov. (I priliki zasedanja Sveta Društva narodov bodo imeli francoski državniki priliko, da žc v Ženevi razpravljajo o vprašanjih, ki jih mislijo reševati v Berlinu.
BotSševiška agitacija na Balkanu
Odločen nastop grške vlade — Atene in Solun, komunistični
centrali
Atene, 12. avg. Grška vlada je po daljši razpravi o položaju, ki ga je v zadnjem času ustvarila boljševiška propaganda v državi, sklenila razpustiti vsa športna in kulturna društva, ki so prešla sčasoma v območje komunizma. Vlada se je obenem bavila z vprašanjem, ali bi ne kazalo iz previdnosti zaprte komuniste odpeljati iz sedanjih ječ na otok Itako. Ne izključuje se namreč možnost, da bi komunisti navalili na ječe in hoteli s silo oprostiti svoje tovariše.
Vlada se z vsemi silami trudi, da bi zajezila komunistično propagando, toda pri tem mora deliti svoje moči, ker v zadnjem času tudi rojalisti razvijajo med narodom živahno agitacijo. Posebno močna komunistična središča sc nahajajo v Atenah in v Solunu, odkoder komunisti s pomočjo boljše-viškib emisarjev vodijo vso propagando na Balkanu. Sovjetski odposlanci namreč smatrajo poleg i
Grčije tudi Bolgarijo za njivo, ki bi se dala plodo-nosno razorati. Računali so predvsem na spremembo vlade po zadnjih volitvah, misleč, da ho Malinova vlada s prenagljenim nastopom proti pristašem Cankova in njegovih prijateljev izzvala nemira v deželi, ki l>i jih potem boljševiki lahko spretno izrabili. Boljševiški agitatorji so se v tem računu zmotili, ker je Malinov pustil v državni birokraciji prejšnje uradništvo, ki ima že nekaj izkustev za seboj, na svojem mestu. Zato so moskovski emisarji izzvali zadnje stavke v industrijskih središčih, kakor so Varna in Sliven.
Tudi v bližnji Romuniji je komunistična propaganda v zadnjem času silno živahna. Položaj vlade profesorja Jorge, ki razpolaga samo z osmimi glasovi večine, je namreč silno šibak in vlada ne more uspešno nastopiti proti boljševiškim agitatorjem, ki rujejo pod zemljo.
Nepopisna tragedija na Kitajskem
Stevito žrtev strašne povodnji se sp'oh ne da ugotoviti
ftanghaj. 12. avg. Vso trpljenje, ki so ga morali prestati Kitajci med dolgo državljansko vojno, zbledi pred tragedijo, ki so jo povzročile žrtve strašnih povodnji tekom enega meseca.
V dolini reke .langeekijang, kjer je izvrstno stanje posevkov vzbujalo upanje na bogato že cv, so vode v par ilucli popolnoma pokrile i so ozemlje v obsegu 18.111111 kvadratnih milj. Prav v teli krajih, ki predstavljajo najbolj pludovito pokrajino Kitaja. sn povodnji povzročile glad 23 milijonov oseh. Celo stoletje nc pomnijo podobne povodnji in število : njenih irtev se sploh ne da ugotoviti. Treba je pomislili, da so bile preplavljene cele vasi in da je prebivalstvo utonilo, preden je --pluli moglo misliti na kakšno rešiiev. Položaj tistih, ki so se rešili, je pa še hujši, ker nimajo ne stanovanj« ne žive za in pomim. ml epidemij po deset tisoč oseh vsak dan.
Iz Pekinga prihajajo vesti, da so poplave raz dejale tudi naseljenja v provinci Čili, kjer znaša škoda ua /' Ivi okoli 600 milijonov dinarjev v nc i valuti. Tudi v ( ilijii preti glad najmanj 1 milijonu prebivalstva.
Spričo ogromne škode, ki so jo povzročile poplave. in pa uničene žetve jc neizogibno, da ho, še preden pride zima. <kora.i na vsem Kitajskem zavladala strahovita draginja. Mir oznanjiljejo — za vojno sc pa pripravljajo ..
London. 12. avg. Tukaj so zelo vznejevoljeni zaradi izjav vodilnil oseb mornariškega ministrstva IJSA, ki naglašajo, da se mora pomorska moč Združenih držav severne Amerike ohraniti na maksimalni stopnji v okviru brodovnega sporazuma z Anglijo in Japanoni.
lavci. krščanski inženerji, krščanski podjetniki, krščanski bankirji so poklicani, da brezobzirno in brez strahu, brez grdega oporiunizma vršijo svoj krepostni vpliv na stanovsko okolico .kateri pripadajo. Čestokrat je treba zato naravno«! heroizma. Zakaj bi ga krščanski možje ne bili zmožni? Enkrat se bo treba odločiti za brezkompromisno izpeljavo naukov papeževe enciklike. Naj storijo prve korake krščanska podjetja, krščanske organizacije! Ne vemo. če se bo ideal francoskega socialnega tedna o korporativni državi kedaj uresničil, ampak to vemo, da kjerkoli in kadarkoli se bo ugibalo o j socialni krizi in njeni rešitvi, vedno se bo moral postavili In poglavitni postulat. dn jo treba vrniti družahm«in,u redu spoštovanje etičnega zakonika. I
Angleži kaj takega seveda ne slišijo radi, ker je Anglija v leni slučaju kajpada prisiljena, da ohrani svojo mornarico na enaki stopnji z ameriško, namesto da bi jo po možnosti zmanjševala.
Angleški tisk se sprašuje, kako jc mogoče izjave ameriških mornariških krogov spraviti v sklad z intenzivno propagando USA za mir in za razorožitev pa z gospodarskim položajem Združenih držav ki izkazujejo H>1 milijonov funtov -terlingov proračunskega deficita. (> milijonov brezposelnih ili splošno gospodarsko depresijo?
Krngi ameriškega mornariškega ministrstva namreč izjavljajo, da mora USA imeti v mejah brodovnega sporazuma ni a k s i m a I n o število bro-ilovnih vojnih edinic in sicer 18 velikih križark z 201 mm kal. lopovi iu 1411.000 ton lahkih križark s 151 mm kal. topovi. Angleži pripominjajo k temu, da je Amerika pred dvema letoma izjavila, da ji graditev lahkih križnrk sploh ne bo več potrebna. Mornariški krogi USA pa naznanjajo ludi. da bodo zelo povišali tudi število hidroplanov in da se pripravljajo ludi načrti mobilizacije industrije za slučaj vojne.
Medtem pn ameriški državniki in ameriški listi Se nadalje poživljajo z največjo vnemo Evro-po, naj se čimprej razoroži v korist miru...
Shanghai, 12. avg. ž. Poplave v Chini so vedno večje. To jc največja elementarna katastrofa v Chini in na svetu sploh in pomeni pravi potop zemlje. Reka langeekijang jc razdrla oreko 4 milijone hiš. Skoda sc ceni na preko 15 milj. luntšterlingov. — Preko 20 milijonov oseb je ostalo brez strehe. V samem Hanfcauu ic utonilo včeraj nadaljnjih 10 tisoč oseb. Na Glavnem trgu Hankana je polno mrtvih. Po rekah plavajo ljudje in živina.
London, 12. avg. tg. Kakor se poroča iz Šanghaja. jc poplava na ozemlju ogromno reke Jangcekjanga dosegla pri Ilankovu višino, knkršne že ni bilo 60 let. škoda, ki jo jc povzročilo poplava, se ceni nu 200 milijonov dolarjev. Povodenj je uničila domovanja 4 milijonov ljudi. Jesenski pridelki so popolnoma uničeni. Računa se s tem, da bo moralo preteči mnogo mesecev, dokler so poplavljeno pokrajine nc bodo zopet posušile.
Novi Sad, 12. avg. ž. Privatni kapital v Vojvodini se bo najbrže združil v močan konzorcij, ki si je vzel za nalogo, da zgradi nov velik kanal med Donavo in Tisom. Kanal bo vodil od Sente preko Subotice do donavske obale in bo ogromnega gospodarskega nomena za vse tamkaišnic kraie
Polovična vožnia za Grobtfe
Prometno ministrstvo je odobrilo polovično vožnjo za prosvetni dan v Grobljah, ki se vrši od 14. do 15. t. m. Vožnja je odobrena za Dravsko banovino.
Iz socialne politike
Belgrad, 12. avgusta. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je postavljen za uradniškega pripravnika pri izseljenskem
komisariatu v Bruslju Marko Kranjc, dozdaj honorarni uradnik pri istem komisariatu in je sprejeta ostavka na državno službo sekundarnega zdravnika obče državne bolnišnice v Ljubljani, dr. T. Fur-lana, ter sekundarnega zdravnika drž. bolnice za ženske bolezni dr. Franca Puca.
Državni vpofeofenci
Belgrad, 12. avgusta. AA. Dogodilo se je, d so državni vpokojenci po krivem razumevanju zakonskih predpisov, ki uravnavajo osebne in rodbinske draginjske doklade, prejeli iz državne blagajne več, kakor jim je po zakonu šlo. Pozneje se jim je ta preveč izplačani znesek odlrgal potom administrativne prepovedi izplačila njihove pokojnine in doklad, zaradi česar so ti vpokojenci prišli v stiske, ker jim je za življenje ostalo manj kakor polovica pokojnine. Glede nn to in da se vpoko-jencem olajša njihovo gmotno stanje, je finančni minister s soglasjem predsednika ministrskega svela odredil, 1. da sc sine za povračilo pogrešilo nakazane vsote na račun osebnih in rodbinskih draginjskih doklad odtrgati 10 odstotkov pokojnine in osebnih draginjskih doklad, ne glede na višino pogrešno preveč nakazane vsote, to pa samo v onih primerih, kjer se je pogrešno izplačilo pokojnine izvršilo brez krivde vpokojenca: 2. da se admi-nistracijske perpovedi nakazila pokojnine v omenjenih primerih redigirajo in odtegljaji zrcducira-jo na 10 odstotkov pokojnine in osebnih draginjskih doklad.
Iz Španske republike
Madrid, 12. avgusta. AA. Po vesteh iz Barcelono so nameščenci tamošnjc tovarne za kavčuk stopili v stavko. Z druge strani je dospela vest iz Saragosse, ki se je davi razširila po Madridu, da so brezposelni delavci poslali delodajalcem ultimat, naj jim dajo v toku 24 ur dela. Na seji, ki so jo ob tej priliki imeli predstavniki delodajalcev, je bilo sklenjeno, da se ne vodi nobenega računa o pretnjah brezposelnih dclavcev. Vodje brezposelnih delavcev pa so izdali objavo, ki so jo poslali oblastem in delodajalcem in kjer pravijo, da bodo delavci s silo vdrli v tovarne in delavnice, če njihova zahteva ne bo sprejeta. Guverner je nalo obvestil javnost, da je podvzel vse potrebne ukrepe za ohranitev miru in da prepreči vsako eventu-alnost.
Angleži prodira'o v Albaniio
London. 12. avg. Brilski poslanik v Tirani jc podpisal trgovinsko in moreplovno pogodbo med Anglijo in Albanijo. Za Albanijo jc podpisal albanski minister za zunanje zadeve. Čimprej se bo olvorila v Tirani Anglo-albanska banka z namenom, da pospešuje trgovinsko penetracijo Anglije v Albaniji. Banka bo Imela svoje podružnice ludi po manjših centrih Albanije.
,fNautilasu
Oslo. 12. avg. Semkaj so dospele vesli, da podmornica Nauliliis , ki je 10. avgusta oh 18.80 od-plula iz Tromsii v smeri proti Svalbardskim otokom, nekoliko milj daleč od Troinso plove prepuščena valovom. Kmalu po odhodu so so namreč pokvarili motorji, ki so bili popravljeni v Londonu, vdrugič pa zopet v Bergenu, tnko da je ladja prepuščena valovom. Posadka je delala vso noč, da defekt popravi, pa ho ji dozdaj ni posrečilo.
Dunajska vremenska napoved: Precej jasno vreme z višjo temperaturo.
Bistvo grško-botgarskega spora
Grška vlada noče plačali odškodnine za posestva bolgarskih emigrantov,
katere si je osvojila
Sofija, 12. avgusta 1931.
Balkansko in tu<li zapaduo časopisje sc že dalje času peča /. vprašanjem grško-bolgarskega razmerja, ki je poslalo precej napeto, odkar je grška vlada odklonila, da se noče držati določil pogodbe, ki je znana pod imenom Katandaris-Mol-lev. Ta nesporazum mora udariti Se bolj v oči, ker je izbruhnil ravno v trenutku, ko se v Carigradu pripravlja druga balkanska konferenca z namenom, da se ustanovi zveza balkanskih narodov. Ko jo grška vlada odklonila izplačevanje v pogodbi določene odškodnine za bolgarske emigrante iz Macedonije, je bolgarska vlada takoj vložila protest, tako, da smo upravičeni govoriti o napetosti med obema državama.
Bivši finančni minister Mollov, ki je pogodbo sklepal in je za njuno besedilo tudi odgovoren, je .sled nastalih težav podal tukajšnjemu lislu Zora načelno izjavo, v kateri beremo sledeče: »Ko j« Bolgarija to ponudbo podpisala iu jo predložila iiarlumeulu v odobritev, se je slišala »sira. odkio-lilnu kritika. Dane- si* se mnenju spremenila, ker isakdo uvidevu, kakšne važnosti mi liile ugodinMi. ki jili pogodba muli našim bednim emigrantom iz Mat-edotiije. Zato mora dan«* Htdgariju ludi napeli • »e sile. da hi tu pogodba ostala in se ludi pravilni izvajala. Prva pogodba o izmenjavanju iiseljeu-••ev je bila podpisana 27. novembra 1919 iu predvideva. da ima vsak emigrant pravico do popolne idskoduinc za svojo lastnino, ki jo je zapustil v tiriiji. Izvrševati se je zadela pogodba 9. avgustu 1920. ko je bila ustanovljena mešana grško-bolgar-■ka komisija, ki je imeia nalogo, da vprašanje emigrantskih posestev obojestransko likvidira. Ta
komisija Je svojo nalogo izvršila. Odprto Je oslalo ] samo še vprašanje, kaj naj se naredi z nepremični- | nami, ki so bile last bolgarskih zadrug. Za enkrat J sta obe vladi, vsaka na svojem ozemlju, prevzeli upravo teh bivših zadružnih posestev. Na veliko začudenje bolgarske vlade pu je naenkrat grška vlada izjavila, da je sicer porazdelila vsa emigrantska posestva, toda ila ne more izplačali bivšim lastnikom polno protivrednost. Ravnatelj grške driame banke Makasmos, je nato predložil nov načrt, na podlagi katerega se naj emigrant odšUo-duje nu la način, da v vsakem slučaju ona država, v katero se je izselil, plača '.Ml odstotkov odškodnine. ona država pa. v kateri jc zemljišče oslalo, samo Iti odstotkov. Bolgarija se je temu dolgo časa protivila, nazadnje pa je le pristala na te težke pogoje. Emigrantom so se izdali državni papirji, ki so se obrestovali po G odstotkov. Toda sčasoma so ti papirji izgubili na vrednosti, lako, da so emigranti bili zopet oškodovani. Bolgarska vlada je energično protestirala in je zahtevala, da se vprašanje kmalu spravi z dnevnega reda, ker sicer hodu emigranti izgubili še lo. kar imajo.
Ker le ni bilo mogoče priti do sporazuma, je Zveza narodov, katero sta obe stranki poklicali ua pomoč, izdelala zopet nov načrt, ki sta jra dne !'. decembra 1927 podpisala Kafandaris in MoHov. Ta zadnja pogodba predvideva izplačevanje odškodnine potom obligacij, ki se naj tekom SO. let amortizirajo. Zveza narodov je prevzela moralno garancije. da bo grška vlada svoje obveznosti izvrši-| la in obligacije v najkrajšem času v neki švicarski banki naložila.
Grška delegacija je nu pariški reparaeijski
konferenci 1929 delala velikanske težave proti tej pogodbi in skušala spraviti v zvezo obveznosti o-nmnjtmc pogodbe z vzhodnimi reparacijami. l)unes si prizadeva GrFija uveljaviti isto načelo. To je krivično, ker grški dolg bolgarskim emigrantom je zasclmopruviiega značaja in nima nič opravili t državnimi dolgovi iz naslova reparacij, (irska vlada se je polastila lastnine bolgarskih emigrantov iu mirno z. njo razpolaga, nc da bi sploh mislila kdaj irplačati odškodnino. Neverjetno se sliši, da hi Bolgarija sedaj morala sama plačevati vrednost zemlje, ki jo poslala lasi grške države.
Mollov ie končal svoje izjave z opnzko. da se mora bolgarska vlada odločno branili proli iemu najnovejšemu atentatu na pravice bolgarskih beguncev. Begunci sc nahajajo sedaj pod varstvom Zveze narodov, zato pričakuje, da bo lista Zveza narodov, ki je ustanovljena, da ščiti slabega, storila vse potrebno, da se bo spor odstranil in da begunci sami ne bodo trpeli nobene škode.
Mallinov proti Macedoncem
Sofija, 12. avgusta. AA. Bolgarska agencija poroča: Vprašanje o aretacijah gotovih Makedoncev , je predsednik Malinov izjavil, da le aretacije predstavljajo izraz vladine volje, da vs r.ogar postavi nu pripadajoče mu mesto ter da sc nikomur ne dopusti, da ruši mir v državi in spravlja Bolgarijo v neugoden položaj. »Jnz patriotizem in pa-Iriele spoštujem, toda vsi oni imajo predvsem dolžnost. da spoštujejo zakone države iu da se navadijo na vladino politiko, ne pa da jo onemogočijo,« je dejal na koncu Malinov.
Novo mesta
Zaključek otvoritvenih Kvečuuisti novomeškega Prosvetnega doma je bil \ soboto /večer. 1'icsv. društvu iu pevsko društvo (iorjan-ek sla priredila dr. Pregljeve kalimo;'eljskc romarje, v režiji prof. dr. Jos. Potokurjn. Pri igri je nastopil pevski zbor Gorjanci kol vo-jiiurji — pojoč. Igra je izpadla jako lepo in \ veliko zadovoljstvo občinstvu, ki je veliko dvorani) zopet napolnilo do zadnjega kotičku. Režiserju kakor tudi igralcem jc Ic česlituli.
Kronika nesreč. S stola je padel in zlomil rt kp sluga nn okrožnem gluvnrslvu \ Črnomlju, 52 letni Hribar Jernej. — S kamenjem po glavi je dobil JI letni reducirani rudni* Anion Majcen i/. Bruno vasi pri Tržišču. Ko se je / dvema drugima fantomu vračal domov, so se nekaj šport kli ill t>nn dva sta ga nabunkplii s kamenjem po glavi. — S konja jc padel 18 lelni dijak .\nlou Vidmar i/. Giiinbcrku pri Brusnicah. Fant je /njuhal domačega konja ler ga je gnal napajat. Konj. katerega so hudo pikajo muhe in obadi, je pričel vsled |>iko\ dirjati, tako da gu mladi osniošolec* ni mogel več obdržati. Po tudi sam se ni mogel več obdržati nn konju. Padel jo na tlo ia si zlomil levo roko. — Z nožem po glavi jc oklul neki k. \nton "I telnegn posestnika Alojziju Brlela iz Popa, obciun Orehov ic«. Zakaj gu jc. Bele še sum nc ve. — Odbijači vagonov so zdrobili kazalec leve roke železničarju Francu Vtnrcn-tiču. sta lili jočem v Dolgi ulici v Novem me-sin. ko je pri premik * l ju odpenjal v agone. V Bučni vasi pri Novem mestu pn je '»letnega pos. sinčka Tončka Jakliča vrgel konj, kuie-regn jc jezdil, raz. sebe ter mu močno noško-dovul levo roko. .— Vsi navedeni se zdravijo v kaiuiijski bolnišnici,.
Nizozemska bojna moč
Haag, 12. avg. AA. Holandska vlada jc poslala včeraj tajništvu Druživa narodov podatke c . vojaških silah Holendske, Iz teh podatkov sc vidi. da je imela Holandska leta 1930 16,293 vojakov in častnikov. V kolonijah je bilo 38.669 vojakov in častnikov. Holandska vojna mornarica je štela leta 1930 8630 mornarjev in častnikov.
Pred vstajo v Maroku
V Maroku se je poiavil sloviti polkovnik Lmvrence
l'ariz. 12. avg. Aetion Kraueaise prinaša sen-Mcicnalno ve-t. da se je v Maroku pojavi! znani angleški polkovnik Lavvrence, ki da je v službi angleškega tajnega diplomatsko-policijskega ura-la. Lavurence je najln.ljši poznavalec muslimanskega sveta in koder se pojavi, je pričakovati vstaje di kaj podobnega v korist Anglije.
Lavvrence, piše nadalje imenovani list. se je izkrcal na maroškem ;sritlii<:. lo je na obali gorate liokrajiue, ki ni še podvržena tujcem. Tu je stopil
lakoj v zvezo s plemenskimi poglavarji, ila zaneti splošno vstajo Maroka proti lrau>ijj iu jspuujjj. Obenem se na riffu, kjer je španska finančnokon-trolna služba zadnje čase zelo popustila, izkrcajo orožje v velikih množinah.
Položaj je tako resen, da je francoski generalni rezident v Maroku, Siiut. odpotoval v Pariz, da se z vlado posvetuje o uredbah, ki so potrebne, da se namere maroških plemenskih poglavarjev v kali zadušijo.
Še enkrat Ukrajina
Varšava. 10. avg. ne. iz političnih krogov ;e doznava. da se nahajata dva angleška poslanca Barr in Davies na studijskem potovanju v (lalieiji i namenom, du na licu mesta preštudirata položaj ukrajinske narodne manjšine in si osebno zabeležila vse pritožbe Ukrajincev proti poljski vladi. \ zvezi s l«m bi radi nemški listi razširili vtis, kakor da je poljska v lada s tem obiskom zelo nezadovoljna, pred vsem pu radi lega. ker sta an-el< -ka in-laiiui izročil* voditelju Ukrajincev cenimo In-i dilo debate, ki >e jc vršila v angleškem parlantratu ravno t ozirom na ukrajinsko narodno manjšin«. I krajin-ko časopisje da lahko sedaj l»ii«it>< nje »-e podrobnosti le debate. Prikazovanje mm-kili lirlnv je uetocuo. ker se poljska vlada mi um ri-no prizadeva, ila lii m vprašanje razčistil« in ie ze pred ledni facela direktna pogajanja
/. voditelji Ukrajincev, ki pofokajo kliuh velikim težavam še dosti ugodno. Na drugi strani pa se mora ugotoviti, da poljski vladi ni nič na tem ležeče, .če inozemski parlamentarci potujejo po deželi, ker so to privatne osebe in njihove izjave ninuijo nobenega pomena. Res je, da se je poslanec Davies izrazil, da. dokler bo Anglija članica Zveze narodov, narodne manjšine ne bodo nikdar prepuščene na nemilost večinskemu narodu. Ros je ludi. da so nekateri šovinistični poljski listi preti temu potovanju protestirali, češ da ni uit-drugegti, kakor nepotrebno hujskanje Ukrajincev priiti Poljski, toda uradni listi sr s stvarjo prav nič ne liavijo, ker zastopajo mnenje, tla jo vlada sama priznala krivice, ki jili je prizadejala Ukrajini. ko so je začela z Ukrajinci pogajati. Od tega tr< ui tka naprej nima ničesar več prikrivati.
Madžarska omrtvela
radi omejitve denarnega poslovanja
Budimpešta. 12. avg. ž. Dva tedna, odkar so bile poostrene odredbe glede denarnega poslovanju v bankah in odkar <o nehale |K>slovati borze, jc /.i.lalo v Madjarski vse Irgovsko življenje. Nekateri krogi menijo, d.i je do lega obupnega položaja prišlo vsled slabe n ladjarske zunanje polilike, ki se jc opirala vedno le na čut vodečih krogov iu ue na gospodarske interese celote. V zadnjih Jneh je nastala panika ue Ic v Budimpešti sami, temveč tudi med kmečkim narodom, ki kaže splošno nezaupanje proti lastnemu denarju. Tako meščani.
Kmetiiske razstave
Belgrad, 12. avg. A A. V proračun kmetijske zakladnice kmetijskega ministrstva se bodo vnesla ludi sredstva za podpiranje kmetijskih razstav, in nicer poljedcljskih. očivnatih in sadjarskih ter vinogradniških razstav, kakor ludi za podeljevanje nagrad najboljšim razstavljalcem. /,ito je kme-lijski minister sklenil, da se v teku ieta 1931 pri-rede kmetijske razstave poljedeljskih, sočivnih in vinogradniških ter sadnih pridelkov, na katerih se oodo podeljevale tudi nagrade. V dravski banovini se prirede tc razstave v Kranju, Kr»kcm. Celju
V vseh teh krajih dobe odbori za prireditev razstave podporo preko pristojne banske uprave in siccr za vsako razstavo po 15.000 Din, ki se bodo smeli porabiti izključno samo za nabavo orodja, semenja in okvirjev za diplome, ki se bodo ixxlciile /.i nagrado tistim razstavljalcem. ki jili bo predlagal razsodiščni odbor.
Prirediteljski odbor bo v sporazumu in preko banske uprave poslal kmetijskemu ministrstvu seznam orodja in drugih potrebčin, ki si jih bo nabavil v višini vsote 15.000 Din.
Velika iznaidba
Ncvvjork, 12. avg. (g. Rektor Dutp.iesnove-gti v scinili.šta v Piltsbu rgu, profesor matematike ( uIIhIiuh objavlja, tla jc po dolgem slu-diju liušcl rešitev Irodehiosli geometričnega kota. I.i ga 2">(MI let niso rešili, to jv znani problem l.vklidovc geometrijo. Kiillohan, ki uživa v Združenih državah dober glas kot učenjak iu raziskovalec, vitli v tej trodelnosti d »k a z tudi /.i Lv klitlovo geometrijo in matematiko, kakor n. pr. /a Einsteinovo teorijo «> relativnosti. Trodclnost kota s šcstilom in črtami sc jc smatrala ravno tako zu nemogočo kakor kvadratura kroga. NewyorSko vcsl ic sprejeli zaenkrat s precejšnjo rezervo. ,, -
kakor tndi kmetje skrivajo srebrn denar. To povzroča velike ležkoče v trgovskem življenju in denarnem prometu in jc vlada zagrozila z najstrožjimi kaznimi onim. ki bi skrivali denar. Katli abnormalnih razmer so poskočile cene vsem življenjskim potrebam. Vsak se trudi, da kupi zlato in drago kamenje, ker se boji, da ne zgubi denarja. I rgovinski minister jc danes izjavil časnikarjem, da bo za vsako ceno preprečil zviševanje cen. Gospodarstveniki energično zahtevajo, da sc olvorijo takoj vse borze iu banke.
Drobne uesfi
Budimpešta. 12. avg. ž. Madjarska brzojavna agencija |ioroča, da je bila včeraj v Sinaji podpisana madjarsko-rotnunska trgovinska pogodba.
Bukarešt. 12. avg. /. Polom Berkovilzcve banke ie izval v Bukarešti veliko paniko. Vlagatelji so blokirali banko in zahtevali izplačilo vlog.
Belgrad. 12. avg. AA. Finančno ministrstvo ie prejelo 700 Din od angleškega poslaništva, ki jili je izročil neki državljan Velike Britanije, češ, da lo vsolo dolguje nasi državni blagajni.
Bclgrad, 12. avg. AA. .Mestni odbor .Jadranske straže v Belgradu priredi z a svoje člane in prijatelje Jadranske straže iz vse države velik manifestacijski in prijateljski obisk francoski pomorski ligi (Liguc Marilimc) v Parizu.
Sombor. 12. avg. AA. Ustanovljen jc okrožni urad za zavarovsnie delavcev v Somboru.
Budimpešta. 12. avi/usln. ž. Na današnji seji ministrskega sveta je predložil minister Hud zakonski osnutek o kartelili, s katerimi se hoče preprečiti podražitev živil.
Belgrad, 11. avg. ž. Poljedelsko ministrstvo ie odredilo posebno komisijo, lii bo izdelala načrt za zsraditev skladišč in napredek živinskega trga v vseli centrih, kjer je živinoreja razvila. Za la dela so odrejeni potrebni kredili.
Belgrad. 11. avg. ž. V tekočem letu bo odprlih deset novih strokovnih šol po vsej državi, zir.sli v centrih. Z vso naglico ko vrše pripravljalna tlela, da se bo otvoritev leh šol lahko izvršila ob pravem času.
Belgrad, 11. avg. ž. Od 15. avgusta dalje bo vršila posebna strokovna komisija pregled konoplja na tovornih postajah.
Helgrad. 11. avg. ž. Mijii.-lr.-lvo za gozdove in j rudnike bo Izdelalo pravilnik o bralovskih skladni«! h. ker lomdevni zakon še ni izdelan.
nemirna
Uombav, 12. avgusta, Gandi, ki jo bil od ind-skega nacionalističnega kongresu pooblaščen, dn se poda v London na konferenco za bodočo federalno ureditev Indije, sedaj zopet okleva.
Vzrok leinu lo pol ni Anglija, ampak muslimanski problem, ludski kongres namreč ni sprejel zahtev muslimanske narodne manjšine, ki zahteva se pred konferenco v Londonu priznanje muslimanske narodne avtonomije in avtonomnih muslimanskih zakonodajnih zastopstev, ter se je na vse mogoče načine in z vsemi mogočimi izgovori izogibal sporazumu z muslimani.
Zr.iadi tega je kongres muslimanov, ki je tc
dni zboroval v Alehabadu, sklenil, da se muslimani ne bodo udeležili konference okrogle mize v Lou ditnu, dokler ue hodo zahteve muslimanov pn na rodni avtonomiji že prej v načelu sprejete. Muslimani polagajo vse svoje upanje v angleško vlado, ki ima dolžnost, da Jndce prisili k sporazumu z muslimani.
Zaradi tega je Ganili izjavil, da mu vest nc dopušča, da bi se podal v London, preden se z muslimani ne spravi. Muslimani pa imajo v Gandi-ja jako malo zaupanja ter mu očitajo, da se s pobožnimi frazami skuša izogniti zadovoljitvi upravičenih nacionalnih zahtev muslimanov.
a
Nekaj podrobnosti o poljskem koridorju
(Od posebne strani.)
Pod tem imenom se mora danes razumeli še vedno trajajoči S|x>r med Poljsko in Nemčijo glede meje, katero je potegnil versajski mir. Nemška publicistika utemeljuje svojo zahteve po reviziji mirovnih pogodb ravno z razlogom, do so tc meje krivične in tla je poljski koridor« zid. ki deli vzhodno Prusijo od ostale nemške zemlje. Ta razlog za revizijo je mnogo močnejši, tako pravijo Nemci, kakor pa dejstvo, da na koridorju ali pravilno rečeno v iKiJjskem pomorju prebiva 85% poljskega prebivalstva. Kako sc torej predstavlja objektivnemu opazovalcu problem razcepitve vzhodne Prusijo otl ostale nemške države?
Promet med vzhodno Prusijo in med Nemčijo je bil urejen v poljsko-nemški konvcnciji podpisani v Parizu 21. marca 1921. Ta pogodba predvideva Iri vrste tranzitnega prometa: železniški. cestni in ostali. Brc/, konvencije je Poljska pristala tudi na, svoboden zračni promet. Osebni promet preko poljskega koridorja sc razvija v dveh oblikah: 1. takoimenovani priviligiraui tranzit, v katerem potnik potuje brez. kakšne kontrole od strani poljskih oblasti. ker sploh iz vlaka nc izstopi. 2. Običajni tranzit, katerega sc poslužujejo potniki, ki imajo običajno tranzitni vizum. Vzhodna Pru-sija jc zvezana z ostalimi deli nemške države z 8 železniškimi progami, od katerih trenotno tri niso izkoriščane. Razlog za neizkoriščunje teli treh prog jc tu, ker bi ostalih pet zadostovalo šc za 4 krut močnejši promet preko koridorja. Dnevno vozi preko koridorja 24 vlakov. 12 tja in 12 nazaj. 2 vlaka sta rezervirana izključilo za nemške državljane, meti tem ko se ostalih lahko poslužujejo tudi domačini, ki prebivajo na koridorju. Nemški potniki niso podvrženi v dveh za nje rezerviranih vlakih nobenim formalnostim, niti kar sc lice polnili listov, nili v pogledu carinskih predpisov in imajo dnevno na razpolago 4.246 prostorov. Da je predvidena količina 12 vlakov popolnoma zadostna, jo razvidno že iz tega. da jo i*) v prečno zasedenih vsak ilaii samo 29.0% razpoložljivih prostorov. Pripomniti pa je treba, tla se je Poljska obvezala v pariški konvenciji vzdržuvuti samo one. železniške proge, katere izkazujejo vsa j 60 odstotno frekv eneijo. I/ loga sc torej jasno vidi, tla so vse nemške pritožbe glede težav, s katerimi se mora boriti nemški tranzit, popolnoma izmišljene,	* 1 1 I
Isto veljn tudi zn blagovni promet, kar dokazuje statistika, ki ugotavlja, du jo 1924. letii blagovni promet predstavljal 581 vnponov iu du se je ta 1929 dvignil nn 948 Vagonov dnevno, torej za 62 odstotkov.
Transporte nemškega vojaštva in bojnega materijala med vzhodno Prusijo in nemško državo izvršuje Poljska s pomočjo posebnih vlakov, ki so vedno nn razpolago nemškim oblastem. Bazen tegn prevažajo poljske železnice vsako število nemških vojakov v v/hodno Prusijo ali obratno iu sicer nn vsako zahtevo nemške vlade. Poročni promet sc mola vršili svobodno o reko poljskega ozemlja. Poštni
transporti se izvršujejo ali v nemških vugo-nili, uli pa preko |xiljski- pošte obenem z poljskimi pošiljkami. V koridorju uli praviluu v poljskem pomorju se nahaja čelu mreža telegrafskih in telefonskih žic. ki služijo izključno prometu med vzhodno Prusijo in Rcichoin. Nemška vlada je somu opetovano izrazili! svoje prizuanje, du Poljska točno izvršuje dolžnosti pariške konvencije in tlu je prostovoljno prevzela naloge, katere ji niti ne nalaga člen 89 versujskegu miru. ko jc izjavilo \ Ženevi, tla je treba priznati, da Poljaki izpolnjujejo vse želje glede vojaških transportov celo nad pogodbenim količnikom, ki dovoljuje Nemcem samo tedenske transporte od 1400 vojakov iu 8 ton vojnega muterijulu.- (lleichstugdruck-saclie šl. 2190.) Luukc izjave so bile dane ludi od železniške direkcije v konigsbergu.
Ali so sedaj nastopile prilike, ki lipruvitli jej o pritožbe, ki so v popolnem nesoglasju z zgoraj navedenimi i/jaiuiui? Najboljši odgovor ua to vprašanje jc dejstvo, du je otl čusu, ko sc je konvenciji! sklenila 1921, pa tlo danes posebnemu nuluše v lo ustanovljenemu razsodišču bilo predloženih le dvoje pritožb. Prvu z. ozirom nu stai-oginjsko železniško nesrečo, drugn pu glede malega nesporazuma mi obmejnem kolodvoru. \ 9 letih dve pritožbi nista, mnogo.
Da izpopolnimo podano sliko, moramo šc ugotoviti, kakšen jc položaj glede uvtomohil-uega prometa. Avtomobili iu mutocikli prehajajo preko poljskega pomorju brez vsake formalnosti, brez taks in brez carinskih plačil. Zahteva se samo vizum. ^ tem pogledu bo zelo zanimiva sledeča zgodba, ki lepo ilustrira položaj v Pomorju. Poljske oblasti so namreč odredile, da ostanejo meje odprte za promet tlo polnoči in sicer nu v ce obmejnih postujuh. Nemške oblasli so to nuredbo sprejele z velikim zadoščenjem tir so (udi otl svoje slruui predlagale osrednji vladi isti rok in iste postaje. Nemška osrednja vlada pa je proti vsakemu pričakovanju odklonila predlog, ila naj ostane meja odprta do polnoči. Tako so morali nemški turisti, ki so sc slučajno uuluijalT na poti iz Konigsberga v Berlin in ki so prišli dve mjnuti po 7. uri, ko se meja zapira, čakati cclo noč, da je bil prehod dovoljen. Med tem pu so lahko zabavljali črez nev/ilržljiv c vzhodne meje, nesmiselnost ooljskegu koridorja iii čez lutalne posledice, rcr.sujskegu mini! Izgleda, tla je nemški uradni politiki bilo mnogo na tem ležete, tla izzove takšno razpoloženje.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljiva, temperatura se bo neznatno zvišala. Slabi izgledi za dež.
Zobozdravnik
dr. Srečko
C irogorouVv tiliVii 1 ne ordinii-a do J2. sepieinlmt I.!.