Združeni in enotni • manifestirajmo prvega maja za resnično narodno enakopravnost med Slovenci in Italijani na našem ozemlju! PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE ^ VI . Štev. 98 (1786) Poštnina plačana Snedizione in abbo: FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE . ________ v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 26. aprila 1951 Cena 15 lir Vprašanje surovin povzroča Preokret položaja v Londonu feSOn P°nt*vlja Bevanove trditve o krizi v preskrbo vanju s surovi- a«ia skunne'’J^a gre Pravzaprav ■ • e napore, pri katerih ameriško !« A.a,f. Dejal «i ljudstvo ,ie, da si ZDA , razlik ®!cer «moreta dovo. Mn° pr mnenj«, da pa je Jasiu in edvsem «delati v so-Uti, “ " M,' se medsebojno podpi- •uorrisn !Srašanien Je natd Prešel na ^ briti. SUrovin, ki »povzro-“ Čl Jki vladi velike skr. trbeti i ne bomo mogli pre. ‘Nvig eiz°gibno potrebnih t °baniKZa Uresničenje naših i ne bo 8°spodarskih ciljev, žiuib°v.2r°eilo samo zni-'ega ]i„iepjske ravni angie-temveč tudi |«nco (ii°. aktivno trgovsko trpel pa b‘ tudi načrt 2un?;?2Itev» »ji val- nmJisteru 3e nato irr,-. vu°k!er bomo mog-Q wdalievali z našo se-obramllk? m branili 'tako 1= bfj. i načrt kot napo. [Šim- Irno.izvoz rta seda-;a. ■ Pri čemer bo polni ,e^.surovin prizadejalo iJLoh 2lvUenjski standard. S4.a.o PotroK. Si ,rstvaP°Kebe civiinega goli J 21) A 1 obrambnega na. >i!? nobr-akršne koli- ne v>: Dave enega razloga, zakaj ftloV ^Urovir> Vpliki Bridko? pasti na raven, "da Sf^^a^ko06101110 Str3te?i: bel]| '£tai’sko in vojaško. ki t^ikikr, atlantskem paktu t.i'Nirin. mnenje imajo_ o ameriških vodi. Hra-t1 ont j'* mogli domnevati. SjUkTLd°v°lili da bi bila ta it. Ka . ,'“1111, ua ia* šani?- Cel°ta ogrožena ali >1* 6 det^rana zaradi gospo- 'e flepre ' Priti v do katere bi deželah, ki so tis^. Mnrrf.krblienosti, ki jo iz-jft Ne,l°nv-roč_a. tudi do- do- ta jVroDske dežele ne *tv York Timesa iz latnU arold Callender, ki VzH - '■ ut-£fie ne bt^Kov ^fzati oborožitvenih b0v,Predvideni višini in vajatj svojih načr- Vilfan 0 OZN ■Rad. rui Koreji «Razvoj je izja- v svojem, go-i n J’f yilci ustanovnega ?!i S (">n ~ruženih narodov, «Jto na kratko %e po- u e ^se bolj- da \ H Jo into^ možpo3tim da \ itrazn esi svetovnega mi- Ni ?fcre$e ’ otode na poseb- posameznih krogov v teh dežel deže- dogodki tov za notranje gospodarstvo (razvoj industrije, zidava sta-novanji izboljšanje socialnega skrbstva itd.). Egiptovski veleposlanik v Londonu, ki je imel danes ob 16. y Foreign Office napovedan sestanek z Morrisonom, se ni mogel sestati z zunanjim ministrom, ker je ta nekaj minut poprej na nujni Attleejev poziv odšel na predsedstvo vlade. V političnih krogih menijo, da sta se Attlee in Morrison raz-govarjala prav o vprašanju surovin. Po nekaterih vesteh je Morrison, predlagal, da bi napravil «bliskovito potovanje* v ZDA. Sprememba položaja, ki se je, dogodila danes na londonskem političnem prizorišču, je presenetljiva. Na hodnikih Wes£-minstersjke palače se slišijo ved. no bolj pogosto taka in1 podobna mnenja: s svojim odstopom so ministri naredili Veliki Britaniji veliko uslugo. Doslej je Attlee osebno vplival na to, da je vsa ostrina krize na področju oskrbovanja s surovinami ostala prikrita, predvsem, da ne bi škodoval kočljivim pogajanjem o tem vprašanju, pa tudi, da bi se izognil neugodnemu vtisu v ZDA. Medtem ko zmerni laburistični krogi z vse manjšim, poudarkom obsojajo Bevanov in Wilscnov korak, ugotavljajo v političnih krogih, da konservativna opozicija ne poskuša izkoristiti krizo, ki je nastala z njd. n im odstopom, temveč se je zagrnila v molk. Ta molk razlagajo z dvema razlogoma:, pred-vsern m konservativni voditelji previdni in ne bi želeli priti na oblast v tako kritičnem položaju. Poleg tega pripada določeno število konservativnih poslancev industrijskim krogom:, ki se še prav posebej bojijo posledic pomanjkanja surovin in načelno odobravajo včerajšnjo Wibono. vo izjavo, da Velika Britanija od^ svetovnih zalog surovin, ni dobila tistega deleža, ki bi ji «po nra^ci« pripadal. V Londonu že povsem, odkrito govorijo o krizi surovin in o napetosti, ki jo ta kriza povzroča v anglo-ameriških odno-šajih. V poučenih krogih kroži govorica, da bo prva naloga novega trgovskega ministra Shavv-crossa potovanje v ZDA, kjer bi naj se pogajal za dobavo surovin Angliji. Trgovinsko ministrstvo pravi, da o tem ničesar ne ve, politični krogi pa opozarjajo, da bi že proti koncu preteklega meseca prejšnji minister za trgovino Wilson moral odpotovati v Washin,gton, da bi govoril o istem vprašanju. V običajno poučenih krogih pravijo, da je takrat ameriška vlada sporočila Wilsonu, da smatrajo to potovanje za nepTi-memo. Ameriško stališče je danes na tiskovni konferenci razložil zunanji minister Ache^on, ki je dejal, da «širok načrt narodne obrambe mora nujno imeti za posledico težke žrtev*. Acheson je zatrdil, da «ZPA upoštevajo potrebe Velike Britanije in vseh dežel Atlantskega pakta*, da pa je «očitno, da morajo široki oborožitveni načrti povzročiti inflacijo*. Acheson je dodal, da se je nekaj podobnega že poja- vilo v ZDA in da prav zaradi tega ZDA želijo čimbolj omejiti vsako inflacionistično tendenco, bodisi doma, bodisi drugod1 p«o svetu. Acheson je odločno zavrnil Bevanovo obtožbo, da si ZDA ketpičijo velik ded glavnih strateških surovin in govoril na,to o konferenci za razdelitev surovin. V Londonu se je danes sestal izvršni odbor laburistične stranke, ki je, kat pravi uradno poročilo, potrdil svojo podporo laburistični vladi in odobril proračun in obrambni načrt. Pravijo, da so^se od; 27 članev izvršnega odbora samo trije izrekli za Bevana. Ker je tudi Bevan član izvršnega odbora, bi «beva/nisfi» predstavljali nekako eno šestino v odboru. Kasno ponoči poročajo, da sta po mnenju političnih krogov Attlee in Morrison govorila tudi o možnosti nove spremembe v vladi. Ta sprememba bi v celoti odražala sedanji položaj v preskrbovanju; ustanovljeno bi bilo r.ovo ministr- stvo. katerega naloga bi bila zagotoviti izvrševanje oborožitvenega načrta in ohranitev izvoza na sedanji ravni, obenem pa skrbeti, da se, kolikor je mogoče, ohrani življenjski standard prebivalstva. Ustanovitev tega novega ministrstva bi mogla povzročiti velike spremembe v vladi. Med kandidati za mesto novega ministra omenjajo največ Richarda Stokesa, sedanjega ministra za javna dela. -------- FLRJ bo sodelovala na pariškem velesejmu PARIZ, 25. — V soboto bodlo v Parizu odprli mednarodni velesejem, n® katerem bo razstavljalo 10.750 tujih in domačih razstavljalcev, oziroma 250 več kakor lansko leto. Od drugih držav1 (bodo sodelovale Avstrija,, Zahodna Nemčija. Italija, Švica. Švedska, Indija, Vietnam, Anglija, Belgija. Nizozemska, Luksemburg, CSR in Jugoslavija, Napadalen nastop Gromika povečuje napetost v Parizu Gromiko zmerja Churchilla z Ijudožrcem in pravi, da bi ob Daviesovih nastopih zardela celo Kleopatra PARIZ, 25. — Današnja seja namestnikov je bila mnoge, bolj burna od vseh dosedanjih. Skoraj ves čas je govoril Gromiko in njegov govor je bil mnogo bolj oster kakor vsi dosedanji. Sovjetski delegat jt začel govoriti takoj v začetku seje in je obtožil francoskega delegata Parodija, da je hotel diskreditirati že samo idejo razorožitve. ZDA pa je obtožil da so imele v OZN edini namen onemogočiti sovjetski predlog za razorožitev. Pripomnil je, da se opaža ista tendenca v govorih zahodnih namestnikov na sedanji konferenci, ki d.a hočejo utopjti vprašanje znižanja oborožitve v celokupnem dnevnem redu. Nato je Gromiko obtožil Parodija, da je trdil, da Sovjetska zveza ni napravila nobenega koraka za vzpostavitev miru na Koreji. S tem v zvezi je pripomnil, da na Koreji ni sovjetskih čet, pač pa ameriške čete skupno z angleškimi, francoskimi in drugimi kontingenti. Ponovil je staro bajko, da je bila Severna Koreja žrtev napada, in je pri- Vedno več bolgarskih begnneev išče zatočišče v Jugoslaviji Spfet dvanajst beguncev pri Zaječaru - „Politika" o zastoju na pariški konferenci * Visoko odlikovanje tov. Ivana Regenta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — V. zvezi z dogodki na jugoslovanskih vzhodnih mejah pada v oči predvsem dejstvo, da kljub vsem ukrepom bolgarskih oblasti, da bi preprečile emigracijo v Jugoslavijo, vse večje število ljudi na raznih krajih ilegalno prihaja čez mejo in išče zatočišča pred terorjem. V zadnjem času skoraj ni tedna, da ne bi prišla iz Bolgarije v Jugoslavijo večja ali manjša skupina beguncev. Komaj včeraj se je izvedelo za skupino, ki je pribežala iz Bolgarije na najjužnejšem delu meje, pri Strumici, danes pa spet poročajo o novi slkupim 12 oseb, ki se je zatekla v Jugoslavijo pri Zaječaru na severnem odseku meje. Medi temi begunci je največ kmetov, Pa tudi mladina in dve ženi. Vsi so izjavili, dia iščejo pribežališče pred (tneznosnim terorjem*. Tudi jugoslovanski diplomatski predstavniki, ki se vračajo iz službe v Bolgariji, poudarjajo, da goji bolgarsko ljudstvo vse večje simpatije do Jugoslavije, kljub vsem stremljenjem in dejanjem bolgarskih oblasti «Politika» komentira danes zvečer zastoj na konferenci namestnikov v Parizu in piše, da je počasen razvoj teh razgovorov zmanjšal zanimanje, s katerim'je javno mnenje v prvih tednih spremljalo poskuse za sestavljanje dnevnega reda morebitne konference šUri!> Pi> votni optimizem in. pozornost sta ae umaknila skeptičnemu čakanju. Kolikor manj bodrilni so rezultati razgovorov, toliko bolj se, zdi se, poste vij a vprašanje, s kolikšno iskrenostjo so se posamezni namestniki doslej oprijMj dpla. ((Politika* dodaja, da je ka-raikteristično. da v ZSSR in deželah sovjetskega bloka skrbno pazijo; da njihovo javno mnenje ne dobi pred oči razen moskovskih kakršnih koli drugih tolmačenj o pariški konferenci. Poleg tega sovjetska propaganda vztrajno poskuša razširiti moskovsko stališče in tolmačenja tudi v inozemstvo in zanj pridobiti javno mnenje diugih bežeL List dodaja, da je sovjetska propaganda na Vzhodu, deloma pa tudi na Zapadu vzporedno z zavlačevanjem- pariških razgovorov začela z akcijo zbiranja podpisov za peticijo, ki zahteva sklenitev pakita miru med petimi velesilami. V istem- času so v Moskvi razdelili tako imenovane1 Stalinove nagrade za mir. «Vse to je preračunano* piše Politika, «na to, da bi se vlada ZSSR in mijena zunanja politika predstavili svetu v kar najbolj rožnati in miroljubni barvi. Toda vsi ti koraki imajo mnogo skupnega z nastopi Gro-mikia, v Parizu, ki se končno omejujejo samo na izzivanje propagandnega učinka. Po poročilih iz inozemstva proučujeta vladi ZDA in Velike Britanije možnost, dodelitve novega posojila v višini 180 mi- V De Gasperi začenja v Trentu demokrisljansko volilno kampanjo na Koreji mnenju na* Sl kniu v tei smeri, fV doslej Ver-tnn „u,.,p. je večina članic niz „ naPravila glede h7h> napak in ponianj- 'iSeln JnJ!ato ocenil rezul-V *i.iU2N in poudaril, *MePi . --------, da £*&£ NuuRiunT* ci0'!eštva- «Ven' ,LpLatl deLa OZN SS nTrL- mipake’ fca3ti v »ezejo tZdruieni AiiA^ti Potencialnemu J? izh ln neizmerno S .f1®. o7*!1 .nove suetov-h j-2® fj. le trajno sred- . kl M utegnile L napadu», ■ 7e nat. rM' dolžno^ZCl-3e °,pra-kl-j° in>C »Borba oacije. Vilfan srednjih in &(iintetesr,Lda Pridejo nji-kSv b^nen,, , ”3illouo 'mne- M TaZn v °ZN, WhetneOT Z?(UUneiŠih tuZ st°Ja 0ZN- 'v J? ^7 kolei-fj1 e ina zdra- Y%7'^nStcri-anione varnosti, sod Jl načcla enal rZiiul°Vanjn »soh, ^lj Lla.:od°”. noj- S^ii A Predsednik italijanske vlade ponavlja zahtevo po «moralni reviziji» mirovne pogodbe in poziva na «bitko za utrditev demokracije v Italiji» • Upravne volitve na politični podlagi • Incident v Grossettu RIM, 25. — Demokristjani so danes začeli volilno kampanjo za bližnje upravne volitve. Glavni govor je imel v .Triden-tu, v svoji rodni pokrajini, ministrski predsednik De Gasperi, govorili pa so še: notranji minister Scelba v Anconi, minister Togni v Pisi, minister Segni v okolici Trevisa, pred-sednik parlamenta Gronchi v Perugii in Orte, podtajnik de-mokristjanske stranke Tupini pa v Bologni in Pesaru. De Gasperi. ki je prišel v Trident iz Verone, kjer je prisostvoval proslavi 25. aprila, je najprej na dolgo in široko govoril o ((krščanskih temeljih italijanske demokracije* in o odnosih med osrednjo državno oblastjo in samoupravnimi organi. Branil je nato sistem «ve-zave* list, češ da «ni giljotina, ker jamči onemu, ki se veže, udeležbo pri večini, in ne uničuje drugih, ker daje manjšini možnost kontrole*. Nato je De Gasperi prešel na vprašanje italijanske zunanje politike. Dejal je predvsem, da je v času, ko bodo «narodi in vlade, ki so imeli v volni, ki so jo sprožili leta 1939, neskončno večjo odgovornost kot nekatera naša obžalovana pasivna pristajanja («addolorate passive acquiescenze»), morda kmalu našli mir in politično enakopravnost*, italijanska kel, so bila izpolnjena alj pa jih jamčijo kasneje sklenjeni sporazumi. Zaradi .tega, je nadaljeval, je pogodba «moralno zastarela*, vsaj «za tri od štirih podpisnikov*. Ce bi se Rusija uprla njeni juridični ukinitvi, pravi De Gasperi, pa nič ne ovira zaveznikov, da ne bi «slovesno proglasili, da jo Atlantski pakt absorbira in mo. ralno razveljavlja kot instrument za sankcije in jo nado-mešča v odnošajih z atlantskimi državami*. Glede Trsta je italijanski ministrski predsednik dejal, da je vlada «prosila in dosegla od podpisnikov tristranske izjave zatrdilo, da če bi ZSSR vztrajala, naj se na zaželeni četvor. ni konferenci govori o Trstu, bodo države podpisnice podpirale predlog, ki ga ta izjava vsebuje, to je, nai se Svobod, no ozemlje vrne Itariiji*. De Gasperi je nato polemiziral s Togliattijem in njegovimi najnovejšimi predlogi. Oči. tal je KPI da brani vsak na-paid, ki ga izvede ZSSR in da bi podpirala sovjetske armade, če bi napadle Italijo. Prebral je nato številne citate iz ko. minformističnega tiska in radijskih postai o Italiji Govoril jp tudi o številnih najdbah oroZ. ja v Severni Italiji in nato po. zval vse, zlasti mladino, na »bitko za utrditev demokracije vlada'»morala zatrditi, da je j v Italiji*. Govor je bil ob kon-moralna revizija pogodbe zdaj' kristjanskib veljakov So bili povsem politično _ usmerjeni; govorniki so obtoževali KPI, da spravlja sedanjo volivno kampanjo, ki se tige upravnih volitev, na 'politična tla. Iste očitke ponavljajo kominformi. sti na račun demokristjanov. Dejstvo je, da se bodo bližnje volitve vodile na pretežno politični podlagi in da bodo kra-jevni upravni problemi stopili dokaj y ozadje. Kominformistj pozivajo volilce, naj «zbrišejo spomin na 18. april* (kot poraz Ljudske fronte), demokristjani pa, naj 18. april (kot izraz koalicije pod demokrist-janskim vodstvom) potrdijo in razširijo. Tako se tudi vezave list izvajajo na povsem politični podlagi v dveh velikih blo. kih izven katerih bo y večini pokrajin ie skrajna misinsko -kvalunkvistično - monarhistična desnica. Izjema je beneška pokrajina in Furlanija, in še nekatere druge občine, kjer bodo socialni demokrati (skupne liste PSU in PSLI) nastopi, li posebej, in pa mesto Firen-ze, kjer je položaj PSU šP negotov, medtem ko je PSLI sklenil vezati svojo listo na vladno koalicijo. Po vsej Italiji so bile danes proslave 2.5. aprila. V Veroni ie na proslavi govoril sam De Gasperi. V Grossettu je prišlo do sPo-pada med policijo in skupino lijonov dolarjev, za katerega je Jugoslavija zaprosila pred mesecem dni. To posojilo bi služilo za kritje trgovske bilance v prihodnjih ch>eh proračunskih letih. Nove: A SOjilo bi ske bilance, ki je bilo porušeno, ker -je izpadel izvoz poljedeljskih proizvodov zaradi lanske suše in ker istočasno stalno rastejo cene jugoslovanskim u-voznim artiklom na svetovnem blagovnem tržišču. Za zmanjšanje posledic suše in ohranitev gospodarske stabilnosti sta vladi ZDA in .Anglije Jugoslaviji že večkrat pomagali z manjšimi posojili in s pomočjo. Vlada ZDA je organizirala zlasti hitro pomoč ob koncu lanskega leta, ko je začela pošiljati živež v jugoslovanska pristanišča. Skupna vsota denarja, določenega v ta namen, se ceni na približno 70 milijonov dolarjev in predstavlja brezplačno pomoč ameriške vlade v Jugoslaviji. Večina pošiljk iz tega programa pomoči, preko 500.000 ton, je že prišla v Jugoslavijo. Drugi krediti so omogočili Jugoslaviji nabavo surovin in drugega materiala, ki je potreben industriji. Britanska vlada je doslej dodelila Jugoslaviji kredit 70 milijonov, ameriška pa 100 milijonov dolarjev. Slovenija je ysa v svečanih pripravah za proslavo 10. obletnice ustanovitve OF. V Ljubljani je danes predsednik Pre-zidija ljudske skupščine, Josip Vidmar, predal visoka odlikovanja podpredsedniku Prezidi-ja 'Ivanu Regentu in predsedniku sveta za ljudsko zdravje dr. Potrču, ki sta prejela red bratstva in enotnosti prve stopnje in red zaslug za narod prve stopnje, in pa publicistu Lado-tu Kozaku, ki je dobil red zaslug za narod prve stopnje in red hrabrosti. Odlikovani so bili za delovanje med1 narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi. Na ljubljanski univerzi je bila danes zvečer svečana akademija v proslavo obletnice Osvobodilne fronte. R. R. pomnil: «Toda Koreja je dovolj velika, da lahko obdrži vse križe, ki se bodo lahko postavili r.a vse grobove interven-tističnih vojakov*. Nato je dodal, da Američani lahko na zelo enostaven način pokažejo svojo voljo do miru, s tem da se umakrjejo s Koreje. Svoj napadalni govor je potem še bolj razširil in dejal, da so ameriške baze v tujih drža-vah napadalne baze proti Sovjetski zvezi. Predvsem je napadel zadnje Churchillove izjave v spodnji zbornici in dejal, da tega govora ni nikoli obsodila nobena od treh zahodnih držav. »Davies je trdil, da so te Churchillove izjave o-brambnega značaja*, je pripomni) Gromiko, (doda v ničemer se ne razlikujejo od nekaterih govorov ameriških politikov, ki odkrito zagovarjajo vojno proti Sovjetski zvezi. Pri poslušanju Churchilla in njegovih ljudožrskih pozivov ter pri poslušanju Daviesa, ki brani te pozive, bi zardela sama Kleopatra*. Nastopil je nato Davies in vprašal, ali je sploh koristno nadaljevati sejo s takim nedostojnim tonom in ali ne bi bilo potrebno Gromika opomniti. Gromiko je skušal nadaljevati, toda Parodi, ki je predsedoval, ga je prekinil in ga opozoril, da so se namestniki zbrali zato, da razpravljajo o dnevnemu redu, ki naj bi po možnosti izboljšal odnose med njihovimi državami. Pripomnil je, da pred tem ni nobeden od zahodnih delegatov žalil katerega koli Gromikovega rojaka. _ . Zopet se je oglasil Gromiko, ki je dejal, da ne more ostati pasiven spričo Churchillove izjave. Tedaj je Parodi vprašal britanskega in ameriškega na-n'es‘nika ali se seja v takih pogojih sploh tanko nadaljuje. Davies je odgovoril, da bi Gromika s potrpljenjem poslušal, če bi prenehal žaliti njegovo vlado. Temu se je pridružil tudi Jessup in nato je Gromiko povzel besedo ter ponovil, da ne sprejema nobenega pogoja in če bo potrebno bo govoril še mar.‘j prijetne stvari. Tedaj je Parodi odložil sejo na jutri popoldne. Nove protestne stavke proti aretacijam v Španiji MADRID, 25. — V industrijskih središčih pokrajine Bilbao so se danes delavci vrnili na delo. Delodajalci so sprejeli na delo vse delavce in so izja- vili, da so pripravljeni plačati jim dva dni, ki so ju zgubili v stavki. To vprašanje so predložili civilnemu guvernerju pokrajine, ki se bo jutri izrekel o tem po posvetovanju iz madridsko vlado. , Tudi v pokrajini Quipuzcoa so se delavci zjutraj vrnili na delo, toda popoldne so znova delo zapustili v znak protesta proti aretacijam, ki so jih oblasti izvršile v dneh stavke. V Tolosi so žene priredile preteklo noč demonstracijo in zahtevale izpustitev aretiranih delavcev. Policija jih je razgnala. Tudi drugod je prišlo do incidentov in policija je izvedla več aretacij. V Manresi pri Barceloni se je danes 6.000 tekstilnih delavcev vrnilo na delo, popoldne pa so delo zopet prekinili. Mislili so namreč, da bodo njihove zahteve avtomatično sprejete, če se bodo zopet vrnili na delo; ko pa so zvedeli, da se morajo pogajanja šele začeti, so delo zopet zapustili. Novi krediti za ameriško vojsko WASHINGTON. 25. — Komisija za kredite ameriške predstavniške zbornice j'e danes odobrila nove kredite za o bramibo v višini 6.468,206.000 dolarjev. Od' teh kreditov bo vojska dobila 2.850.594.000 dol., momarica 1.645.812.000 dol., letalstvo 1.925.000.000 dol., komisija za atomsko energijo pa 48.800.000 dol. Velik dej teh kreditov bodo porabili že v maju in juniju. Doslej so odobril 48 milijard dolarjev za vojaške sile za letošnje davčno leto, ki se bo končalo 30. junija. Razpravljanje n, jTsdrJfe.. kr=diJ!b »c ,W jutri pričelo pred predstavniško zbornico. Od I. julija naprej bodo zahtevalo vojaške oblasti 80 milijard kreditov. Komisija za kredite pa misli, da bi bilo dovolj 70 milijard, kar je še vedno 10 milijard vaič, kot je predvideval Truman v svojem januarskem govoru pred kongre som glfcde proračuna. BADEN BADEN, 25. — Maršal Mongomery je danes nadzoroval francoske čete v Rastattu in Baden Badenu. Maršal je gost poveljnika francoskih čet v Zahodni Nemčiji. MOSKVA, 25. — Ameriški poslanik Alan: Kirk je odpotoval v Tiflis, kjer bo tudi prisostvoval proslavam 1. maja. NACIONALIZACIJA DOBIČKOV „AN6L0-IRANIAN OIL Co.“ Razprava o tem vprašanju v obeh zbornicah angleškega parlamenta - Pred objavo angleškega stališča,-Ameriška ^nevtralnost« TEHERA, 25. — Iranska parlamentarna komisija, ki ima nalogo izvesti nacionalizacijo petrolejske industrije, je danes odobrila resolucijo, s katero je odvzela «Anglo-Iranian Oil Co» pravico razpolagati z njenimi dobički. Komisija je prenesla na 28. april nadaljnje odločitve glede izvedbe nacionalizacije industrije nafte. Ravnatelj «Anglo-Iranian» pa je danes javil, da se je končala stavka v Abadanu. Na delo je prišlo 24.000 delavcev. Manjka jih samo še 500. Sedaj znaša proizvodnja nafte na dan 12 milijonov galonov, medlem ko znaša običajna proizvodnja 18-19 milijonov. O iranski nafti so danes raz- Zaupnica Queuilleu Vlado pa čaka še huda preizkušnja pri ponovni razpravi o volilni reformi v skupščini že nujna*. Po tem zmanjševa. nju italijanske odgovornosti za vojno in v vojni je De Gasperi obrisal okvir te ((moralne revizije*: določila pogodbe, je re- cu dokaj oster in odločen-. De 200 delavcev, ki so protestirali Gasperi je napadel «boiečneže; proti aretaciji šestih poljedel-in omahljivce* in one. «ki pre. \ skih delavcev, ki so sodelovali našajo svoje imetje in svoj de- i pri zasedanju zemlj!ši. Ranje-nar na varno onkraj meja*. nih je bilo pet manifestantov Tudi govori ostalih demo-l in dva karabinjerja. PARIZ, 25. — Na današnji seji narodne skupščine je bilo na dnevnem redu glasovanje o vprašanju zaupnice vladi. Po kratki razpravi o postopku je skupščina sklenila, da bo poslušala izjave o glasovanju in da bodo nato glasovali o štirih vprašanjih zaupnice. Seja se je zaključila ob 24.30 in glasovali so o sledečih vprašanjih: 1. določitev 8. maja za narodni praznik; 2. delavska zakonodaja v prekomorskih ozemljih; 3. ukinitev «mezdnih področij*; 4. prisilni izgoni. Uraden izid glasovanja bodo javili na jutrišnji seji. Medtem pa na hodnikih skupščine javljajo, da je vlada dobila zaupnico. Zdi se, da je Queuille o prvem vprašanju zaupnice dobi) 320 glasov proti 239. Na podlagi računov se zdi. da tudi izid glasovanja o ostalih treh vprašanjih ne bo drugačen kakor o prvem. Zjutraj in popoldne pa se je sestala komisija narodne skupščine za volilno reformo. Izrekla se je za večinski volilni sistem z vezanimi listami in s preferenčnim glasom. V bistvu gre za načrt, ki ga je pred petnajstimi dnevi odobrila narodna skupščina in ki ga je pozneje republiški svet zavrnil. Zjutraj pa se je sestala vlada in proučila politični položaj v pričakovanju razprave o volilni reformi. Predstavnik vlade je po seji izjavil, da bo vlada označila svoje stališče, ko ji bodo znani sklepi komisije za volilno reformo. Zato ni izključeno, da se vlada ne sestane še med samo razpravo v narodni skupščini. Danes zjutraj je zunanji minister Schuman poročal o mednarodnem položaju in še posebno o delu namestnikov zunanjih ministrov. Javil je tudi, da bo v kratkem predložil načrt zakona za odobritev pogodbe za Schumanov načrt, pravljald v angleški spodnji in zgornji zbornici. V spodnji zbornici je dejal državni minister Kenneth Younger, da se je zaradi posega iranske vlade izboljšal položaj v Abadanu. Vendar se je angleška vlada pritožila pri iranski vladi, zakaj ni takoj napravila reda. Na to noto od 21. aprila je odgovoril iranski predsednik. Izjavil je, da iranska vlada popolnoma obvlada položaj na področju petrolejske industrij?. Younger je dejal, da ((angleška vlada z zadovoljstvom sprejema to zagotovilo. Zadnje vesti iz Abadana govore, da je tam položaj bolj miren*. Državni podtajnik Lord Hen-derson je v glavnem ponovil Youngerjeve izjave. Dodal je samo, da bo iranska vlada odgovorna za škodo ns račun angleških državljanov ali njih imetja. Medtem pa je fzjavil glasnik Foreign Officea, da na angleškem zunanjem ministrstvu resno proučujejo položaj, ki je nastal po nacionalizaciji nafte v Iranu, obenem pa pripravljajo odgovor angleške vlade o tem vprašanju. V londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da bo angleška vlada storila potrebne korake, prej ko bo v Teheranu parlamentarna komisija, ki pripravlja nacionalizacijo, objavila svoje poročilo. V Washingtonu pa je izjavil danes Nasrollah Er.tezam, da bodo ZDA ostale nevtralne v angleško-iranskem sporu glede nafte. Tozadevna zagotovila je dobil na ameriškem zunanjem ministrstvu. PARIZ, 25. — Angleški kro- so mnenja, da na zasedanju OECE, ki bo v petek v Parizu, ne bodo razpravljali o gospodarskih vprašanjih. O surovinah bode najbrže razpravljali na posebnem sestanku. WASHINGTON. 25. — Komisija za zunanje zadeve je danes odobrila posojilo 190 milijonov dolarjev za Indijo. S tem denarjem bo Indija kupila v ZDA 2 milijona ton žita. Naša jubilejna številka izide jutri JUTRI izide na dvanajstih straneh jubilejna številka našega dnevnika v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne Ironte slovenskega naroda. Med drugim bo vsebovala sledeče članke: BRANKO BABIC: Deset let Osvobodilne naroda. fronte slovenskega FRANCE BEVK: Načela OF družijo vse rodoljube v boju za narodni obstanek. IVAN REGENT: Naša najslavnejša doba. JULIJ BELTRAM: Razvoj OF na Primorskem v letih 1*41-42. FRANCI PRAIS: Prva radio reportaža. FRANCE BEVK: Jesen po nemški ofenzivi (Iz spominov »Pot v svobodo*). BORIS MOZETIČ: 2*. aprila ob 16. uri je prejela radijska po-postaja komande mesta Trst brzojavko: »PRIČNITE Z VSTAJO*. Dr. IVO JUVANČIČ: Pohod prvega primorskega bataljona. Prof. TONE PERUSKO: Hrvat ski jezik Bujštine. MILAN GUČEK: Gabrovica gori. MATE BALOTA: Božični račun z gospodinon Benedeton, HENRIK ZDEŠAR: Sola v borbi za svobodo Primorske. E. V.: Upornost Istranov. VIKTOR CAR EMIN: Na kritima budučnosti. JANKO FURLAN: Borba nabre žinskega okraja. ^ IVE MIHOVILOVIC: Objektivno o italijanski kulturi Trsta. Jubilejna številka bo tiskana v dvobarvnem tisku in bo o-premljena s številnimi doslej neobjavljenimi fotografijami iz narodno osvobodilne borbe, grafikami slikarjev L. Spacala, E. Stepančiča, B. Jakca in drugih. Cena številki bo neizpreme njena: 20.— lir. DRUGI STRAN KOLAJNE ITALIJA IM TITO v obrambi Zahoda Spričo grožnje ruske invazije mara Evropa na vsak način resno upoštevati vprašanje svoje obrambe ne računajoč na čustvene činitelje, ki so abstraktni, temveč oslanjajoč se edino na oprijemljive činitelje, ki so stvarni. Zato imamo namen proučiti vprašanje obrambe jugovzhodne Evrope, ki se nas še prav posebej tiče, ter podati nekaj popolnoma objektivnih nasvetov kompetentnim ljudem. Obramba jugovzhodne Evrope zanima predvsem Jugoslavijo in Italijo. Zato je potrebno postaviti stvari na pravo mesto in obširneje pojasniti dve dejstvi. Prvič: da (ji bilp tvegano nasloniti se na italijanski faktor, ki je že nekoč blefiral, kot dokazuje pretekla izkušnja. Drugič; da samo jugoslovanski faktor lahko nudi bistven in odločilen prispevek varnosti Zahoda tudi zaradi tega, ker se ta varnost istoveti z varnostjo države same. K tema dvema faktorjema je treba dodati še tretjega; potrebo, da mora obrambna črta potekati v skladu s stvarnimi možnostma Po teh ugotovitvah prehajamo k mirni proučitvi današnjega položaja x zvezi z izkušnjami nedavne preteklosti. Fašistični režim, ki je prišel v Italiji na oblast 28. oktobra 1922 z državnim udarom in s pomočjo kralja in vojaške kaste, predvsem pa S pomočjo buržoazije, je y času svojega vladanja posvečal vso svojo skrb povečanju svojih oboroženih sil. Vsi se še spominjamo tistih osmih milijonov bajonetov, ki jih je vlačil na dan Mussolini ob vsaki priložnosti; ysi se. spominjamo ogromne moči vojne mornarice, ki bi bila morala — z besedami — nagnati angleško floto iz Sredozemlja; vsi se končno spominjamo silnega italijanskega letalstva, ki je nabiralo svetovne rekorde vseh vrst. Visoki oficirski zbor pa je bil sestavljen iz pravih izbrancev italijanskega plemstva in aristokracije ter je bil prav gotovo najelegantnejši in najbolj rafiniran na svetu. Nepremagljivost italijanskih armad, suhozemskih, letalskih in pomorskih, pa je jamčilo dejstvo, da je vsa italijanska industrija brez izjeme s polno paro delala samo za te armade. Pri tem pa je bil nacistični zaveznik vedno pripravljen dati vse tisto, kar je fašizmu manjkalo. Italijanska vojska, ki je na papirju in v besedah predstavljala nepremagljivo silo, da se je končala tako, kakor nam je vsem znano, čim je bila v vojni postavljena na preizkušnjo. Ko je ta italijanska vojska poizkusila zasesti Grčijo, jih je od malega grškega in skoro raz-oroženega naroda brez letalstva in brez mornarice — dobila po glavi tako, kot se vsi še dobro spominjamo. Preprosti grški hribovci so nagnali na-maziljeni, najbolj elegantni, rafinirani, plemeniti in aristokratski visoki fašistični oficirski zbor. Po nekaj tednih torej ne le, da niso črnosrajčniki zavzeli Grčije, temveč so celo izgubili polovico Albanije. In če ne bi bili v Grčiji posegli vmes Nemci, bi bila izgubljena tudi druga polovica Albanije in črnosrajčniki bi morali poskakati v morje kot miši. Potem je prišla na vrsto Jugoslavija, kjer so generale in polkovnike, prepolne slave in kolajn ter visoko donečih na- zivov raztrgani, bosi in lačni ter skoro razoroženi partizani prisilili, da vsi ti generali in polkovniki niso mogli pomoliti niti nosu iz svojih utrdb. In ti generali niso mogli za represalijo napraviti drugega kot požigati nezaščitene vasi in • divjaško besneti nad ženami, starčki in otroki. O tem pa, kako so se izkazali v Rusiji, je pač bolje molčati, kar velja tudi glede mornarice in letalstva, kajti vse to se tiče zgodovinskega razdobja, ki je pač preblizu in vsem preveč znano. (Mar ne, gospodje, od «Messaggero Veneto*?). .Toda upoštevati moramo naslednje dejstvo: Ce so ti plemeniti in arisiokiatsk, generali in admirali z osmimi milijoni bajonetov, mornarico, letalstvom itd. dovedli državo do 8. septembra 1943, se vprašamo: kaj bi mogla napraviti italijanska armada proti morebitni ruski invaziji, ki bi imela svoje izhodišče n. pr. v Avstriji, a cilj bi bil okupacija Italije? Današnja De Gasperi jeva ali Pacciardijeva vojska je zaradi poraza, demoralizirana, nima orožja in vsega tistega, kar ji prepoveduje mirovna pogodiba, razrita je zaradi političnih nasprotij, ki vladajo v diržavi, s kominfonmistično peto kolono, ki ji je geslo sabotaža itd: itd. Ce bi Rusija napadla Italijo preko Avstrije, nas vse, kar smo našteli, navaja na to, da smo lahko gotovi, da bi v zelo kratkem času imeli nov 8. sep* tember 1943 ali pa še kaj slab. šega. Povsem drugačen pa je položaj Jugoslavije, ki je zmagovalka, katere armada je na n&j-viaji moralni stopnji, ker je pač armada zmagovalka, ki je v zadnji zmagoviti vojni dokazala svojo sposobnost in moč a tem, da jie svojo državo osvobodila sama ter diržala poleg tega — čeprav brez 'vseh potrebnih sredstev — neprestano zaposlenih 30 divizij osi, ki zaradi tega niso mogle biti po slane na druge fronte. Zaradi vsega tega je torej Ju. goslavija tista, ki nudi največje jamstvo. Poleg tega je ta država kompaktna in pripravljena na borbe proti vsakršnemu nseu* padiu, a kominformističnd peta, kolonaši v njej aploh ne obstajajo. Iz vsega tega, kar smo povedali, lahko jasno in nedvomna ugotovimo; dia mora vso Sever* no Italijo vsaj do znamenita gotske črte Okupirati jugoslovanska armada, ki je edina sposobna braniti jugozapadnd Evropo pred rusko invazijo. Iz teh ugotovitev pa sledi tu. dl dtruga: jugoslovanski armadi je treba torej dati vso pomoč v orožju in v denarju, da bi mogla izvršiti tako pleme-nito poslanstvo. Ta naš predlog, naj bi se dalo Severno Italijo Titovi Jugo. slavi ji, pg sledi tudi iz dejstva, dia bi na ta način v najmanj desetih dneh komintormi stična peta kolona in vokuni ruske NKVD postali neškodljivi. Naši zaključki so torej strogo logični za vsakogar, ki mu je pri srcu usoda jugovzhodne Evro* pe in ki razmišlja o obrambnih možnostih pred nakanami grabežljivcev, ki vladajo v Moskvi *** NB: Pripominjamo, da ni naš namen, da bf kogar kolt žalili; hočemo le pokazati drugo stran kolajne v zvezi s člankom, ki ga je včeraj objavil «McsSapge. ro Venetov. 26. aprila 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Četrtek 26. aprila Bojeslav. Sekana Sonce vzide ob 5.03: zatone op 19.04. Dolžina dneva 14.61 Luna vziae ob 0.13; zatone ob B-t«-Jutri, petek 27. aprila Peregrin, Raduna S PROSLAVE V BARKO VEJAH načela Modilne M V dvorani prosvetnega dru-šiva na «Mandriji» v Barkov-Ijah so imeli Barkovljani včeraj zvečer proslavo Osvobodil ne fronte, ki jo je otvoril tov. Plesničar, nakar -je govoril tov. dr. Jože Dekleva o OF, ki pomeni za slovenski narod prelomnico v njegovi zgodovini. Tov. Dekleva je nadaljeval: «In čeprav smo v borbi za o-svoboditev sodelovali vsi primorski Slovenci in svojo voljo potrdili s krvjo 42.000 padlih junakov, nismo po zlomu nacizma in fašizma dosegli vseh ciljev, za katere smo se borili — zedinjenje vseh Slovencev. Toda neizpolnjena želja -je vedno v najbolj temnih časih licitacija „ italijanska” Praznovanje 25. aprila, ki pomeni obletnico vstaje in osvoboditev Italije izpod naci-fašističnega jarma, v Trstu pa le šovinistično manifestacijo za krepitev vezi z' «madrepatrio», je poteklo tu kot farsa. V gledališču «Penice» sQ se zbrali razni Kbarpi za svobodo» iz zadnjih ur nacifašizma v Trstu_ da proslavijo ta praznik, katerega so pač ravno oni naj. manj upravičeni proslavljati, saj so do zadnjega dne v raz. nih. kmzlinških formacijah služil’- nacistom ter postali «upor-ntkin le tedaj, ko so se zbali, 'da bodo Trst osvobodili resnic, ni partizani, ki so se 4 leta bo. rili preti fašizmu in nacizmu. Čeprav vedrijo ti ljudje sedaj v raznih «demokratičnih» strankah, pa so vendarle ostali, kar so bili. Saj je predsed. nik tako imenovanih italijanskih partizanov Colombis na proslavi dejal: «Naš i^eai so naše vzhodne meje. so Julijske Alpe, ki jih je mati naravi postavila na svete meje demo. vine». Zato res ne vemo., zakaj so “mm neofašisti žvižgali in po. zneje prekinjali uradnega go. vornika poslanca Magrassija. Razlika med temi ljudmi je le ta, da eni odkrito priznavajo, da so še vedno fašisti, drugi pa so po večini bili in v duši tudi ostali, kar pač najbolje pričajo Colombisove besede o vsvetih mejah». Manifestacija v «Fenice» je bila zato prava komedija, saj so drugi drugim dokazovali, da so edino oni najboljši’ Italijani, Zato tudi ni bilo prenapetežem težko očitati tem novopečenim supornikom.n, da so bili svoj-čas tudi oni fašisti in da zato nimajo kaj opraviti s tem praznikom.. Končno so se sp o. Prijeli in je zavihal rokave menda celo sam župan, kar pač vsekakor ni «dostojno» za tako osebnost. Prepir se ie nadaljeval tudi na ulici policijo je manifestante razgnala. Prizor se je ponovil tudi zvečer pri Po rtiči di Chiozza in ob Začet, ku Akvedota. Vse to pa tudi kaže, da se Odkriti neofašizem v Trstu krc. pi, za kar so pač odgovorni predvsem demokristjani sami m kominformisti ki so s svojo politiko ošibili demokratično gibanje. oplajala .naše nekdanje borbe, bila je rdeča nit. ki nas je vo^ dila. Tudi poslednja krivica naj nas izpodbuja, naj usmerja naše napore, dokler bo delo, zdav. naj začeto, dokončano v skladu s pravičnostjo, ki -je naš najzvestejši zaveznik. Naloga OF bo, da nam kaže še nadalje pot. kot nam jo je kazala v preteklosti. Se bolj nam bo jasna vloga OF v našem bodočem delu. če se vživimo v položaj, v katerem se danes nahajamo. Ne mislim tu na težka gospodarska in socialna vprašanja, ki tare jo našega delovnega človeka. V mislih imam predvsem naše neizpolnjene narodnostne zahteve. Res je, da se je položaj na tem področju deloma izboljšal. Imamo šole, četudi ne v številu, ki nam pripadajo po naši številčni moči in še posebej po naših potrebah. Priznane so nam še druge pravice, priznane le zato, ker smo si jih priborili v narodnoosvobodilni yojni. Vse, kar imamo, je s krvjo zalito in posvečeno. Nič, prav nič nismo prejeli v dar, pa tudi ne bomo v bodoče. Se več, v^eli so nam in odrekajo nam, kar je bilo že naše. Tu imam v mislih predvsem ono veliko krivico, ki mora boleti vsakega Slovenca, vsakega poštenega demokrata, d^ se nam zanika pravica do enakopravnosti. Ali ni sramota. da se moramo kot narod boriti za pravice, ki so danes splošna pridobitev človeštva? Ali ni sramota, da je v tem zgodovinskem razdobju, kljub mirovni pogodbi, naši borbi, času, v katerem živimo, tako imenovani demokratični upravi. prepovedana raba slovenščine na sodišču, v drugih državnih uradih, v vseh javnih ustanovah in samoupravnih telesih? Duh fašizma je povsod prisoten, čeprav je bil fizično strt. Tak je položaj prav na onem področju našega izživljanja ki je bistveno važen za naše u-veljavljenje, za naš obstoj. S tem seveda ni ta veriga krivic zaključena. Zato 'je naša dolžnost. da nadaljujemo borbo, dokler odstranimo ovire našega narodnostnega, socialnega in gospodarskega udejstvovanja. Ali ni potrebno, da se strnemo okrog OF, tako povežemo v duhu z brati v matični domovini, kot smo bili strnjeni, ko je šlo za biti m ne biti. Danes moramo z isto enotnostjo, borbenostjo in požrtvovalnostjo nadaljevati ogorčeno in vztrajno borbo za one cilje, za katere smo bili mi in naši mrtvi prevarani. Borbo za naše pravice moramo nadaljevati, ker hočemo napredovati, živeti, obstajati kot delovni ljudje in zavedni Slovenci. Toda tej lastni sili bom0 kos, zanašajoč se predvsem na lastne sile. oprti na svoje brate v osvobojeni domovini, ki nam ne morejo, ne smejo odreči vse pomoči v naši pravični stvari. Pri vsakodnevni borbi za naš obstoj ne smemo pozabiti na načelo OF. da mora naše delo prevevati težnja po bratskem sožitju z drugimi narodi. Ce bomo tako ravnali, bomo dali isto- časno plemenit prizvok naši borbi za enakopravnost in socialno pravičnost, bomo dali prispevek za neodvr^rost narodov in za pravi mir, ki je prvi •pogoj za blagostanje in napredek človeštva. Mislimo na to, poglobimo načela OF preglejmo svojo notranjost, če je s tem v skladu. Tako bo najlepša in istočasno najbolj iskrena naša proslava 10. obletnice OF». Po govoru tov. Dekleve je pionirska družina iz Barkovelj nastopila z dvema prizorčkoma, recitacijami in petjem. Družina, ki sicer že uživa sloves, je na sinočnjem nastopu znova pokazala, da se da z marljivim učenjem marsikaj lepega . naučiti. Resnično, vsi nastopi posameznikov in skupni nastopi so bili zelo dobri. Tov. Jagodic in Doies sta ob spremljavi klavirja (Jagodic) zapeli tri narodne, član SNG tov. Srečko Košir pa je občuteno recitiral Borovo pesem «Dva». Po uspeli proslavi so navzoči | prispevali za kulturni dom, ki si ga žele Barkovljani čimprej postaviti tudi v svojem kraju. ] Kaj je z vodovodom v Konlovelu? V letošnjem januarju je podjetje ACEGAT dodelilo delo za napeljavo vodovoda na Konto velu tržaškemu podjetju Du-kič. Med razr.-imi družinami, ki pričakujejo začetek navedenih del, jih je več, ki' so že plačale težke tisočake na račun, a o začetku dela ni niti gpvora. Upoštevajoč nujnost 'in potrebo vode pri ljudeh, ki se bavijo z vrtnarstvom in gojenjem cvetjp za prodajo. r.'i težko razumeti, da se upravičeno pritožujejo nad nepotrebno zakasnitvijo omenjenega dela. Mar čakajo, da prispejo tudi na Kontovel tuji delavci kakor v Sv. Križ? Podjetje, ki mu je poverjeno delo, se izgovarja. da ima preveč dela, na Kor.tovelu pa je mnogo brezposelnih. Kako naj si to tolmačimo? Kaj se skriva za to zadevo? Proslava 10-letnice OF na Opčinah Na Opčinah bo danes ob 20.30 na sedežu OF proslava 10-letaice Osvobodilne fronte. Govoril bo tov. Dušan Hreščak. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor »Tržaški zvon« in recitatorji. KAJ BO S PRODAJO KRUHA iz enotne pšenične moke Na zadnji občinski seji, o kateri smo poročali že v naši včerajšnji številki, je bilo postavljeno vprašanje prodaje kruha po 88 lir za kg. Ker se za to vprašanje zanima precejšen del naših čitateljev, ki so nas nanj tudi že opozorili, hočemo v zvezi s tem spregovoriti še nekaj besed. Takoj 'ko so bile ukinjene krušne nakaznice, je izšel ukrep, ki ie določal, da mora vsak pek poleg belega, maslenega in mlečnega kruha proda, jati tudi kruh jz enotne pšenične moke. katerega cena naj bo 88 lir za kg. Ta kruh bi mc-ral biti na razpolago ob vseh urah; č'e bi pa pek ne imel več tega kruha, a bi galštran-ke zahtevale, bi moral na podlagi tega ukrepa prodati stranki boljše vrste kruh po isti ceni. Nekaj časa po objavi ukrepa si lahko dobil v vsaki pekarni med drugimi vrstami kruha tudi kruh po 88 lir za kg. Verjetno pa je bilo povpraševanje po tem iz dneva v dan manjše in tako se je zgodilo, da je več pekam in prodajaln prenehalo izdelovati, oziroma prodajati omenjeni kruh. Ce bi povpraševanje popolnoma prenehalo, bi se verjetno ttalijiinslia konkurenca dnši tržaško iodaslriin in okrt Volk sit, koza cela. Ta starodavni slovenski pregovor nam je prišel na misel, ko smo poslušali ciemokristjanskega svetovalca Cristiania na občinskem svetu. Saj drugače tudi ne moremo reči, ko vemo, da ie predstavnik iste stranke, ki ima madrepatrio stalno v ustih in ki dela vse, kar le more, da bi prišlo tržaško gospodarstvo čim bolj pod vpliv in. odvisnost Italije. Za prihodnjič bi svetovali v SVEČANA SEJA NA CAST 10-LETNICE OF Danes ob 18. uri bo v Ul. R. Manna 29 svečana seja glavnega odbora OF na čast 10-letnice Osvobodilne fronte. njegovem interesa, občinskemu svetovalcu, vidnemu članu krščanske demokracije Cristiar-i-ju. da raje ne nastopa tako (..odločno« in tako «ostro». Zdi se nam, da j» tokrat prekoračil dovoljeno mero «dobrega» vedenja in da manjka samo še kapljica, pa bo potrpljenje oblastnikov prekipelo. Dobro vemo, da jih ni tako strašno zadelo dejstvo, ki ga je očital ustanovi tržaškega velesejma, saj gre konec koncev samo za revnih 7 milijonov namenjenih za neka železna vrata na velesejmu, ki jih bodo napravili v Veroni namesto da bi jih izdelala kaka tržaška tvrdka. Tudi to ni takq strašno, da je odgrnil r.ekoliko zaveso nad skrivnostnim poslovanjem odgovorne komisije, či- IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Ljudska tehnika in prvi maj Bližamo se delavskemu prazniku 1. maju. Priprave za sve. čano proslavo tega dne so v polnem teku. Letošnji delavski praznik nam bo prinesel zopet novih presenečeni na tehničnem in fizkulturnem polju. Tako pripravlja organizacija Ljudske tehnika veliko moto. dirko, s katero bo otvorjena pomladanska sezona te vrste športa. Nadalje pripravlja veliko ((Istrsko regato« ter tek movanje letalskih modelarjev. Motociklistična dirka, na ka. teri bodo nastopali poleg naših ter iz Trsta, tuji najboljši vozači Slovenije in Hrvatske, bo nadvse zanimiva, ker bodo sodelovali v konkurenci poleg drugih tudi Ponikva, bratje Mrak itd. Nastopalo bo okoli 50 vozačev v vseh kategorijah. Dirka bo na krožni progi Ko. per - Križišče Škocjan - Seme. dela - Koper dne 2. maja od 14. uri. «Istrska regata«, na kateri sodelovalo nad 100 jadrnic raznih tipov, bo brez dvoma vzbudila veliko zanimanja med našim ljudstvom, posebno izboljšanju delovne discipline, storilnosti dela in izvajanja plana. Delavci čutijo, da je njihov kolektiv skupna last in zato ne varčujejo s svojimi močmi pri vsakdanjih nalogah, U-pravni odbor delavskega sveta je na seji sklenil, da bodo ysi delavci tega kolektiva napravili s podjetjem pogodbe in tako odpravili vse neupravičene izostanke. Črpanje vode iz notranjih jam počasi napreduje, ker čakajo novo črpalko, ki jo bodo dobili prihodnje dni. Takoj po prejemu črpalke bodo pojačili električni tok in začeli s črpanjem vode iz glavnega in stran-skega rova, da bo ostalo delo hitreje napredovalo. Do 1. maja bodo dogradili mehanično in električno delavnico. Vsi člani tega kolektiva tekmujejo za 27. april in 1. maj. Na predvečer proslave 27. aprila bodo nastopili s kulturno prireditvijo. Izboljševalna dela v dolini Rokave Te dni kopljejo dolg ' kanal pri mostu Sečjole-Buje proti mostu pod Kašteiom na cesti Koper-Buje. Do sedaj so izkopali že nad 25.000 kub. m zemlje. Plan določa, da bodo letos dokončana vsa dela pri izkopu kanala pod Kašteiom. Treba bo izkopati še nad 50.000 kub. m. zemlje in kamenja. Novi kanal bo zelo dolg in bodo v njem zgradili pregrade, ki bodo zaustavljale vodo za namakanje. Lani so v tej dolini očistili irs razširili kanale od morja do niostu na cesti Sečjole-Buje. Za dovršitev tega velikega iz-boljševalnega dela bo potrebno izkopati 177.000 kub. m zemlje. Vodo bodo zatvornice enakomerno zaustavljale po vsej dolžini reke za namakanje. . . Pa med mladino na podeželju. Pri . __ hod regate p^bo dn* m Proslava K)- letnice OF aprila. Nato do ane i. maja pro pagandno jadranje v Koprskem aalivu. Istega dne ob 11. uri pa bo v Kopru regata v trikotu. Sodelovali bodo tudi jadralci z Reke, iz Pule in STO. Ta pomorska regata bo najvažnejša, kar jih je do sedaj bilo v na. lem okrožju, zato ne zamudite prilike ogledati sj veliko teh. nično sposobnost in požrtvovalnost jadralcev. Letalsko modelarsko tekmo, vanje bo v Kopru poleg šnort-nega igrišča. Naši modelarji bodo preizkušali svoje modele najrazličnejših letal Ta dan bo plačilo za ves trud. ki So ga vložili pri konstruiranju modelov, po drugi stranj pa preizkušnja za nadaljnje delo naših modelarjev. Sečjole rudnik Delovni kolektiv rudnika v Kjolah je od volitev do da-dosegel velik napredek v bo v Šmarjah Ob priliki praznovanja 10. obletnice ustanovitve OP, ki bo v petek v Šmarjah, bodo sodelovali tudi bivši borci. Šmarje so kot znano nacifa-šisti popolnoma razdejali in požgali, iz ruševin je P° osvoboditvi začela rasti nova vas. Šmarčani so ostali v vseh težavah obnove — borci pri gradnji svoje požgane vasi. To je tudi vzrok, da se bo v tej vasi praznovala 10-letnica ustanovitve OF'. Partizani bodo s tem pokazali tisto povezanost, ki je bila tako živa v času borbe in je tudi danes še vedno enako živa. Določen je obširen kulturni spored v popoldanskih urah. Nastopili bodo govorniki v slovenščini in italijanščini, pri kulturnem delu bodo sodelovale skupine iz Portoroža, orkester Odreda JA in razne godbe. Sindikalna konferenca v Bujah V nedeljo je bila v Bujah II. okrajna konferenca Enotnih razrednih sindikatov. Poleg številnih delegatov je bil navzoč tudi Sekretar glavnega odbora Enotnih sindikatov Ljudske republike Hrvatske in član Centralnega komiteja Komunistične partije Hrvatske. Glavno poročilo o dosedanjem delu sindikalne organizacije v bujskem okraju je podal tov. Turkovič, ki je med drugim podčrtal velik polet delovnih ljudi po prevzemu tovarn in gospodarskih podjetij v upravljanje po delavskih svetih. «S tem sklepom so naši delovni kolektivi zelo izboljšali delovno disciplino ter istočasno dvignili proizvodno zmogljivost«, je dejal tov. Turkovič. Sledila je obširna debata o poročilu in o vprašanjih, ki jih bo morala sindikalna organizacija bujskega okraja izpolniti v bližnji prihodnosti. Ob zaključku konference so sklenili, da bodo sindikalne organizacije dale vso pomoč delavskim svetom pri voden iu in upravljanju tovarn in podjetij za uspešno izpolnitev določenih planov. 1 gar član je. Za vso manipulacijo je namreč zvedel šele zvečer od župana samega prej ko se je komisija sestala in posvetovala s tržaškimi proizvajalci. Hujše je to, da se je predrzni! dejati, da bi lahko navedel hujše stvari. Teh hujših stvari je res veliko. Zelo težko je za tukajšnje oblastnike, prirepnike italijanskih — že samo dejstvo, da se je dvignil prah okoli tako važnega vprašanja, kot je položaj tukajšnje male in srednje industrije. Pa ne samo to; višek neprijetnosti je v tem, da se je enkrat celo iz demo-kristjanskih vrst slišal glas, ki odkrito zvrača krivdo na italijansko nelojalno konkurenco. Dejali smo, da bo volk sit in koza cela. Zato menimo, da bodo demokristjani vedno načenjali samo take malenkosti, ki same po sebi niso važr.e. Bojimo se, da bodo malce neposlušnega občinskega svetovalca nekoliko potegnili za ušesa, potem pa bodo vse lepo uredili med seboj ter dejali: «Mi se zanimamo za potrebe prebivalstva...« Bližajo se pač volitve. , Zelo lepo in poučno je odgovarjaj Bartoli. Dejal je. da se za to stvar ne bo zavzel irj zraven dal še kup lepih naukov, ki bi bili zelo koristni za mladoporočence: «Ce bi morali kupiti spalnico, bi jo kupili tam, kjer je cenejša in se ne bi ozirali na take moralne predsodke«. Vendar se nam zdi, da ne gre za spalnico niti za mladoporočence, temveč za usodo našega mesta, za usodo stotin in stotin podjetij, za tisoče brezposelnih, ki prejemajo beraške podpore. Res je, če bi kupovali spalnico, bi jo kupili tam, kjer bi bila cenejša.^ Strinjamo se tudi, da bi Tržačani radi kupovali tam, kjer je ceneje in to vedno. Vendar moramo plačevati čevlje dvakrat dražje, kot je svetovna cena ne zato, ker nimamo dovolj trgovskega duha, niti zatp, ker ne bi naši; ugodnih prodajalcev, temveč zato, ker bi na ta način oškodovali «madrepatrio» in r.jene ((vzvišene cilje«. Saj sm0 prišli celo v tak položaj, da ne smemo kupovati čevljev, ki jih proizvaja ameriška tvrd-da v Trstu, ker so cenejši kot oni v Italiji. Pa tako ni samio s čevlji, tako je z vžigalicami tobakom, sladkorjem, oblačili, živili itd. Kadar gre za italijansko proizvodnjo, niso ti naši slavni «patriotičr.-i» krogi tako strašno natančni. Takrat jim ne gre zato. da bi kupovali ceneje, takrat ie glavno to, da kupujemo v Italiji. Ko pa imamo opravka s tržaško proizvodnjo, je seveda rentabilnost. nižja cena in boljši izdelek osnova poslovanja, Kar se tiče naše domače proizvodnje se tudi strinjamo, da v primeru, ko ni domača tvrdka sposobna napraviti nekega izdelka, očiroma bi bil dražji, ga pač moramo kupiti drugod, pa naj bi bilo v Italiji, Ameriki. ali kateri koli drugi državi. Pri vseh stvareh se nam zdi pa nekoliko čudno dvoje. Prvič, kako je bilo v konkret nem primeru? Ali je res. da se niso niti posvetovali z domačimi tvrdkami? Drugič: Zakaj so kar naenkrat, italijanske tvrdke tako strašno rentabilne in tako gladko konkurirajo tržaškim, ko je vendar znar.-o,. da je italijanska industrija slabše organizirana in opremljena kot ostale — zapad. ne in tudi naša? Pa če je točno, da niso tržaški mali in srednji industrij-ci konkurenčni z drugimi, bi bilo treba razpravljati prav o tem. Proučiti bi morali vzroke, zakaj je tako. Tu bi našli gospodje demokristjar.-i mnogo več razlogov in tudi »težje« argumente, kot je onih borih 7 milijonov, če bi hoteli seveda. Ce ne bi mala podjetja dobivala samo ostankov z mize velikih, če bi bil davčni in carinski sistem samostojen, če bi ne bilo nelojalne italijanske konkurence; skratka če ne bi bili priklenjeni na Italijo, ne bi imeli toliko brezposelnih in ne bi govorili, da teče ogromni večini malih podjetnikov voda v grlo. Ko ne bi jemali Trstu tako nesramno, kakor se dogaja sedaj, njegovega osnovnega bogastva, njegovih ladij, njegovih pomorskih prog, ko bi dopuščali razvoj zasebni pobudi, ki ni «italianissima», tedaj ne bi potrebovali naši brezposelni beraški podpor bi mesto bolje živelo: O vseh teh bistvenih stvareh seveda ne bo »dobro vzgojeni« demokrščanski svetovalec nikoli spregovoril. niti ljudje, niti odgovorni organi ne zavedli, da omenjenega kruha ni v prodaji. Toda žal imamo v Trstu toliko družin, ki morajo štediti vsako liro, če se hočejo skromno pretolči skozi življenje s plačami, ki jih prejemajo. Tako se dogaja, da mnogo teh družin zaman povprašuje po kruhu po 88 lir za kg. Spočetka so se peki izgovarjali, da so kruh že razprodali, toda ka. šneje so že jasno izjavili, da omenjenega kruha splch ne pečejo več, ker jim je neštetokrat ostal ter ga drugi dan niso mogli spraviti v prodajo. Seveda pa nikomur izmed teh ni prišlo na misel, da bi moral dati stranki kruh po višji ceni, ker bi bilo to na škodo njegovih interesov. In tako so hodile ubožnejše gospodinje od peka do peka, da bi dobile cenejši kruh, a skoraj vedno zaman. Ko smo tako opisali položaj, ki je s tem nastal, hočemo pri pomniti še nekaj; prepričani smo. da so odjemalci popolnoma upravičeni, če zahtevajo od peka, da jma na razpolago ti> di kruh cenejše vrste — vendar pa moramo ugotoviti, da je tudi stališče pekov zelo težko. Ce morajo peči kruh, ki ga potem niti ne prodajo, je to seveda njih škoda in kot dobri trgovci se tega pač izogibajo. Treba bi bilo zato najti na-čin, ki bi rešil ta problem tako, da bi bili zadovoljni odjemalci in tudi prodajalci. Na občinski seji je eden izmed svetovalcev predlagal, naj bi vse tiste gospodinje, ki bi želele jemati cenejši kruh. to sporočile že dan prej svojemu peku, ki bi ga tako moral speči. Ne vemo, če bi bila ta rešitev najboljša, na vsak način bi morala tudi ta predlog prouči ti za to pooblaščena komisija ter upravna policija, ki se je, kot ie javil odbornik Geppi, pred dnevi sestala, da bi obrav. navala prav navedeni problem’ Ker je problem prodaje cenejšega kruha za' marsikoga zelo važen, upamo in želimo, da ga bodo odgovorni činitelji čimprej rešili v korist odje. malcev- in tudi pekov. SPOMINSKI DNEVI 1*29 je bil rojen slavni kirurg Theodor Bilroth, prvi operater želodca in požiralnika. SINDIKALNE VESTI Glavni odbor Enotnih razrednih sindikatov raznih strok se bo sestal v petek 27. t. m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Člani so naprošeni, da se polnoštevilno udeležijo. >jc * aj: Tajništvo Enotnih razrednih sindikatov raznih strok obvešča, da bo uradovalo od 1. maja dalje vsak torek, sredo in petek od 18. do 20. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Zveza prosvetnih delavcev Vse učiteljstvo in profesorje vabimo na prvi diskusijski večer pedagoškega odseka Zveze prosvetnih delavcev, ki. bo v četrtek 26. aprila t. 1. ob 20. uri v Ul. R. Manna 29. Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov vabi vse učitelje in profesorje na pedagoške predavanje, ki bo v soboto dne 28. aprila ob 18. v prostorih v Ul. Ruggero Manna 29. URADNE OBJAVE Radio jugoslovanske cone Trsta je v okviru proslave 10. obletnice OF pripravil ciklus oddaj o borbi Slovencev na Tržaškem za njihove pravice. Oddaje bodo še danes in jutri ob 18. uri. Pri oddajah bodo sodelovali tržaški Slovenci, ki so bili priča in žrtve fašističnega zatiranja, stari antifašisti in tržaški aktivisti OF, starši padlih borcev, kurirji, organizatorji OF v tovarnah, borci prekomorskih brigad in drugi. V današnji oddaji iz dobe fašističnega terorja bosta nastopila tov. Spanger iz Trsta in Obad iz Saleža, ki sta bila obsojena na znanem bazoviškem procesu. DOVOLJENJA ZA 1. MAJ Predsedstvo cone obvešča, da je končan pregled predloženih prošenj za razne majufestacije proslave prvega maja. Vabi vse zainteresirane ustanove, da dvignejo dovoljenja na predsedstvu cone, soba 35 danes 26. t. m. od 9. do 14. ure. Razstava OF v Križu Včeraj ob 20. uri je bila v Sv. Križu otvorjena razstava Osvobodilne fronte. Razstava bo odprta dnevno od 20. do 22. ure. V nedeljo bo umik nekoliko daljši, in sicer si boste razstavo lahko ogledali že v dopoldanskih urah od 10. do 12. ter popoldne od 14. ure dalje. V ponedeljek 30. t. m. se bo razstava zaključila. SLOVENSKO MODNO _ GLEDALIŠČE /■a Tržaško uzemjjg V SOBOTO 28. april* 1#5' ob 20. uri v kinodvorani SKEDNJU Cankarjeva komedija Za narodov blagor Predstava za abonente ® ostalo občinstvo; IZPRED SODIŠČA Razvozlana mreža obrekovani lo krivih obtožb Grozen skok s pefega nadstropji Včeraj dopoldne cb 9.10 si je končal življenje 46-letni pred-cbiu.-c •jnl' Acegatu Carin Moniti, stanujoč v Ul. Giuiio Padbvap 12. Skočil je s kuhinjskega okna svojega stanovanja v petem nadstropju na dvorišče in obležal na mestu mrtev. Kakor je ugotovila preiskava. je samomorilec že dalj časa trpel na živčni izčrpanosti. Poleg tega je bi) prepričan, da .te neozdravljivo bolan na pljučih. vendar ni nikdar in na nikakršen način pokazal svoji okolici, da bi obupaval nad življenjem in imel samomorilne namene. Ob že omenjeni uri je bil Monti sam v kuhinji, medtem ko se je mudila njegova 40-Ietna žena Bruna z 12-lct-nim sinom v spalnici. Nenadno' je že,io prestrašil votel udarec. Z zlo slutnjo je stekla v kuhinjo, pogledala skozi okno in z grozo opazila, da leži njen mož negiben na dvoriščnem tlaku. Truplo samomorilca je bilo prepieljano v mrtvašnico splošne bolnice in stavljeno na razpolago sodnim oblastem. Cestna nesreča blizu Repna Dolinčana Karej Buzaj in Edvard Pimes sta se včeraj ponesrečila v bližini Malega Repna, ko sita se udi tam vračala na motorju proti dcmu. Na ostrem ovinku sta namreč zletela s ceste in padla meter globoko pod pot, pri čemer se je Pimes pobil po glavi, desni rami in prsih, medtem ko je ostal Buzaj nepoškodovan. Pinesa so prepeljali z reševalnim avtomobilom v tržaško bolnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdiraviti 10 do 30 dni. Zelo občutno je poškodovano tudi motorno kolo, s katerim sta se ponesrečenca vozila. Ko se je Elena Filippi iz U-lice Bergamasco 8 po štirinajstih mesecih skupnega življenja z Vittoriom Delmestrijem možakarja naveličala, je šla in javila policiji, da jo je okradel. Odnašal da ji je živila, je rekla, y glavnem pa se je pritožila zaradi več kosov blaga, ki so bili baje vredni lepe denarje. Policija se je kajpada takoj pozanimala za stvar in poklicala na odgovor obdolženega Delmestrija. Toda Delme-stri ni hotel o tem ničesar slišati. Prepričljivo je dokazoval svojo nedolžnost ter zahteval od policije, naj preišče stanovanje, In prav tu so se začele za Heleno in njene zagovornike nerodnosti in težave, zakaj med posteljnino so ji našli skritih nekaj kosov blaga. Seveda se Elena r.-i tako vrla. Ia. Izjavila je, da je to le del blaga, ki ga je imela spravljenega, nekako polovica, ostalo polovico pa da j; je odnesel Delmestri. Kot pričo za resničnost svojih navedb je imenovala Giacoma Ferlugo, ki ji je blago prodal. Zaslišani Ferluga je potrdil Elenine izpovedi in povedal, da je blago prejel od neke organizacije za pomoč potrebnim, enako količino blaga da sta dobili od te organizacije tudi Marija Bullo in Emilia Cocclet, ki lahko vsak čas to potrdita. Ferluga je medtem poskrbel, da sta bili o stvari obveščeni Bullova in Cocoletova preden ;iu je policija zaslišala in sta torej govorili tako, kakor se je zdelo prav Filipijevi in Ferlu-gi- Ker pa se je oblast obrnila za informacije tudi na že omenjeno organizacijo, se je mreža laži raztrgala in ysi štirje spletkarji so se znašli pred sodniki. Izkazalo se je namreč, da nobena od teh oseb ni prejela toliko metrov blaga, kakor so navajale v preiskavi, in da tudi Elena nj razpolagala z več kosi, marveč le z onim, ki ga je imela spravljenega med posteljnino. Elena Filippi in Giacomo ■Ferluga sta bila obtožena klevetanja, krive obdclžitve in krivega pričanja ter obsojena zaradi tega ysak na 1 leto, 8 mesecev in 10 dni zapora. Bulla zaradi krivega pričanja, in lažnih izjav oblastem na 4 mesece in 10 dni zapora, Emilia Co-colet pa je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov- Gledališče Verdi Danes se prične . razpre® vstopnic za drugi simfonični J cert orkestra tržaške lilhar _ ki ga bo dirigiral Roger H miere v soboto ob 21. u ■ ^ Na sporedu bodo S13™ o meaua, Bizeta, Stravinskega . Chambriera. Izleti PDT . iu' V nedeljo 6. maja bo TRSTELJ skozi LIPO m VICO. Fotografska razstava Maria Magajne V galeriji «Scorpione» * (.. daljuje razstava umetniški" ^ tografij Maria Magajne- ^ prva razstava take vrste v ^ šem kulturnem življenjn- ^ nedvomno izredno zam® ^ šo javnost in privabila .j, telje umetnosti in lepe. * j-p# fije v tej zanimivi man'1 GORIŠKEGA Nujnost popravila brvi pri Stražicah Obnovitev brvi pri -Stražicah je problem, ki zahteva najhitrejšo rešitev. Delavci, ki so pri tem zainteresirani, so se večkrat z raznimi prošnjami, pismi in drugim obrnili na občinsko upravo, ki naj bi poskrbela, da bi ugodila njihovim pravičnim zahtevam. Ker so pa videli, da so ostale njih prošnje r.epiodne, so se zopet v pismu priporočili goriškemu županu, zlasti pa dr. Polesiju kot pooblaščencu za nadzorovanje javnih del, naj si zares vzameta k srcu to pereče vprašanje, ki se tiče predvsem delavcev predilnice. Ce je občinska uprava poskrbela za obnovitev one brvi na Kornu v bližini meje, ki je le postranskega pomena, bo morala seveda ugoditi tudi željam teh delavcev, da bo uredila in popravila brv pri Stražicah. S tem jim bo prihranila več kilometrov poti. po otvoritvi. V prvem članku smo poudarili, da je rned neštetimi značilnostmi v Gorici morda najbolj očitna ta, da skoraj ne udarijo s krampom, ne da bi to kretnjo spremljali vedno isti šovinistični šlagerji. 2e nekaj dni nato pa smo omenjeni šlager. ki so ga zavrteli ob sami otvoritvi, v našem listu reproducirali s komentarjem. Iz «Giornale di Trieste« smo povzeli besede podtajnika za ljudsko vzgojo Vischia, ki je med drugim dejal, da je ustanovitev hrvaške gimnazije v Pazinu leta 1899 izzvala med italijanskim prebivalstvom val ogorčenja. «S tem je hotel reči, da so italijanski šovinistični krogi, ki so takrat vedrili in oblačili po Istri, nasprotovali ustanovitvi hrvatske gimnazije. Seveda takrat njihov protest ni imel odmeva, še celo pa ne. ker je bilo vsem jasno, da , Giornale di Trieste” strelja kozle Goriška redakcija klerikalne, ga ((Giornale di Trieste« se zelo poredko spomni našega lista. In še kadar se po njihovih kolonah zrcali ime našega dnevnika z edinim namenom, da bi ga spravili med kladivo in nakovalo, s® zgodi, da potisnejo ljudje ckoli «Giornale di Trieste« pod kladivo svojo glavo. Otvoritvi zavoda «Fabio Fil-zi» smo v našem listu posvetili vsaj dva članka, in sicer enega pred otvoritvijo, drugega pa MLADINCI IN MLADINKE! Niti teden dni nas ne ločj od prvega maja. Zato pohitite z vadbo telovadnih vaj, da bo praznovanje praznika delovnega ljudstva čim bolj uspelo. je v tistih »rajih hrvaško pre; bivalstvo strnjeno naseljeno in je imelo že ix tega razloga v tistih časih polno pravico do svo. je šole«. (Novi branitelji «itali-janstya Gorice p. D. 19.4.1951). ((Giornale di Trieste« pa se je v te besede obregnil in nam, glede na naš sestavek o otvoritvi omenjenega zavoda, posvetil članek z naslovom «REALTA’ DELLA STORIA GIULIANA — GLI SLAVI IM-M IGRATI E GLI IT ALI ANI ESULI — CONTRAODIZIONI DELLA STAMPA TITINAs. Najbolj se -je zapičil v našo trditev, da je v tistih krajih hrvaško prebivalstvo «stmjeno naseljeno«. Mi smo to res zapi-sali. in danes ponovno ponatisnili in še enkrat izjavili, ker je to res bilo, je in bo. Hrvaško prebivalstvo v Istri je ob naselitvi v sedmem in osmem stoletju našlo te kraje popolnoma prazne, samo v obalnih mestih so bili naseljeni Benečani. Tako stanje se je brez bistvenih izprememb ohranilo do današnjih dni. Celo doba fašizma ga ni izpremenila. Vendar ne' gre toliko 2a to, ampak za besedo (dmmigrati»| ki jo list. kar šestkrat navaja misleč, da je vsakokrat zadel v polno. Ni res. Ce bi jo še sedmič napisal hi sedemkrat zgrešil. List je v vnetem iskanju po «nasprotstvih v titovskem tisku« pojme ((nekoliko« zamenjal. «lmmigrati« pomeni ((priseljenci«. Tega nismo zapisali. Zapisali smo, da so Hrvatje «strnjeno naseljeni« — «terra compattamente popolata dagli Croati«. Tako bi se glasil pravilen prevod. Ker pa imajo v »Giornalovi« redakciji ljudi, ki ne poznajo slovenščine .ali italijanščine, in morda ne ene ne druge tedaj so prj prevajanju ustrelili prvega kozla, z objavo njihovega polemičnega članka na naš naslov pa — drugega kozla. Mi smo ob vsaki priliki vedno in odločno pobijali vse šovinistične izpade šovinistov in šovinističnih listov, ker vemo, da ravno ta pojav najbolj škoduje pomirjenju v teh krajih in zbližanju z Jugoslavijo. C e pa se bodo razni šovinistični pisci, ki jih resnica zadene do srca, zaradi tega v nas zaletavali s krivimi dokazi, izmišljotinami, potvarjanji, predvsem pa spodbujeni od lastnih šovinističnih načel, tedaj nam bo samo v čast, da mu bomo lahko odgovorili pošteno in brez laži, ki niso vredne novinarja. Natečaj za uradnike v civilni upravi Z ministrskim odlokom z dne 28. februarja t. 1. so napovedali natečaj za 64 službenih mest namestnikov knjigovodij v civilni notranji upravi. FroSnje za omenjeni natečaj je predložiti pristojnim prefekturam nakasneje do 4. junija t, 1. Za podrobnejše Informacije Se interesen« lahko obrnejo na go-riško prefekturo (Ufflido Gabi-netto). Vprašanje vajencev le delno rešeno z ukazom št. 5 Na pobudo občinskega sveta je poslal pred dnevi občinski odbor okrožnico vsem tovarnam, podjetjem in posameznim-obrtnikom, v kateri poziva vse delodajalce, da sprejmejo na delo čim večje število vajencev, ki do sedaj še niso mogli najti primerne zaposlitve. V okrožnici je poudarjeno, da bo Zavezniška vojaška uprava plača, la vsakemu delodajalcu, ki bi sprejel določeno število vajencev, vse stroške, ki bi jih. imel ta s plačevanjem socialnega zavarovanja, rednega letnega dopusta ter raznih doklad. O vprašanju vajencev smo v našem časopisu že večkrat spregovorili, prav tako se je tega vprašanja dotaknil na zadnji občinski seji tudi član komisije za reševanje tega problema svetovalec Cristiani, ki je poudaril, da je prav ukrep št. 5, ki ga je izdala ZVU v mnogo-čem prispeval, da se je položaj tržaških vajencev v zadnjem času izboljšal. Poudaril je, da je bilo samo v dveh mesecih P° objavi omenjenega u-krepa sprejetih na delo nad 270 vajencev ter da se je število v prihodnjih mesecih še dvignilo. Nočemo trditi, da se položaj po objavi ukrepa št. 5 ni vsaj Za malenkost izboljšal. Toda kot je vsem znano (prav gotovo tudi vsem občinskim svetovalcem in odbornikom ter tudi odgovornim činiteljem) je v Trstu ogromno število vajencev. ki so do sedaj še vedno brez primerne zaposlitve; če je bilo do sedaj sprejetih na delo tudi 400 vajencev, je to še vedno malenkost y primeri s številom tistih, ki še vedno zaman čakajo zaposlitve. Poudaril smo že. a mislimo, da bo dobro če poudarimo znova, da ima reševanje tega problema na podlagi ukrepa št. 5 dvojno lice, ki je lahko v prvem primeru koristno vajencem, v drugem primeru pa zelo škodljivo, Imamo namreč delodajalce. pri katerih so zaposleni vajenci. za katere morajo plačevati precejšnje vsote za socialno zavarovanje, razne doklade itd.. Zakaj bi se ti delodajalci ne iznebili teh vajencev ter sprejeli na delo druge vajence, za katere bo vojaška uprava, po uveljavitvi omenjenega ukrepa, plačala kritje vseh že prej naštetih izdatkov? Mislimo, da delodajalcu ne bo preveč težko najti izgovor, s katerim bo pognal na cesto vajenca, ki se bo tako uvrstil y dolgo vrsto onih. kj kljub ukrepu še vedno čakajo na izboljšanje svojega položaja. Zato še enkrat poudarjamo, da bi morali odgovorni činitelji dodobra proučiti to vprašanje ter izdati take ukrepe, s katerimi bi bili zaščiteni interesi vseh tržaških vajencev. Sele tedaj bi lahko govorili o izboljšanju položaja ter o u-spehu. Čestitke ■ Preteklo soboto se je v ^ poročila tov, Marija Susa •> ^ da s tov. Guralj Djordjem- # tem -veselem dogodku ^ rr.-injajo vsi njeni znanClJiio«iu telji od Sv. Jakoba ter « fafl in njenemu zakonskem« a cbilo sreče v novem zlV' \. NOVE ZNAMKE^ 26. t. m. bodo dane P? znamke po 20 lir za pros!S stave tekstilne obrti m vejja',n* Navedene znamke boao do 31. decembra 1^. ^sSl P pristojbine, do 30. junij za izmenjavo. p80‘'|£l ULICA ZAPRTA ZA [ ^ (f Občina obvešča, da b® staluhga 26. t. m. zaprt3" -j,« od električne kabine do stavbe St. 524 zarad1 V laganje električnega k*- Prijavite ^ Radio jugoslovansW a0. Trsta razpisuje natec^ ^ venske napovedovale« kerje). prt* Interesenti naj s upim , stavijo ali pošljejo P° .pat05 navedbo izobrazbe i® ^opr8’ upravi R&diofonije Crispijeva ul. 14. ^ kjer je bila redna Kfaol^. osnovna šola od leta 1* POPRAVE* V članek Tako bi K sati ((Sramotno pretek1^ „jš» ljen v včerajšnji vriniJ^j lista na 3. strani sta neljubi pomoti. Od 8. v "5jiK* rU, kolona, se mora brati--- ntabd , skega poslopja v K^jiff. 8° -V . ,. vole®. od* Od 19. vrste v |SW.,, «slika hiše, kjer je bora OF za okraj OP® ’ iEK^ NOČNA SLUŽBA ^ ^ 13. maja ,'et v enodnevni Postojno t «*• t Vpisovanje do ^ vero 5/b. tel Trsta, Istre m tur pr o**1 Nadaljuj*1110 zmranebd dobavljenega ^ J® «.«* O f «■ **" s-h r.-ah v sledeh 26. aprila 1951 NEKAJ MISLI Pesem pomladi, mladosti, veselja... fBED prvim MAJEM 1981 ^n*• Potem bomo Pet proslavljali £?»*» leta Paznik Pr, kot vsa naš prve/majski res V Tr*tu ^ praznik '«2rrute"iej »ttam h 00- trstim neprevreti borbenim valovanjem 2“ * * našim >°*T’ fii Sm0 mvno ta dan _ ■ » st*»o znnopo. Sp še »tta. *, *MI^1 dni; vsakdo je tfcbi ie konec, čutil se '*h veUkega, ko je sampo- »e bi zrtv°mnju, ki ga L»,- izgrizti patina »nE'. 50 to d»eoi, ve- toprej 7 171 ias‘nih pogledov iofco. smo W -Kockoij so 2a to. l ^ nase aemlje, fcocfeoti, It »n- b* J5m“ nič pomeni-krt in trpljenje ^jl\9renkoba- bi nas «- Nasprotno ulila nam m', moči’ nadaljevali •»% Wteim žrtvovanjem- in mai‘- B’H so flujj. ! dosedanje borbe, % HZat>tev po nflših pravilih z kdapolanja, oorbe- yr?W0' kipenja mladih sil-fek r^?S<7e kila poudarek feoonj- ‘ Z smo tio-6. D 1 *^eiTi'. da nismo wmr-Prrij,0 n°eerno nikoli umreti! Itajjj.2 ftno simbolično po- *®i sij ? imamo dovolj mla-*Roi, ■’ 0rW3ij tistih, fci bodo (tet0t,l2p0in**i oporoko suro jih ttojevar botio z*nl* boriti, feidj *i»je pravice, in jih *! d« «e b° m°- 0^ ueč zanje kockati. to s^j58*1 TOisli smo prišli, tleli £ J! .teh dveh zadnjih &sjj Po naših vaseh. •uojg J Po okolici imajo 1 leole Vsakdanje skrbi, liti;e Je povezano njih ‘t'n/lj" o6st°i- »ele so ie-k bile, rfT-^ zcva >■ So h *“teo je pran. Ho-1 je D!e° na driče nad Sv. lSča j ^(terjalo je še bolj šu ^ po mandrijah, 'X. Sanjajo letošnjo po- ’ Ntrn ‘r'l° tfa tribuni. De-jc d/ruščino nekaj ra- , ki jifr je prav ta- tT Pognala na sta- tttdj« skrb, kako bo AL ***« Pom. Ot?isPAr bite cel dan. fnuSn7an°v «V boj1)) in 1%, °rne ^ke. ie 114 uiooT 7€ pripovedovala, t-^Pra,'/1 spati Vri noči, ko k Wej^ svoje stilizira- ■ ' vtemo strokovnja- ' snto mogli ugotovi- PO NOVI ODLOČA NAJ LJUDSTVO, NE KASTA! Vse do lanskega leta je stopala Jugoslavija v svojem iskanju socialističnih oblik več ali manj po podobn; poti, kakršno je hodila Sovjetska zveza v povojnih letih. Od tedaj dalje, namreč od leta 1950.. pa je napravljen v zamotanem preobrazbenem procesu relativno zaostale države, kakršna je Jugoslavija, bistveno drugačen, nov korak, foi bo skupnost jugoslovanskih na-rodbv pripeljal db sicer še v praksi nedognane državne c-bMfce ter oblike gospodarstva, zato pa po takem raizvoju, kakršnega so predVidčvah klasiki marksizma. Od te preo-kretnice dalje je v jugoslovanskem državnem aparatu, kakor tudi v njenem gospodar- £ ' ■>. * ,'f: <#: m,K i da se lahko še z bo prihodnjič stvu prišlo do velikih sprememb, ki niso le običajne spremembe, reorganizacije in podobno, temveč pomenijo v svojem bistvu kvalitetno spremembo državnega ustroja. Jugoslavijo je doletela čast, da uresničuje nadaljnji socialistični razvoj in išče oblik, po katerih. dbslej še ni hodila nobena država, noben družbeni red. V zvezi s tem je iskati nedavno preoanovo jugoslovan ske zvezne vladle in republiških vlad. Pojmovanje države, kakršno je* razširjeno danes y Sc-vjetsiki zvezi, postaja v Jugoslaviji vse manj; popularno, kajti državljani sosedne federativne države vidijo v praksi, katn tako pojmovanje vodi. Stalen pritisk »a mejah, sko-ro triletna gospodarska blo kaaa, nebrzdana lažna propaganda m uporaba d/rugih nasilnih sredstev, ki si jih, »privošči)) talko imenovana prva dtežela socializma, občuti in spoznava jugoslovansko ljudstvo na svoji koži, zato tembolj odklanja take nesoeiali-^.ične metode, istočasno pa u videva in sklopa — ko zara-dli zaprtih meja nima prilike proučevati razmere vzhodnoevropskih držav — da ne more iskati vzorov v veliki, na papirju socialistična, toda v praksi vse bolj nesocialistični državi, kakršna je da-nies Sovjetdka zveea. Iz teh vzrokov in še mnogih drugih je Jugoslavija pričela iskati novih poti ter se vse bolj poglablja v bistvo Marxovega nakazovanja smeri v socializem, po kateri Sovjetska zveza ni hodila, v prvem obdobju pa niti mogla ni hoditi, po poti, kakršno je predvideval Marx, ker je bila ob revo-luciji silno zaostala država, ki pa ji je Lenin poiskal naj-prifcladnejišo pot. Po njegovi smrti pa je njen razvoj zašel v slepo ulico, ki nudi ljudem vedno manj svobode, pravic in soodločanja. V Sovjetski zvezi se večkrat dvigne mnogo prahu zaradi prevelike birokracije; toda to je kratkotrajna kampanja, ki kmalu poneha. V Jugoslaviji je v tem oziru pot jasna: teži se k vedno manjšemu aparatu državnih in drugih administrativnih usluž- bencev, k vedno večjemu vključevanju in odgovornosti izvoljenih organov, ki naj nadomestijo v doglednem času postavljene funkcionarje in uslužbence. Skratka, funkcijo države vse bolj zamenjuje ljudska demokracija. V procesu ugašanja države pa seveda nastajajo nove oblike, od katerih so osnovne oblike samouprava na eni ter gospo barska združenja, vključno z delavskimi sveti in upravnimi odbori na drugi strani. Razlika, ki je že v sedanji stopnji preobrazbe jasna vsakemu o stanju v današnji po sovjetski terminologiji »fašistični« Jugoslaviji in ((socialistični« Sovjetski zvezi je tale; v Jugoslaviji vodijo tovarne voljeni člani delavskih svetov in upravni odbori — v Sovjetski zvezi postavljeni direktorji, v Jugoslaviji nac čelujejo kmečkim! delovnim zadrugam izvoljeni predsedniki skupno z upravnim odborom, v kolhozih dirigirani predsedniki. Sličnih primerjav bi lahko navedli še mnogo. Potemtakem ima delovno ljudstvo v Sovjetski zvezi, kjer ta izraz zelo radi uporabljajo, prav malo pravic pri soodločanju v tovarnah, zadrugah, najmanj pa v državni upravi, odločujočo besedo pa imajo poklicni birokrati, in »voditelji«. Od osvoboditve do danes ni minilo polnih šest let — kar pomeni v zgodlovini države ali družbe bore malo — kljub temu pa zasledimo v Jugoslaviji že velik korak, ki je storjen v smeri resnične demokratizacije. v gospodarstvu pa stopa po povsem novi poti, ki nima primere v zgodovini. Togo planiranje, fci ni moglo zajeti vseh podrobnosti in je mnogokrat zaviralo gospodarske zakonitosti, bo y prihodnosti postalo bolj prožno in prepuščeno neposrednim proizvajalcem. Država si bo na primer zadržala nadzorstvo nad nekaj več kot stotimi objekti, o katerih bo neposredno vodila račune, vse drugo bo prepuščeno republikam in okrajnim ljudskim odborom, oziroma višjim gospodarskim združenjem in delavskim svetom, O. S. kosajo tudi s finimi izbranimi vini drugih držav. Primer' naj nam bo samo naš teran. Kar je zemlja za našega kmetovalca, to je moi je za našega ribiča. Kar ima v sebi Jadran, ki je eno zelo bogatih morij v svetovni lestvici, ima malcka-tero morje tako v izobilju. Naš Jadran je zelo bogat na ribah, predvsem njegov vzhodni del ob jugoslovanski obali in to še predvsem v severnem delu, t. j. v Kv amer ju in Tržaškem zalivu. Saj so naši pradedje ob tej obali že od nekdaj znani kot prvovrstni ribiči, kar nam potrjujejo imena stc' :b vas; Si), Križ, Milje, Trbiž in druga. Naš ribič lovi poleg sardin, sardel in drugih rib tudi t. im, mvšo-le. V novejšem času pa ljudska oblast in strokovnjaki trdijo, da bi se gojile tudi ostrige, ki so jih nekdaj že imeli v bazenu pri Miljah, pa so odmrle zarad okužene in slabe vode. Gojišča poizkušajo sedaj prenesti v Strunjan. Naš ribič ne bo nikdar izčrpal naravnih bogastev Jadrana, težil bo za tem, da bo z večjim znanjem in tehničnim i pripomočki razširil svoj lov in čim bolj izkoristil bogastvo, ki mu ga morje tako obilno ponuja. Tudi naš tovarniški delavec ima skupno z našim ribičem in in kmetovalcem pred seboj vse perspektive v bodočnosti. Naša ljudska oblast, ki skrbi in se zanima za vse, gleda tudi no to, da se industrija pri nas čimbolj dvigne in izpopolni in reči je treba, da se je to danes že v nemali meri posrečilo Tako vidimo, da nam m treba biti v naši lepi in bogati domovini v skrbeh za našo bodočnost, ki obeta .biti lepa in bogata. Prvi korali k uresničitvi teh načrtov pa je naš gospodarski plan, v katerega okvir je vse to zajeto in ko bo izpolnjen, bo stoi-jen prvi velik korak v srečnejšo bodočnost naše Istre. DUŠAN vsebuje med drugim tudi bilance posameznih občinskih podjetij. Letos ni sicer več v njem bilance ACEGAT. ker ga je prevzela ZVU pod svoj ((patronat«. Vendar zvemo med iz. rednimi dohodki, da predvideva občina odi njega koristen netto 1.269.000 lir. Vendar enkrat ni več mastnega primanjkljaja. ki bi ga morala plačati občina. Sicer pa je razumljivo, da mora biti sedaj kljub zvišanju plač, ACEGAT aktiven, ker so se zvišali vsi njegovi dohodki. Je pa vseeno dovolj žalostna ugotovitev, da največje mestno podjetje prinaša tako malenkostne dohodke, ko bi lahko bilo eden izmed osnovnih virov. Ostalih meatnih podjetij je več. 2e bežen pogled na njihove proračune nam pove, da so skoio vsa pasivna, ali izkazujejo zamaskirane primanjkljaje. Tako podjetje s sicer prikazanim dobičkom je na primer ribja tržnica. Njena bilanca se skoraj nič ne razlikuje od lanskoletne. Dohodki znašajo letos 18.260.000 lir (za par sto tisoč manj kot lani), izdatki 16.035.000 lir in razlika 2.225.000 1 lir gre v dobroimetje občim akega proračuna. Vendar je ta «dobiček» čisto iluzoren. Pri izdatkih je malenkostna vsota »simbolična najemnina« 80.200 lir. To se pravi, da predstavlja pravzaprav «dbbiček« nič dlrugega, kot najemnino, ki jo plačuje tržnica občimi. Z drugimi besedami, če bi dali tržnico y gospodarjenje privatniku, bi moral plačevati ali najemnino, ali (če bi bila njegova last) bi odpisoval amortizacijo. Ker ni ene ali druge postavke v proračunu (oziroma je samo «simbolična») je tudi nastal nek dohodek. Vendar- je celo ta aiktivni saldo izredno majhen. Cene rib se vsako leto višajo in ni pravično, da plačujejo najemniki oziroma bodo plačali letc-si isto vsoto kot lani. Med dohodki je namreč največja in osnovna postavka 1.5 odstotni prispevek od prodanih rib, ;ki gre v korist tržnice. Ta prispevek, ki je razdeljen na pristojbino od prodaj (predvideno 9 milijonov) in na pristojbino od dražb (8.2 milijonov, za 80P tisoč manj kot lani) je brez dvoma mnogo prenizek. Najemnina znaša letos isto v sc to kot lani 366 tisoč lir. Ze lani smo morali ugotoviti, da je to absolutno premalo, kajti ribja stoj nica ne prinaša manjših' dohodkov. kot katera koli trgovina- v mestu. Mestna klavnica je drugo ta ko podjetje, k' ima vsako leto namesto dobička redno izgubo, ki jo mora po občini krit vse prebivalstvo. Letos je sicer ta primanjkljaj dokaj manjši kat lani. vendar je še vedno občuten in znaša 10 milijonov 514.000 lir. To izboljšanje je nastalo samo na papirju. Poglejmo izdatke in vidimo. da so se v bistvu povečali. oziroma zmanjšala se je samo ena važnejša postavka izrednih izdgtkov, ki govori o obnovi in vzdrževanju naprav za 1.450.000 lir. Na drugi strani pri dohodkih pa letos prištevajo med nje (kar je pravilno) vse takse, ki jih lani niso. Ta vsota znaša 5.630.000 lir. Ce hočemo potemtakem govoriti q dejanskem primanjkljaju moramo poudariti, da se letos ni zmanjšala vsota rednih . izdatkov temveč zvečala in, da so se zmanjšali s&mo izredni izdatki — primanjkljaj pa je ostal enak. Med izdatki rias je tudi osupnila velika vsota za porabo vo- nice precejšnje' količine vode, vendar ne razumemo, kako to, da bodo letos porabili kar za 1,430.000 lir več vode, kot lani. Oba občinska stadiona imata-v bilanci primanjkljaj. Prvi 4.898.000 milijonov lir, a dfugi manjši 1.222.000 lir. Da ne bi prišli v diskusije z vnetimi oboževalci. nogometa pripomnimo samo to. da ni pravično, ko vse prebivalstvo dejansko plačuje te primanjkljaje (tako je vsaj v sedanjem sistemu posrednih davkov. Na drugi strani pa tudi ne ti bilo prav, da revna športna društva plačujejo velike prispevke. Z -drugimi besedami, kadar imamo opravka s športom kot pridobitno panogo, naj plačajo društva ali giedialci, drugače Pa mora brez dvoma občina priskočiti na pomoč. Tako ni popolnoma prav, da plačujejo za prvenstvene nacionalne tekme prav tak odstotek v korist občine, kot za tekme lokalnega značaja. Poleg- tega je vsota 2.400.000 lir, ki jo predlvidševajo, da jo je plačala Triestina premajhna, ker je ten inka-so premiaek. Poleg tega bi lahko stadiona dala še druge dohodke y znatno večji meri kot do sedaj. Tako je na primer zakupnina 220 tisoč lir za bar odločno prenizka, ker tak bar prinese mnogo dohodkov. Na drugi strani bi se tudi med izdatki dalo marsikaj zmanjšati. O mestnem- prevoznem podjetju smo govorili že zadnjič. Da bo sl lika popolnejša poudarimo še enkrat, da kljub temu, da je videti v bilanci lepo ravnotežje. je dejansko precejšnji primanjkljaj, ki pa je skrit v postavki, kjer se govori o stroških za prevozno podjetje in da znaša ta primanjkljaj 44 milijonov 700.000 lir. Prevozno p-od jetje namreč dela za občinske urade. Stroški prevoza posameznih občinskih uradov so petem vračunani pri prevoz, nem podjetju. Ostalo je pa 44.7 milijonov stroškov, ki jih niso vedeli kam vtakn 'i in ao jih dali k stroškom prevoznega podjetja. Seveda ta vsota ne predistaivlja drugega kot skrit deficit. Pri tein moramo upo- j skega tevaiti, da celotna vseta 115.9 milijonov, ki jo porabi prevozno podjetje, r.e predstavlja pravzaprav nič drugega kot izdatke proračuna, in da je omenjenih 44 milijonov deficit, ki je naetal iz slabega po-lovanja. Edino res aktivno podjetje je reklamno pedjetje, ki lepi po mestu lepake. Njegova aktivnost n-i normalnega izvora, nastala, je zaradi monopolnega položaja občine pri .ta-kem delu. V.sota. ki gre y občinski proračun predstavlja bolj nekak dopolnilni davek na reklame kot resnični zaslužek občine. Akvarij pravzaprav ni podjetje in ga ne moramo obravnavati kot pridobitno zadevo. Vendar bi .se celo tu ,lahko nekoliko znižal odnos med upravnimi in poslovnimi stroški. Res jt sicer, da bi vsaka ob-činska uprava vzdrževala akva rij (če bi ga ne celo razširila) vendar ni prav nič utemeljen velik deficit mestnih kopališč. Ta deficit znaša letos 24 milijonov 24.310.000 lir in je samo za malenkost manjši od lan- razstav narodne osvoboditve na Opčinah in v Vižovljah Leta in leta so pošteni ljudje hranili razne dokumente. Dobro so vedeli, da bi jih lahko ti tako dragoceni spomini stali tudi življenje. Med njimi so pisma pripornikov, male igračke, ki so jih ujetniki delali iz kruha in pošiljali izza rešetk svojemu ljubljenemu otroku. Vse te dragocenosti sc prišle sedaj iz ‘skritih predalov in izpričujejo velike žrtve. Na razstavi na Opčinah je na velikih grafikonih pokazano delovanje prebivalcev med osvobodilno borbo, vidimo kurirske poti. Na posebnem grafikonu je prikazano prodiranje Jugoslovanske armade. Razstavi na Opčinah in v Vižovljah je cbiakalo na stotine poštenih ljudi. Mnogi so se, ko so ogledovali bogat material. spomnili časov, ko so sami sodelovali: Mnogi so našli dokumente, ki govore o njih, o njihovem trpljenju, borbi in žrtvah. Kmalu bomb lahko videli centralno razstavo, na kateri bo prikazana borba in .trpljenje vsega Tržaškega ozemlja. ..v - . .-. .V .•••. Zgodovina kinematografije v slikah Po prizadevanju Paula Rotha m Roger Mauvella je izšla v Angliji druga razširjena in popravljena izdaja fotografskega izbora kinematografije, ki je izšla prvič leta 1936. Rothe poudarja, v svojem uvodu obstoječe protislovje medi naravo, ki je bistveno dinamična in med kinematografskim sredstvom in vrsto statičnih jn osamljenih fo. lograrnov, kot je razvidno iz knjige. Ta. kot druge slične knjige, «pove zelo malo o kinematografski tehniki in, nič o učinkih in pobudah, bi jih vzbuja v kinu sposobnost prirojenega gibanja«. Knjiga «ne more zaznamovati uspehov zveze med sliko in glasom in tudi ne more podati primernega tolmačenja ali ritma, ki je življenjska sokrvica vsakega dobrega filma«. Kljub tem pridržkom ja izbor velike vrednosti za vsakogar, ki se zamimA za kinematografsko umetnost, in ki jo presoja iz sociološkega vidika, kot obliko skupnega razvedrila. Ce foto-grami že ne morejo označiti kakovosti filma, nam lahko prikličejo v spomin filme, ki smo jih videli v preteklosti, da lah- ko na ta način primerjamo delo različnih režiserjev v daljšem razdobju. Predvsem pa nam nudijo priložnost, da se lahko prepustimo spominom iz preteklega časa. Poleg tega pa lahko preučujemo fotografije znamenitih filmov, ki si jih nismo fnogfi ogledati. Odpidmo knjigo na slepo. Tu je Stroheimova «Poaočna koračnica«, Sternbiergov »Shan-ghaj Express», kjer nastopata v glavnih vlogah Marlene Die-trich in Warner Oland, Dupon-tov «Piccadily» in prvi film Antonya Avjuitha ((Zvezdni utrinki«. Takoj se v naših' mislih zgostijo številni spomini, ne samo na te filme, ampak na Vse izredno razdobje med leti 1928 db 1932, ko je pričel izumirati nemi film in se je pričel uspešno uveljavljati zvočni, kljub vsemu nasprotovanju. Izmed omenjenih filmov sta dva angleška: «Piccadily» in ((Zvezdni utrinki«. Hoteli smo bežno pregledati knjigo, da bi videli doprinos Aniglije k svetovni kinematografiji v zadnjih petdesetih letih. Avtorja knjige pa sta se spretno izognila temu, da bi razdelila filme po narodnosti. Knji- ga je razdeljena v več poglavij: komedije, dogodivščine, drame itdi. Kjer je bilo potrebno, eo ta poglavja ponovno razdelili. Tako so na primer komedije razdelil; v farse, komedije o o-bičajih in satire. Ta način vsebuje nekatere porazdelitve samovoljne odločitve, o katerih bi morda lahko razpravljali; toda na ta način lahko čitatelj proučuje razvoj kinematografije iz zgodovinskega stališča. Od 675 fotografij zbranih v knjigi, jih je 129 iz angleških filmov. Zanimivo je poudariti, da je od teh 129 fotografij najmanj 80 priobčenih v poglavju «Films of Fact», med tedniki, pregledi, raznovrstnimi pedagoškimi filmi, filmi o potovanjih in kulturnimi filmi. Avtorja knjige sta verjetno hotela podčrtati, da ima angleška kinematografija največ zaslug, posebno na tem področju. Slog kulturnih' filmov je imel v ostalem velik vpliv na angleške tendenčne filme. Glavna zasluga »Movie Parade« pa ni v zaključkih, ki jih lahko naredimo o napredku kinematografije v tej ali oni državi, temveč bolj v tem, kako . obsežno in živo prikazuje .vpliv te umetnosti na svet. Mozaik io. togramov je postal simbol nove vrste izražanja, ki je skupno velika industrija. Kljub vsem obtožbam proti kinematografiji je za ljudi okoli kinematografije dosti povoda za upravičen ponos. Kar zadeva angleško kinematografijo, je potrebno o-meniti delo marljive znanstvenice Rachel Low, ki se je lotila težkega dela, da napiše zelo razčlenjeno zgodovino prvih let britanske filmske industrije. Do sedaj sta izšli dve knjigi, ki opisujeta razdobji med leti 1896 do 1906 in 1906 do 1914. Drugi .dve knjigi pa bosta šele izšli. Kinematografija se je tako hitro razvila, da obstaja res. na nevarnost, da se bodo obvestila, ki so potrebna resnemu znanstveniku pri njegovem delu lahko zmešala ali pa celo izgubila. Delo Rachel Low-ove skupno z delom Georgesa Sa-daula o francoski kinematografiji in Lewisa Jacpbsa o ameriški kinematografiji pa je zagotovilo, da prvo razdobje kinematografije ne bo prišlo v pozabo. Knjiga je vir zelo zanimivih novic, ne samo za strokovnjaka, pač pa tudi za navadnega bialca. Kaže, da avtorica ni ničesar pozabila, ko nam pripoveduje živahno in često zelo zabavno o časih, ko so se v salonih ob skodelici čaja »bioskopi« uveljavljali. Tam so se ustavljale gospe med enim in drugim nakupom, da popijejo skodelico čaja jn se razveselijo pr-i Živah, ni predstavi. V knjigi je naštetih 293 izdelkov tistega časa. ki imajo izredne naslove «Usoda anarh>' sta«, ((Bernardova izpoved«, ((Dragulji lady Letmere« in celo ((Macbeth«, ki je trajal dobr* četrt ure. Zadnje poglavje, v katerem je izbran estetski razvoj one do. be, pa avtorica poklanja onim možem, kj so se kot prvi približali kinematografiji, ker jih je opozorila njena možnost izražanja. jn ki se niso menili za prezir in zasmeh, ki so ga bili deležni. Ti možje so se zavedali, da je treba videti, kako bo uspevala kinematografija, kako se bo v njihovih rokah spreminjala, ker so si bili v svesti, da se je pojavilo novo sredstvo za izražanje z lastno tehniko, ki se bo razvijala in jo bodo obogatila nova odkritja BASIL WR1GHT I /n r i i r Včeral ob 19- uri je bil zračni Vil rMr pritisk 766.0, toplota 18.0 (naj- f IV L/YI L. vi-ija med dr.evom 20.8, najniž- ja 14.7), vlaga 68 odst., nebo pokrito 8/10, morje skoraj mirno, vidljivost 20 km, toplota morja 12.8. Z p danes ne predvideva vremenska napoved nobene spremembe. Imeli bomo še naprej lepo vreme in nekaj oblačnosti. STRAN 4 S AS* 23* A POHOGILA 26. APRILA 1951 Pili sp lljSLajiM imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiii !!!!. ii Ilir i ii ■: il 11 iiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Epik IHijjijjjj:: Ul ^ iiilil RADIO Današnje najvažnejše oddaje: Jug. cona Trsta: 18.00 Spomini iz borbe tržaških Slovencev za svoje pravice; 20.30 Simfonični plesi. Slovenija: 15.30 Prenos otvoritve HI-gresa OP, govori tov. Boris Kidrič; 22.30 Aekaj slovenskih narodnih pesmi. Trsit II.: 13.00 Svends_ - norveška rapsodija; 13.30 Lahka glasba. Trst i--20.20 Griegove skladbe; 20,58 Glasbeni variete. Vojaška pomoč ZDA nacionalistični Kitajski Izjave Achesona - Podpiranje Čangkajška naj bi prepričalo ameriško javnost, da ZDA ne iščejo „appeasementa" z LR Kitajsko PARIZ, 25. — Danes se je izvedelo v francoski prestolnici, da Francija sodeluje pri pogajanjih za pripravo osmltka taponske mirovne pogodbe. Zunanji minister je poslal zainteresiranim, poslanikom potrebna navodila. WASHINGTON, 25. — Med današnjo tiskovno konferenco je izjavit ameriški zunanji md-niteter Dean Acheson, da obstaja med ZDA^in Cangkajškovo Kitajsko sporazum, po katerem bedo sedaj ZDA poslale svojo vojaško misiijo na Formozo. Sporazum sta zaključili obe vladi 9. februarja 1951. potem ko je kitajiska nacionalistična vlada odgovorila na ameriško noto od 30. januarja, s katero je vlada ZDA obvestila Cang-kajšfca, da mu misli pošiljati Vojaško pomoč. Dean Achieson je pojasnil medi svojo tiskovno konferenco glavne točke tega sporazuma. Te so; 1. Kitajska nacionalistična vladfei bo uporabila material. ki ga bodo poslale ZDA, za svojo obrambo in notranjo varnost; 2. Nacionalistična vlada zagotavlja, da bodo ostale značilnosti materiala tajne, prav tako ne bo objavila informacij, katere ji bodo dale ZDA; 3. Nacionalistična vlada bo sprejela vojaško misijo ameriške vlade in ji bo olajšala deio. Kitajska nacionalistična vlada se je obvezala, de ne bo prodala tega materiala brez predhadnjega zagotovila ameriške vlade, dla tega materiala ne potrebuje za izvedlfco načrtov vojaške pomoči. , Novinarji so vprašali Achesona, koliko znaša ta pomoč in kakšen material bo prejela vlada na Formozi. Acheson ni hotel dati glede tega nobenega pojasnila, rekoč da so to tajni podatki. Prav tako so ga vprašali, če je vojaška pomoč namenjena samo za obrambo otoka. Acheflon je odgovoril, da je besedilo note dovolj jasno in ne- potrebuje novih pojasnil Acheson je še dejal, da ta sporazum pomeni praktično izvedbo ameriške politike glede Formoze. tako kot jo je najavil v juniju 1950 ameriški predsednik Truman. V Londonu so danes izjavili odgovorni krogi, da je angleška vlada za to. da bi sodelovala Vlada LR Kitajske pri sestavi mirovne pogodbe z. Japonsko. katere načrt je ameriška vlada pred kratkim objavila. V istih krogih izjavljajo, da ni angleška vlada nikoli skušala vplivati na vlado ZDA in zbližati stališči obeh držav glede tega vprašanja. Pravijo, da sc- predstavniki Anglije kljub temu večkrat izrazili ameriškim predstavnikom svoje mnenje. V ameriški prestolnici imajo pred dnevi objavljeno ameriško namero, da pošljejo ameriško vojaško misijo na Formozo po Lovettu, podtajniku za obrambo in današnjo izjavo Achesona, da obstaja med ZDA in Cangkajškovo Kitajsko sporazum o pošiljanju orožja in drugega vojnega materiala za odgovor Angliji, na njeno zahteva. da bi ZDA pričele z drugo politiko db LR Kitajske in jo povabili tudi na razpravljanje o japonski mirovni pogodbi. Prav tako izjavljajo v Wa-shingtonu. da sedanje pošiljanje orožja Cangkajšku pravzaprav pcmeni pritisk na LR Kitajsko zaradi njene politike na Kareji. Pravijo, da' se bo kasneje videlo, če bo ameriško podpiranje Čangkajška ostalo samo omejeno na Formozo, ali pa bodo Cangkajšku dovolili, da prične s svojimi pustolovščinami na celini. Odhod ameriških vojaških strokovnjakov na Formozo, naj /bi pokazal ameriški javnosti, da vlada ne vodi politike « appeosei n e n ta » glede LR Kitajske. Vendar pa so opazovalci v Wasbingtonu prepričani. da bo morala sedla i dati ameriška vlada dokaze o svoji politični elastičnosti im hladni krvi ter preprečiti, da bi ne prišlo do novih zapletijajev iin s tem tudi razširitve korejskega konflikta. Marshall je dobil sicilijanski voziček WASHINGTON, 25. — Danes je upravnik ECA, Paul Foster izročil generalu Marshallu ustanovitelju ERP značilni sicilijanski voziček, ki ga mu je dalo v znak hvaležnosti prebivalstvo tega otoka. Svečanost je bila v veliki dvorani na Pentagonu. Marshall je izrekel prepričanje, po katerem bo za. četa obnova prispevala k. dvi gu Sicilije. Na svečanosti je bil tudi prisoten italijanski poslanik v Washingtonu, Tar-chiani. Kaj bi radi Angleži kaj pa Egipčani LONDON. 25. — Egipčanski poslanec v angleška prestolnici Abdej Fattah Amir paša je da-neg obiskal angleškega zunanjega ministra Morrisona, Menijo da sta se predstavnika obeh držav razgovarjala o sedanjih pogajanjih glede revizije anglo-egipčansike zavezniške pogodbe iz leta 1936. Predstavnik zunanjega ministrstva je potrdil, da to angleški poslanik v Kairu, Sir Ralph Stevenson prejel odgovor egipčanske vlaidle na angleške predloge glede te pogodbe. Kairski tisk trdi danes, da pravi egipčanska vlada v svojem odgovoru, da je angleške ponudbe ne zadovoljujejo in javlja protiipredloge. Niso znani angleški predlogi. Mislijo, da je Anglija v njih zastopala stališče. po katerem bi bila pripravljena umakniti čete iz območja sueškega prekopa zagotovila bi si c«, da jih zopet tja pošlje, če bi prišlo do vojne ali Pa bi bila nevarnest, da do nje pride. Egipt hoče popolno evakuacijo angleških čet s sueškega prekopa, brez kakršnih koli obvez za primer vojne nevarnosti, obenem pa zahteva združitev Sudana pod egipčansko krono- * * * TARANTO, 25. — V Tar ant u so našli danes zvečer veliko bombo pred poslopjem Delavske zbornice. Nastala je precejšnja panika. Pozneje so ugotovili, da je bila bomba iz mavca. «armadni general Douglas Mac Arthur« (nobene številke) in nadomestiti z ((generalni porod, rjik Matthevv Ridgway - 26336». Mac Arthur ni imel telefona v svojem privatnem uradu. Ridgway ga je dal takoj namestiti. Eisenhower nadzoruje italijanske oddelke v Furlaniji VIDEM, 25. — Danes je general Eisenhower nadzoroval italijanske alpinske oddelke brigade «Julia» pri Passo Pramollo, nekaj kilometrov od avstrijske meje. Alpinci so izvedli nekaj vaj, ki so obsegale tud; smučanje in plezanje po skalah, im ki so trajale tričetrt ure. Poleg raznih italijanskih generalov je Vaje opazovalo tudi precejšnje število italijanskih im tujih novinarjev. Po vajah je Eisenhovver kosil iz istega kotla kot alpinci (gotovo so jim za to priliko skuhali kaj boljšega kot običajno), nato pa je dobil v dar alpinski klobuk. Popoldne se je Eisenhower preko Tolmeziza odpeljal v okolico kraja Cavazzo Camico, kjer je bataljon divizije «Mamtova» demonstriral napad! s streljar njem, ob podpori topništva. Jutri bo Eisenhovver nadaljeval inšpekcijo italijanskih oddelkov v Furlaniji Obiskal bo Codiroipo in Pordenone, kjer bo tudi letalska parada. | j .<" mm To je škotski kamen kronanja, ki ga je nekdo ukradel na božic iz ivestminstrske stolnice. Pozneje so ta kamen položili člani škotskega nacionalističnega gibanja na oltar v arbrcatski stolnici. Odnesli so ga zopet pred prestal angleških kraljev; odslej stoji na njem policaj noč in dan. Državni tožilec Shavocross pa je izjavil v spodnji zbornici•, da tatov. ne bodo sodili. Zanimiv argument torej, za katerega se je nekaj dni zanimala svetovna javnost, novinarji pa so imeli hvaležno snov. Napadi Kltaicev na Zahodu in protinapadi sil OZN na srednjem in vzhodnem bojišču Dnevno povelje generala Van Fleeta - Singman Rhee odpustil svojega notranjega ministra, ki je odgovoren za poboje civilnega prebivalstva TOKIO, 25. — Poveljnik 8. armade general Van Fleet je izdal dnevno povelje naslovljeno na «junaške vojake OZN na Koreji*. Povelje pravi med drugim: »General Matthew Ridgway in jaz popolnoma zaupava v naš končni uspeh«. Omenja, da je nasprotnik pričel v nedeljo zvečer z novim napadom in da hoče bitko ne glede na svoje izgube. «V treh dneh ste pokazali svojo nad-moč». Van Fleet zaključuje: «Borite se za ustavitev oboroženega napada. Prišel je trenutek v katerem morajo možje povečati svojo hrabrost«. Danes je še vedno položaj na korejskem bojišču precej nepregleden. Vendar se zdi da je pojenjala moč kitajskega in severnokorejskega napada. Med današnjim dnem so Kitajci in Severnokorejci močno pritiskali vzhodno od reke Imjin. Nek oddelek, sestavljen izključno iz oklepnih vozil, se je združil s silami OZN, ki so zajete vzhodno in jugovzhodno od Korangja, vendar se še ne ve, če so se te čete mogle rešiti iz obroča. Na zahodnem bojišču se je nadaljeval močan pritisk kitajskih in severnokorejskih čet, zaradi česar so se sile OZN tam umikale južno od 38. vzporednika. Na srednjem bojišču pa se zdi, da je moč kitajskega napada popustila. Zavezniške sile so napad, le severovzhodno od Kapionga. j Oddelki so pričeli z napadom tudi jugozahodno od Kaishona. Namen napada je preprečiti kitajski predor obrambnih črt OZN. Na vzhodnem bojišču so sile OZN vzhodno in severovzhodno od Jangžu odbile napade in tam sedaj obvladajo položaj. Tankovski oddelki so danes ob 14.40 popoldne ponovno prišli v mesto Inje, kjer niso našli nasprotnikov. Na vzhodni obali ni prišlo do kakšnih pomembnih dogodkov. Za današnje akcije sil OZN so značilni hitri protinapadi ob podpori tankov. Nek glasnik osme armade je danes izjavil, da so Kitajci in Severnokorejci ustavili svoje čete 6 km severno od Kapionga, kar pomeni 11 km južno od 38. vzporednika. Zanikal je, da bi bila pretrgana cesta med Cunčonom in Seulom. Menijo, da imajo Kitajci zbranih 5 divizij med Hvančonom in Vu-nongom. Današnje poročilo letalskih sil javlja, da so letala obstreljevala nasprotnikove čete. Nad Sinuijem je prišlo znova do letalske Mtke. Pri tem ni bilo zadeto nobeno letalo. Danes je južnokorejska vlada izdala poročilo glede čiščenja gverilcev v Južni Koreji, zaradi česar je odstopil južno-korejski notranji minister. Poročilo pravi, da je prišlo med gverilci in rednimi četami do deseturne bitke pri vasi Ho. chang, 55 km jugozahodno cd Taeguja. Pri tem je bilo 39 srn;;!:;«!;:?; ii; '* "m 1 mi”::*:: KOT OBIČAJNO NA TRENINGIH Z Žrtev Mac Arthurjevega sprevoda NEW YORK, 25. — Po slavnostih v čast Mac Arthurju je sedaj prišlo do pirve žrtve. To je bila oseba, ki sicer ne bi mogla videti Mac Arthurjevega sprevoda, 47-letni slepec Mario Riccobono. Na njegovo glavo je namreč padel težek obte-žilnik za pisma z 18. nadstropja nebotičnika Wollworth. Potem ni več prišel do zavesti. Riccobcno je hotel ravno v nebotičnik ko je bil ranjen. Tam to imel svoje opravke. Dve uradnici sita v solzah izjavili policiji, dia je bij obtežilnik med koriandri, ki so jih hotele vreči na sprevod. Po nesreči pa jima je ušel iz rok. Iz Tokia pa poročajo, da današnje dnevno poročilo glavnega ameriškega stana javlja naslednjo vest: V sedanji izdaji tokijskega telefonskega imenika je treba vnesti naslednja popravka: v koloni ((vrhovni poveljnik« je treba prečrtati FLORENCA, 25. — Zaradi bližnjih mednarodnih nogometnih tekem proti Jugoslaviji in proti Turčiji (reprezentance B) je bil danes na občinskem stadionu v Florenci trening obeh enajstoric. V prvi tekmi so «mladi» premagali enajstorico tretje lige Sieno z rezultatom 4-1 (2:0). V prvem polčasu so mladi pokazali precejšnjo prodornost, čeprav so se nekateri igralci počutili precej nedomače in neugodno. Zlasti sta ugajala s svojo inteligentno igro Vitali in Videmčan Darin, ki so ga v zadnjem trenutku poklicali na trening. Takoj zatem sta pritekli na igrišče moštvi Livorna (liga B) ter reprezentance A, ki je nastopila v tem sestavu: MERLO, SILVESTRI, CERVA-TO, MARI, GIOVANNINI, TO-GNON, AMADEI, GEI, CAP-PELLO, PANDOLFINI, CER-VELLATI. Na vratih Livorna je branil Casari. «Azzurri» so postavili na igrišče nekoliko spremenjeno ekipo od one, ki je nastopila v Lizboni. Boniperti, An-novazzi in Burini so gledali tekmo s tribun, ker so laže poškodovani irj jih trener iz previdnosti ni hotel uporabiti. Prvi polčas se je končal z 1:1. Livorno, ki je trenutno na tretjem mestu druge lige je bil dober nasprotnik, ob katerem bi reprezentanti lahko pokazali svojo vrednost. V tem lepem namenu pa je le delno uspela obramba in half linija. V drugem delu je Casari prč-šel na gol reprezentance, mesto branilca Silvestrija pa je zavzel Giacomazzi; drugi so o- stali na svojem mestu. Vse, kar je bilo videti lepega in koristnega 'v drugih 40 minutah je prišlo s strani Livorna, ki je tudi dal svoj drugi gol, a ga sodnik ni priznal. Zatem se je reprezentanca zbudila, padli so trije goli, ki pa niso zadostovali, da bi zbrisali negativen vtis. sjc * Argentinec And res Gamboa je postavil nov svetovni rekord: vozil ie kolo 119 ur in 55 minut, torej ie pet minut manj kot celih pet dni. Prejšnji rekord je imel prav tako’ nek Argentinec. najsterca, nato pa strelov na gx>l ni videti (sicer pa ne smerno pozabiti, da je danes manjkal Zizinho). V splošnem pa so rimski gledalci lahko gledali tekmo kakršne že dolgo niso gledali. Včasih je motila nekoliko pretemperamentna (da ne rečemo drugega) igra obeh enajstoric. Lazio-S. Paul 0:0 RIM, 25. — Dolgo pričakovana nogometna tekma, kj je bila danes na rimskem stadionu med Laziem in kombinirano ekipo San Paula in Baniguja, ki se je ustavila v Rimu po zmagoviti turneji v Belgiji, Holandski, Nemčiji, Avstriji in Franciji, je zadovoljila vseh 30.000 gledalcev. Čeprav je manjkal najboljši igralec Zizinho, ki ga je nerazpoloženje prisililo, da ostane v civilu, so vendar Brazilci ponovno pofrdili sivoje dobre lastnosti: suvereno obvladanje žoge, veliko hitrost, preciznost igranja z glavo. Posebno močna je obramba, v kateri sta za glavo boljša od tovarišev brazilska repr ezentanta Bauer in Mauro. Nekoliki slabši je napad, ki trpi za ((jugoslovansko« napako: krasno igra do nasprotnikovega šest. ZAGREB, 25. — V Zagrebu se vršijo priprave za prvi letošnji nastop jugoslovanske reprezentance v teniškem tekmovanju za Davisov pokal. Od 4. do 6. maja se bo Jugoslavija srečala z Zahodno Nemčijo, ki jo bodo predstavljali Von j Oramm, Erich Buchholtz, Rolf ' Goepfert in Hans Hermann. V tekmah posameznikov bosta nastopila Von Cramm in Buchholtz, postava za double pa bo objavljena kasneje. Nemški igralci bodo prišli v Zagreb 29. aprila. Katera j Ima pravico nastopiti na otimpladl Vzhodna ali Zahodna Nemčija? gverilcev ubitih in 68 ranjenih. Pozneje so se vojaki in policija znesli nad prebivalci vasi in jih 200 pobili. Ostalih 600 so zaprli v vaško šolo. Nato so izpustili otroke izpod 14 let, može čez 60 in žene. Nekaj dni kasneje pa je vojaško sodišče vse druge obsodilo na smrt. Ustrelili so vsega skupaj še 187 oseb. Kakor poročajo iz Taeguja je včeraj Singman Rhee poklical k sebi notranjega ministra Cho-jung Oka in zahteval, naj poda ostavko. Ta minister je tudi kriv za lanske poboje civilne1-ga prebivalstva v okolici Seula. Komisija OZN za združitev in obnovitev Koreje ga je takrat zaradi tega zaslišala. Sedaj bo prevzel posle notranjega ministra minister za obrambo Sung Mo Shi. Nove žrtve pri nesreči v Jokohami TOKIO, 25. — Po včerajšnji železniški nesreči v Johohami je bilo veliko število oseb ranjenih in ubitih. Razvaline so šele danes podrobno preiskali in so ugotovili, da so pri tem našle smrt 104 osebe. 82 trupel so identificirali. Med žrtvami je tudi neka ženska in nekaj ameriških vojakov. Danes ponoči pa je prišlo do velikanskega požara v letovišču Atcum na severni obali Japonske v provinci Jamagata. Od 427 hiš jih je ostalo samo 77. Brez strehe je sedaj 2000 oseb. Zrtev ni bilo. BERLIN, 25. — List ((Taegli-che Rundschau« komentira danes ustanovitev olimpijskega odbora Vzhodne Nemčije in pravi, da je to korak k zbliža-nju Nemčije. Olimpijski komite, ki so ga sestavili prejšnjo nedeljoboskušal skleniti sporazum z istim forumom Zahodne Nemčije, da ki poslali na olim-piado v Helsinki tekmovalce iz obeh con. Časopis dalje .izraža upanje, da bi se mogel kmalu sestaviti olimpijski komite, ki bi predstavljal ves narod. V zahodnih krogih so mnenja, da bodo vzhodnjaki zelo težko sprejeti v mednarodni olimpijski komite, ker je v pravilniku določeno, da je lahko član tega samo po en odbor za vsako deželo. O. K. zahodne Nemčije bo izdal oficialno poročilo o možnosti sodelovanja med obe>-ma skupinama * * * V soboto 28. t. m. bo v genovskem bazenu Lido d’Albaro velika mednarodna plavalna j prireditev, na kateri bodo na-1 stopili plavači sedmih držav, med njimi tudi Jugoslovani. Kolera in koze v Kalkuti KALKUTA. 25. — V Kalkuti divja dvojna epidemija in sicer kolera in črne koze. V prejšnjih dveh tednih je umrlo 392 oseb za črnimi kozami, 141 pa za kolero. V obeh tednih so zabeležili 430 primerov črnih koz in 413 kolere. V prejšnjem letu je divjala epidemija kolere 8 mesecev. Za njo- je Umrlo 400 ' oseb KINO V TUŠI* Rossetti. 16.30: ((Zlata kletka«, Simmons, D. Farrar. ^ Excelsicr. 16.30: «Tri mladenk modrini«. j„uniien Nazicnaie. 16.00: «Je dW™ vstop?«. C. Webb. J. a, Arccbaleno. 15.30; «Fortuna s Ferice.”'16.00: «Neprijemljiva r** ča trobentica«. , ,M„aved-Filodram matico. 14.30: «Nt* na ljubezen«. ,Veie« Alabarda. 16.00: ((Si-ngoala« ( je moja ljubezen). ' -,,.3,, Armonia. 15.30: ((Kapitan J. Pavne, G. Russell. Garibaldi. 15.30: ((Viharno neW. T. Hovvardi. . „,_Hia». Ideale. 14.00: «Cesar iz KaprU^, Impero. 15.30: ((Steza ob sa nem boru«, S. Siidney- j, Italia. 14.30: ((Kruti ljubi**"' Lamoor, Don Ameohe. ^ Kino ob morju. 16.00: ((Kr« lje». A. Checchi, V. ®°Lvesiai| Savcna. 15.00: «Uporna nevo V. Johnson, J. AUys°n-Viale. 14.30: aHesperijevo d-lomstvo«, V. Parker, P. .^ojj Vittorio- Veneto. 15.30: «Joy hčerka«. . Azznrro. 16.00: ((Kotanja avnn* Bogart. G. Page. R gjrt Belvedere, 16.15: «Begun», rison. „ sinoči*' Marconi. 15.30: ((Gospa o P“ Massimo. 16.00: ((Velika lju«ez' B. Davis. Novo Cine 16.00: «Kai ravan* mormoncev«, J. Ford. vrastvo Cdeon. 16.00: ((Rosana, sm in ljubezen«. . kr>0 Radio. 15.30: ((Jolanda m sambe«, F. Astaire dra«1*' Vittoria. 14.30: «Usodna » J. Poli, A. De FrancnJ- ^ Venezia. «King-Kong», u' P. Wray. v Verdi. 17.00: ((Dolina velik C. Trevor. ** Vittoria. 17.00: «A1 J°lson Parks- ^ ne Centrale. 17.00: ((Ljubezen ^viil re čakati«, D. Morgan (iim). . ,en P« Moderno. 17.00: ((Ljubezen ničlo«, S. Hen-ie. . „ ,,, M*1 Eden. 17.00: «Adam m p'’2’’ . cario. RADIO J CeOSLOVA*S®. CONE T K !š J Četrtek 26. aprila 1» • 7.00, JAHANJE Jugoslovani v Rimu BEOGRAD, 25. — Sinoči je odpotovala v Italijo jugoslovanska konjeniška ekipa, ki bo sodelovala od 28. aprila do 7. maja na velikem mednarodnem tekmovanju v Rimu. Moštvo sestavljajo jahači: pod polkovnik jugoslovanske armade Momčilo Djerasimovič, kapetani: Djordje Jovanovič, Djordje Petrovič, Radosav Panič, poročnika: Dušan Karan in Vilim Stajnko. Jugoslovani bodo nastopili letos na vseh dirkah, ki so v programu. Na lanskoletnem tekmovanju je poročnik Karan na konju Kondorju zasedel drugo mesto v tekmovanju za ((Pokal narodov«. Vodja odprave podpolkovnik Djerasimovič je pred odhodom izjavil, da je letos ju goslovanska ekipa bolje pripravljena od lanskega leta in da se je tudi s konji treniralo dalj časa. Ob sredah ceste ne prenesejo... AMSTERDAM. 25. - Holandski tisk Obvešča, da je rotterdamska policija naprosila nogometno federacijo, da bi prenesla nogometno tekmo proti Norveški. Razlog je tale: policija namreč predvideva, da bo za to priliko prišlo v Rotterdam okoli 10.000 avtomobilov in pripominja, da ceste, ki vodijo k stadionu, v sredah zvečer niso sposobne prenesti takega prometa. Federacija je nato predlagala, da bi odigrali tekmo v soboto ali nedeljo, vendar se pa Norvežani s tem datumom ne strinjajo. Wimmer zopet zmagal ZAGREB, 25. — Sinoči je Avstrijec Wimmer ponovno potrdil svoje velike kvalitete z zmago na mednarodnem kolesarskem kriteriju, na katerem je_ tekmovalo po zagrebških ulicah 26 dirkačev Avstrije, Italije, Trsta in Jugoslavije. Drugj je bij domačin Bat. Kot je znano jč Wimmer zmagal na podobnem tekmovanju tudi 22. t , m. Poleg tega kriterija so priredili vččraj v Zagrebu tudi poseben sprint, na katerem je zmagal specialist te discipline Jugoslovan Poredaki. V dirki B je gledalo 15.000 gledalcev. Sirija hoče zase huleško demilitarizirano področje LAKE SUCCESS, 25. — Sirijski delegat pri OZN Faris el Khury je imel govor po radiu v katerem je izjavil, da bo Sirija zahtevala pri razpravah pred Varnostnim svetom, glede spora z Izraelom, da dobi pod svojo nadzorstvo ozemlje Huleh na sirijsko-izraelski meji, ki tvori sedaj del demilitariziranega področja. Dejal je, da je bilo prav to demilitarizirano področje postavljeno zato, ker so smatrali za potrebno, da ločijo obe vojski in s tem preprečijo spopade med njima. Velika letalska nesreča KEY WEST, 25. — Potniško letalo družbe «Panamerican Air-ways», ki vozi na progi Miami -Havana in letalo mornarice sta se danes zaleteli nad Key Westom in se zrušili v morje. Na potniškem letalu «Skymaster» j,e bilo 43 potnikov. Do večera so potegnili iz morja 16 žrtev nesreče. Poročila v slovenščini ^ co 13.00. 19.30, 23.10; v hrV.sfT iJ.** 18.45, v italijanščini ob ’ 19.15, 23.00. _ d0 IJJ 6.30: Jutranja glast>3.,rtizan^v 12.00: Narodne in Pfl« 12.35: Glasbena medtfjfcvriitf* Operne arije. 14.00:.I*f Alj* trio. 14.30: Pregled tiska slov.) 15.00: Prenos iz “j, (J$7 17.30: Politične aktualno®".. 17.40: Narodne pesmi- '.iLefldj mini iz borbe tržaških f‘,t. i -18.15: Debussy: Kvartet« ,9.5 c-moiu. 19.00: Glasba po željah. 20.1v..A('plJj o jeziku. 20.30: SimfonALftoVL 21.00: Obzorja. 21.15: Bf ij3 Eroica. 21.30: Komern»r, jJJJ* spomin Gramsdja glf« Rapsodije. 22.25: P1^?. rioč v 23.15: Melodije za lato° 23.30. SL«VE*I,i Poročila ob 5.15, £■00' 15.00, 19.30, 22.00, 23.55- ^ K 500:_ Jutranja oddaja ^ jO.e U- .» V' Se vedno zaprta proga Chiasso Zuerich AIROLO, 25. — Včerajšnji plaz. ki se je usul s Sv. Got-tharda na progo Chias9o-Zue-rlch, je skoraj zasul brzovlak. Danes je še vedno oviral pio rmt na tej važni mednarodni progi. Proga je prekinjena v dolžini 30 m. Potnike prevažajo med obmejnima postajama z avtobusi. Proga bo v kratkem odlprta. II.00: Otvoritev razstave ^ v-letnici OF. 12.00: NarbOfl^juaAj tizaneke pesmi. 12-4Ji,,0 v glasba. 13.00: PartizansG ^ krajini. 13.20: Slovenj [h stralna glasba. 14.00: KhLjttJv 14.30: Kulturni pregled• fib- -morni zbor. 15.15: ZdeI! oti'dr‘L Pomlad. 15.30: Prento^fraA III. ko-ngresa OF. 1 L.'od pi Jussi Bjoerling. l9, iade1'1'. V glasba. 20.00: Prenos 10. obletnici OF. 22-30-,. V-venskih narodnih Zabavna glasba. Tit ST U. i4.0°' Poročila ob 7.15, l2, ,j0, 19.45. 23.15. , oh. do, " 7.30: Jutranja 11.30: Za vsakega Novi svet. 12.10: El»»t- ist|, Pja. Kokaina. 12.24: Razni swfapsO" * Sveacteen: Norveška ^a «,5: 13.10: Narodne. 13-30: u lfy. ba. 17.3C: Plesna 9la ,8.45D Glasbeno predavanje. er#i0*ps-ška glasba. 19.00: SloVp Slovence. 19.20: pST30.SLd> 20.00: Operetna glasba;ka gP-« no v svet. 20.45: L»h f) 21.00: Radijski oder P? -jošt' melodije. 23.00: Nočne e 24.00. _ ^1 T BS T Poročila ob 7^30, C 13-00. in 23.10. jutranJ3 $!$ 7.45 do 8.30: Ju““'2ne 12.20: Ritmi. lS#L^f.50:_ff(|{£ 14.10: Jazz pkt U. E BAN »BADAČ I »11» I I. I NT It I It A I, »B. B O B E B T HLAVATV unininiinnn 111111111............................................................................................. imuni........ cJezesmarija«, je zavpil Baloma in tiho sedel v kot. Tako se je v tem vagonu končala debata o Italiji-* * * * V štabnem vagonu bi bil razgovor o posegu Italije v vojno gotovo zelo dolgočasen, da ni bilo tam že slavnega vojaškega teoretika, kadeta Bieglerja. ko bi ga ne bil nekako zastopal poročnik Dub od tretje stotnije. Poročnik Dub je bil v civilu profesor češčine in je že tam poudarjal-svojo lojalnost, če je le mogel. Pri pismenih nalogah je dajal svojim učencem teme iz zgodovine Habsburžanov, n. or. «Cesar Franc Jožef I., podpornik znanosti in umetnosti«; ta naloga je prinesla nekemu sedmošolcu izključitev iz vseh srednjih Sol, ker je zapisal, da je bilo najlepše delo tega vladarja zgraditev mosta cesarja Franca Jožefa I. v Pragi. Vedno je gledal na to, da bi vsi-njegovi dijaki ob cesarskih godovih in drugih cesarskih slavnostih navdušeno prepevali avstrijsko himno. V družbi je bil nepriljubljen, ker so vsi vedeli, da je tudi denunciant med svojimi tovariši. V mestu, kjer je poučeval, je bil eden izmed članov trolista največjih bedakov in oslov, ki je obstajal iz njega, okrajnega glavarja in gimnazijskega ravnatelja. V tem ozkem krožku se je naučil politizirati v okviru avstro-ogTske monarhije- Tudi zdaj je začel modrovati z glasom okostenelega profesorja: «Pravzaprav me ni vstop Italije v vojno prav nič presenetil. To sem pričakoval že pred tremi meseci. Gotovo je. da se je Italija zelo prevzela v zadnjem času zaradi zmage nad Turčijo glede Tripolisa. Razeh tega se preveč zanaša na svoje ladjevje ter na razpoloženje prebivalstva v naših primorskih deželah in na južnem Tirolskem. Se pred vojno sem govoril o tem z našim lUHiinHitiiiiiiiiliiHii.liuimiiiiiiiiiiiiuuiHniiiiuuiiniiiiiiiiiiniiiinniiiiiiniiHiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiunnininiimiinuiuiimininmiMiiiiininiimnniHMiiuiuiunimnnimniiiuimiin 11 hiihumhNUJUli-č- ^ Toda hišnik je v spodnjih hlačah skočil s postelje, zgrabil gospoda za vrat in ga treščil v omaro. Potem je vzel bikovko in ga kar v spodnjih hlačah podil po ulici. Na Havličkovi cesti je gospod skočil na tramvaj, hišnika pa je prijel stražnik; in ker je bil hišnik v spodnjih hlačah in mu je vse lezlo ven. so ga zaradi takega pohujšanja odpeljali z vozom na policijo; Se z voza je kričal kakor tur: ,Vi suroveži, jaz vam bom že pokazal, kaj se pravi analizirati meni seč!’ Sedel je šest mesecev zaradi javnega nasilja in zaradi žaljenja straže; po razglasitvi sodbe je razžalil Se vladarsko hišo, tako da menda Se danes sedi. Zato pravim, da jo odnese nedolžen človek, če se hočete komu maščevati.* Baloun je medtem nekaj premišljeval, slednjič pa je boječe vprašal Vanjka: »Prosim, gospod narednik, vi torej mislite, da bomo zaradi vojne z Italijo dobivali manjšo menažo?* «To je Jasno ko beli dan«, je odgovoril Vanjek. okrajnim glavarjem, da naša vlada ne sme podcenjevati iredentističnega gibanja- na jugu. Dobro se spominjam, da sem nekako pred dvema letoma izjavil v razgovoru z gospodom okrajnim glavarjem, da čaka Italija — to je bilo za balkanske vojne pri aferi našega konzula Prochaske — na najbližjo priložnost, da bi nas zahrbtno napadla.« «In zdaj imamo to!« je zavpil s takim glasom, kakor da se z njim vsi pričkajo, čeprav so* si vsi navzoči aktivni častniki pri njegovih besedah mislili, naj se gre tale oivilist-čvekač solit. «Res je«, je nadaljeval že bolj mirno, «da se je večinoma tudi pri šolskih nalogah pozabljalo na naše bivše razmerje z Italijo, na tiste velike dni slavnih zmagovitih armad. Jaz pa sem vedno storil svojo dolžnost in sem dal še pred koncem šolskega leta tako rekoč na samem začetku vojne, svojim dijakom nalogo: «Un$ere Helden in Italien von Vicenza bis zur Custozza oder ...»* In bedaček poročnik Dub je svečano dodal: «-..Blut und Leben fiir Habsburg! Fur ein Oesterreich, ganz, einig, gross!...»** Premolknil je in čakal, da bodo tudi v štabnem vagonu govorili o nanovo nastalem položaju in da jim bo on še enkrat dokazal, da je vedel že pred petimi leti, kako se bo Italija izkazala svoji zaveznici. Toda razočaral se je, kajti stotnik Sagner, ki mu je prinesel ordonanc Matušlč večerno izdajo «Pester Lloyda». je rekel, zroč na časnik: «Torej, vidite, tfsta • Naši junaki v Italiji od Vicenze do Oustozze ali :.. ”* ...Kri in življenje za Habsburg- Za Avstrijo, celotno, edino,veliko! Weinerjeva, ki smo jo videli nastopati v Brucku kot sinoči tukaj igrala v Malem gledališču.« S tem se je končala v štabnem vagonu debata 0 * u Pot Nato so izpraznili vse vagone in jih dezinficirah- * t spet vojake nagnali v vagone, ker je prišel vlak general. Stoj6 zadaj za fronto, je rekel Svejk računs* redniku Vanjku: «To je revšč!« In stari general se je sprehajal pred fronto, v sp « stotnika Sagnerja, ter se ustavil pred mladim vojak nekako navdušil vse moštvo, in ga vprašal, od kod > ^[S je star in ali ima uro. Vojak je sicer uro imel, ker po jjifi. da bo dobil od starega gospoda še eno, je odgovoril, a K3*, nakar je staro revto-general s tako bedastim nasuto d0bf Je to delal cesar Franc Jožef, reklo: «To je dobro. t,a, nato pa počastil z ogovorom zraven stoječega korpo rega je vprašal, je 11 njegova žena zdrava. ^ uis i «Pokorno javljam«, je skoraj zarjovel korporah nasrnel1 oženjen«, nakar je general s svojim blagohotni«1 * zopet rekel: «To je dobro, to je dobro.« ototnik® t0p Potem je general v starčevski otročjosti Pros .-i1rl v dv°s nerja, naj mu pokaže, kako se vojaki sami postav J drUgi-»-j, in že se je slišalo: »Prvi - drugi, prvi - drugi, pr* dve To je imel starček zelo rad. Doma je imel c ^ d ki ju je postavljal predse in sta mu morala šteti: * prvi - drugi...» -«)» Takih generalov je imela Avstrija nič koliko-_ sprel» Po srečno opravljenem pregledu se je mo« »j po postaji in prejemalo od občinstva cigar0^‘aijc«*fln^ UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CH1, št. 6, III. nad. — Telefon Stev. 93-SOS In 94-631. — Roštnl predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA R. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno-upravnt 100, osmrtntee 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolnca ra vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 • Koper. Ul. Battlsti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: meseCna 260. četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30, Poštni tekoči račun za STO-ZVU' Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11,3374. —■ Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ’ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P’