Ravno polje Glasilo občine Kidričevo, letnik XIV, 5. številka, DECEMBER 2012 www. kid r icevo. s i www.facebook.com/kidriccvo www.vimeo.com/kidricevo t**— ;<1f ■¿TV nVTOUČflRSTVO % tel ŽITNIK ^ LIČARSKA KLEPARSKA DELA MENJAVA AVTOMOBILSKIH STEKEL, OGLEDAL, ŽAROMETOV Starošince 37a, 2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 789 01 10, 041 368 505 www.avtolicarsfvo-zitnik.si GENERALI /m*rmo financira En-rctska unija V idejo o ureditvi centra Cirkovce, ki izhaja že iz leta 2005, smo v zadnjem letu in pol vložili največ energije. Sprva se nam je pojavljal problem lastništva ob stavbi Mercatorja in ostalih solastnikov zaradi neizdelane etažne lastnine iz leta 1997. Za vse ostale parcele so bila pravna razmerja urejena, kupoprodajne pogodbe, izjave, služnosti itd. Ko smo to problematiko raziskali, smo ugotovili, da po treh mesecih pogajanj z Mercatorjem zadeve ne bomo rešili, zato smo se odločili, da za potrebe prijave na javni razpis projekt razdelimo v dve fazi. Druga faza bi potem bila izvzeta iz prijave, saj zaradi nerazdela-ne etažne lastnine ne bi dobili gradbenega dovoljenja, ki je bil tudi eden od pogojev na javnem razpisu. Projekt razdelimo na dve fazi in istočasno opozarjamo ministrstvo, da spremeni Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, na podlagi katerega pripravlja javni razpis in v katerem zahtevajo stavbno pravico. Borili smo se za to, da v primeru, ko vlagatelj ni lastnik oziroma edini lastnik predmeta podpore, mora ob vlogi na javni razpis predložiti overjeno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici. V primeru, ko gre za skupno zemljišče v etažni lastnini, je dovolj, če predloži overjeno soglasje ali izjavo solastnika, in ni potrebna sklenitev pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. Na koncu smo le uspeli. A na javnem razpisu žal nismo prejeli dovolj točk, zato smo poiskali drug vir financiranja. Projekt je imel pravnomočno gradbeno dovoljenje, vsa soglasja, zagotovljeno dodatno financiranje po 21. členu, zato smo izvedli zbiranje ponudb za izgradnjo centra Cirkovc in 27. 9. 2012 z izvajalcem podpisali pogodbo za izgradnjo krožišča, dne 13. 10. 2012 pogodbo za rušenje stavbe (stavba je bila zrušena v obdobju enega meseca po podpisu pogodbe za izvedbo rušenja). Rok za izgradnjo krožišča je 31. 8. 2013, izvajalec naj bi z deli pričel predvidoma v januarju in februarju 2013. Malo nam je odleglo - po vseh teh zapletih, iskanju rešitev, različnih kombinacij, prilagajanju javnim razpisom, pritiskov javnosti tudi pri Darji Jaušovec, solastnici Vi nepremičnini. Zaradi pomote je sodišče dne 28. 7. 2010 izdalo sklep o popravi pomotnega vpisa, s katerim je pri deležu prodajalke Darje Jaušovec ponovno vpisalo izbrisane prepovedi odtujitve in obremenitve, zaznambe izvršbe in hipoteke. Popravni sklep je pravnomočen, saj sta bila ugovor in nato pritožba zoper sklep takratnemu vodstvu občine zavrnjena in tako so se takrat na občini odločili, da vložijo tožbo za razveljavitev pogodbe in vračilo kupnine zoper Darjo Jaušovec in tožba je še danes v teku. Danes se Obči na Kidričevo zaradi vseh zapletov iz preteklosti ne more vknjižiti na drugo polovico zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo krožišča. Trenutno smo v fazi analiziranja pravnih mnenj, ki vsa nakazujejo, da bo potrebno omenjeno parcelo še enkrat odkupiti. Glede na vse naštete nepravilnosti se proučujejo možnosti ukrepanja proti tedanjim akterjem. Pravno mnenje obravnava možnost nadaljevanja gradnje in morebitne posledice za občino in župana. - čeprav se nezadovoljstva, ko v drugo spet nismo uspeli na javnem razpisu, ne moremo otresti. Vendar pa zapletom v zadevi Cirkovc ni konca. Občina Kidričevo je za potrebe izvedbe krožišča na javni dražbi že v letu 2009 kupila Vi nepremičnine pare. št. 29/0 k.o. Cirkovce v lasti Borisa Jaušovca; 23.12. 2009 pa so še takrat sklenili kupoprodajno pogodbo št. 478-17/2009 z Darjo Jaušovec, s katero so takrat kupili drugo polovico na nepremičnini pare. št. 29/0 k.o. Cirkovce v lasti Darje Jaušovec. Zemljiškoknjižno sodišče je dne 5.1. 2010 izdalo sklep opr. št. dn. 7487/2009, s katerim je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. In 23/2001 z dne 24. 9. 2009, pri Vi nepremičnine, last Boris Jaušovca, odredilo vknjižbo lastninske pravice v korist Občine Kidričevo, do Vi in na Vi nepremičnine izbris vseh zastavnih pravic in zaznamb sklepov o izvršbi. Sklep z dne 5.1. 2010 je zemljiškoknjižno sodišče izvedlo dne 7. 1. 2010 in pri tem pomotoma izbrisalo zastavne pravice, zaznambe izvršbe in prepovedi odtujitve nepremičnine na celotni nepremičnini Sekundarna kanalizacija Apače-Dragonja vas v vrednosti 1.225.000 EUR Operacijo delno financira Evropska unija - Evropski sklad za regionalni razvoj. Dela na izgradnji sekundarne kanalizacije Kidričevo-sistem Apače so bila končana 20. 8. 2012. Izvedeni so vsi kanali v naseljih Apače, Lovrenc na Dr. polju, Župečja vas, Pleterje, Mihovce in Dragonja vas. Konec meseca septembra 2012 je predviden tehnični pregled kanalizacijskega omrežja. Vrednost investicije je 1.225.000 EUR. Investicijo je v višini 887.417,44 EUR sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Rekonstrukcija ceste Mihovce-Pleterje v vrednosti 355.346,80 EUR Občina Kidričevo je financirala rekonstrukcijo ceste v Pleterjah (od Medola) do konca Mihove (do križišča proti Cirk- ovcam) v dolžini okrog 1600 m. Udarne m jame, mrežaste razpoke, porušitev robov ^ vozišča, neravnine ali posedanje vozišča ^ kot posledica neurejenosti spodnjega Z ustroja, neurejeno odvodnjavanje, slaba utrjenost bankin in brežin so direktno ogrožale prometno varnost. Investicija v vrednosti 355.346,80 EUR je bila financirana iz proračuna občine za leto 2012 ter s strani države v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin. P» : Slovenska ljudska stranka N.Si Nova Slovenija Krščanska liudska stranka Ne želimo vam opisovati, kaj se dogaja v Sloveniji. Nič kaj prijetne stvari. Splet zadev ima kar veliko ozadje in iz nerazumnih razlogov nekaterim »liderjem« ni mogoče popeljati voza, ki je globoko obtičal tako rekoč v breznu na polja stabilnosti in normalnega življenja. Na lokalnem področju pa se naši svetniki trudijo, da se dogajanja v naložbe in druge investicije opravljajo skladno z razvojnim planom in zajemajo pretežni del občine. V 00 se aktivnosti vršijo kot po tekočem traku. V minulih dneh smo obiskali osrednji del Slovenije, predvsem celjsko območje, videli mnoge naravne in znanstvene zanimivosti, občudovanja vredne. Aktivnost pokazali ob katastrofalnih poplavah, obeležili s kulturnim programom dvajset let od postavitve spomenika MRTVIM V SPOMIN - ŽIVIM V OPOMIN v Kidričevem in mnoge druge aktivnosti, ki so se odvijale in dogajale v našem lokalnem in širšem območju. V pričakovanju božičnega časa in ob prihodu novega leta pa vam, spoštovani občanke in občani, želimo srečo, zdravja, predvsem miru, strpnosti in osebnega zadovoljstva v upanju na boljše, so želje občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Kidričevo. Mihael Žitnik Spoštovani občanke in občani! Prihajajo praznični dnevi, dnevi, ko si vzamemo čas za svoje najdražje, dnevi, ki nas povezujejo ter dnevi, ko se še bolj zavemo, da so prijateljstvo, družina, zdravje in medsebojna podpora, vrednote, ki so vredne veliko več od materialnih stvari. Res je, da so za nami težki časi, za marsikoga, obdobje, polno odrekanj in finančne nestabilnosti, vendar se moramo zavedati, da skupaj zmoremo veliko več. Zavedajmo se, da so v državi potrebne spremembe in novi ljudje, ki bodo delali SKUPAJ v dobro vseh. V imenu stranke bi se radi zahvalili za visoko podporo v predsedniških volitvah. Ljudje vedno bolj razumemo, da je v najtežjih časih pomembno povezovanje, povezovanje, ki nas bo utrdilo, nas naredilo močnejše. Če hočemo premagati težave, moramo uteho iskati v prijateljstvu, zbliževanju in medsebojni pomoči. Narod zmore, če je enoten, biti večji od še tako velikih problemov. To so vrednote, ki jih zagovarja tudi predsedniški kandidat, stranke SD, Borut Pahor. Ob zmagi v prvem krogu je povedal: » Ne gre za to, da seštevamo podpore zgolj zato, da bi jih bilo dovolj za mojo zmago na volitvah. Gre za širino podpore in njeno važnost za skupno vizijo. To je njeno bistvo, ki je že v prvem krogu volitev naletelo na razumevanje in podporo. Po isti poti gremo naprej.« Občinski odbor SD Kidričevo Vam tako ob prihajajočih praznikih žeti čim več lepih in pozitivnih dni. Preživite jih v krogu vaših najbfižjih. Spoštovane občanke, spoštovani občani! V N.Si smo združeni vsi, ki delujemo v duhu krščanske demokracije, ki temelji na spoštovanju najvišjih demokratičnih vrednot, predvsem pa na poštenju in pravičnosti, kar pa v tem trenutku našim politikom na državni in lokalni ravni zelo primanjkuje. Prihajajoči prazniki, ki simbolizirajo predvsem mir in srečo, bi lahko bili prava priložnost za vse nepoštene in skorumpirane oblastnike, da se zamislijo nad svojim početjem, se umaknejo in dajo možnost poštenim, pravičnim in bolj sposobnim, ki bodo zmogli zagotoviti vsem državljanom in občanom človeka vredno življenje. NAJ VAM PRIHAJAJOČI PRAZNIKI PRINESEJO ČIM VEČ MIRU IN ZADOVOLJSTVA V KROGU SVOJIH NAJDRAŽJIH. NOVO LETO 2013 PA NAJ VAM BO ČIMBOLJ ZDRAVO, SREČNO IN ZADOVOLJNO ! Vam v imenu 00 N.Si želi predsednik Jože Medved. V dneMo se poslavljamo od starega 11? s pričakovanju« zremo v novega,st (udi mi pndružv^odobrimieljm A^aU želimo Vam vesele praznično dni, v letu 2013,pa obilo zdravja,sreče, 'f C^A zadovoljstva in miru. v) V KRAJEVNI ODBOR ^^ZT «O > O STR NIŠČE > Toplo ognjišče in smeh v očeh, iskreno želimo vam prazničnih dneh, da srečnih dogodkov nešteto v obilju nasulo bi novo vam Obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2013 vam želi 00 SDS Kidričevo. Vaš KO Kidričevo, Včasih čas prehitro beitiKJ včasih se zdi, kot da spi. Vsakdo mu da svoj obraz, ki v sebi skriva zmago in poraz. Naj bo leto 2013 naš skupni čas optimizma ' in iskrenih prijateljev. Otvoritev ceste Mihovce-Pleterje V nedeljo, 21. oktobra, je veselje krajanov Mihove in Pleterij ob odprtju prenovljene in razširjene asfaltne ceste okronalo tudi sončno vreme. Da gre za pomemben dogodek krajanov teh vasi, je dokazalo izjemno veliko število domačinov in gostov, ki smo se zbrali ob odprtju ceste pred podjetjem Medol. Ob uvodnem pozdravu je svetnik občine Kidričevo Franc Planinšek pozdravil domačine, svetnike, župana, gospoda duhovnika iz cirkovške in lovrenške fare ter predstavnike izvajalcev del: Cestnega podjetja Ptuj, Komunalnega podjetja, Elektra Ptuj in Elektroinštalacije Franc Kaiser, tako da nas je bilo vseh skupaj prisotnih ca. 250. Kot predsednik krajevnega odbora Mihovce-Dragonja vas sem ob odprtju najprej lepo pozdravil vaščanke in vaščane Mihove in Pleterij. Dobrodošlico sem izrekel g. županu Antonu Leskovarju, dir. občinske uprave Damjanu Napastu, podžupanu, občinskim svetnikom, gospodoma duhovnikoma ter ostalim gostom. Ob izgradnji kanalizacije se je cesta v obeh vaseh zelo uničila. Življenje ob njej je postalo neznosno, saj je bilo vedno več udarnih jam, predvsem od prečnih prekopov. Prihajalo je do velikega ropota in tresljajev. Izjemno smo veseli, da nam je uspelo prepričati župana in občinski svet, da smo rekonstrukcije te ceste zelo potrebni. Ker pa je promet vedno gostejši, stroji pa vedno večji, smo se dogovorili za širitev ceste in gradnjo pločnika, saj je varnost udeležencev prometa na prvem mestu. Med vaščani je bilo nekaj prerekanja glede same izvedbe pločnika, med izvennivojskim oziroma nivo-jskim. Zaradi samega zgleda in ekonomičnosti smo se odločili za nivojski pločnik. Rekonstrukcija obsega razširitev ceste s 5,0 m na 6,20 m v dolžini 1.600 m. Pri tem je bil delno zamenjan zgornji ustroj ceste, izgradnja odvodnjavanja, dvig vodovodnih in kanalizacijskih jaškov, položitev izravnalnega nosilnega sloja asfalta in zaključni sloj asfalta v površini 10.600 m2. Vrednost teh del je 355.346,80 EUR z D D V. Ob tem je obnovljena tudi javna razsvetljava in so položene cevi za nizkonapetostno električno omrežje v vrednosti ca. 40.000,00 EUR. Investicija se je sofinancirala v višini 138.956,00 EUR z dopolnilnimi sredstvi občinam na podlagi 21. člena ZFO. S to investicijo smo vaščani pridobili na kvaliteti življenja in varnosti v prometu. Ob pogledu na obnovljeno cesto smo vaščani Mihove in Pleterij zelo ponosni. Ob pomembni pridobitvi je vaščanom in izvajalcem del čestital tudi župan Anton Leskovar in poudaril, da je pomembno, da so na 1600 m dolgem odseku sočasno z modernizacijo položili tudi vse druge komunikacijske in električne vode ter javno razsvetljavo, tako da več let ne bo potreben poseg v to cesto. Novo pridobitev sta blagoslovila duhovnika Karel Pavlic in Janko Strašek, s svečanim prerezom traku pa so jo odprli predsednik krajevnega odbora Anton Sagadin, župan Anton Leskovar in svetnik Franc Planinšek. Dogodek so s kulturnim programom popestrili harmonikarji Sandi Žumer in Denis Gajšt iz Pleterij ter Urban Erker iz Dragonje vasi, zapeli so Fantje treh vasi, na novem asfaltu pa so zaplesali veterani folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc. Program je povezovala Špela Drevenšek iz Mihove. Nato so se župan in gostje s konjsko vprego odpeljali proti Mihovcam. V zahvalo smo vaščani obeh vasi pripravili odprtje in pogostitev. Vsem, ki so se udeležili slovesnega odprtja, so postregli prijazni domačini takoj po svečanem odprtju, nekoliko obilneje pa nato še v domu krajanov v Mihovcah. V imenu vaščanov in svojem imenu se zahvaljujem županu, občinski upravi, občinskemu svetu in odboru za infrastrukturo za investicijo za naš kraj. Zahvala gre tudi vsem nastopajočim in vsem izvajalcem del. V imenu krajevnega odbora in v lastnem imenu pa gre zahvala vaščankam in vaščanom za prispevke in pomoč za pogostitev. Vsem uporabnikom ceste pa želim varno uporabo in čim manj nesreč. Ob bližajočih praznikih vam vsem želim vesel božič, v letu 2013 pa obilo zdravja, sreče in uspehov. ANTON SAGADIN, predsednik KO Mihovce-Dragonja vas KO Starošince Leto se zaključuje, čas, ko se ugotavlja, kaj smo naredili, ustvarili, in tako ugotavljamo uspešnost ali neuspešnost svojega dela. V krajevnem odboru KO smo pričakovali, da bodo nekatere manjše naložbe, ki so planirane v tem letu, dobile svojo realizacijo, pa vendar ni bilo tako. Odgovora na to nimamo in si ga tudi ne znamo obrazložiti. Razlaga tiči - kje? Vemo, da se nobena naložba ne more izvajati v naselju Starošince, ker čakamo na izgradnjo kanalizacije, saj omenjena naložba potegne za sabo vsa nadaljnje naložbe. V letu 2013 je predvidena izdelava projektne dokumentacije in vse potrebno, kar projekt zahteva in zajema, da bi se lahko v letu '14 in '15 izgradnja začela in primerno tudi zaključila, seveda s celovito ureditvijo vse infrastrukture, kar takšen projekt zajema, upanje, da bo tako. V KO smo se v tem letu se trudili in v lastni režiji opravili delno sanacijo z gramoziranjem nekaterih makadamskih cest, vendar izvedba je bila zelo slabo izvedena, saj v vasi nimamo primernega stroja, da bi lahko ceste primerno uredili. Celovito smo obnovili otroška igrala, parkovne klopi pred muzejem, postavili brajdo in posadili staro trto, z zemljo poravnali posedene površine, prav tako pred muzejem posejali travo in večkrat tudi omenjeno površino pokosili. Po udaru strele v vaško kapelo, ki je bila popolnoma uničena, smo obnovili električno instalacijo za zvonjenje, katere strošek smo začasno pokrili z zasebnimi sredstvi, saj ni bilo posluha kljub prošnji, da KO nima sredstev, da bi lahko izvajal kakšno naložbo, ki zajema denarna sredstva. Zgleda, da smo majhna vas, ki ni omembe vredna za vodilne, in znajdi se, kakor koli že. Sodelovali smo na raznih prireditvah, ki so se izvajale v našem kraju. Zahteva je bila, da se obnovijo pozdravne table »dobrodošli«, stranske ulice označijo z napisi hišnih številk, s talno črto označi vozišče od farm do gl. ceste in še druge zahteve in potrebe, ki pa ne zahtevajo nevelika sredstva. V KO ugotavljamo, da je skoraj brez potrebe, da ti odbori sploh še obstajajo, saj te nihče ne posluša, če nisi pravi. Saj prihodnje leto boljše bo? Mnogo sreče in zadovoljstva in strpnosti v letu, ki prihaja, pa čeravno se zaključuje s številko 13. Za krajevni odbor Starošince Mihael Žitnik P» : ADVENTNIVENČEK V ŠIKOLAH Na prvo adventno nedeljo, ki je bila 2. decembra 2012, so se vaščani in vaščanke zbrali ob adventnem venčku, ki krasi kapelico v Šikolah. Adventni venček je blagoslovil g. Janko Strašek, župnik iz cirkovške fare. Venček je narejen iz smrekovih vej, ciprese, pušpana, povit z vijoličnim trakom in okrašen s štirimi pentljami. Na štirih straneh venčka so postavljene po ena lučka, ki simbolno predstavljajo svečke na adventnem venčku. Na prvo adventno nedeljo smo torej prižgali prvo lučko, naslednjo nedeljo smo prvi dodali še drugo lučko, nato tretjo in na zadnjo adventno nedeljo, 23. decembra, bodo na venčku gorele vse štiri lučke. Ob koncu blagoslova smo se odšli v bližnjo gostilno Kureš malo posladkat in ogret. Gospodinje iz Šikol so spekle okusno pecivo, za tople napitke pa so poskrbeli v gostilni. Za prijetno pripravljeno in izvedeno pogostitev se v imenu KO Šikole vsem lepo zahvaljujemo, predvsem tistim, ki so pripomogli k izdelavi venčka. Adventni venček v Šikolah je v ponos vsem krajanom Šikol. Adventni čas je za mnoge najlepši čas v letu ... Je čas umirjanja, čas razmišljanja in čas pričakovanja. Trudimo se, da bi izdelava venčka v Šikolah postala tradicionalna, saj smo prepričani, da takšni dogodki stkejo še močnejše vezi med ljudmi. Bogdan Babšek, KO Šikole Foto: Marcela Krničar Solidarnost ne pozna meja Novembrske poplave so močno prizadele ljudi na širšem področju Slovenije, predvsem v območju reke Drave. Vodna ujma je uničevala vse pred seboj, saj najstarejši prebivalci ne znajo povedati, da bi kdaj v preteklosti doživeli kaj tako iznenad-nega in obilnega. Nekateri so ostali dobesedno brez vsega, uničena so ostala stanovanja, kletni prostori, gospodarski objekti, hlevi in še mnogo drugih stvari. Ko je voda po malem začela odtekati, se je pričela kazati slika tragedije - vse je bilo uničeno. V občinskem odboru Slovenske ljudske stranke Kidričevo smo takoj pristopili k akciji za pomoč prizadetim. Poklicali smo v občinske odbore SLS, saj z njimi dobro sodelujemo na prizadetih območjih, in povprašali, kaj v tem trenutku najbolj potrebujejo. Povedali so, da predvsem ozimne prehranske stvari, grelna telesa, hrano za živino in drugo. Ker je občina Kidričevo pretežno kmetijska, smo bili mnenja, da lahko zberemo kar precej omenjene hrane in tako nekoliko olajšamo njihovo obupno stanje. Po pretežnem delu občine smo vključili svoje predstavnike, ki so se zelo prizadeto vključili in po svojih območjih pričeli z zbiranjem omenjenih prostovoljnih prispevkov. Tisti, ki pa ne kmetujejo, pa so ravno tako prispevali razne prehranske izdelke, jih odšli kupit in jih podarili z besedami, da moramo vsi pomagati sočloveku v takšnih razmerah. Zbrali smo več kot 3,5 tone krompirja, 4,5 tone pšenice, 7 ton koruze, 3,5 tone krmnega ječmena in tritikale,velike količine vložene zelenjave, moke, olja, sladkorja, testenin, zelenjave, riža, zaseke, čokolade in še mnogo drugih prehranskih izdelkov pa tudi oblačil. Veliko je zbrane krme za živino, več kot 30 bal silaže, več ton slame, sena in podobno. Zbrano smo nekako sorazmerno porazdelili in takoj pričeli razvažati na prizadeta območja, v občine Duplek, Starše, Ptuj, Markovci in Gorišnica. Prizadeti so bili darovanega izjemno veseli, izrazili so iskreno zahvalo vsem z območja občine Kidričevo, ki ste razumeli in prisluhnili ter tako vsaj malo ublažili njihovo tragedijo. Vodstvo 00 SLS se zahvaljuje vsem, ki ste darovali, in vsem, ki ste pomagali z zbiranjem in razvozom darovanega, saj ste pokazali, da humana povezovalnost ob takšnih primerih ne pozna meja. 00 SLS Kidričevo SPOŠTUJMO IN OHRANJAJMO PRIDOBLJENO Mineva že šesto leto od postavitve in odprtje muzeja - Zbirke podeželja v Starošincah. Vsako leto se zbirka po malem povečuje, s tem je ogled za marsikoga zanimivejši in pestrejši, vendar še imamo malo prostora za umeščanje predmetov, ki jih še zbirka nima, predvsem manjše predmete ali naprave. V iztekajočem se letu smo skupaj s krajani in občino poravnali posedanje terena z zemljo in posejali travno seme, pripravili in postavili klasično brajdo, na kateri smo v mesecu maju posadili cepič najstarejše trte na svetu, potomko modre kavči ne z mariborskega Lenta, v organizaciji občine in turističnega gasilci iz društev Majšperk, Slovenskih Konjic, Oplotnice in Sveti Petar - Čvrstec iz sosednje Hrvaške in v jesenskem času še večja skupina, cel avtobus iz Tržiča in še več individualnih ogledov. Večja prireditev na prostoru muzeja že tradicionalno se odvija ZAHVALA POLJU, ki pa vsako leto privabi in pritegne zelo pisan program vedno več ljudi, kjer se prikazujejo običaji, značaji preteklosti in sedanjosti. Zahvala velja vsem, ki kakor koli pripomorejo, da dejavnost muzeja živi in je urejenost na solidnem nivoju. Cvetje na zgradbi in kozolcih je skrb sosedov in iskrena hvala za urejenost. Hvaležen vsem skrbnik: Mihael Žitnik P» : spekle veliko peciva in drugih dobrot, dobro domačo kapljico pa so prispevali njihovi možje ali spremljevalci,« je še povedal Petek. Ob glasbi, dobri hrani in domači kapljici so se srečali sosedje, pa tudi tisti, ki se redkokdaj vidijo, so veselo kramljali. Vabilu se je odzval tudi župan s soprogo. Ob raznih igrah, glasbi in srečolovu je čas hitro minil. »Hvala vsem, ki so prinesli pecivo in vino, vsem, ki so prispevali dobitke za srečolov, pomagali postaviti in razstaviti šotor, športnikom, gasilcem in krajanom, ki so priskočili na pomoč. Hvala županu g. Antonu Lesko-varju, kuharjem Janšju, Bogdanu, Goranu in Slavku, ki so poskrbeli, da nihče ni bil lačen, ter bratoma Zaje, ki sta skrbela za glasbo. Verjamemo, da bomo drugo leto spet skupaj.« Za uspešno organizacijo in izvedbo prvega Apaškega piknika so v veliki meri odgovorni člani KO Apače: Danilo Širovnik, Tone Travnikar, Igor Džankič, Primož Mo-jzer in Marjan Petek. MT V nedeljo, 7. 10. 2012, je KO Apače pripravil prvi piknik vasi Apače. Priprave so trajale skoraj mesec in pol. »Zadnje čase se pri nas v Apačah ni nič kaj dosti dogajalo, zato smo se odločili, da je čas, da kaj pripravimo. Člani KO Apače in naša dva svetnika (imamo tri iz naše vasi) Dani Landero in Dani Zaje smo sklenili, da bi bil piknik za zaključek poletja nekaj, kar bi popestrilo dogajanje v našem kraju,« je povedal predsednik KO Apače Marjan Petek. Z vso resnostjo so pristopili k organizaciji in upali na solidno udeležbo. Po mnenju organizatorjev je piknik v celoti uspel, še več, presegel je pričakovanja in le vreme je bilo tisto, ki je na koncu nekoliko pokvarilo zaključek in daljše druženje. Piknika se je skupaj z otroki udeležilo več kot 300 krajanov. Hrano so pripravljali sami skupaj s krajani, ki so bili pripravljeni pomagati. Za presenečenje vseh je poskrbela Slovenska vojska, kateri se organizatorji iskreno zahvaljujejo za odlično pripravljen pasulj. »Izkazali so se tudi naši krajani in krajanke, saj so Apačanke Srečali so se starejši občani občine Kidričevo Kar okoli 400 starejših občanov naše občine se je zbralo v torek, 11.12. 2012, v dvorani Restavracije Pan v Kidričevo na srečanju. Tokrat prvič vsi skupaj, dobro razpoloženi in veseli. Marsikdo se ni srečal že leta. Zraven obujanja spominov na preteklost in ob kramljanju o sedanjem preživljanju so uživali ob bogatem kulturnem programu. Ob nagovoru župana so veselo vzdušje pričarali najprej najmlajši - otroci enot Vrtca Kidričevo in Vrtca Cirkovce ter učenci Osnovne šole Kidričevo in Osnovne šole Cirkovce - pa Vesele Polanke, Fantje treh vasi, Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce - veterani in Pihalni orkester Ta-lum Kidričevo. Poseben gost Vinko Šimek-Jaka Šraufciger pa jih je s svojim nastopom nasmejal do solz. Čas je hitro tekel in kar prehitro je minilo nekaj uric, po katerih smo bili vsi bogatejši za prijetno druženje in z vabilom, da se naslednje leto ob tem času ponovno srečamo. V imenu Občine Kidričevo hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji srečanja, in vsem nastopajočim za bogat kulturni program. h V soboto, 10. novembra, je bilo na tržnici v Kidričevem veselo. Pod okriljem Občine Kidričevo in Turističnega društva Kidričevo je potekalo že tradicionalno martinovanje s krstom mošta in bogatim kulturnim programom. Program so popestrili pihalni orkester in moški pevski zbor Talum Kidričevo, Fantje treh vasi kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju, Veseli Jožeki in pevke skupine Katoliškega kulturnega društva Zvezdni dol iz Kidričevega. Obiskovalci so lahko na stojnici Turističnega društva ob zvokih dobre glasbe okušali kruh z zaseko in srnin golaž ter pijačo. Odvijale so se tudi otroške ustvarjalne delavnice. "Sv. Martin je bil škof, ki je svoje ogrinjalo posodil revežu, da se ni videlo, da je revež. Ta praznik praznujemo z namenom, da krstimo vino, se zahvalimo za letino in prosimo za dobro letino tudi v naslednjem letu. Tudi jaz se zahvaljujem vsem, ki ste pripravili to prireditev, v upanju, da se naslednje leto tukaj spet srečamo," je povedal župan Anton Leskovar. V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Tega dne se mošt spremeni v vino. MT Več fotografij lahko najdete na www.facebook.com/kidricevo. IPs&Mi^gfeii dMšiMiSai n ©ifeifeo, IMfeiiSs^Mii^ši Jožica Raca, sekcija otroških kreativnih delavnic Že drugo leto zapored smo na Martinovo soboto članice otroških kreativnih delavnic DPD Svoboda Kidričevo pripravile ustvarjalno dejavnost na osrednji tržnici. Tokrat smo izdelovali rože iz ličja. Otroci so liste ličja z vrvico zvezali k bambusovim palicam in jih po želji še dodatno okrasili s koruznimi laski ali z barvno rafijo. Mnogim so pri ustvarjanju pomagali starši. Delavnice se je udeležilo tudi precej odraslih, ki jih je izdelek pritegnil. 12 Foto: Foto Langerholz, Tat^anáMohorko vaški dvorani. Kar spretno smo se zvrstili na oder, prijeli vsak svoje besedilo in bilo nas je lepo poslušati. Tukaj so nenadoma zraven prišli še ostali akterji. Otroci, ki so skupaj z gospodom Vindišem odigrali prikupno komedijo o Štajerskem Mišu, skozi katero se je prepletala zgodovina Kungote. Čeprav sem živela v otroštvu tukaj zelo blizu, sem prvič slišala zgodbe iz daljne preteklosti. Zgodba me je prevzela na poseben način. Oživel je zdaj žal že podrti grad na ravnem polju, graščaki in kmetje okoli njega, v ozadju pa današnji dan ... Medtem sem opazila še ostale vaščane, ki so vsak s svojo vlogo tiho bogatili bližajoči se praznik. Nekdo je skrbel za goste, drugi za tekst, tretji so izbirali kletarja, predvsem ženske pa so skrbele za dobro domačo hrano. Praznik! Priprave so se začele že zjutraj: generalka, pomerjanje oblek, še enkrat pesem, priprava dvorane, pogostitve v Kungoti in na Hajdini... Ko sem imela trenutek časa in sem se ozrla naokrog v vso to množico ljudi, ki je delala tako spontano in ubrano, me je sprele-tel srh. Vsak je imel svojo vlogo, ki jo je mirno opravljal, in vse je bilo v trenutku nared za prve goste. Še cvetje vzamemo, saj so kletarji že na poti. Pripele smo jim nageljne, zaigrala je godba, gostje so se posedli in predstava seje začela ... zvrstile so se točke druga za drugo. Najprej je Luka omenil, da je v kulturnem domu poleg kletarja, ostalega občinstva poln sod mošta in da se prireditev lahko uradno začne. Po pozdravnem govoru predstavnika organizacijskega odbora Rudolfa Intiharja je s pesmijo pozdravil vse pris- Kungote. Nato je nastopil naš ansambel »Tri generacije«, zatem mladi frajton-erji, pevci cerkvenega zbora iz Kungote in Gerečje vasi pod vodstvom Petra Krajnca, sledil je nastop Mladena Delina z ženo Ano, nato so kulturniki odigrali že omenjeno komedijo. Sledila je predaja kravate novemu kandidatu, na koncu prireditve pa so vsi nastopajoči zapeli farsko himno »Hajdinska fara«. Kulturnemu programu je sledila kratka zakuska, nato so s konji in kočijami odpeljali kletarja skupaj z godbo Pepi krulet do farne cerkve, kjer je hajdinska občina pripravila tradicionalno krstitev mošta. Po tej prireditvi v cerkvi je bila v šotoru prireditev v počastitev občine Hajdina, kjer smo vaščani Kungote postregli z jedačo in s pijačo vse prisotne. Zdelo se mi je, da smo dobro izpeljali to kungoško prireditev. Tako prijetno sem se počutila. V teh časih, ko ljudje gledamo večinoma le vase in zase, ko si tako neradi vzamemo čas za drugega, sem v tej naši vasi doživela nekaj, za kar sem mislila, da že zdavnaj več ne obstaja. Ljudje si med seboj pomagajo, se družijo in ustvarjajo -za zabavo, kulturo, vzgojo drug drugega. In uspeva nam! Ponosna sem, da sem lahko del tega vaškega sožitja. R. K. Vas Kungota spada pod faro Hajdina in v tej fari vsako leto organizirajo prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino«. Za kletarja letnika 2012 so Kungočani izbrali Branka Sitarja, znanega kot pevca s psevdonimom Štajerski Mišo. Priprave na to prireditev so se pričele že v začetku septembra. Po pripovedovanju soseda je kandidat za kletarja poskrbel za prvi dogodek v sklopu omenjene prireditve v sredini oktobra. Povabil je vse kletarje, vodstvo občine Hajdina in Kidričevo ter organizacijski odbor iz Kungote na svoj haloški grunt, kjer je pripravil nepozabno srečanje ob dobri kapljici in haloških dobrotah ter mnogo glasbenih užitkih. Naša družina se je tej vaški akciji priključila na začetku oktobra. Sosed nas je povabil, da bi nekaj zapeli. Zbrali smo se bližnji sosedje in ob prijetnem klepetu »ustanovili« naš mali ansambel »Tri generacije«. Preleteli smo spomin, nekaj pesmaric in že je Janko zaigral na harmoniko. Pesem se je razlegla po prostoru ... Dobro nam gre, smo ugotovili in izbrali še dodatke za spremljavo. Sama sem mislila, da je zborček ustanovljen kar tako, za dobre sosedske odnose, in da si bomo enkrat na teden razgreli glasilke, poklepetali ... Kmalu nas je sosed Vindiš seznanil, da bomo nastopali na vaški prireditvi. Nastopali?! Vzdušje v zboru je bilo imenitno, peli smo kar dobro, ljudski inštrumenti so pesem obogatili, še trema pred nastopom je počasi popuščala - morda pa vendar lahko nastopimo ... Po treh vajah smo izbrane pesmi že gladko zapeli, tamburašu Urošu je šlo vedno bolje in nasploh smo Martinovo v Kungoti bili pripravljeni. Sledila je vaja v otne kandidat za kletarja skupaj s kmeti iz December v občini Kidričevo Foto: Saša Urih Dogajanje v Čarobnem parku in drsališče na prostem je otvoril župan Anton Leskovar. Prireditev je povezovala Tatjana Mohorko. ^ Kljub mrazu se v parku vsak dan zbere veliko obiskovalcev. Dvanajstega meseca v letu se med ljudmi drži vzdevek »veseli december«. Veseli predvsem zato, ker ga polnijo številne zabave in prazniki, povezani z obdarovanjem in druženjem. Ljudje v decembru iščemo neko simboliko v zaključevanju starega in vstopanju v novo leto. Vsekakor je to mesec, ko se ozremo nazaj, pogledamo, kaj smo v preteklem letu uspeli narediti, in si zastavimo cilje za naprej. Prazniki, ki jih praznujemo v tem času, so odlično izhodišče za druženje s prijatelji in kakovostno preživljanje časa z družino. V občini Kidričevo je letošnji december nekaj posebnega. Župan Anton Leskovar in občinska uprava so se lotili posebnega projekta, ki sloni na ideji popestriti dogajanje v mesecu decembru in pripeljati predpraznično vzdušje med ljudi. Ob nizu prireditev, ki se v občini odvijajo v tem mesecu, je osrednje dogajanje v Parku mladosti. Park je dobil praznično podobo in se v prazničnih dneh preimenoval v Čarobni park. Resnično je zaživel. Osrčje vsakodnevnega dogajanja je gotovo drsališče na prostem, ki obiskovalcem omogoča brezplačno drsanje vsak dan od 15. do 21. ure vse tja do 10. 1. 2013. Spremljevalni program pa se odvija predvsem ob vikendih in se je z odprtjem drsališča pričel že 8. 12. 2012. Tega dne je v Čarobnem parku potekal tudi Miklavžev sejem, v okviru katerega so si obiskovalci lahko ogledali gledališko predstavo »Knjiga za gumbe« v izvedbi strokovnih sodelavk OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, enota Vrtec Kidričevo. Odziv otrok na predstavo je bil zelo pozitiven. Branjevke, ki so otrokom za gumbe ponujale knjige in igrače, so imele zelo veliko dela in so bile po besedah Irene Travnikar, pedagoške vodje in pomočnice ravnateljice OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, enota Vrtec, presenečene nad tem, kako dobro je bila predstava sprejeta med otroki. Iz tega razloga razmišljajo, da bi predstavo še kdaj ponovili. Že v začetku meseca, 3. 12. 2012, smo si lahko ogledali igrivo zgodbo o kozličku, ki govori o odnosih med otroki in odraslimi. Ob poučni zgodbi, v kateri je kozliček želel biti velik, se kar naprej igrati in uveljavljati svojo zgodbo, sem ter tja pa je kot vsak majhen kozliček še kakšno ušpičil, so najbolj uživali ravno najmlajši. V duhovitih prizorih pa so se gotovo našli tudi njihovi starši. Predstavo je podarila Restavracija Pan Kidričevo. Da bi našo občino kar najbolj pripravili na praznični čas, jo okrasili in s tem pričarali praznično vzdušje, so 15. 12. 2012 v Čarobnem parku potekale otroške ustvarjalne delavnice, v okviru katerih so otroci izdelovali novoletne okraske za okrasitev samega naselja Kidričevo in Čarobnega parka. Navzoči so lahko uživali ob poslušanju pravljice in ogledu spektakla na ledu - Srebrne drsalke. Po odzivu tistih, ki smo si ogledali katero od ponujenih prireditev ali si jo še bomo, oziroma vseh, ki se zabavajo ob drsanju na drsališču, lahko zgolj pohvalim organizatorje vseh prireditev, ne zgolj teh, ki se odvijajo v Čarobnem parku, temveč tudi tistih, ki se dogajajo na drugih lokacijah v občini. Niz vsega dogajanja pa tudi malo sreče z vremenom, ki je organizatorjem podaril še snežno idilo, je v občino prinesel duh praznikov, druženja in veselja. wm* r ■ ■—■ ■ i.,. ■■■■................MT Panova hiška ob robu drsališča, kjer se lahko obiskovalci pogrejejo ob toplem napitku. * Gledališka predstava »Knjiga za ^ gumbe« v izvedbi strokovnih sodelavk OŠ Borisa Kidriča Kidričevo enota Vrtec Kidričevo. Pravljica in spektakel na ledu - Srebrne drsalke v izvedbi OŠ Cirkovce. OTROŠKE USTVARJALNE DELAVNICE V sklopu decembrskih delavnic smo v ponedeljek, 26. novembra, izvedli prvo kreativno delavnico. Izdelovali smo zvončke iz glinenih lončkov, ki smo jih prebarvali z akrilnimi barvami. Zvončke bo mogoče videti in kupiti na novoletnem bazarju. V sklopu decembrskih delavnic sta se izvedli še dve delavnici, in sicer 3. decembra izdelava vizitk ter 10. decembra oblikovanje svečnikov iz slanega testa. Otroci, pridružite se nam tudi v naslednjem letu! Jožica Raca, sekcija otroških kreativnih delavnic Obisk v šoli Tako kot vsako leto v mesecu oktobru smo gasilci tudi letos obiskali osnovne šole in vrtca v občini Kidričevo, in sicer OŠ Cirkovce, vrtec Cirkovce, OŠ Kidričevo, podružnico v Lovrencu ter vrtec Kidričevo. Po predhodnem dogovoru smo se z ravnateljicama obeh šol in vrtcev dogovorili, da smo v okviru meseca požarne varnosti ter po sloganu GZ Slovenije "PO POTRESU LAHKO TUDI ZAGORI" izvedli evakuacijo. Učitelji, vzgojitelji in učenci so opravili evakuacijo zelo resno in hitro, kar je tudi bil namen našega obiska. Po prihodu gasilskih enot so gasilci pregledali prostore objekta ter po končanem pregledu poročali gasilski vodji, ki je obvestil učitelje, vzgojitelje in učence, da je objekt pregledan in lahko nemoteno opravljajo pouk. Gasilci smo nato demonstrirali našo tehniko in opremo, ki jo učenci zelo radi preizkusijo. Na ta dogodek učenci tudi narišejo kakšno risbico ali napišejo spis. Vsa ta dela potem nagradimo s knjižnimi nagradami, ki ostanejo v šolski knjižnici. Nagrade pa prispeva občinski odbor za gospodarjenje in požarno varnost. Za izvedeno aktivnost se želim zahvaliti vsem gasilcem GZ Kidričevo in tudi podjetju Vargas-al. Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo Uspešno leto za PGD Mihovce-Dragonja vas Prostovoljno gasilsko društvo Mihovce-Dragonja vas v letu 2012 beleži kar nekaj velikih uspehov in pridobitev. Ekipa članov »a« je na občinskem gasilskem tekmovanju, kije potekalo junija v Lovrencu, dosegla 1. mesto. To je že njihova tretja zaporedna zmaga oz. tretji naslov občinskih prvakov. Uspeh so na istem tekmovanju dopolnili člani »b«, ki so osvojili 2. mesto. Dobro so se odrezali tudi najmlajši - pionirji. Članska ekipa se je udeležila še veliko tekmovanj po vsej Sloveniji in z njih prinesla precej pokalov ter nagrad. V letošnjem letu je začela zelo intenzivno vaditi oz. trenirati desetina članic. Takšno ekipo smo kar nekaj časa pogrešali. Kot vemo, je vsak začetek težak, zato njihove uspehe pričakujemo v prihodnjih letih. So pa nas s prvim pokalom presenetile že kar letos. Meseca julija je bil naš osrednji dogodek. Takrat smo namreč »krstili« in njegovemu namenu svečano predali gasilsko vozilo za prevoz moštva. To je za naš kraj velika pridobitev. Prireditev smo uspešno sklenili z veliko gasilsko veselico, ki sojo »začinile« Navihanke. Pri nabavi vozila so nam pomagali: Občina Kidričevo, Gasilska zveza Kidričevo, donatorji in vaščani. Država pa si je sredstva, ki naj bi jih namenila nam, »zadržala«. Gasilci prostovoljci smo zelo razočarani nad početjem pristojnega ministrstva, a žal se moramo zavedati - tudi to je Slovenija. Vsem vaščanom in prijateljem gasilstva se zahvaljujemo za sodelovanje, obenem pa vam želimo srečno, uspešno in varno novo leto 2013. Srečko Godec ©fo^MM® m jjsmasg&j Na območju Cirkovc, Jablan in širše se širijo govorice, češ da gasilci niso hoteli sodelovati pri podiranju zgradbe v središču Cirkovc, da bi polivali vodo pri podiranju. Izvajalec del je najmanj tri tedne vedel, da bo podiral stavbo, da se bo pri tem delu dvigoval prah, da bo potrebno polivati, da se ne bi preveč kadilo in onesnaževalo okolja. Menimo, da bi se izvajalec del lahko pravočasno dogovoril z gasilci za polivanje pri podiranju, ne pa, da je širil govorice, da gasilci nočejo sodelovati pri podiranju. Vsa gasilska društva v Gasilski zvezi Kidričevo so bila seznanjena z dopisi Komunalnega podjetja Ptuj in Slovenska Bistrica, ki upravljata z vodovodnim sistemom v občini Kidričevo, da je prepovedana vsakršna uporaba vode iz hi-drantov (razen v primeru požara) brez predhodnega obvestila upravljavca. V primeru, ko se voda uporablja v druge namene, upravljavec vodovoda dostavi merilno napravo, da se vidi, koliko vode se je porabilo, in se porabljena voda plača po ceniku. Zato menim, da če bi se izvajalec del pravočasno posvetoval z gasilci, ne pa takrat, ko je začel z deli, bi se stvari uredile v obojestransko zadovoljstvo. Sprašujem pa se, kdo je dovolil izvajalcu del, da se lahko priključi na hidrantno omrežje in uporablja vodo. Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo 16 GASILSKA VAJA V OKTOBRU Gasilci Gasilske zveze Kidričevo smo v oktobru izvedli veliko gasilsko vajo v Cirkovcah. Ker je bil slogan meseca požarne varnosti »PO POTRESU LAHKO TUDI ZAGORI«, smo za vajo izbrali stavbo v središču Cirkovc, ki je bila namenjena za porušitev in je delno ustrezala porušenemu objektu. Na vaji je sodelovalo vseh 8 gasilskih društev, ki so vključena v GZ Kidričevo, z 90 operativnimi gasilci. Vaja je v celoti potekala tako, kot smo jo načrtovali. Analizo vaje pa smo opravili na seji UO GZ Kidričevo. Vsekakor je bila vaja dobro izvedena, s tem pa dograjeno naše gasilsko delo, saj je dosti boljše izvajati aktivnosti na vajah, kot na pravih intervencijah. Na ogledu vaje so sodelovali tudi gostje: g. župan, občinski odbor za varstvo okolja in požarno varnost, direktor občinske uprave, direktor družbe Vargas-al in občani. Vsem gasilcem, ki so sodelovali na vaji, se še enkrat lepo zahvaljujem. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«! Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo Aktivnosti Prostovoljnega gasilskega društva Starošince v letu 2012 Začetek leta se je začel za gasilce precej delovno, predvsem za tekmovalno enoto člani Al, saj so se udeleževali gasilske lige v spajanju sesalnega voda v dvorani in pa spomladi gasilske lige v trodelnem napadu. Prav tako je društvo že v mesecu februarju organiziralo 59. občni zbor društva. Nato smo še v marcu organizirali občni zbor Gasilske zveze Kidričevo, na katerem smo dobili tudi priznanje od Civilne zaščite Slovenije za uspešno soorganizaci-jo pri izvedbi velike vaje Civilne zaščite, ki se je v letu 2011 odvijala v Starošincah. V tem mesecu se je društvo udeležilo čistilne akcije po občini. V mesecu maju smo tradicionalno postavili »majpan« in se nato veselo družili z ostalimi vaščani. Začetek junija je nestrpno čakala predvsem naša tekmovalna enota pionirjev, ki so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo na Ptuju, saj so se že celo pomlad pripravljali na ta trenutek pod men- torstvom Branka Koreza. Na tekmovanju so osvojili solidno 27. mesto med 50 ekipami, na tekmovanju pa jih je spremljala tudi bučna navijaška skupina. Letošnji junij je bil še posebej naporen, saj so se naše enote s šestimi ekipami udeležile še občinskega tekmovanja v Lovrencu, kjer so naši pionirji zopet zmagali, članice A so bile druge, starejši gasilci tretji, člani Al in člani A2 ter člani B pa žal niso posegli po stopničkah. Nato smo še v juniju organizirali prireditev ob 60-letnici obstoja našega društva ter razvitju novega praporja Gasilske zveze Kidričevo. V čast našemu jubileju smo organizirali še gasilsko vajo na temo gozdni požar. V še istem mesecu so se trije pionirji udeležili še mladinskega tabora na Pohorju. Septembra smo skupaj s turističnim društvom organizirali prireditev pri muzeju v Starošincah, oktobra smo se udeležili gasilske vaje v Cirkovcah na temo potres ter organizirali pregled gasilnih aparatov za gospodinjstva s pomočjo PGD Talum. Novembra smo organizirali še pregled društva in tehnike, ki jo premoremo, v decembru smo že četrtič organizirali srečanje gasilskih veteranov GZ Kidričevo. In kar naenkrat je konec leta. Ob vseh teh naštetih dejavnostih smo se udeleževali še ostalih prireditev, intervencij in meddruštvenih tekmovanj in skozi vse leto skrbeli za naše gasilsko imetje ter se usposabljali na raznih vajah v društvu. Ob prihajajočih praznikih vam PGD Starošince želi obilo zdravja, sreče ter da se vam uresničijo skrite želje ter veliko poguma v teh težkih kriznih časih, obenem pa se zahvaljujemo vsem, ki nam pomagate pri delovanju našega društva. SREČNO 2013! Za PGD Starošince: tajnica Ksenija Žitnik Anina zvezdica Ker iz medijev skoraj vsakodnevno poslušamo pozive za to ali ono pomoč, smo se na zadnji seji Upravnega odbora Gasilske zveze Kidričevo odločili, da namenimo eno sejnino v ta namen. Odločili smo se, da bomo pomagali Anini zvezdici, ki zbira vse vrste prehranskih izdelkov in-nato sestavlja darilne pakete, katere nato deli družinam, ki so se znašle v stiski. Po razgovoru z g. Ano, ki je povedala, kaj bi najbolj potrebovala, sva v ponedeljek, 26. 11. 2012, s povetjnikom zveze odpeljala v Ljubljano paštete, Viki kreme in belo olje, ki smo jih nabavili v trgovini Jager v Kidričevem. Akciji so se pridružili tudi v trgovini Jager in so prispevali en karton slaščic. Ana je bila ob prejetem zelo vesela in se vsem iskreno zahvaljuje. Franc Frangež, predsednik GZ Kidričevo 17 Kakor hitro je zunaj postalo mrzlo, smo v Šikolah rekreacijo z umetne trave prestavili v prostore telovadnice v Cirkovcah. Tam se člani družimo v igri odbojke in malega nogometa vsak torek med 19.00 in 20.30. Zanimanje za rekreacijo je v primerjavi s prvim letom, ko se nas je v telovadnici zbralo tudi nad 25 športnih navdušencev, nekoliko manjše, kljub temu pa zadostno, da lahko odigramo medsebojne tekme. Ker pa v življenju ni pomembno samo gibanje, ampak tudi druženje, smo se v soboto, 24. 11. 2012, odpravili na celodnevni izlet v Laško. Kot je že v navadi, smo se zbrali pred gostilno Kureš, kjer smo bili udeleženci izleta postreženi z jedačo in s pijačo. Nato smo se odpeljali v Laško na ogled Pivovarne Laško, kjer ta dan proizvodnja sicer ni tekla, si je pa tovarno bilo kljub temu vredno ogledati. Nato je sledila še degustacija piva in ogled hotelskega kompleksa TERMANA, ki nikogar izmed nas ni pustil ravnodušnega. To je res kraj, kjer se človek spočije in sprosti. Sledila je vožnja proti Ptuju, pred tem pa še čudovit ogled muzeja starodobnih vozil v Slovenski Bistrici, kjer je bilo možno videti vse, od koles, do motorjev, avtomobilov in traktorjev. Tisti najbolj goreči občudovalci teh oldtimerjev nikakor niso mogli skriti svojega navdušenja. Naša končna postaja je bilo gostišče AM-FORA na Ptuju, kjer smo se ob odlični postrežbi in dobri hrani ter prijetni glasbi družili do poznih jutranjih ur. Nika Dovnik i- Vese/ bona ŠPORTNO DRUŠTVO NJIVERCE • *' ' Ko le leti v ŠD Njive rce Dedek Mraz obiskal prvošolčke v občini Kidričevo • Nogometna šola futsal Kidričevo je obdarila prvošolčke vseh treh šol v naši občini. V društvu se zavedamo, v kakšni situaciji smo, da je pomoč v tem času najbolj potrebna, da je kriza vsepovsod, ampak smo se potrudili, da je vsi prvošolčki vsaj en dan ne čutijo. Hvala vsem donatorjem, ki ste nam pomagali, predvsem pa podjetju Pivka Perutnina rstvo d.d. in Glasbena dejavnost Decima Ptuj, kije podarilo brezplačne vstopnice za "Pravljični gozd Rdeča kapica", ki bo od 26. 12. do 30.12. med 15. in 18. uro v Krčevini pri Vurbergu. Iskrena hvala pa tudi vzgojiteljici Ivanki. EN VDIH, ENA EKIPA IN ODLIČNO 5. MESTO V septembru seje v mestu Niče v Franciji odvijalo ekipno svetovno prvenstvo v potapljanju na vdih. Slovenijo so zastopali Antonio Koderman, Jure Daič in Samo Jeranko. Z borbenimi nastopi so pod pritiskom 35 ekip zasedli 5. mesto. V potapljaškem duhu se je od 8. do 15. septembra 2012 v Franciji odvijalo ekipno svetovno prvenstvo v potapljanju na vdih. Udeležilo se ga je 35 držav in več kot 200 tekmovalcev s celega sveta. Točke so se zbirale v treh disciplinah. V morski disciplini (CWT), kjer se tekmovalec s pomočjo plavuti potopi čim globlje, ter v dveh bazenskih, DYN (dinamika s plavutmi) in STA (statična apnea). Prvi dnevi tekmovanja so za slovensko reprezentanco predstavljali boj z najmočnejšimi državami. Z najglobljim slovenskim potopom Antonia Kodermana (-92 m), je slovenska ekipa zasedala sam vrh. Antonio je ponovno želel potrditi s potopom na -92 m, da je najboljši v Sloveniji, ampak so mu sodniki zaradi napake na štartu podelili kazenske točke in državni rekord mu je ponovno ušel iz rok. »Bil sem presrečen, ko sem priplaval na površino s ploščico, ki sem jo utrgal na -92 metrih, misleč, da imam še en državni rekord. Ko sem zagledal rumen karton v sodnikovi roki, ki pomeni kazenske točke, mi je veselje pošlo v trenutku,« pravi Antonio, ki mu neuspeh predstavlja motivacijo za naslednje leto. V naslednjih dneh so potekale bazenske discipline in naši najboljši apneisti so bili v borbi za najvišje stopničke. Po dolgem tekmovanju z najmočnejšimi se je vendarle pokazala premoč najboljših ekip. Moška zmagovalna ekipa letošnjega tekmovanja je bila iz Hrvaške, sledile so ji Francija, Češka in Italija. Med ženskimi ekipami so blestele Japonke, Francozinje in Srbkinje. Slovenska moška ekipa je med vsemi najmlajša in zato na naslednjem svetovnem prvenstvu napovedujejo boj za najvišje stopničke. MT rri • vi • i • Teniški turnir Kidričevo open 2012 Teniški center Kidričevo je organiziral teniški turnir Kidričevo open 2012. "Turnir poteka vsako leto že več kot 20 let. Igralci nastopajo v kategorijah do 35 in nad 35 let", je povedal Mare Mihelič. Turnirje potekal 5 dni, v tem času smo lahko spremljali precej zanimivih srečanj. Kategorija do 35 let: Polfinale: Gobec : Štrafela 2 : 0 (6 :1, 6 : 0) Ajd:Balant 2:1(1:6,6:0,6: 2) Finale: Ajd : Gobec 2 : 0 (6 : 0, 6 : 2) Kategorija nad 35 let: Polfinale: -S-U Gojčič: Urbič 2 : 0 (6 : 3, 3 :1, W. O.) Majcenovič: Pušnik 2 : 0 (6 : 2, 6 : 4) Finale: Urbič: Majcenovič 2 : 0 (6 : 4, 6 : 4) MT Vid prvič državni in pokalni prvak - nastop na svetovnem prvenstvu Letošnja sezona za voznike v kartin-gu je praktično končana. Znani so nosilci naslova državnih in pokalnih prvakov (pokal Sportstil). Trije nosilci pokalnih lovorik in vozniki Rotax so dobili nagrado in se bodo od 28. novembra do 1. decembra udeležili svetovnega prvenstva na Portugalskem, v kraju Portimao. To so Domen Horvat (Rotax senior), Robert Kastelic (Rotax DD2) - oba AMD Šlander - in Vid Pšajd (Rotax junior) iz AMD Hajdina. Veliko je voznikov, ki so želeli biti prvi, in zato je bilo težje osvojiti prvo mesto, zato pa je uspeh toliko večji. Zadnji naslov državnega prvaka datira že tako daleč nazaj, da se mnogi več niti ne spomnijo. Vid je bil že lani blizu uspeha, ko je osvojil tretje mesto. V letošnji se- zoni se ni dal presenetiti. Od devetih dirk jih je odvozil sedem in od tega petkrat slavil. To je prvi naslov za AMD Hajdina. »Tekmovanje na Portugalskem bo vs- H ekakor ena izkušnja več. V vsaki katego- ^ riji bo nastopilo 72 dirkačev. Do finala bo ^ potrebno odpeljati štiri dirke. Uvrstitev med prvih trideset vsekakor ne bo lahka, saj vsak želi kar najboljšo uvrstitev. Seveda se bom dobro pripravil, saj bo to največja dirka v štirih letih, odkar se ukvarjam s tem športom,« je dejal mladi dirkač iz Pleterij na Dravskem polju, sicer dijak ptujske srednje tehnične šole. Vid se je letos udeležil dirk v avstrijskem Gradcu, kjer je na prvenstvu Štajerske osvojil prvo mesto. Njegova želja in cilj pa je, da bi v naslednji sezoni vozil v višjem razredu, in to v KZ 2 125ccm z menjalnikom. Na fotografijah- Vid Pšajd Danilo Klajnšek 19 Slovenska ekipa: ^ Samo Jeranko, Antonio Koderman in Jure Daič. Antonio Koderman CWT-92m Kolaž dogodkov v vrtcu Kidričevo in vrtcu Cirkovce Predstava zakaj je palčka Skakalčka bolel trebušček Zobozdravstvena preventiva Športno-zabavne igre na igrišču Kaj smo storili z jesenskimi pridelki, ki jih je pozabila tetka Jesen? Pospravili smo jih! Še prej pa smo se z njimi malo poigrali. Priredili smo športno-zabavne igre in se pomerili med skupinami. Tekmovali smo v hitrosti pri pobiranju, ločevanju, sortiranju, podajanju ter prevažanju krompirja, buč in čebule. Z vlečenjem vrvi pa smo merili še moč. Glasno smo navijali in spodbujali drug drugega. In kdo je zmagal? Vsi. Ker smo bili zmagovalci vsi, smo si vsi tudi zaslužili nagrado. Nasmejani in dobre volje smo se posladkali. Zapisala pom. vzgojiteljice Maja Knaus. Ciciban planinec Obiskala nas je tetka jesen Prvi jesenski dan nas je obiskala tetka Jesen. Prišla je, odeta v jesenske listke in s košaro, polno jesenskih pridelkov. Otroci sojo navdušeno pričakali na igrišču. Med pogovorom z njimi pa jo je presenetilo strašilo, ki seje dolgočasilo na prazni njivi in prišlo v vrtec. Strašilo in tetka Jesen sta se z otroki pogovorila o jesenskih pridelkih in jim zastavila nekaj jesenskih ugank. Otroci so z veseljem ugibali, ob tem pa zapeli še nekaj pesmic. Tetka Jesen je strašilu predlagala, da se vrne na njivo, a strašilo ni želelo nazaj. Tako se je zgodilo, da je ostalo v vrtcu. Da mu ne bi bilo dolgčas, so mu otroci v svojih skupinah izdelali prijatelje, majhna strašila, ki so jih oblekli v oblačila, ki jim jih je podarilo strašilo. Ob koncu obiska tetke Jeseni so se otroci posladkali s sadjem in rajali ob glasbi. Drugi dan so z veseljem sodelovali pri izdelavi strašil in jih razstavili na igrišču. A jesen je deževen letni čas in strašila so hitro pobegnila v avlo, kjer odtlej vsak dan pozdravljajo otroke in njihove starše. Zapisala vzgojiteljica Danica Kovačec. V okviru projekta Zdravje v vrtcu so si otroci ogledali predstavo Zakaj je palčka Skakalčka bolel trebušček v priredbi Maje Knaus. Predstavo so pripravile in izvedle strokovne delavke dramske skupine Žogice. Namen zgodbe je bil otroke seznaniti s pomenom zdrave prehrane za dobro počutje. Otroci so imeli možnost spoznati slabosti uživanja nezdrave prehrane, saj jim je le-to palček Skakalček nazorno prikazal. Slednji je prav vsaki skupini ob koncu podaril svojega prijatelja palčka Gibalčka, ki bo otroke celo šolsko leto spremljal ob vsakodnevnih gibalnih dejavnostih, saj kot vemo, gibanje izredno pripomore k zdravemu načinu življenja in dobremu počutju vseh nas. Zapisala vzgojiteljica Petra lljaž. Otroci enote Vrtec Kidričevo od 2. leta starosti že vrsto let sodelujejo v projektu zobozdravstvene preventive. Redno jih obiskuje gospa Brigita Jureš, ki uvaja pravilno tehniko umivanja zob, ob zgodbicah o Lumpiju in Capiju pa spodbuja k zdravi prehrani. To jesen so sodelovali tudi pri popestritvi čakalnih prostorov Zobozdravstvene ambulante na Ptuju. Ustvarjali so na temo »jesen« in nastali so izdelki, ki ste si jih lahko tam ogledali do konca meseca novembra. Zapisala vzgojiteljica Jožica Raca. 20 V letošnjem šolskem letu v vrtcu poteka obogatitvena dejavnost Ciciban planinec, ki usmerja k zdravemu načinu življenja v naravi ter seznanja z osnovami planinske dejavnosti. Hoja je najbolj naravna in zdrava oblika gibanja. S hojo v naravi izboljšujemo zdravje in telesno pripravljenost, razširjamo obzorja ter aktivno preživljamo prosti čas. Naš prvi planinski izlet smo izvedli v soboto, 20. oktobra, skupaj z mladinskim odsekom osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo in odraslimi spremljevalci (starši) na Celjsko kočo. Posebno doživetje je bila tudi vožnja z vlakom do Celja, nato pa pot skozi gozdove in čez travnike v obarvani jesenski naravi proti cilju. Tam so se odpirale čudovite možnosti gibanja, doživljanja, raziskovanja in spoznavanja narave. Vtise z izleta otroci narišejo v planinski dnevnik ter vanj odtisnejo tudi žig planinske postojanke. V pohodništvu razvijamo vrline, kot so vztrajnost, strpnost, tovarištvo, plemenitost in vedoželjnost. Potrebujemo le primerno obutev, dobro voljo in malico iz nahrbtnika, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Storite . Vsako leto isti čas pride v našo vas slikarka, poznana vsem kot tetka Jesen. to danes za svoje otroke, zase, za svojo družino. Koordinator! ci: Natalija Kutnjak, Ciciban planinec Alenka Brumen, Mladi planinec Obiskali so nas gasilci Tradicionalni slovenski zajtrk Tako kot v večini slovenskih vrtcev in šol smo tudi pri nas obeležili dan slovenske hrane. Petek, 16. novembra, je minil v znamenju tradicionalne domače, predvsem pa slovenske hrane. Še posebej smo izpostavili pomen hrane iz lokalnega okolja in ozaveščali zdrav način prehranjevanja. Vzgojiteljice smo, glede na starostno skupino otrok, izvedle vrsto aktivnosti, pri katerih so otroci spoznavali preko pogovora, slik, knjig in konkretnega opazovanja, kaj pridelujemo v našem okolišu, kaj je bolj zdravo, domače ... Otroke smo seznanile tudi s pomenom kmetijstva, čebelarstva, pravilne in zdrave prehrane, gibanja ter ohranjanja čistega okolja. Na dan slovenskega zajtrka smo imeli na praznično pogrnjenih mizah med, maslo, kruh, mleko in jabolka. Po zajtrku smo prisluhnili čebelarju, ki je povedal nekaj dogodivščin iz svojega čebelarskega poklica ter pokazal nekaj pripomočkov čebelarja. Zahvaljujemo se čebelarju Tonetu Topolovcu, da se nam je pridružil, z nami delil svoja znanja ter s tem popestril dan v vrtcu. Zapisala vzgojiteljica Anita Kopušar. V vrtcu Kidričevo V vrtcu Cirkovce V petek, 16. 11. 2012, je v našem vrtcu v okviru vseslovenskega projekta potekal tradicionalni slovenski zajtrk, kije namenjen osveščanju otrok o zdravi prehrani, prednosti živil lokalnega izvora, pomenu čebelarstva ... Otroci so dobili za zajtrk različne vrste domačega kruha (črni, pol-nozrnati, pirin kruh) maslo, med, mleko in jabolka. Ob tej priložnosti jih je obiskal čebelar gospod Medved in jim predstavil različne medene izdelke. Ogledali so si zanimiv otroški dokumentarni film o življenju čebel in njihovi pomembnosti. Prav tako smo bili veseli obiska gospoda župana Antona Leskovarja in gospe Zdenke Frank. Mi pa se bomo trudili, da bomo živeli zdravo vse dni v letu, se veliko gibali na svežem zraku in pojedli vsaj eno jabolko na dan, da bomo pregnali zdravnike daleč vstran. Mateja Furman Jesenski kros 2012/2013 Objemčkiv skupini Zajčkov Dobra volja in sočutje sta nas vodili, da se udeležimo dobrodelne srčne akcije OB-DARAJANJE. Tako smo se skupina ZAJČKI s svojo domišljijo in spretnimi malimi ročicami lotili ustvarjanja objemčkov. Namen teh objemčkov je polepšati praznične dni otrokom, ki bodo morali božično-novoletne praznike preživeti v zdravstvenih ali socialnih ustanovah po Sloveniji. Tako sva vzgojiteljici z otroki ustvarjali objemčke, ki smo jih poimenovali mehke čebelice. Objemčki bodo poleteli meseca decembra v objem otrokom in jim pomagali narisati iskrive nasmehe na obraz. »Zajčki« z Moniko in Darinko Sredi oktobra smo organizirali srečanje s starši. Na igrišču vrtca smo izvedli tradicionalni kros, ki vsako leto znova najbolj razveseli otroke. Najmlajši so tekli skupaj s starši, starejši pa sami. Na cilj so pritekli vsi in vsi so prejeli medalje. Čisto na koncu so se pomerile še mame in očetje. Vsi sodelujoči so bili deležni bučnega navijanja. Srečanje se je nadaljevalo ob srednjeveški zgodbi o Petru Klepcu, ki nam jo je pripovedovala Lady Martina Ajster. Peter Klepec je nekoč, pred davnimi časi, meril moč nekoliko drugače, kot so to počeli starši in otroci to popoldne. Pripovedovanje je bilo za vse posebno doživetje, saj so otroci in starši v zgodbi sodelovali. V kostumu in z drugimi pripomočki nam je pričarala košček zgodovine, ki smo jo doživeli kot lepo izkušnjo. Zgodba je bila rdeča nit tudi v delavnicah, ki so sledile. To popoldne smo risali, ciljali s papirnatimi skalami... Hladni jesenski dan smo na koncu pogreli še s toplim čajem in sladkanjem z obilico sadja. Zapisala vzgojiteljica Stanka Novak. V tednu otroka in mesecu požarne varnosti so nas obiskali gasilci. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju o nalogah in pomenu gasilcev. Otroke so še posebej pritegnila gasilska vozila in oprema, ki so jo ustrežljivi gasilci pokazali in predstavili. Prav posebno doživetje je bilo gašenje z vodo, ki so ga lahko otroci praktično preizkusili. Nič manj zanimivo ni bilo posedanje v gasilskih avtomobilih. In kako je bilo šele, ko smo slišali sireno ... Otroci vedo, kdaj pokličemo gasilce, večina, predvsem starejših, pa pozna tudi pozivno številko 112. Naše druženje z gasilci je bilo prijetno in poučno. Po obisku je bilo na vrsti poustvarjanje, kjer so otroci svoja doživetja likovno izrazili. Z navdušenjem so pripovedovali o delu gasilcev. Kar nekaj se jih je odločilo, da bodo tudi oni gasilci, ko bodo »veliki«. Likovne izdelke smo postavili na ogled v skupnem prostoru vrtca. Prijaznim gasilcem se zahvaljujemo za obisk ter jim želimo čim manj intervencij. Zapisala vzgojiteljica Natalija Kutnjak. 21 Jesen v vrtcu Cirkovce Jesen - pisana, bogata. Veliko pridelkov smo si v skupini Mravljic ogledali in spoznali, a najbolj nam je bila pri srcu buča. V vrtcu se veliko pogovarjamo o zdravem načinu življenja. Vključeni smo v projekt Zdrav vrtec in zato smo se male Mravljice odločile, da se prelevimo v kuharje in tudi sami skuhamo okusno bučkino juho. Nadeli smo si kuharske kape in pričeli z delom. Naredili smo vse sami: narezali bučke, jih stresili v lonec, dolili vodo ter odnesli v kuhinjo. Seveda smo juhi dodali še malo soli, na koncu pa vse skupaj izboljšali še z malo kisle smetane. Prijazne kuharice smo prosili, da so popazile, da juha ni ušla iz lonca. Saj juha, ki iz buč se skuha, je boljša kot vsaka druga juha - menijo otroci iz skupine Mravljic. Prav tako nam je november postregel s slovenskim tradicionalnim zajtrkom: kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Ker pa se moramo pred boleznimi zaščititi že prej, smo v skupini Mravljic spoznavali zdrav način življenja, različna zelišča in si pripravili zeliščni čaj z medom in limono. Bilo je zabavno in okusno. »Mravljice« z Vesno in Marjetko Ulice otrokom Evropski teden mobilnosti, v katerega sodi tudi dan brez avtomobila, smo v enoti Vrtec Kidričevo obeležili z različnimi gibalnimi aktivnostmi. Podajali smo se na daljše in krajše aktivne sprehode, se ob različnih telovadnih rekvizitih razgibavali na prostem ... Otroci oddelka Delfini in oddelka Veverice pa smo se pridružili šolarjem prve triade in sodelovali v akciji Ulice otrokom. V ta namen so policisti na pobudo občine zaprli Kraigherjevo ulico, ki vodi mimo občinske stavbe. Asfaltne površine smo izkoristili za likovno podlago in risali svoje vtise z barvnimi kredami. V zelo kratkem času so nastale čudovite risbe. Ulica je zasijala od radosti in igrivosti otrok. Obiskal nas je tudi župan g. Anton Leskovar, nas pohvalil za trud in obdaril s sladkim darilcem. Vzdušje je bilo prijetno. Otroci so neizmerno uživali, hkrati pa smo udeležence v prometu opozorili, da so tudi najmlajši del prometa in je zanje potrebno še posebej poskrbeti. Zapisala vzgojiteljica Lilija na Rumež. DAN STRPNOSTI November je bil za prvošolce aktiven mesec. Sprejeti smo bili v šolsko skupnost. Učenci višjih razredov so za nas zaplesali, zapeli, zaigrali na instrumente in odigrali kratek prizorček. Prejeli smo diplome in iskali zaklad v šoli. Bil je skrit v kuhinji. Dobili smo bonbone v lično izdelanih škatlicah in se posladkali s torticami. 16. 11. obeležujemo dan strpnosti. Med nas so prišle osmošolke Nina, Eva in Laura. Prebrale so nam pravljico Drugačen. Tudi sami smo narisali svojega drugačnega in si izmislili pravljico o njem. Nastal je zanimiv plakat z risbicami in vsaka pripoveduje svojo zgodbo o Drugačnem. Suzana Menoni - Planinšek OŠ Cirkovce M r M i ? i T ? ? V V? V T y v v SPREJEM PRVOŠOLCEV V SKUPNOST UČENCEV Četrtek, 15. 9. 2012, je bil za 43 prvošolčkov OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc prav poseben dan. Prisostvovali so na svečani prireditvi. Po pogostitvi in kratkem kulturnem programu so postali člani skupnosti učencev Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo, ki skupaj z njimi šteje 317 članov. Biti član skupnosti učencev je velika čast. Učence pa spremljajo tudi dolžnosti. Upamo in želimo: - da bodo dobri učenci in otroci ter da se bodo učili po svojih najboljših močeh; - da bodo spoštovali dogovorjeno in obljubljeno; - da bodo ponosni na svojo šolo, dom in mesto, v katerem živijo; - da bodo srečni med sošolci in prijatelji, učitelji in starši. Metka Gumilar ZEBRA NA POTEPU Zebra je šla na potep in srečala žirafo. Vprašala jo je, kam gre. Žirafa ji je odgovorila, da gre domov. Potem je zebra vprašala, če bi bili najboljši prijateljici. Žirafa je rekla, da lahko, in jo povabila na čaj. Srečali sta tigra in mu predlagali, da bi bil njun prijatelj. Tiger se je strinjal in rekel, da gredo k njemu na vroč kakav. In so šli. Sprehajali so se po puščavi. Zagledali so leoparda, ki se jim je pridružil. Rekel je, da gredo k njemu in da jim bo lepo postlal in bodo pri njem živeli. Zebra, žirafa in tiger so se strinjali in se dogovorili, da bodo tudi pri žirafi prespali. Odšli so nekaj pojest in nato so se odpravili spat. Zjutraj je zebra povedala, da je sanjala, kako bi bilo lepo, če bi imeli še kakšnega prijatelja. ELA RIPAK, 2. a MAJDA KLEMENČIČ VODUŠEK V torek, 23. 10. 2012, je na šolskem igrišču OŠ Kidričevo potekal kostanjev piknik v organizaciji Sveta staršev. Učitelji, starši in učenci smo se zbrali ob 16. uri. Učenci smo nabrali in s seboj prinesli kostanje, starši pa so jih spekli. Med kostanjevim piknikom se je odvijal tudi srečelov. Dobitke so prispevali učenci in so bili večinoma domače izdelave. S prodanimi srečkami smo zbrali kar nekaj denarja za šolski sklad, ki ga bomo koristno in premišljeno porabili. Vid Palčor in Lea Lobenwein, 6. b, (novinarski krožek) V nedeljo, 18. 11., smo se učenci 8. in 9. razreda Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo odpravili na strokovno ekskurzijo v Strasbourg. V poznih večernih urah, natančneje ob 23.30, smo se zbrali na šolskem parkirišču, odložili prtljago, se namestili na avtobusu in približno ob 23.45 pričeli našo majhno dogodivščino v Francijo. Na avtobusu je bilo v zraku čutiti navdušenje, veselje in vznemirjenje, ki je z vsakim kilometrom in z vsako prevoženo državo, s katero smo bili vedno bližje cilju, naraščalo. Čez nekaj časa, nekje ob pol enih zjutraj, so se na avtobusu ugasnile luči in začel se je čas, ki je bil namenjen spanju. Po 13 urah vožnje, po 851 prevoženih kilometrih, po vožnji čez dve državi smo prispeli do našega cilja - Strasbourga. Ko smo bili na francoski strani Rena, smo bili že vsi budni ter smo spremljali okolico, ki nas na žalost ni ravno osupnila, saj smo na obrobju Strasbourga videli samo gradbišča, tovarne in porušene stavbe. Nato je sledil ogled mesta. Najprej smo si ogledali utrdbo, ki je bila zgrajena že v srednjem veku, obrambne stolpe, zatem pa smo si ogledali še La Petite France, ki nas je s svojim idiličnim videzom popolnoma očarala, novi del mesta, trg Bas-Rhin, katedralo in stolno cerkev. Po vseh teh ogledih smo se vkrcali na turistično ladjico, s katero smo se popeljali po mestu Strasbourg, ki je prepredeno s kanali. Po vožnji z ladjico in vseh ogledih je sledil prosti čas, katerega smo lahko izkoristili za nakupe ali večerjo. Približno ob 19.30 smo se odpravili do hotela, ki je bil na nemški strani. Ko smo prispeli do Evropa hotela, smo se odpravili v sobe, si raztovorili kovčke, nato pa se je pričelo druženje po sobah. V hotelu je ob desetih zvečer moral biti mir, zato smo se že ob 21.30 vrnili v svoje sobe, se stuširali ter legli v postelje, saj nas je naslednji dan čakal naporen dan. Naslednji dan nas je v hotelu ob 8. uri čakal zajtrk. Po zajtrku smo vzeli kovčke, jih zložili v avtobus in se odpravili nazaj v Strasbourg, kjer nas je čakal še strokovni del ekskurzije - ogled Evropskega parlamenta. Po začetniških problemih, saj je eden izmed učencev s sabo nosil nož, je vse potekalo odlično. Najprej smo odšli v dvorano, kjer smo poslušali krajše predavanje o Evropski uniji, kasneje pa se nam je pridružila tudi slovenska evropska poslanka Romana Jordan, s katero smo se pogovarjali o naši šoli, njenem vključevanju v pro- jekte Evropske unije, a na žalost nas je (j} morala po polurnem pogovoru zapustiti, J^ saj je morala oditi na plenarno sejo, na O kateri smo pozneje prisostvovali tudi ^ sami. Po zaključenem predavanju smo ^ se odpravili do velike dvorane, kjer je ¡3 potekalo plenarno zasedanje. Ko smo se ^ posedli, smo si nadeli slušalke, na ekranu ¡^ poiskali slovenski jezik in sejo poslušali v Ji slovenščini. Po zaključenih aktivnostih v Evropskem parlamentu smo odšli še na kosilu v jedilnico Evropskega parlamenta, N kjer smo vsi pričakovali, da bomo v kosilu okusili odličnost francoske kuhinje, a na žalost se nam sanje niso uresničile. Ko- silo pa je bilo zelo zanimivega videza in ^ okusa. Po kosilu smo se zbrali ter se od-pravili na avtobus. Spet se je začela zelo C/3 CT O utrudljiva vožnja proti domu, ki je trajala kar 14 ur, saj je eden izmed učencev imel prebavne težave, zato smo morali stati vsaj enkrat ali dvakrat na uro. V Kidričevo smo prispeli ob 3.30. Ko smo še isti dan utrujeni prišli v šolo ter se spominjali ekskurzije, smo prišli do zaključka, da je bila ekskurzija enkratna, zabavna in zanimiva ter da je bila vred na vseh zadnjih neprespanih dni in naše utrujenosti. NIKA KOPAJNIK, 9. b Ne drži, da šola ni šala. Med poukom se tudi veliko smejemo. To je le nekaj domislic tretješolcev OŠ Cirkovce, ki smo se jim od srca nasmejali... • Zdravnik nas ozdravlja v zdravnišnici. • Mehanik potrebuje pri delu ključe, izvijače in zvijače. • Avtoportret pomeni, da slikaš avto. • Dreser je tisti, ki drsa. Liljana Brglez Učenci petih razredov smo 16. november namenili prehrani. Jutro smo pričeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom kot vsi učenci naše šole. Nato smo govorili o hrani in prišli do zaključkov: - da hrana na trgovskih policah ni nekaj, kar se samo zgodi; - da ni vseeno, kakšna je; - da je navsezadnje za vse dobro in koristno, če znamo ceniti in jesti domačo hrano. Najzanimivejši del dneva pa je bil, ko smo se učili peči jabolčni zavitek. Učenci 5. a-razreda OŠ Kidričevo UČENCI ODLIČNI V RAZVEDRILNI MATEMATIKI IN V ZNANJU IZ LOGIKE V mesecu septembru in oktobru sta na OŠ Kidričevo potekali dve tekmovanji, in sicer tekmovanje v razvedrilni matematiki in tekmovanje iz znanja logike. Šolskega tekmovanja v razvedrilni matematiki, ki je bilo 21. septembra 2012, se je pod mentorstvom Mateje Kamenšek udeležilo 20 učencev od šestega do devetega razreda. Osvojili so 6 bronastih priznanj, štirje tekmovalci pa so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 27. oktobra 2012. Na državnem tekmovanju so srebrno priznanje osvojili: Eva Pernat iz sedmega razreda, Kristina Golub iz osmega razreda in Tomi Tominc iz devetega razreda. Zlato priznanje je osvojila Tjaša Čuš iz šestega razreda. Na šolskem tekmovanju iz znanja logike, ki je potekalo 28. septembra 2012, je tekmovalo 17 učencev od šestega do devetega razreda, dosegli pa so 6 bronastih priznanj. Na državnem tekmovanju, ki je bilo 20. oktobra 2012, so tekmovali trije učenci, Kaja Klemenčič iz devetega razreda pa je osvojila zlato priznanje. VSEM TEKMOVALCEM ČESTITAMO ZA USPEHE IN OSVOJENA PRIZNANJA! Mateja Kamenšek NARAVOSLOVNI DAN V petek, 28. 9. 2012, smo imeli učenci 6. razreda OŠ Kidričevo naravoslovni dan. Obiskali smo Biotehniško šolo Ptuj, ki del svojih dejavnosti izvaja tudi na šolskem posestvu v Turnišču pri Ptuju. Ogledali smo si grad Turnišče in šli po učni poti okoli ribnika, nato pa smo se sprehodili skozi različne vrtove. Začeli smo s kmečkim vrtom, nato pa se sprehodili še do angleškega, francoskega in zeliščnega. Ogledali smo si tudi kmetijske stroje, videli konje in se posladkali z domačim sokom ter dobrotami, ki so jih spekli dijaki. V spomin pa smo dobili rožo, ki smo si jo morali posaditi doma. Vid Palčar, 6. b, (novinarski krožek) TEHNIŠKI DAN V ponedeljek, 17. 9. 2012, smo se devetošolci OŠ Kidričevo skupaj s spremljevalci odpravili v Celje na sejem. Ogledali smo si različne vrste poklicev, in sicer od tehniških do turističnih. Na koncu smo se še malo pozabavali z vodnim nogometom in se posladkali s sladoledom. Preživeli smo lep dan, hkrati pa se veliko novega naučili, tako da bomo lažje izbrali, za kateri poklic se bomo izšolali. ^ Stella Kociper, 9. a, (novinarski krožek) V petek, 14. 12.2012, smo si v prostorih OŠ Borisa Kidriča Kidričevo lahko ogledali glasbeno-gledališki spektakel Božična pesem, ki sta jo napisala Vida in Patrik Komljenovič. Pod mentorstvom Nataše Trobentar Majcen so učenci izvrstno odigrali igro, v kateri glavni junak skozi podoživljanje preteklosti in srečanja s tremi različnimi duhovi ponovno najde smisel božiča. Zelo dobro odigrano in režirano ter scenografsko dodelano igro si je ogledalo veliko število obiskovalcev. K zaključeni celoti so prispevali tudi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Kidričevo. »Patrik Komljenovič je učenec s številnimi talenti in je v izvedbo te igre potegnil celo množico ostalih učencev,« je med besedami zahvale vsem nastopajočim povedala ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak. MT 24 JESENSKI KROS 24. 9. 2012 je na OŠ Kidričevo potekal kros. Udeležili so se ga učenci od prvega do devetega razreda. Učenci prvih razredov so se po končanem krosu pomerili v štafetnih igrah, učenci od drugega do šestega razreda pa so si ogledali predstavitev juda. Borili so se skoraj tako dobro, kot so tekli. Učenci tretje triade so se po teku pomerili še v igrah z žogo. Fantje so zelo vneto igrali nogomet, punce pa so se zabavale ob odbojki. Na koncu športnega dne je sledila podelitev diplom najboljšim. Podeljene so bile diplome za prva tri mesta in pa pokala za najhitrejša učenca. Slednjega sta dobila Matic Frank Ličina iz 9.a-razreda, ki je postavil rekord šole pri dečkih s časom 3:28:48, in Anja Babič, učenka 8. b-razreda, ki je postavila rekord šole pri deklicah s časom 3:57:51. Čestitamo tudi vsem ostalim udeležencem, saj so se borili po svojih najboljših močeh. Stella Kociper, 9. a (novinarski krožek) POHOD NA BOČ V petek, 18. 10. 2012, smo se učenci od četrtega do devetega razreda odpravili na pohod na Boč. Izpred šole smo krenili okoli pol devete ure. Ko smo prispeli do Poljčan, smo izstopili iz avtobusa in pričeli s hojo. Po gozdu smo hodili približno uro in pol. Ob enajstih smo prispeli h koči pod Bočem. Tam smo se namalicali in si nabrali novih moči, nato pa smo počasi peš odšli nazaj proti avtobusni postaji. Pot nazaj ni trajala tako dolgo, saj smo šli po cesti. Na avtobusni postaji so nas že čakali avtobusi. Odpeljali smo se proti šoli in odšli na kosilo. Tako smo preživeli še en lep dan, da pa nas ni zeblo, nas je celo pot grelo sonce. Vid Palčar, 6. b, (novinarski krožek) OBISKALI SMO LJUBLJANSKO TRŽNICO Učenci 5. razreda OŠ Kidričevo in učenci 4. ter 5. razreda podružnične šole Lovrenc smo obiskali veliko ljubljansko tržnico. Sprehodili smo se med stojnicami s tekstilom in obutvijo, z izdelki suhe robe, z zanimanjem pa smo se ustavili in opazovali raznovrstno ponudbo sadja in zelenjave. Pozorni smo bili na to, ali so pridelki domače, slovenske pridelave ali so uvoženi. Zanimale so nas tudi cene. Naučili smo se, da moramo imeti spoštljiv odnos do hrane in biti pozorni, kaj kupujemo in kaj jemo. Učenci 5. a razreda OŠ Kidričevo —■ MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V JESENSKEM KROSU 3. 10. 2012 je potekalo medobčinsko tekmovanje v jesenskem krosu v Vidmu pri Ptuju. Na tekmovanju je sodelovalo kar nekaj učencev iz OŠ Kidričevo, ki so se odlično izkazali. Tekmovali so učenci iz različnih razredov. Najbolje so se uvrstili: RENE ČUŠ, ki je osvojil 1. mesto (kategorija 2002), SHEFIK MUHAREMI, ki je osvojil 2. mesto (kategorija 2001), ANJA BABIČ, ki je osvojila 5. mesto (kategorija 2000), GREGOR PREDIKAKA, ki je osvojil 6. mesto (kategorija 1999), ROK MARKEŽ PIŠEK, ki je osvojil 8. mesto (kategorija 1999). Vsem tekmovalcem čestitamo za njihov dosežek. Vid Palčar, 6. b, (novinarski krožek) PRVO SREČANJE NADARJENIH V četrtek, 20. 9. 2012, smo se nadarjeni učenci OŠ Kidričevo v letošnjem šolskem letu prvič srečali. Na srečanje smo povabili plesnega učitelja iz Berlina, Iraja Aminija, in gledališkega režiserja Sama M. Strelca. Za začetek sta Primož Galun s klarinetom in njegov brat Aljaž s harmoniko zaigrala par pesmi, zraven pa sta zaplesala Patrik Komljenovič in Nika Kopa-jnik. Nato smo gostoma zastavili nekaj vprašanj. Pri prevajanju vprašanj nam je pomagala učiteljica Deborah Krtalič. Za zaključek pa je še Vid Palčar zaigral na violino. Vid Palčar, 6. b, (novinarski krožek) OBISKALI SMO SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ Preselili smo se v leto 1905 in doživeli pravo učno uro iz preteklosti. Vsi smo dobili posebna oblačila, v klopeh smo sedeli ločeno in vzravnano z rokami na hrbtu, na eni strani deklice, na drugi dečki. Bila je popolna tišina. Učiteljico je bilo potrebno ogovarjati z »gospodična učiteljica«, saj v tistih časih ni smela biti poročena. Marsikdo je imel pri tem težave. Če učenec v šoli ni bil priden in ubogljiv, ga je čakal osliček ali koruza, na kateri se je klečalo. Na začetku ure je gospodična učiteljica pregledala roke, še posebej pozorna je bila pri nohtih. Čistoča rok je bila zelo pomembna, saj so otroci pogosto hodili v šolo umazani. Gospodična učiteljica je govorila v jeziku, ki seje tedaj uporabljal. Morali smo biti zelo pozorni na to, kaj je povedala. Imeli smo lepopisne vaje. Pisali smo s peresom, ki smo ga pomakali v tinto. Uporabljali smo pivnike. Pri pisanju je potrebna velika previdnost, da je pisava lepa in čitljiva. Vse črke so morale biti nekoliko nagnjene. Pri nekaterih učencih je bil prisoten strah, saj je bila gospodična učiteljica zelo stroga. Ko je bilo učne ure konec, je bilo slišati prav poseben izdih olajšanja. Nato smo se potepali po našem glavnem mestu in spoznavali njegove znamenitosti. Učenci 5. a-razreda OŠ Kidričevo TILENJE REŠIL BOŽIČ Nekoč je živel deček po imenu Tilen. Zelo rad je imel božič in je pomagal Božičku raznašati darila. Ko je delil darila, si je Božiček zlomil nogo. Deček je takoj poklical zdravnika, da so Božička odpeljali v bolnišnico. Da bi rešil božič, je Božiček poklical svoje škratke, da so mu pomagali darila raznašati pridnim otrokom. Vsi otroci so z dečkom Tilnom bili srečni, da so dobili darila. Božičku je noga zacelila in tako je bil pripravljen za naslednji božič. ALJA JANČEC, 2. a MAJDA KLEMENČIČ VODUŠEK Saša Godec na maturi 2012 dosegla vse možne točke Tokrat sem klepetala z zlato maturantko iz naše občine, Sašo Godec iz Dragonje vasi, študentko prvega letnika laboratorijske biomedicine v Ljubljani, ki je v letu 2012 poklicno maturo opravila z vsemi možnimi točkami. Simpatična svetlolaska je rojena 10.1.1994 na Ptuju. Med tednom se posveča študiju, za vikende pa se zelo rada vrača domov k družini in prijateljem. Osnovno šolo je obiskovala v Cirkovcah, srednjo pa na Gimnaziji in srednji kemijski šoli v Rušah, smer farmacevtski tehnik. V letu 2012 si zaključila srednjo šolo in poklicno maturo opravila z vsemi možnimi točkami. Kakšen je tvoj recept za ta uspeh? Žal za to ni kakšnega posebnega recepta. Z močno voljo in zavedanjem, da ti bo to znanje koristilo tudi za naprej, se da vse opraviti tako, kot si želimo. Zakaj si se odločila za študij laboratorijske biomedicine? Za študij naravoslovne smeri sem se odločila že v srednji šoli. Vselej sem vedela, da si želim študirati naravoslovje. Ta študij mi omogoča marsikaj. Med drugim tudi raziskovanje človeških vzorcev in delo v laboratoriju, ki ni monotono. Ali si pri izbiri študija imela v mislih tudi potencialno možnost večje zaposlitve po končanem študiju? Zaenkrat so v tej smeri možnosti zaposlitve dokaj dobre, tako da je tudi to malo vplivalo na moj izbor. Žal pa je težko napovedati, ali bo tako tudi takrat, ko bom zaposlitev iskala jaz. Obiskovala si OŠ Cirkovce. Kaj ti je ostalo iz tistega obdobja najbolj v spominu? V osnovni šoli sem imela odlične sošolce in sošolke, z nekaterimi se družimo še danes. Najbolj všeč mi je to, da je naše prijateljstvo še vedno "živo". Upam pa, da bo tako tudi v prihodnje. Vsekakor pa mi je v spominu ostala valeta. Si prostovoljna gasilka. Kako koordiniraš gasilstvo s študijskimi obveznostmi. Ali je to sploh izvedljivo glede na to, da študiraš v Ljubljani? Gasilke našega društva smo sedaj imele krajšo pavzo, drugače pa se za vaje dogovorimo med vikendom, tako da je tudi to izvedljivo, če se le hoče. Kakšen odnos imaš do »decembrskega vzdušja« in praznikov, ki so pred nami? December mi je zelo všeč. Vse je okrašeno, kar v meni vzbudi neki posebni praznični občutek. Ker mi je sedaj, ko sem v Ljubljani, še posebej všeč, čas, ki ga preživim z družino, je to še ena prednost decembra, saj bom takrat gotovo malo več doma s svojimi najdražjimi. MT o > >u "O +-O C o_ C ~o V) o tf) a c CL U V skupini mladih Sosednji prijatelji smo v letošnjem letu kar povezovalno in aktivno sodelovali mladi občani naše občine. Že meseca februarja smo imeli prvo srečanje in skupinski ogled pustne povorke na Ptuju ter počitniški zimski izlet v Maribor. Meseca aprila smo se tradicionalno že šestič zapored pripravljali na postavitev »mini« prvomajskega drevesa, ki smo ga postavili v ponedeljek, 30. aprila, obenem pa tudi izvedli in se pomerili v turnirju badmintona. Na naslednjih srečanjih članov se je porodila želja po poletnih izletih mladih občanov in članov v terme Čatež, ki smo ju izvedli v dveh skupinah (v juliju 16, v avgustu 19 izletnikov) in se skupaj zares imeli zelo »fajn«, tako na avtobusu kot tudi v termah. Tik pred začetkom šolskega leta pa smo se odpravili še na skupinsko ekskurzijo v Maribor, kjer sta se nam predstavila Društvo Center za pomoč mladim in Zveza prijateljev mladine Maribor, sprejel pa nas je tudi direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, g. Heliodor Cvetko. V skupini nas je sedaj 26 članov in članic, ki se, če je le priložnost, družimo vsak mesec v novem prostoru, ki nam ga je podaril župan g. Anton Leskovar v dvorani Kidričevo, za kar smo mu zelo hvaležni. V zaključni fazi urejanja je tudi knjižica »Naj bo naselje prijazno mladim«, ki jo pripravljamo člani in v kateri so zajeta tudi dela osnovnošolcev OŠ Kidričevo. Med seboj pa se še sedaj ob koncu leta družimo na kreativnih delavnicah pod vodstvom našega »umetniškega talenta« in tajnika skupine Patrika Komljenoviča, ki je tudi zapisal: »Naša skupina ni le še ena organizacija, ki zapravlja čas in denar, temveč je občestvo ljudi, ki jim je mar za mladostnike v naselju, in je skupina, ki želi pokazati, da so v svetu in v Sloveniji tudi takšni, ki pomagajo omogočiti boljši jutri tudi tistim, ki se počutijo pozabljeni.« Tudi v prihodnje se bomo trudili uresničevati našo ciljno točko, ki nas kliče k temu, da na pravi in pozitiven način med seboj družimo in aktivno povezujemo mlade občane in skupaj rišemo boljši jutri mladih v Kidričevem. Zahvaljujemo pa se vsem, ki nam ob tem stojijo ob strani. Vsem občanom želimo lepe božične praznike in srečno novo leto 2013, mlade pa vabimo v našo druščino! Zon Jerenko, voditelj skupine 26 Na kratko skozi leto 2012 Na naši šoli imamo veliko dobrih športnikov. Luko Sagadina, kolesarja, smo v okviru predmeta NIT pri razredni uri povabili v naš razred, da izvemo več o njegovem življenju med šolo in kolesom. Luka, najprej nam povej kaj o sebi. Sem Luka Sagadin in prihajam iz Starošinc. Star sem 13 let in obiskujem 8. razred OŠ Cirko-vce. Kdo te je navdušil za ta šport? Videl sem ga na televiziji in postal mi je všeč. Pri katerem klubu treniraš? Treniram pri kolesarkem klubu Perutnina Ptuj. Koliko pokalov imaš? Imam 45 pokalov in 13 medalj. Ali se veseliš, ko stopiš na stopničke? Ja, zelo. Kakšno kolo uporabljaš? Uporabljam aerodinamično dirkalno kolo, ki je lažje od navadnega. Kakšno opremo nosite kolesarji? Nosimo čelado, posebne čevlje, rokavice in dres. Ali pred tekmo ješ kakšno posebno hrano? Ne, ne jem posebne hrane. Tri dni pred tekmo ne smem jesti sladkarij. Kolesarska hrana so testenine. Te je že kdo prosil za podpis? Ne, nihče, morda me bo danes kdo izmed vas. (smeh) Si se že kdaj poškodoval? Ja, sem se, ampak ni bilo hudo. Koliko kilometrov na uro si se najhitreje peljal? Peljal sem se 80 km/uro s Pohorja. Si že kdaj tekmoval v mestu daleč od tod? Ja, sem. Najdlje v Berlinu. Tam je bilo neuradno evropsko prvenstvo v trietapni dirki (to so tri dirke v treh dneh in čas se sešteva). Koliko kilometrov je bila najdaljša proga na tekmovanju? Najdaljša proga je bila dolga 72 kilometrov. Ali tekmuješ na veliko tekmovanjih? Ja. Tekmujem tudi do 30-krat na leto. V katerih državah si že tekmoval? Tekmoval sem že v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Nemčiji. Pri katerem letu si začel voziti kolo? Pri osmih letih. Kako pogosto treniraš? V tekmovalni sezoni imam do 4-krat na teden trening in še tekmo. Pozimi pa 3-krat trening v telovadnici, en trening teka in fitnes. Kdo vam plača fitnes? Fitnes nam plača klub. Koliko so stari tvoji čevlji? Moji trenutni čevlji so stari dve leti. Pred temi sem zamenjal že dva para. Koliko so pa stali? Stali so 50 evrov, ker sem kupil rabljene, sicer stanejo 100 ali več evrov. Čevlje kupijo starši. Ali vozite tudi v slabem vremenu? Ja, vozimo, vendar nas toča na srečo še ni doletela. Kako si oblečen, če pada dež? Ko pada dež, imamo oblečene vetrovke in dolgi dres. Kaj meniš o prepovedanih poživilih, ki pomagajo k boljšim rezultatom? Sem proti njim. Uživam na kolesu v naravi. Žene me želja po samopremagovanju in vsakič poskušam dati več od sebe. Kakšni so tvoji načrti za športno prihodnost? Hočem postati profesionalni kolesar in hočem nastopiti na najslavnejši kolesarski dirki na svetu - Tour de France oz. kolesarski dirki po Franciji. Je težko usklajevati šolo in šport? Letos imam status športnika in lažje usklajujem šolo s kolesarstvom. Skušam pa imeti čim boljše ocene. Luka, želimo ti veliko uspehov na tvoji športni poti. Hvala za obisk v razredu. Hvala za dobre želje in za povabilo v razred. Sestavili: Nuša Korez, Nika Felicijan, Miha Špec, David Krajnc, Žan Žnidar in Miha Dolenc, učenci 4. razreda OŠ Cirkovce (ob pomoči učiteljice M. Jurtela). :Ponovno smo dokazali, da je v slogi moč 16. oktobra praznujemo Svetovni dan hrane. Vsako leto ob tej priložnosti v Cirkovcah organiziramo akcijo DROBTINICA. Letos smo akcijo izvedli v soboto, 13. oktobra. Člani Krajevne organizacije RK Cirkovce smo skupaj z otroki Osnovne šole Cirkovce na dveh stojnicah prodajali različne vrste kruha, več vrst krušnih izdelkov in različne vrste peciva. Prodali smo tudi več kosil, malic, hamburgerjev, pic, skuto, jogurt, domače klobase, burek. Hitro pa so nam pošli tudi domači med, jabolka, kostanji, orehi, v naši ponudbi so bili tudi cvetlični aranžmaji, lončnice, mačehe ... paradižnik, paprika, buče. S prijaznim nakupom krajanov vseh desetih vasi in še koga smo zbrali 827 €. Denar se bo namensko porabil za šolo v naravi in kosila otrok, katerih starši tega stroška ne zmorejo. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki ste z darovi in nakupom ponovno pokazali, da vam ni vseeno za socialne stiske družin našega okolja, ki so v teh težkih časih v veliki krizi. Hvala vam, da ste s to pomočjo na otroške obrazke narisali nasmešek. Na drobtinici je sodelovalo 11 članov odbora, 1 mladinka in mentorica z 12 otroki Osnovne šole Cirkovce. Pri ponujanju in prodaji pa so se še posebno izkazali otroci, zato bi se jim v imenu odbora in svojem imenu iskreno zahvalila. Kljub močnemu dežju in mrzlemu vremenu so z veliko vneme in veseljem ponujali blago na stojnicah in po hišah. Brez sedaj že vsakoletnih rednih DONA-TORJEV tudi Drobtinica ne bi bila tako uspešna: Ptujske pekarne, Hlebček, Kmečka pekarna Metličar, Kmetija Žitnik, Market Gaj, Okrepčevalnica Valentin, Vrtnarstvo Slanic, Kmetija Kotnik, Gostilna Kurež, Kava bar Voga, Predelava mesa Lah, Kmetija Čelofiga, Cvetličarna Nina, Vrtnarstvo Goričan, Bar Cezar, Okrepčevalnica Picerija Klara, Turistična kmetija Medved, Papirnica Pero, Čebelarstvo in medičarstvo Medved, Re-vital d.o.o., Vital gostinstvo in trgovina d.o.o., Gostilna Korže in POB 03. PRISRČNA HVALA! Pavla Veler Spremljevalci božiča Božič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških, protestantskih in večini pravoslavnih cerkva praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Praznik pa spremlja veliko zanimivih običajev in legend ... Jaslice O postavljanju in čaščenju jaslic pričajo številni zgodovinski zapisi. Prve jaslice je postavil sv. Frančišek Asiški, in sicer leta 1223 v votlini v gozdu Grecciu v Italiji. Jaslice, kakršne poznamo danes, so se prvič pojavile leta 1252 v Nemčiji. Slovenci smo svoje prve jaslice dobili leta 1644 v Ljubljani, kjer so jih postavili jezuiti, saj so menili, da si ljudje stvari lažje zapomnimo, če jih vidimo. Jaslice so v Sloveniji sprva postavljali samo v cerkvah, kasneje pa so se razširile tudi v domove družin. Najpogostejša oblika jaslic v slovenskih domovih so alpske jaslice, ki so k nam prišle s Tirolske. V Sloveniji imamo tudi muzej jaslic, ki se nahaja na Brezjah, kjer ga urejajo frančiškani skupaj s člani Društva ljubiteljev jaslic. Prav tako pa so v današnjem času vedno bolj priljubljene tudi žive jaslice. Ena najbolj znanih izvedb živih jaslic se dogaja v Postojnski jami. Božično drevo Današnja navada postavljanja božičnega drevesa in pošiljanja voščilnic izvira iz 19. stoletja in ima zelo malo skupnega s krščanstvom. Po nekaterih virih naj bi imelo postavljanje božičnega drevesa po- ganske korenine, saj naj bi različna ljudstva od Egipčanov, Rimljanov in britanskih Druidov častila zimzelena drevesa med obredi praznovanja zimskega solsticija kot simbolov večnega življenja. Današnja uporaba božičnega drevesa kot spremljevalni element praznovanja božiča sega v čas okoli leta 1500 in izvira iz Nemčije. Ena izmed legend celo pravi, da naj bi božično drevo prvi okrasil Martin Luther, in sicer v čast praznovanja Kristusovega rojstva. Navada okraševanja božičnega drevesa se je razširila zelo počasi, potrošniški pridih pa je okraševanje božičnega drevesa dobilo leta 1851, ko je kmet Mark Carr pričel s prodajo božičnih dreves v New Yorku v ZDA. Danes je zimzeleno božično drevo simbol življenja in veselja. Božiček Božiček je novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje pridne otroke v noči pred božičem, to je s 24. na 25. decern- GLORIJA IN BOŽIČNI ŠKRAT ber. Lik Božička se je razvil v Združenih državah Amerike, prvič pa se je omenjal v pesmi The night before Christmas iz leta 1823. Svojo značilno rdeče-belo podobo je Božiček dobil leta 1931 izpod peresa risarja Haddona Sundbloma v reklamni akciji podjetja Coca-cola. Božiček naj bi stanoval na severnem tečaju, oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, prevaža pa se s sanmi, ki jih po zraku vleče devet severnih jelenov. Prvotno je bilo teh jelenov osem (njihova imena so Tresko (Dasher), Plesko (Dancer), Skočko (Prancer), Hudko (Vixen), Kometko (Comet), Kupidko (Cupid), Plamenko (Donder) in Blisko (Blitzen)), leta 1939 pa se je v pesnitvi Roberta L. Maya pojavil tudi jelenček Rudolf z rdečim noskom, ki je prvi v Božičkovi vpregi. Božička na poti spremljajo tudi škratje, glede na časovne cone pa naj bi imel Božiček na voljo 31 ur, da dostavi vsa darila, kar pomeni, da obišče 832 domov vsako sekundo. Eva Žunkovič škratek, to Panov svečani jedilnik za decembrske dni V prazničnih dneh želimo svojim najbližjim pripraviti nekaj posebnega, drugačnega. Želimo jih prijetno presenetiti z doživetji, občutki in z dušo pripravljenimi stvarmi. Tudi v restavraciji Pan smo za Vas pripravili predlog takšnega prazničnega menija. y Ocvrti piščančji tulipan z bučnimi semeni Za 4 osebe potrebujemo: piščančje krače od perutničk 8 kom drobtine moko jajce 1 kom maščobo za cvrenje mešana semena (bučna ...) - sesekljana Piščančje perutničke zarežemo na vrhu in potisnemo mesni del proti dnu in oblikujemo. Začinimo in paniramo v mešanici drobtin in sesekljanih semen. Svinjski medaljoni z mlado špinačo, rožmarinom v kostanjevi omaki **# Ocvrti piščančji tulipan z bučnimi semeni #*» Popečeni skutni štruklji v slaninskem ovoju Mlada zelenjava, sotirana na maslu Mlada berivka v solati Svinjski medaljoni z mlado špinačo rožmarinom v kostanjevi omaki Za 4 osebe potrebujemo: svinjski file 0,40 kg mlado špinačo 0,05 kg svinjsko mrežico 0,10 kg maslo 0,05 kg začimbe kostanje 0,10 kg sladko smetano 0,2 I Svinjski file očistimo, odstranimo kožico in narežemo na štiri ena ke dele. Mlado špinačo operemo pod tekočo vodo in blanširamo približno minuto. Svinjske medaljone ovijemo v blanširano špinačo in zavijemo v mrežico. Na maslu na hitro popečemo svinjske fileje, ki smo jih rahlo začinili, in jih preložimo v drugo posodo. Na maslu prepražimo sesekljano šalotko, dodamo kuhane kostanje, zalijemo s sladko smetano in začinimo. V omako vložimo popečene svinjske medaljone in dušimo do mehkega. ian Restavracija kreativnih idej Še nekaj zanimivosti o božiču: • Datum za praznovanje božiča naj bi izbral cesar Konstantin. • Električne božične lučke so prvič uporabili leta 1854. • Za božič se proda največ diamantov. • Najbolj prodajana moderna božična pesem je White Christmas Binga Crosbya. V četrtek, 29. novembra, je na OŠ Kidričevo potekal tehniški dan. Tako kot lani smo se tudi letos lotili izdelovanja izdelkov za naš božično-novoletni bazar, katerega izkupiček je namenjen šolskemu skladu. V ta namen so učenci 1. razreda izdelovali praznične voščilnice in okrasne kljukice (ščipalke). Učenci 2. razreda so poleg prekrasnih voščilnic izdelali tudi vaze in svetilke. Učenci 3. razreda so se lotili izdelovanja svečnikov in voščilnic. Oboje jim je čudovito uspelo. Učenci 4. razreda so se popolnoma posvetili izdelovanju svečnikov. Izdelali so jih veliko in vsi so krasni. Učenci 5. razreda so izdelali uporabne lončke za barvice, katere so tudi okrasili. Učenci 6. razreda se Izdelovali smo izdelke za božično-novoletni bazar niso udeležiti tehniškega dneva zaradi obveznega zdravniškega pregleda. Učenci 7. razreda so izdelali broške, obroče za rute in sveče. Učenci 8. razreda so izdelovali obešalnike in mape. Vse so okrasili z zanimivimi motivi. Učenci 9. razreda pa so se lotili tudi darilnih škatel. Okrasili so jih z okrasnim papirjem in grafikami. Škatle so različnih velikosti. Pridni pa nismo bili samo na matični šoli. Zelo so se potrudili tudi na podružnični šoli Lovrenc. Najmlajši so se preizkusili v peki piškotov, učenci 2. razreda so izdelovali voščilnice, učenci 3., 4. in 5. razreda pa so poleg voščilnic izdelali še darilne vrečke. Vsi smo ves dan pridno izdelovali in udejanjali svoje zamisli pri okraševanju in izdelovanju. Gotovo pa je pri pripravi tehniškega dneva bila polna idej in zamisli tudi učiteljica likovne vzgoje Irena Tušek. Seveda pa tudi brez pomoči ostalih učiteljev izdelki ne bi bili takšni, kot so. Stello Kociper, 9. a,, (novinarski krožek) Božično-novoletni bazar v OŠ Kidričevo. Urejaje spodnje plasti drobnega gramoza. Proga dobiva novo podobo. Prvotna postaja Sternthal zgrajena pred natanko 100 leti, slikana leta 1916. Po več kot 30 letih smo ponovno doživeli rekonstrukcijo železnice na relaciji od Pragerskega proti Madžarski. Proga je bila zgrajena leta 1860. Kako in kdaj so jo prenavljali v preteklosti, vsem ni znano. Tokrat jo v glavnem financira EU. Ko stanuješ blizu železniške proge, vsa leta z zanimanjem spremljaš dogajanje na progi in ob njej. V času, ko še ni bilo avtomobilov in avtobusov, nam je vlak pomenil pomembno pridobitev. Pomenil nam je okno v svet, pa ne samo nam blizu železnice, ampak tudi oddaljenim vasem, tudi Halozam. Železniško postajo Strnišče so zgradili natanko pred 100 leti, leta 1912. Do tedaj so prebivalci Dravskega polja morali hoditi na ptujsko železniško postajo. Naša železniška postaja Strnišče je v svoji zgodovini doživljala vse mogoče: od prej omenjenega okna v svet (postaja Kidričevo je nastala nekje okrog leta 1950), sprememb imena, do strašnega uničenja leta 1943, ko so zavezniška letala napadla tri transportne vlake nemške vojske. Slika (s spleta) prikazuje prvotno V prostorih Športne dvorane Kidričevo je bila dne 27.11.2012 otvoritev razstave Boji za severno mejo in general Rudolf Mais-ter. V kulturnem programu so nastopili ^^ tudi učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. f SiPi i 1 VM GSM: 051/425-128 www.harmonike.plohl.si Model LEX S-1.640 € Model LEX-1.840€ Model MUZIKANT-1.999 € Model VIRTUOZ - 2.350 € DAMJAN PLOHL s.^2324 Lovrenc na Dr.polju postajo, prej imenovano STERNTHAL, slikano leta 1916. Sedaj je vse drugače. Smo menda zelo redka občina s kar štirimi postajami ali postajališči, in sicer: Šikole, Cirkovce, Strnišče in Kidričevo. Tudi zaradi tega se mi je zdelo primerno nekaj napisati o tej prenovi. Čeprav se zadnja leta z osebnimi vlaki vozi manj ljudi, saj so vlaki skoraj prazni, nam ta modernizacija pomeni boljše čase za razvoj železniškega potniškega in tovornega prometa. Spremenjene bodo postaje in postajališča, izboljšani bodo peroni, zgrajene bodo protihrupne ograje, poskrbljeno bo za večjo varnost potnikov in živečih blizu proge. Za vse to skrbi veliko število sezonskih delavcev, v glavnem iz drugih držav, veliko modernih strojev in naprav in seveda veliko strokovnih ekip. Popolnoma vse menjujejo, od gramoza, betonskih pragov in močnejših tračnic. Spodaj polagajo filc za preprečevanje vdora zemlje med kamenje, urejajo nove jarke za odvodnjavanje. Vsak podaljšan vikend (sobota, nedelja, ponedeljek) naredijo 480 metrov popolnoma nove proge. Mimo naše postaje so delali dva vikenda. V prvem jih je objemalo dokaj toplo jesensko sonce, drugi vikend pa jesenski hladen dež in sneg. Našli so tudi ostanke omenjenega bombnega napada. Delali so noč in dan. Nastajal je velik hrup, o čemer smo bili predhodno obveščeni preko spletne strani Občine Kidričevo. Spomladi bodo nadaljevali nekje od Ormoža proti Hodošu. Nato bodo po predvidevanju pričeli postavljati drogove za elektrifikacijo in druge spremljevalne naprave. Torej ne bo dolgo, ko bodo vlaki mimo nas vozili s hitrostjo 160 km /h. Če se bo v bodoče s potniškimi vlaki vozilo več ljudi, pa bo pokazal čas. Še vedno smo preveč navajeni na jeklene konjičke in avtobuse, pa čeprav se bencin kar naprej draži, ali pa se nam zdi vožnja z vlakom staromodna. V velemestih je drugače, saj se z vlaki vozi veliko uglednih uradnikov in drugih pomembnih ljudi. Raje se pripeljejo z avtom do prve železniške postaje, od tam pa z vlakom v mestne urade. S tem se izognejo gneči v prometu. Za primerjavo navajam, da ima glavna železniška postaja v Sydneyu 24 peronov, s katerih vsakih nekaj minut odpelje poln potniški vlak. Sicer pa bi bilo kdaj pa kdaj tudi za nas prijetno, če bi se občasno namerno peljali z vlakom. Bili bi bolj sproščeni in obujali bi spomine na čase, ko smo se vozili z vlaki s starimi vagoni in parno lokomotivo. Tekst in foto: Jože Šafronko 30 AKTAL IZ KIDRIČEVEGA POSKRBI ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO, KAR NAREDI VAŠE BIVANJE PRIJETNEJŠE AKTAL „oo KIDRIČEVO, Industrijska 14 Tel.: 00386 (-0) 2 799 04 30 E-pošta: aktal.doo@siol.net www.aktal.sj OKN Nova okna so vez med bivalnim prostorom in okoljem, zato so naša okna in vrata kakovostno izdelana, izpolnjujejo zvočne in toplotne izolacijske vrednosti, s katerimi so zahtevni kupci zelo zadovoljni. Okna odlikujeta funkcionalnost in dolga življenjska doba. ker kljubujejo zunanjim vplivom in so ob rednem vzdrževanju po veliko letih kot nova. Med gradnjo je treba sprejeti veliko odločitev, da bomo pozneje zadovoljni. K temu spada menjava oken, ki imajo velik pomen v naši okolici. TOPLOTNE IZGUBE PRI STARIH OKNIH IN VRATIH NAJBOLJ OBČUTIMO V DENARNICI. POMENIJO DO 40 % IZGUBE ENERGIJE V PROSTORU. V Aktalu delamo z dobrimi materiali, ki so plod dolgoletnega razvoja na nemškem trgu. profil INOUTIC PRESTIGE 76. 6 komor predstavlja debelino plastike, h kateri spadata moč •o IC jeklene ojačitve in posledično boljša statika. Je brez svinca in težkih kovin ter prijazna do okolja. Tri tesnila pri našem oknu imajo veliko prednost, saj to zagotavlja večjo energijsko kakovost. Vrhunsko okovje WINH-HAUS Activ Pilot daje veliko posebnost našemu oknu. ker je v nenehnem razvoju na nemškem trgu (protipožarno okovje, protivlomno, odmično paralelno). Steklo je proizvajalca ERTL GLAS. ki prihaja iz Amstettna v Avstriji. V Sloveniji imajo lokacijo v Ribnici s posebno inova-tivnimi linijami, ki zagotovlja-jo najvišjo kakovost. Termo-pan dvoslojno UNITOP 4-16-4 FLOAT LOWE 4 mm. izolativ-nost stekla je Ug=l,l W/m2K. zvočna izolativnost Rw=32 db. Termopan trislojni 4-12-4-12-4, izolatnivnost je Ug= 0,7 W/ m2K ali več na zahtevo stranke. Steklo je polnjeno s plinom in kovinskim nanosom na notranji strani - ALU-distančnik. Novost je plastični distančnik TGI. ki ima boljšo izolativno prevodnost in ne povzroča ro-senja stekla. Zaradi naše zanesljivosti in dolgoletne tradicije se nam je ponudil proizvajalec Schüco, ki je številka 1 na nemškem trgu. VRATA veliko povedo o lastniku, njegovem načinu življenja in odnosu do tega. kar mu pomeni dom. V Aktalu imamo za vas široko paleto različnih modelov in materialov vhodnih vrat. Naši izdelki uporabniku zagotavljajo: • izpolnitev individualnih že-Ija. • visoko stopnjo varnosti (različni varnostni zaklepi), • visoko stopnjo zvočne in toplotne izolativnost i. • veliko izbiro materialov, ki zagotavljajo dolgo uporabnost izdelka. Ne smemo pa pozabiti na dobro montažo. V AKTALU vsako okno individualno izdelamo po naročilu kupca, s pomočjo nemški strojev in spretnih delavcev. Naša montaža je vedno v sodelovanju z nemškimi tehniki, ki nam prinašajo novitete, natančno izvedbo in dobre materiale. Dosegamo vse normative nizkoenergijskih gradenj. Posebni napotki ob tem letnem času! Prihaja čas merjenja porabe energije, ko zapiramo okna in pripiramo radiatorje. Čas, ko treba resno varčevati, zato ni odveč opozoriti na previdnost z materiali. Okna se rosijo, kar je posledica toplotnih mostov, izolacij itd. Svetujemo vam pet-minutno zračenje, pri čemer okna odpremo na stežaj. kar preprečuje pojavo plesni v kotih. Novosti v AKTALU Opisani materiali so vrhunske kakovosti nemških proizvajalcev. Vemo pa. da imamo tudi kupce, ki želijo dober izdelek in ugodnejšo cenovno rešitev. Čeprav niso rožnati časi, ne uporabljamo ugodnejših materialov nižje kakovosti. V ponudbi imamo samo nemške materiale. ki po ugodni ceni ponujajo maksimalno kvaliteten izdelek. ^ Veselimo se vsake stranke, naj 1 bo še tako zahtevna. NAJDEMO | SKUPNO REŠITEV! Direktorica Tatjana Korpar o Sliki prvošolcev OŠ Cirkovce, ki sta bili Ajda Marin - motor. gostujv4 U&foica vam že Ci veseCe božičnepraznike in srečno, uspešno novo leto '2 013 Vabimo Vas na silvestrovanje in novoCetni píes Za va va C Va .s bo ansambef '"'Oclfin" 3j.12.201 J - Sifvestwante Cena: 3$€ oj.01.2o12 - &ovofctf¡¿jj& ■ • 1 Cena: 2$€. (02) 795 20 10 ^Ê (041) 68l 166 fl Tekma slovenske futsal reprezentance proti reprezentanci Norveške Tekma bo v športni dvorani Kidričevo v četrtek, 10.1. 2013, ob 19. uri. V premoru bo odigrana tudi nogometna tekma U-6 med ekipama NK Aluminij in NK Drave. Organizator tekme je Športna zveza občine Kidričevo in NZS. Vljudni vabljeni! VSTOP PROST! Okvirni seznam prireditev v mesecu decembru 2012 21. december od 15.00 do 19.00 NOVOLETNI SEJEM - Od 15.30 do 16.30 cirkuška predstava bratov Malek - Ob 17.00 otroška gledališka predstava Božična pripoved v izvedbi animacijske skupine Lady Martine Ajster - Ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami 22. december od 15.00 do 19.00 NOVOLETNI SEJEM - Od 15.00 do 16.30 Otroški ringa raja - glasba, ples in drsanje na ledu - Ob 17.00 lutkovna predstava Kam se je skril Dedek mraz v izvedbi Lutkovnega gledališča Makarenko - Ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami 23. december od 15.00 do 19.00 NOVOLETNI SEJEM - Od 15.30 do 16.30 interaktivno pripovedovanje srednjeveške zgodbe in prikaz vrtenja srednjeveške zastave - Ob 17.00 lutkovna predstava Rdeča kapica v izvedbi Gledališča Ptuj - Ob 17.30 prihod Božička s spremstvom in obdaritev otrok s slaščicami - Ob 18.45 mali ognjemet 23. december ob 18.00 NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA TALUM v dvorani Restavracije Pan 24. december-SVETI VEČER 22.45 Pohod z baklami k polnočnici (odhod izpred občinske hiše) - Božičnica (Pripravljajo jo mladi veroučenci in župnijski otroško-mladinski pevski zbor.) 24.00 Slovesna polnočna sveta maša (polnočnica) (Pri polnočnici pojeta župnijski mešani in otroško-mladinski pevski zbor.) 25. december - BOŽIČ 9.00 Božična sveta maša (Poje moški pevski zbor Talum Kidričevo.) 15.00 Otroška božična maša z blagoslovom otrok (Poje otroško-mladinski pevski zbor.) 28. december-4. ZIMSKI POHOD NA PTUJSKO GORO 14.00 Odhod pohodnikov izpred župnijske cerkve v Kidričevem Okvirni seznam prireditev v obdobju januar - marec 2013 6. januar: Novoletni dobrodelni koncert, Župnijska cerkev Cirk-ovce, organizator Občina Kidričevo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Občine Kidričevo 19. januar: Turnir v odbojki, dvorana Cirkovce, organizator Športno društvo Šikole 26. januar: III. NTLS, namiznoteniška liga Slovenije, dvorana Cirkovce, organizator NTK Cirkovce 7. februar: osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, dvorana Restavracije Pan Kidričevo, organizator Zveza kulturnih društev Občine Kidričevo 9. februar: otroška maškarada, tržnica v Kidričevem, organizator občina Kidričevo z osnovnima šolama 11. februar: pravljična ura z otroško delavnico ob kulturnem prazniku, Knjižnica DPD Svoboda Kidričevo, organizator DPD Svoboda Kidričevo 12. februar: cirkovški fašenk, organizator Prosvetno društvo Cirkovce 15. februar: predavanje dr. Jožice Gamser o starostni bolezni - Demenci, župnišče Cirkovce, organizator Župnijska karitas Cirkovce 2. marec: turnir v badmintonu, dvorana Cirkovce, organizator Športno društvo Šikole 6. marec: razstava likovnih del Rebeke Pšajd z recitacijskim programom ob otvoritvi, Restavracija Pan Kidričevo, organizator DPD Svoboda Kidričevo 10. marec: odprti turnir za mladince in mladinke RS v namiznem tenisu. Športna dvorana Kidričevo, organizator NTK Cirkovce 16. marec: III. NTLS, namiznoteniška liga Slovenije, dvorana Cirkovce, organizator NTK Cirkovce 17. marec: Dobrote podeželja, dvorana Lovrenc na Dr. polju, organizator Turistično društvo Občine Kidričevo 22. marec - 24. marec: razstava izdelkov iz delavnic, dvorana Društva upokojencev Lovrenc, organizator Društvo Invalid Kidričevo 24. marec: proslava ob materinskem dnevu, dvorana Lovrenc na Dr. polju, organizator Kulturo društvo Lovrenc na Dr. polju 24. marec: dobrodelni koncert, župnijska cerkev Cirkovce, organizator Župnijska karitas Cirkovce 30. marec: zajček išče jajček (otroške ustvarjalne delavnice), tržnica Kidričevo, organizator Zveza kulturnih društev Občine Kidričevo 32 Briketi Premog ^^ PE AgroLes Kidričevo Drva 02/796-14-41 031/634-907 FRIZERSKI SALON - AtcUfa > Naj vam jutro NOVEGA LETA prinese: ZDRAVJA, SREČE, UUBEZNI, MIRU, SODELOVANJA, DELOVNE USPEŠNOSTI in OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. Prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2013 Vam želi frizerski salon Lidija, hkrati pa se priporočamo s svojimi storitvami. Lidija Ko res s. p. Lovrenc na Dr: polju 35b 8 041 221 686 33 Jože Fingušt, podjetnik že od leta 1988 Sredi naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem že več kot 24 let deluje mesarija Fingušt. Celoten troetažni predelovalni obrat, v katerem je, vključno s šoferji, zaposlenih 45 oseb, se lepo zlije z okolico. Gonilna sila družinskega podjetja, v katerega je aktivno vključena celotna družina, je Jože Fingušt. Skupaj z ženo Marijano in s hčerama Tanjo in Janjo se uspešno spopadajo z bojem na trgu konkurence, kjer z novimi podjetnimi idejami prodirajo v vedno več velikih trgovskih verig, pri čemer pa je njihov osnovni poudarek trenutno na oskrbi večine slovenskih hotelov in restavracij s predpripravljenimi mesnimi izdelki, kot so npr. potolčeni, soljeni, na željo kupca pa tudi panirani zrezki. Jože Fingušt je po poklicu mesar, ki pa ima veliko znanja tudi na drugih področjih. Je multipraktik, ki se znajde na številnih področjih. Je dober ekonomist, manager, gradbenik pa tudi inovator, ki v dobrobit svojega podjetja domišljiji pušča prosto pot. »Najraje delam tiste stvari, ki jih večina ali pa celo nihče ne dela,« pravi Fingušt, ko pove, da za svoje zaposlene dobro skrbi. »Naši zaposleni imajo na voljo dva dnevna obroka, zajtrk in kosilo. Zraven tega pa tudi brezplačen kavni avtomat, ki,« kot se rad pohvali, »ne pozna žetonov. V čast mi je, da lahko v teh kriznih časih še zmeraj rečem, da v vseh 25 letih nismo nikoli zamujali s plačo za zaposlene, in upam, da nam tudi v bodoče ne bo treba«. Ključ za uspeh vsekakor leži tudi v družinskem interesu, birokracije skorajda nimajo. Pisarniška opravila so v domeni žene Marijane s pomočnico. Kadar je treba, za kakršnokoli delo poprimejo vsi. Dela pa jim prav gotovo ne zmanjka. Skozi njihov objekt bo samo v letošnjem letu šlo več kot 2000 ton surovine, ki jo bomo nato potrošniki lahko našli na policah 6 mesnic ter večine večjih trgovskih verig, hotelov in restavracij po Sloveniji. »Promet kljub krizi raste, ambicije in načrti za naprej so še ogromni. Uspešni smo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, v zadnjih 3 letih smo samo v opremo investirali 1,3 milijone evrov, pri čemer je bilo 45 % sofinanciranih s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.« Jože Fingušt se po napornem delavniku rad sprosti ob igri z vnukom Jakobom, misli pa zbistri v skrbi za konje in z igranjem tenisa. MT »V prihajajočem letu vam v imenu Mesarije Fingušt želim prijetne božične in novoletne praznike. Bodite drzni in pogumni, pustite domišljiji svojo pot. SREČNO 2013!« (Jože Fingušt) Čebelarstvo Piilaft ...doživetje čiste narave! 34 i ZDRAVILNA RASTLINA AJBlS AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (LAWRENCE, 1949) ZNESEK NA BANKOVCU ŽEUKO rVANEK VZGOJA IZOBRAŽEVANJE. VZGAJANJE AZIJSKA HRUŠKA ORANŽADA PREBIVALCI SITEŽA SLOVENSKA IGRALKA (ŽELEZNIK) POPA-ČENOST, IZMALIČEN OST fFINGUŠT^ ZBIRKA STARIH KAMNiTlH SPOMENIKOV IN NAPISOV NAMIG (KNJIŽ.) V MESNINE ŠTAJERSKE / PRACERSKO MORSKA RIBA, ČRNOREPKA ŽENSKA Ki IMA RAZMERJE SPOROČENO! MOŠKIM EDI ŠELHAUS SLOVNIČNO IZRAZJE, SESTAVIL JANKO ŠEGULA MAJHNA ŽIVAL, KI LEZE NAUK O AKORDIH FRAN GOVEKAR SLOVENSKA PEVKA (RUPEL) STAR IZRAZ ZA VRV VEČERNA PLESNA SKANDINAVSKI DROBIŽ GLAVNO MESTO BA8ILONUE V STAREM VEKU UGO CARA JOŽICA AVBEU EDVARD KOCBEK GLAVNO MESTO GANE SIBIRSKI VELETOK IZGOVARJANJE NAMESTO 0 MESTO V TEKSASU (ZDA) SLOVENSKI SKLADATELJ (RISTO) BOLGARŠČINA 100 m' ULRIKA JONSSON PREKINITEV BREJ OSTI. ZVRG ITALIJANSKI MOONI KREATOR (GIORGIO) SKUŠEN ČLOVEK PIŠČANČEK S RISANK OKREGANE ŽENSKE. OKREGANKE 1 VONJ. DUH (STAR.) SESTRIN MOŽ. ŽENIN BRAT SLOVENSKI SKLADATELJ (FRANCE) RAVNO POUE KRAVJI GLAS. MUKA NJE SADNA SUŠILNICA PODPLUTBA, IZLIV KRVI POOKOŽO LJUDSTVO S STARO KULTURO V MEHIKI ANDREJ HEBAR TIBETAN8KO GOVEDO PRIPADNIK ANASAZOV KRAVJI. GOVEJI MLADIČ ULTRAKRATKI VALOVI VELIKA MORSKA RIBA MADŽARSKA MARJETA NINA OSENAR SREDIŠČE VRTENJA VENEC NAD OKNOM. KI NOSI ZAVESO LUKA NA ALJASKI (ZDA) GLASBENIK HENDRIX IRfOU PO BIBLUI STAREJŠI MOJZESOV BRAT m Efr» i HOJ If&ji Üf JANEŽ (LAT.) OZEMLJE, PODROČJE. ZEMLJIŠČE OSKAR NEDBAL SAMO. ZGOLJ PRIPRAVA ZA V PROIZVODNJI TEKSTILA RIMSKI BOG SMRTI fnwButi ik FAŠIZEM V NEMČIJI MEO OBEMA VOJNAMA BIBLIJSKI OČAK 1 S SLOVARČEK: KASDAN - ameriški filmski režiser (Lawrence, 1949), OJEZIČJE - slovnično izrazje, metajezik, KARNIŠ - venec nad oknom, V ki nosi zaveso, NOME - luka na Aljaski (ZDA), ETIVAŽA - sadna sušilnica, UŠATA - morska riba, črnorepka. NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 31.1. 2013. Sponzor nagradne križanke je Mesarija Fingušt s Pragerskega, ki bo srečnemu izžrebancu podarila "pragersko velikanko". Srečni izžrebanci nagradne križanke iz prejšnje izdaje glasila so: Draškovič Angela, Sp Jablane 49, 2326 Cirkovce, Nada Aubelj, Cesta v Njiverce 36, 2325 Kidričevo, Terezija Verblač, Kajuhova ul. 11, 2325 Kidričevo, Petra Hadler, Cesta v Njiverce 7, 2325 Kidričevo in Miran Fras, Cirkovce 68, 2326 Cirkovce. 35 I A R S T V O filAiJZE^ VRATA - NOTRANJA OPREMA - OKNA CELOVITE REŠITVE PRI OPREMLJANJU PROSTOROV Družinsko podjetje Mizarstvo Tajhmajster se ukvarja z izdelavo: notranjih vrat vhodnih vrat kuhinj lesenih oken stopnic notranje opreme protivlomnih vrat za stanovanja V letošnjem letu smo za trg pripravili novo blagovno znamko Lignum vrata, ki ponuja visoko kakovostna vrata v vseh izvedbah. LIGNUM WWW.LICNUM-VRATA.SI \ \ Mizarstvo Tajhmajster Lovrenška cesta 7B 2325 Kidričevo TEL/FAX: 02 / 796 52 11 m iza rstvo@taj h m a jste r. s i www.tajhmajster.si KOLEKTIV MIZARSTVA TAJHMAJSTER VAM ZELI PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE TER NOVOLETNE PRAZNIKE