Naročnina mesečno 25 Din, ca možem* »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9t> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111
SCOVENEC
telefoni uredništva in uprave: 41W>1. 40-02, 4tW)3. 4U-04. 40-03 - Izhaj. vaak dan llotraj razen ponedeljka in dneva po praznik.
Čekovni račun. Ljubljana itevilka 10.050 in 10.>4y ca insarate.
Upra »as Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Nova francoska politika
Zaradi pomorskih nastopov med angleškim in francoskim brodovjem se je francoska vlada odločila, da bo pretrgala diplomatične odno-šaje z Veliko Britanijo.
Delcasse je ustvaril pred desetletji »srčni sporazum« med Francijo in Anglijo, ki se je iz strahu pred Nemčijo polagoma spremenil v tesno politično zvezo. Sedanji francoski zunanji minister Baudoin pa je temu političnemu sestavu, ki je mnogo let bil osnovna črta fran-. coske politike, naredil konec z izjavo, v kateri je povedal, da se odnošajido Anglije postavljajo na druge temelje. To seveda ne pomenja vojske, ker se Francija v sedanjih razmerah ne more vojskovati, ampak nastopilo je slanje izrazite sovražnosti.
Tako se je v nekaj tednih popolnoma spremenil položaj in dva naroda, ki sta združila skupne napore in trpela skupno preizkušnjo, lioteč doseči skupen cilj, se sedaj dvigata drug proti drugemu. Nasprotnik, ki sta ga v zadnji svetovni vojski kakor tudi v sedanji vojski skupno pobijala, je s tem, da je Anglijo in Francijo ločil, dosegel večji uspeh, kakor pa samo s tem, da je Francijo vojaško potolkel. Nemčija je dosegla, da se je prelomil blok, ki je štel samo v Evropi nad 80 milijonov ljudi in ki je razpolagal z neizmernim gospodarskim bogastvom. Izreden ne le vojaški, ampak tudi diplomatični uspeh, ki ga je Nemčija dosegla, ji sedaj omogoča, da se mirno lahko pripravlja na zavojevanje zadnje točke svojega načrta, ki ga ima na zapadu. Nemčija se na francoskih tleh brez prenagljenosti more pripravljati na veliki pohod proti Angliji. Pri tem jo Francija skoraj prej podpira kakor pa ovira. Razkol, ki je nastal med Anglijo in Francijo, je Anglijo v Evropi popolnoma osamil in jo izločil iz evropske celine. S tem pa je Anglija izgubila eno od poglavitnih osnov svoje politične moči. Izgubila je več kot 30 letnega zaveznika, ki ji je bil zvest tovariš in ki se je velikokrat ne brez žrtev odločil, da je igral zaradi skupnih interdsov v zavezniškem zboru druga violino.
Vse se sprašuje, kako je bilo mogoče, da je prišlo v tako kratkem času do tako globokega preloma. Saj so se še v maju angleško-francoske čete, obkoljene v Dunkerqueu, junaško bojevale ramo ob rami. Velikanska sprememba, ki je tako hitro nastopila, bo gotovo ostala ena izmed najbolj čudnih presenečenj v sedanji vojski. Ce o stvari mirno razmišljamo, moramo reči, da je tudi ta pojav bržkone ena izmed posledic živčne vojske. Na eni in na drugi strani so bile napravljene hude napake; na obeh straneh se je pričelo razdraženo razpravljati o tako važnem vprašanju in to je medsebojne odnošaje še bolj poslabšalo. Stara stvar je, da razdraženost in užaljenost ne spadata med politična čustva, še veliko manj pa seveda jeza in zamera. Francozi so prepričani, da so vsaj deloma njihov poraz zagrešili Angleži, ker so jih premalo vojaško podprli, Angleži pa, ki so bili prav tako zapleteni v trdo borbo, zamerjajo Francozom, da so kapitulirali v trenutku, ki je bil morda odločilen, in s tem oslabili skupno možnost za končni uspeh. Francoska nejevolja ima svoj izvor v preteklosti, angleško nezadovoljstvo pa izvira iz skrbi za bodočnost. Angleški ministrski predsednik Churchill je kar odkrito priznal, da mu je s kapitulacijo Francije izpadla iz rok prevažna karta ter je pri tem bolj razkačen, ker je očitno prepričan, da se Anglija, s tem da nadaljuje vojsko, v resnici bojuje tudi za svobodo svojega bivšega zaveznika. Francoski zunanji minister Baudoin pa je mišljenja, da je nesreča nad njegovo domovino prišla zaradi tega, ker se je Francija podredila željam in zahtevam Veiike Britanije. V svojem zadnjem govoru je Baudoin izrecno poudarjal, da je treba obžalovati, ker je Francija bila zadnja leta tako na razpolago Angliji. Sicer je to deloma res, vendar so ti očitki na račun Londona nekoliko nepremišljeni. Vsaka država je dolžna, da ravna tako, kakor ustreza njenim narodnim interesom in »e ne izpostavlja tveganostim, ki jih ne more mirne vesli na sebe sprejemali. Napaka Francije je bila, kar smo na tem mestu že poudarjali, da je vodila zunanjo politiko, ki je od nje zahtevala sredstev in moči, katerih pa ona ni imela. Francoska zunanja politika je bila tako zgrajena, kakor da za njo stoje velike sile. Toda že zadeva s Češkoslovaško, v kaleri je bila volja Francije postavljena na preizkušnjo, — saj je bila Češkoslovaška njena zvesta zaveznica, — je pokazala, da je večja udarna sila na nemški strani. Zavezniki bi morali od tega trenutka dalje s tem računati, pa so kljub temu napravili novo napako. Seveda bo moral g. Baudoin priznati, da ni Anglija tisla, ki bi bila za vse odgovorna, priznali bo moral, da je glavni krivec sedanje francoske nesreče njena notranja politika, kj ie zameglila jasen pogled
Angleški napad na bojno ladjo „Richelieu" v Dakarju
Angleži so najnovejšo 35.000 tonsko francosko bojno ladjo popolnoma onesposobili za boj
London, 9. julija, t. Reuter: V spodnji zbornici )e govoril danes popoldne prvi lord admiralitete minister Alexandcr. Poslanci so mu bili poslali pismeno vprašanje o tem, ali lahko pove kaj novega o položaju francoske mornarice. Ko se je prvi lord admiralitete Alexander dvignil, ga je vsa zbornica pozdravila z dolgim ploskanjem. Alexander je v svojem govoru izvajal:
Že prejšnji teden je dne 4. julija moral V tem domu opraviti svojo žalostno nalogo predsednik vlade Winston Churchill, ko je razlagal, kaj je naša vlada ukrenila, da bi preprečila, da bi francosko brodovje prešlo v nemške roke.
Dne 6. julija so naša letala še enkrat napadla francosko bojno ladjo »Dunkerque« v Oranu in ladjo je zadelo šest bomb. Ta polet je dosegel to, da je ta francoska bojna ladja poslej nesposobna za vojskovanje in to za precej dolgo dobo.
Ukaz za napad v Dakarju
Toda v Dakarju v francoski zahodni Afriki je bila zasidrana ena največjih in najmodernejših bojnih ladij na svetu »Richelieu«, ki je bila tik pred izbruhom sedanje voine spuščena v službo, potem ko je bila opremljena z najmočnejšimi topovi, Ta bojna ladja je bila tako sposobna za takojšnje nastope povsod po morju. V smislu sklepov, ki jih je temu domu že razložil predsednik vlade, je vlada njegovega veličanstva ukazala, da se mora takoj storiti vse, da ta ogromna bojna ladja ne bi prešla v sovražne roke.
Tako je bilo pred Dakar odposlano primerno brodovje, ki naj bi tamkajšnjemu francoskemu admiralu predložilo iste pogoje, kakor so bili poslani poveljniku brodovja v Oranu. Poveljnik tega brodovja je poslal dne 7. julija nekega svojega častnika, ki naj bi osebno izročil pogoje. Toda ko se je ladja bližala obali, je bila obveščena, da bodo francoske ladje takoj začele streljati, če bi angleške ladje prekoračile gotovo razdaljo od francoske obale. Šele po nekem presledku je francosko poveljstvo sklenilo sprejeti našega odposlanca, ki je prišel s čolnom.
__ Minister Alexander je nato izjavil, da je angleški odposlanec predložil francoskemu poveljniku štiri predloge, ki so bili v bistvu- enaki onim, ki jih je angleško poveljstvo dostavilo francoskemu poveljstvu v Oranu. Toda francoski poveljnik ni zadovoljivo odgovoril na noben angleški predlog v času, ki mu je bil dovoljen za odgovor.
Poveljnik angleškega brodovja je še dolgo čakal na primerno odločitev francoskega poveljstva. Toda francosko poveljstvo ni pokazalo nikakega razpoloženja zato, da bi ugodilo našim predlogom.
Napad v dveh presledkih
Zato je dne 8. julija ob zgodnjih urah poveljnik angleškega brodovja moral izpolniti svojo mučno nalogo. Napad na bojno ladjo »Richelieu« je bil izveden v dveh presledkih. V pristanišče je bil poslan ladijski čoln pod poveljstvom poročnika
bojne ladje Bristovva. Ta čoln je vozil s seboj močna eksplozivna sredstva. Z veliko previdnostjo je čoln prešel vse obrambne ovire in prijel v tisti del pristanišča, kjer je bila zasidrana bojna ladja »Richelieu«. Z veliko previdnostjo in ob pravem času so bila eksplozivna sredstva položena pod krmilo bojne ladje in pod vijaka. Takoj, ko je čoln položil eksplozivna sredstva pod bojno ladjo, se je hitro umaknil. (Smeh, ploskanje.) Toda posadka je tedaj opazila naš čoln in takoj je bil spuščen motorni čoln, ki je začel zasledovati naše mornarje in njihov čoln onstran pristaniških obrambnih naprav, (Smeh, ploskanje.) Mislim, da bo vsa zbornica priznala junaštvo, s katerim so naši mornarji opravili to svojo nalogo. Jaz mislim, da je bil tak način postopanja najboljši, ker se je prihranilo prelivanje krvi.
Pet eksplozij na »Richelieuju«
Napadu z motornim čolnom je sledil napad naših letal. Napad letal je bil uspešen in več zračnih torpedov je zadelo bojno ladjo. Posadka motornega čolna, ki je bila še v pristanišču, je opazila pet eksplozij na bojni ladji, nato pa se je začel težak dim. Naša izvidniška letala so nato ugotovila, da je »Richelieu« nasedel v pristanišču, in sicer je krma vsa pod vodo. Velika plast olja je pokrivala morje. Vsa naša letala so se vrnila, in to kljub hudemu protiletalskemu obstreljevanju.
Jaz sem prepričan, da bo vsa zboroica izrazila vso hvaležnost vrem tistim, ki so na t&k način opravili svojo nalogo. Vsa zbornica bo tudi razumela ves pomen tega mučnega dejanja.
Ko je bilo podpisano premirje, je Francija imela osem bojnih ladij. Tri bojne ladje tipa »Bretagne« in »Colbert« so pod našo kontrolo. — Ena bojna ladja je bila potopljena, ena močno poškodovana in ni sposobna za plovbo. Od dveh modernih bojnih ladij je ena nasedla v Oranu in še dolgo ne bo sposobna za plovbo, če ne celo za
zmerom. Drugi moderni bojni ladji »Strassbourd« se je po besedah predsednika vlade posrečilo zbežati v Toulon. Toda tudi to ladjo je zadel en zračni torpedo in bo dalj časa nesposobna ca plovbo.
Kaj se je zgodilo z »Richelieujem«, je bilo že pravkar povedano. Francozi imajo ie sestrsko ladjo te vrste, to je bojna ladja »Jean Bart«, ki pa se še dokončuje in bo sposobna za plovbo čez nekaj mesecev.
Ne bom tajil, da bi to močno brodovje bilo velikega pomena za sovražnika. Te ladje so bile zelo moderne. Lahko bi se zgodilo, da bi se s tem izpremenilo celotno ravnotežje v razmerju moči na morju. To bi imelo za na., nepreračunljive posledice. Vse, kar smo storili, je odstranilo za nas to veliko bojazen. (Ploskanje.)
Nato so razni poslanci vpraševali še za usodo ostalih francoskih križark. Toda minister Alexan-der jih je zavračal, da naj ne zahtevajo podrobnosti, ki zanimajo zlasti generalni Stab, posebno pa naj ne vprašujejo za usodo bojne ladje »Jean Bart«. Na vsa ta vprašanja iz strateških razlogov ne more odgovarjati.
Štirje angleški pogoji
Ko se je angleški častnik predstavil francoskemu admiralu, ie izjavil, da mora obžalovati, da angleška mornarica opravlja to nalogo. Poveljniku v Dakarju smo stavili naslednje štiri pogoje:
1.	irancoske vojne ladje naj z zmanjšano posadko t angleškem spremstvu odplovejo v angleška pristanišča; vsa posadka dobi zagotovila, da jo bodo vrnili v Francijo;
2.	ladje naj odplovejo t francosko Zahodno Indijo, kjer bi bile razorožene, ali pa naj odplovejo v kako ameriško pristanišče;
3.	ladje naj se razorože v Dakarju v 12 urah;
4.	ladje naj se potope nekaj ur po roku, ki bi bil za to določen.
Sporazum s poveljnikom francoskega brodovja v Aleksandriji
Aleksnudrija. 0. julija, t. Reuter. Uradno poročilo o položaju francoskega brodovja v Aleksandriji pravi:
Sredozemsko brodovje je še naprej povezano z angleškim v najlepšem tovarištvu skupne borbe proti sovražniku. Med angleškimi in francoskimi posadkami vlada najlepše razmerje in zelo dobra volja.
Kmalu nato, ko se je izvedelo, da se mora Francija popolnoma predati svojim sovražnikom, so se začeli razgovori med angleškim poveljnikom brodovja in poveljnikom francoskega brodovja admiralom (ibdlrojem. Razgovarjala sta se o tem, ali bi bilo mogoče, da hi obe brodovji skupno nadaljevali z vojskovanjem.
Ko so bili pogoji za premirje objavljeni, je postal nov položaj in angleški poveljnik je vprašal admirala (iodfroja, ali bi lahko nadaljeval dosedanje zavezniško nastopanje, ali pa misli svoje ladje poslati v Oran. Ker je bilo jasno, da je angleško brodovje v veliki premoči in tla francoskim vojnim ladjam ni mogoče odpluti na široko morje, je admiral tiodfroj- sklenil:
1.	vso francoske vojne ladje se naj postavijo v tako stanje, da ne bodo moglo odpluti na široko morje, (iorivo na vseh ladjah bodo tako zmanjšali, da bodo ladje sposobne samo za delo v pristanišču;
2.	francoske vojne ladje v Aleksandriji bodo razorožene. Orožje z ladij bodo prepeljali na suho, tako da bo tam ostalo poti francoskim nadzorstvom:
•'i. posadke na ladjah hodo tako zmanjšali, da bodo lahko opravljalo samo najnujnejša dela na ladjah. Posadka, ki bo oproščena dol na ladjah, bo prepeljana v Sirijo, odkoder se bo lahko ob svojem čas« vrnila v Francijo.
Angleška vlada poroštvuje. tla bodo francoskim posadkam izplačane vse plače, in siter do konca vojne ali do vrnitve v Francijo.
Na tak način so se v vzhodnem delu Sredozemskega morja preprečili žalostni dogodki iu ined francoskim iu angleškim brodovjem v Aleksandriji se ho ohranilo prijateljsko razmerje. Naša edina želja jo pri vsem bila. tla bi preprečili, tla ne hi francosko brodovje prišlo v nemške in italijanske roke ter bi so nato bojevalo proti Angliji, dokler se Anglija vojskuje proti Nemčiji in Italiji tudi za osvoboditev Francije.
Francosko narodno predstavništvo je izročilo vso oblast maršalu Petainu
Pogrebni sprevod maršala Balba v Tripolisu
Ženeva, 9. julija. DNB: Francoski radio sporoča: Danes dopoldne se je v Vich.vju sestala narodna skupščina ter je izglasovala zakon o pooblastilih za vlado maršala Petaina, ki se tiče uveljavitve nove ustave francoske republike, s 305 glasovi proti trem glasovom.
Ženeva, 9 julija. DNB: Uradna poročila iz Viehyja pravijo, d« je bila snoči vladna seja p°d predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji so sprejeli zakonski načrt za spremembo ustave. Ta načrt bo predložil narodni skupščini in senatu, kakor tudi veliki narodni skupščini podpredsednik vlade Laval, ki bo podal tudi potrebna pojasnila. Vladni zakonski načrt obsega samo en člen, ki se glasi:
Velika narodna skupščina daje vladi republike, kateri stoji na čelu kot avtoritativna osebnost
gotovih političnih voditeljev v francoskem zunanjem ministrstvu, da niso jasno videli položaja v Evropi.
Spor med Francijo in Anglijo bo izoliral obe deželi vsako posebej. Francosko razočaranje in angleška zagrenjenost bosta po svoje prispevala k novi politični in gospodarski podobi Evrope. V tem trenutku še ne moremo z gotovostjo povedati, po kateri poti hoče iti francoska vlada. Samo to je jasno razvidno, da bo zaradi psiholoških napak, ki jih je storila angleška vlada, francoska vlada šla čisto svojo pot in ne misli več v nobenem primeru vezati usodo Francije na usodo Velike Brila-nije. Francozi mislijo, da so z ozirom na An-
glijo popolnoma svobodni in da jih ničesar ne veže več na včerajšnjega zaveznika. Celotna diplomatična zgradba, ki jo je po letu 1918 Francija zgradila in v kateri je manjkala ona realna sila, ki bi tej zgradbi bila potrebna, je v razvalinah. Te stavbe ne bo mogoče znova pozidati. Treba pa bo dosti časa, veliko potrpežljivosti in spretnosti, da bo Francija zopet mogla zavzeti svoje mesto med velikimi silami, že danes je tudi očitno, da bo njen zunanji dvig v prvi vrsti odvisen od njene notranje obnove in od energije, s katero se bo lotila dela, da popravi sedanje razvaline in da znova vpostavi moralno enotnost fran-
predsednik vlade maršal Petain. vsa pooblastila za izdajo nove ustave francoske države z enim ali več akti. Ta ustava naj zagotovi pravice dela. družine in domovine. Ustavo bodo ratificirala parlamentarna telesa, ki bodo ustanovljena na podlagi te ustave.
Ženeva. 9. julija. A A. Štefani: V Vich.vju je bilo izdano uradno sporočilo, ki jiravi, da je ministrski svet, ki se jo sestal pod predsedstvom predsednika Lebruna, sprejel predlog o reviziii francoske ustave. Podpredsednik vlade Laval je obvestil predstavnike tiska o tem sklepu francoske vlade.
Virh.v. 9. julija, t. Reuter: Današnji seji narodnega predstavništva je predsedoval predsednik dosedanjega francoskega parlament« Herriot. ki je imel za uvod kratek nagovor. Na sejo je prišel tudi bivši predsednik vlado Revnatid. ki je imel glavo vso obvezano zaradi zadnje avtomobilske nesreče.
Berlin. 9. julija, b. United Press:' Berlinski krogi smatrajo, tla je bila včerajšnja seja francoske zbornice in senata zadnja seja trčijo francoske republike. Nemški radio je snoči napadel bivšega francoskega ministrskega predsed. Lavala, kateremu očita, tla je sokrivec sedanje vojske in da med njim in Chautempsom ni nobene razlike.
Nobenega dvoma ni. da jo napad na Lavala v zvezi z željo Nemčije, da Laval ne bi imel pri sestavi nove vlade nobenega vpliva, ker Nemčija zeli, tla bodo novo francosko vlado sestavljali samo ljudje, ki „so Nemčiji naklonjeni. Rajb noče,
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zonntnska vrem napoved: Veoinotpa oblačno v vsej državi. Tu na tam ho Hp2 in nevihte. Toplota brez znatne spremembe.
Učitelji pri dr. Korošcu
V ponedfljek je prosvetni minister dr. Anton Korošec sprejel zastopnike Jugoslovanskega učiteljskega društva, in sicer predsednika Ivana Dimnika ter podpredsednika Todora Dimitrijeviča in Petra Madjarca V sporočilu o tem sprejecnu je povedano: »Zastopniki so g. ministru poročali o razmerah v ljudskih šolah ter razložili vse težave, ki se kažejo pri delu za reden napredek pouka. Zlasti so nagla-sili, da je bila dobro sprejeta izjava ministra pro-svete, da želi sodelovati z učiteljstvom ljudskih šol kakor tudi z drugimi prosvetnimi delavci. Zastopniki so izjavili, da uprava z Jugoslpvanskim učiteljskem društvom vred stoji na razpolago za vse tisto, kar je v korist ljudske šole in ljudskega učitelja. V izjavi g. ministra so zastopniki opazili ugotovitev, da učiteljstvo deluje v težavnih razmerah in da ima majhno plačo, nakar so zastopniki naprosili g. ministra, da bi pri vladi posredoval zlasti za to vprašanje, ki mu je treba posvetiti posebno pozornost. Življenjske razmere so se toliko poslabšale, da je učiteljstvo, zlasti mlajše z malimi plačami, kakor tudi drugo uradnišlvo prišlo v zelo težavne razmere, v položaj, ki skoro nima izhoda. V zvezi s tem je treba zagotoviti tudi za naprej redno napredovanje ter izvršiti potrebne reparacije ob letnem premeščanju. Minister g. dr. Korošec je pozorno poslušal vse te razlage in obljubil svojo polno pomoč, zlasti pa se bo zanimal za gmotno vprašanje. Kmalu bo omogočil učiteljskim zastopnikom daljši sprejem, da se podrobneje pouči o vseh prosvetnih vprašanjih, ki zanimljejo ljudske učitelje.«
»Samouprava« o zunanji politiki
Belgrajska »Samouprava« prinaša uvodnik o zunanji politiki, kjer med drugim ugotavlja te-le mislil »Ako jc stroga nevtralnost definicija zuna-nje-političnega stališča Jugoslavije, ki ne bo spremenjeno, sta red in mir za Jugoslavijo zavarovanje tega njenega stališča ter jamstvo njenega obstanka ter njene prihodnjosti. Zbrani ckoli svoje dinastije, ki je vrhovni in trajni izraz našega smisla za avtoriteto ter disciplino kakor tudi za našo vzajemnost v tem, kar se tiče države in domovine, mi Jugoslovani v teh časih ne bomo o ničemer razpravljali in politizirali o stvareh, ki so avtomatsko ustavljene v časih, katere preživljamo. Kakor en sam človek se moramo vsi podrediti samo najvišjim interesom svojega rodu, ki nad njim bdi osebnost prvega namestnika, ki moramo njegova prizadevanja vsi enodušno podpirati, zvesti kralju, domovini in njeni varnosti.«
Reis ul tslema v Banjaluki izjavlja
Te dni se mudi v Banjaluki vrhovni poglavar vseh muslimanov v naši državi reis ul ulema Spaho, brat rajnega političnega voditelja muslimanov dr. Spaha. Časnikarjem je na vprašnje odgovarjal, da se mu mudi nazaj v Sarajevo, odkoder bo konec tega tedna znova vodil deputacijo v Belgrad zaradi ko-misariala v verski organizaciji v Skoplju. Izjavil je; da so v tem vprašanju edini vsi muslimani z redkimi izjemami, ker je to velika stvar islameke verske skupnosti. Nato so ga časnikarji vprašali, kaj sodi ■o sporih, ki so baje med muslimanskima voditeljema dr. Kulenovičem in dr. Behmenom. Reis ul ulema je nato izjavil: »Kakor sem že večkrat naglašal, mi jc bilo mnogo do tega, da bi se tudi v prihodnje ohranile tiste krepi« mu.;lin-anske vrste in tista sloga, kakršna je vladala celih 20 l = t. Oba gospoda, g. dr. Kulenovič in g. dr. Behmen, ki sta v najtežjih časih našega boja bila iskrena sodelavca mojega rajnega brata, sta mi enako draga. Od obeh pričakujem, da bosta storila še mnogo, mnogo uslug svojemu narodu. Ne morem verjeti, da bi med njima bile kake načelne razprtije.« Nato se je reis ul ulema poslovil od časnikarjev in odšel.
Kaj predlaga »Srbijanski glasnik«
Včeraj smo poročali, da je v Osijeku začel izhajati v cirilici tiskan list s tem imenom, ki zagovarja federacijo. List je zelo hud na srbijanske stranke. .Med drugim naglasa, da so se slabe posledice centralizma tako izkazale, da je zdaj treba nastopiti z nasprotnim sistemom, s federacijo. Državo je treba urediti na podlagi ustave, ki naj jo sprejmejo svobodno izvoženi zastopniki večine vsake dežele. Dežele naj bi bile: Hrvatska, Slovenija, Črna gora in druge južne dežele, ako se bodo njihovi zastopniki v svoji večini izjavili za svojo posebnost, priznavajoč pri tem državno celoto. Da se prepreči narodno gospodarsko pripadanje in dosedanje politično zasužnjevanje v deželah, da se ustavi politično tekmovanje posameznikov, ki so ostali brez kontrole, je federalizem in demokracija edini izhod. Ne smejo se več, kakor je bilo doslej, vsa vprašanja gospodarstva in pro-svete reševati v Belgradu od ljudi, ki naroda in krajev morda sploh ne poznajo, ali pa ga poznajo le iz svojih kratkih izletov. Srbski narod je odločen, da pod imenom svoje dežele ne bo več pokrival aleraškega delovanja.
0 ministrstvu za prehrano
Listi poročajo iz Belgrada: »Trdijo, da je že izdelan predlog, da bi se ustanovilo ministrstvo za prehrano. »Jugoslovenski kurir«, ki sporoča te govorice, piše, da so gospodarski krogi teh misli, če naj se že ustanovi tako ministrstvo, da bi moralo imeti mnogo širšo nalogo. Treba bi bilo ustanoviti »ministrstvo za preskrbo in kontrolo.«
Načrti in predlogi
o razdelitvi SUZOR-ja
Konferenca v Zagrebu je sklenila, naj se vsi načrti predlože do 15. t. m.
Zagreb, 0. julija, b. Danes je bila končana konferenca, na kateri so razpravljali o razdelitvi SUZORja. Kakor znano, so tej konferenci prisostvovali zastopniki banske oblasti in ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Razpravljali so o načrtu uredbe o razdelitvi SUZORja. V tem načrtu je določeno, da SUZOR ostane kot nosilec panoge zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti za vso državo. Za panogo zavarovanja za prime"r bolezni in nesrečo so pa določeni samostojni nosilci zavarovanja in sicer v Zagrebu, eden v Ljubljani in eden v Belgradu. Samoupravo SUZORja bi po tem načrtu tvorili predstavniki posameznih samostojnih nosilcev, ki bi kot poseben odbor vodili investicijsko politiko v tej panogi zavarovanja.
Na današnji seji so razpravljali o načrtu uredbe o decentralizaciji zavarovanja, ki so jo predložili slovenski interesenti, in sicer predsednik okrožnega urada v Ljubljani inž. Jože Sodja in Ivan Lah, šef odseka okrožnega urada v Ljubljani. V tem načrtu se predvidevajo okrožni uradi
v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu kot samostojni nosilci zavarovanja vseh panog. Vsi drugi okrožni uradi pa postanejo njihovi krajevni organi. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bi se po tej uredbi morali predelati.
Razpravljali so tudi o načrtu uredbe slovenskega industrialca Ivana Avseneka, ki je zelo kratek. Avsenekov načrt zahteva ukinitev osrednjega urada in da se vsak okrožni urad s čez 100.000 članov okliče kot samostojen nosilec vse panoge zavarovanja.
Končno se je razpravljalo tudi o načrtu glavnega ravnatelja osrednjega urada Radov.via Ma-tjašiča. Ta načrt določa, da SUZOR ostane kot nosilec vseh treh panog zavarovanja za vso državo, da se riziko zavarovanja za primer bolezni porazdeli na posamezne organe in da ti nosijo tudi del upravnih stroškov osrednjega urada.
Konferenca je sklenila, da vsi predlagatelji predlože svoje načrte z utemeljitvijo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter banski oblasti do 15. t. m.
sta
Ravnanje kralja Leopolda
po sodbi pravnikov
0 zvišanju tarifov
Belgrad, 0. julija, m. Kakor smo že poročali, se na svoji zadnji seji carinski odbor ni mogel zediniti glede skupnega predloga za povišanje blagovne tarife. Zato vse te predloge sedaj proučuje prometno ministrstvo. Po informacijah tega ministrstva kaže, da so bo našla kompromisna rešitev in se bo izvršilo linearno povišanje blagovne tarife v manjšem obsegu, poleg tega pa tudi pre-klasilikacija blaga ravno tako v manjšem obsegu kakor je bilo prvotno določeno.
Carinski dohodki
Belgrad. 0. julija. AA. Po poročilu osrednjih carinskih blagajn so znašali rarinski dohodki v tretji tretini junija letos 25.540.992 din, v času od 1 aprila pa do 30. junija ie prispelo v blagajno 309 415.310 din. Za isti čas je proračun predvideval 259.211.250 din. kar pomeni, da je bil dohodek za 50,240.050 din višji. Od 1. aprila pa do 30 junija lanskega leta jo dobila blagajna 202 mili j 82<3.481 din. kar pomeni, da jo bilo v istem času letos dohodkov *a 46,588,829 din vec,
Tako nenadno hitri in popolni zlom francoske armade je opravičil tudi Poljake, Norvežane icl Nizozemce, katerim je evropska javnost vsevprek z malimi častnimi izjemami očitala vsemogoče napake, nemarnost, pomanjkanje poguma in rodoljubja, če ne naravnost izdajstvo, ko so se njihove armade pod nemškimi udarci tako hitro zrušile. Najbolj tragičen pa je bil slučaj belgijskega kralja Leopolda, ki ga je predsednik bivše francoske vlade Reynaud javno obdolžil izdajstva, dočim je bil šef angleške vlade Churchill vsaj toliko previden, da je izjavil, da bo treba počakati, preden se bo mogla izreči o zadržanju belgijskega kralja, o katerem je bila do takrat evropska javnost polna čarac hvale, končnoveljavna sodba. Kljub temu pa zlasti framasonsko časopisje Evrope, začenši od največjih pa do najmanjših, ki jim kralj kot dober katolik ni simpatičen, ni prenehalo metati nanj kamenje.	• •
Danes seveda gledajo vsi krogi, ki so 6e prenaglili v dobri veri, na to stvar drugače in predsednik bivše belgijske vlade g. Pierlot, ki je ob prekoračenju belgijske meje po nemški armadi kmalu zapustil Bruselj in hitel v Pariz — dočim se je kralj postavil na čelo svoji armadi in pri njej do konca 06lal v najbolj junaških borbah — je danes v očeh teko Belgijcev kakor ostalega sveta zelo padel. Saj ni samo svojega kralja obsodil najhujšega dejanja, ne da bi poznal iz oddaljenosti dejanskega položaja, ampak do danes nastopa naprej proti kralju in vsem tistim, ki so ostali ob njegovi 6trani v Belgiji, da bi začeli vnovič graditi, kar je bilo porušeno, Tako rušenje narodove 6loge more imeti le ilsodne posledice za belgijsko državo.
Najnovejši dogodek na tem polju je preiskava, ki je bila poverjena trem najboljšim belgijskim ju* ristom v zadevi belgijskega kralja. To 60: minister Daveze, bivši predsednik odvetniške zbornice na apelacijskem sodišču v Bruslju, senator Pholien, ki je bil justični minister in je sedaj odvetnik na bruseljskem apelacijskem sodišču, in Raoul Hayoit de Termincourt, državni tožilec kasacijskega sodišča in namestnik belgijskega generalnega državnega tožilca, ki je odsoten. Rezultat te preiskave je sedaj objavljen v spomenici, ki ima tri, točke in se glasi:
1.	Dramatsko zmoto, ki je dolžila kralja, da se je s sovražnikov pogajal in s tem kršil svojo prisego, je treba v vsakem pogledu in nemudoma popraviti. Kralj ni s sovražnikom sklenil nobenega pakta, nobene pogodbe in nobene konvencije. Kralj je deloval samo v svojem svojstvu kot šef armade in v sporazumu s šefom generalnega štaba, potem ko je, vpoštevajoč v,6e okoliščine, ugotovil, da bo ko je, vpoštevajoč vse okoliščine, ugotovil, da bi vsako nadaljevanje borbe belgijske armade imelp, strahovite posledice in sicer brez večjega prida v vojaškem oziru. Kralj bi bil mogel še svobodni belgijski pas ozemlja zapustiti, pa je ostal pri armadi. 25. maja se je v pretresljivem pozivu armadi trudil, da bi čete navdušil, ter jim je naznanil, da bo delil njihovo usodo, naj se zgodi karkoli. Ta občudovanja vredna požrtvovalnost je imela za učinek, da se je pogum dvignil in odpor podaljšal. Vsi častniki \a vojaki armade, ki so slišali, kako krivično ga je obsodilo inozemstvo glede dejstev in njihovega pomena, so suverenu izkazale svojo lojalnost, prav tako tudi prebivalstvo v Belgiji.
2.	Ne smemo si prikrivati, da je nastala globoka razpoka med Belgijci, ki so ostali v domovini, in med onimi, ki so bežali. Sovražnik bi lahko v tem videl dragoceno priliko, da bi začel politiko razdvajanja Belgije. Proti taki politiki je najboljše jamstvo navzočnost kralja v lastni deželi, tako da nikakor ni mogoče želeti, da bi se to jamstvo rušilo.
3 Po svoji najboljši vesti smo mnenja, da je v interesu domovine, pri čemer osebna vprašanja ne bi smela imeti nobene vloge, da se zopet pripomore do zmage resnici in tako vpostavi sloga Belgijcev in ugled kralja.
4. Kar se tiče uprave, omogočuje postava od 10. maja 1940 obsežni prenos kompetenc za slučaj | vojne. Ker je kralj voini ujetnik, bi se lahko za m njegov primer uporabilo postopanje po paragrafu 82 ustave. Toda proti temu je treba ugovarjati, da so člani parlamenta raztreseni. Naj se pa v tem pogledu sklene karkoli, mi smatramo kot stvar največjega pomena, da se ne bi nihče dotaknil moralnega ugleda kralja Leopolda in postavnosti pravic zastopnikov javne oblasti v Belgiji.
vladi, da je neomajno odločen deliti usodo svojih vojakom. Hkrati je poslal nujno sporočilo v London o pretečem končnem polomu in kaj sodi on, da bi bilo treba storiti. Tudi belgijski ministri v Parizu so francoski vladi položaj podobno naslikali. Vrhte-ga je vrhovni belgijski komandant vrhovnemu poveljniku zavezniških armad 26. maja poslal noto, da je položaj resen in da bo belgijsko poveljstvo nadaljevalo borbo do skrajnih meja, vendar pa je nevarna meja odpora že skoro dosežena. General Gort na to ni nič odgovoril. Istega dne je francoski poveljnik general Blanchard ob 18. uri sporočil, da Angleži izpraznujejo desno krilo in se unrkajo na črto Lille-Ypern. Generalissimusa Gorta pa nikjer ni najti. 27. maja kar dežujejo poročila o nemških predorih na celi črti. Ob 12. uri 30 minut sporoči kj-alj Leopold gen. Gortu, da je armada zelo klonila, ker jo Nemci že 4 dni neprenehoma bombardirajo, dočim so njena obrambna sredstva izčrpana; bliža se trenutek, ko bo treba kapitulirati. Ob 14. uri 30 min. pošlje kralj isto sporočilo generalu Wey-gandu. Medtem 60 Nemci belgijsko armado tako stisnili, da ni bilo izhoda iz obupnega položaja, zlasti so jo tolkli nemški »strmoglavci« iz zraka, rezerv pa ni imela nobenih. Belgijskemu generalnemu štabu ni preostajalo ničesar, kakor da je sklenil poslati vrhovnemu poveljstvu nemške armade parlamentarce, pri čemer je računal na to, da bodo pogajanja, ki nikakor ne bi mogla trajati manj ko noč 27. maja, ves dan in noč 28. maja pa predvidoma še jutri naslednjega dne, omogočila francoski in angleški armadi, da se preuredi. Z generalom Gortom slejkoprej ni bilo mogoče dobiti zveze, pač pa z generalom Weygandom, kateremu je kralj sporočil sklep belgijskega generalnega štaba in kralja. Z Nemci so se začeli razgovori, ki so se končali s predajo, kakor jo je zahtevalo vrhovno vodsfcvsa,i;eai|it?,t» armade.
Tudi ti zapiski razbremenjujejo kralja, ki pač ni mogel predaje belgijske armade vezati na soglasje z vrhovnima poveljnikoma zavezniških armad, ko pa skrajno kritični položaj njegove armade ni dopuščal, da bi se dala uničiti do kraja, preden bi se dosegel tak sporazum. Vrhtega pa angleškega vrhovnega poveljnika vseh kritičnih 10 dni sploh ni bilo mogoče dobiti. General Weygand pa je dne 28. maja ob 3. uri 15 minut kratko odgovoril, da »je prenehala skupnost med francosko-angleško in belgijsko armado...«. Sicer pa se tudi iz drugih poročil tistih dni razvidi, da so zavezniki belgijski armadi naprtili vso težo borb za njihov lastni umik.
Slovenski vseučiliški profesorji v Belgradu
Belgrad, 9. julija, m. Davi so dopotovali v Belgrad rektor ljubljanske univerze dr Matija Slavič in novo imenovani profesorji medicinske fakultete na vseučilišču v Ljubljani dr. France Hribar, dr, Luiicky in dr. Lavrlč, ki so v več ministrstvih posredovali v zadevah ljubljanskega vseučilišča. — Zastopnike ljubljanske univerze je najprej sprejel gradbeni minister dr. Krek, nato pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, zvečer ob 6 pa so bili sprejeti pri prosvetnem ministru dr. A. Korošcu.
Novi profesorji medicinske fakultete v Ljubljani
Belgrad, 9. julija, m. Za redne vseučiliške profesorje 2/II na medicinski fakulteti v Ljubljani so imenovani: dr. Franc Hribar za patološko medicino, dr. Karel LuSicky za interno medicino in pa dr. Božo Lavrič za kirurgijo.
Slovo notranjega ministra
Belgrad, 9. julija, m. Dosedanji minister za notranje zadeve Mihaldžič je danes dopoldne sprejel vse načelnike in višje uradništvo notranjega ministrstva ter se od vseli poslovil. Takoj nato je izročil vse posle zastopniku notranjega ministra predsedniku vlade Dragiši •Cveikoviču.
Politični sestanek v Belgradu
Belgrad, 9. julija, m. Po povratku podpredsednika vlade dr Mačka in drugih ministrov v Belgrad je bil danes dopoldne zopet v predsedstvu vlade politični sestanek. Sešla sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. V). Maček, za tem pa je bila konferenca, na kateri je sodeloval tudi minister brez listnice dr. Konstantinovič. Dr. Maček je imel tudi krajši razgovor z ministri dr. Smoljanom, dr. šutejein in dr. Budisavljevičem.
Gospodarski odbor donavske banovine
Belgrad, 9. julija, m. V trgovinski in industrijski zbornici v Novem Sadu je bil danes dopoldne sestanek zastopnikov vseh gospodarskih združenj ter industrijskih ustanov donav-se banovine. Sestanek je sklicala Kmetijska zbornica iz Novega Sada. Na njem so govorili zastopniki posameznih gospodarskih ustanov o najnovejših ukrepih, ki jih je v zadnjem času ukrenila vlada z ozirom na nekatere pojave v našem gospodarskem življenju, s katerimi so baje naravnost prizadeti gospodarski krogi te banovine. Na sestanku je bil izvoljen gospodarski odbor donavske banovine, ki bo pri vseh teh sprejetih gospodarskih ukrepih sodeloval. V gospodarski odbor so izvoljeni zastopniki vseh gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij.
Belgraiske novice
Belgrad, 9. julija, m. Davi se je vrnila v Belgrad večina članov vlade. Iz Zagreba so se vrnili podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Šutej, poštni minister dr. Torbar in minister brez listnice dr. Smoljan, iz Brčkega pa se je vrnil minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič.
Belgrad, 9. julija, m. Novo imenovani pomoč-flikv prosvetnega ministra g. Boško Bogdanovič je danes dopoldne prevzel posle pomočnika v prosvetnem ministrstvu.
Slovaška in nova Evropa
Bratislava, 9. jul. AA. DNB: Ob priliki proslave 20-letnice ustanovitve sindikata slovaških železničarjev, je imel predsednik republike dr. Tiso govor o vlogi Slovaške v evropskem prelomu. Tiso je ob tej priliki med drugim dejal, da se Slovaška z veseljem želi vključiti v novo Evropo, ki se sedaj ustvarja.
Irska bo branila svojo nevtralnost
Newyork, 9. julija. AA. Reuter. Predsednik irske vlade de Valera je izjavil dopisniku »Newyork Timesa«, da bo Irska ostala nevtralna, pa naj se zgodi kar koli. Toda. če bo napadena od katerekoli države, se bo Irska na.'ienergičneje branila.
Bern, 9. julija. AA. Reuter: Irski ministrski predsednik de Valera je 5. julija sprejel predstavnika >Timesa« in mu dal sledečo izjavo:
Irska je trdno odločena ohraniti popolno nevtralnost. Irska vlada ostane pri svoji zahtevi, da se mora vsa Irska zediniti. Vlada odločno zahteva, da bodi ulstrska vlada odgovorna vseirskemu par-lametu, ne pa parlamentu Velike Britanije. Če bo
Irska napadena, se bo hranila. Sedanji položaj je abnormalen, ker 100.000 Ircev, ki živijo v grofijah severne Irske, hočejo priti v svojo domovino. Edino popolna nevtralnost lahko jamči varnost Irski. Če bi Irska dopustila, da bi le del otoka vodil drugačno politiko, potem bi to dejansko pomenilo klicati neko tretjo državo, naj napade Irsko.
I) u lil in. 9. julija. AA. DNB: Poluradni list >Tnsh Press« ob.avlja članek, v katerem označuje stališče irske vlade do poskusov Velike Britanije, da bi Irsko potegnila v vojno. Članek pravi, da se Irska ne želi žrtvovati in da bo za vsako ceno ohranila svojo nevtralnost.
Hkrati je bil te dni objavljen tudi dnevnik kralja Leopolda o poteku vojnih operacij, iz katerega se razvidi, da je postajal položaj belgijske armade že od 18. maja dalje čedalje bolj brezupen. 2e tega dne namreč je kralj Leopold predvidel predor Ma-ginotove črte m sledečo ločitev belgijske armade od angleške in francoske. 20. maja, to je po padcu Cambraija, je kralj Leopold angleški vladi sporočil, da bo treba računati s porazom, ker francoska severna armada ni več sposobna z borbo. 21. maja, ko so Nemci zavzeli Abbeville in Montreuil, se je uresničil presek, katerega je bil kralj Leopold napovedal. Nato je bilo sklenjeno, da naj belgijska armcda krije operacije francosko-britskih armad. Toda 23 maja so morali Belgijci pustiti sovražniku Terneuzen in Gent. Angleški sunek proti Arrasu se je izjalovil, dočim francoske čete sploh niso bile več sposobne ofenzive. Z orjaškmi koraki se je nadaljevalo obkroževanje zavezniških armad.
24. maja se je začela velika flandrska bitka. Naslednjega dne je kralj Leopold sporočil armadi in
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bi v novo vlado stopile osebe, ki so bili kolikor toliko prizadete pri začetku vojske.
Nadalje je nemški radio izjavil, da ni treba pričakovati nobenega usmiljenja s strani Nemčije, zlasti odkar se je zvedelo, da se je z nemškimi ujetniki na Francoskem nečloveško postopalo.
Demobilizacija v Franciji
Ženeva, 9. julija. Reuter: Iz Vichyja poročajo, da je francoska vlada sklenila 15. julija demobilizirati vse kmete in obrtnike, katerih obrt je v zvozi s poljedelskimi deli. Demobilizirana bo večina letnikov. Razen tega bodo demobilizirani delavci, ki so se bavili svojčas s poljedelskim delom, ki so pa bili od leta 1938 zaposleni v tovarnah.
Ženeva. 9. julija. AA. DNB: F'rancoski minister za poljedelstvo in prehrano je izjavil v zvezi z vprašanjem Francije, da so zaloge masti ter rezerve živine zadostne, da bi se preprečila lakota. Minister je naglasi!, da je absolutno potrebno strogo izvajati odredbe vlade o omejitvi potrošnje.
Francosko veleposlaništvo zapušča London
London, 9. julija. AA. Reuter: Francosko veleposlaništvo v Londonu so še ni odločilo, kako in kdaj bo zapustilo Anglijo, toda veleposlaniško osebje se na to že pripravlja. Danes so sežgali dol dokumentov, drugi del, ki je bolj pomemben, pa bodo prepeljal' v Francijo. Vse jutro se iz dimnika veleposlaništva dviga črn dim, razen tega pa je mnogo ljudi vstopalo in odhajalo iz veleposlaništva.
Govor generala de Gauilea
London, 9. julija. AA. Reuter: Poveljnik francoskih prostovoljcev v Angliji, general de Gaulle, je imel snoči po radiu govor, v katerem je med drugim de;al:
Angleži ne smejo svoje borbe pri Oranu smatrati za kak svoj uspeh, Francozi pa morajo navzlic vsem sentimentalnim raj%ogom pogledati resnici v oči. Vem. da ni nobenega Francoza, je dejal de Gaulle. ki ne hi čutil globoke bolečine pri misli, da so njegove vojne ladje potopili uavezniki. Ta občutek ni mogoče prikriti, ker povzroča ne samo bolečino, temveč tudi renolto. Odkrito priznam, da zaradi tega to borbo ni treba smatrati za noben uspeh, ker je ugotovljeno, da francoske ladje zaradi malega prostora niso mogle sprejeti borbe. Kar se tiče Francozov, ki se nahajajo na strani angleške armade, so odločeni boriti se tudi nadalje.
Drobne novice
Madrid, 9. juli ja. A A. Štefani. Službeni list objavlja ukaz u ustanovitvi falangistične milice, ki bo po svoji organizaciji slična fašistični milici.
Ankara, 9. julija. AA. DNB: Turški poslanik v Sofiji Berker je izjavil, da so turško-bolgarski odnosi zeio prisrčni,
Berlin, 9. julija. AA. DNB: 10. julija bodo odprli novo direktno rudiotelefonsko zvezo rtK'd Berlinom in Newyorkom. Ta linija bo služila izključno za telefonske pogovore med Nemčijo in Združenimi državami
Razgovor z dopisnikom „Popolo d'ltalia"
Izjava ministra dr. Korošca italijanskemu listu
Vaine ugotovitve o naii zunanji politiki in zlaiti o kulturnih stikih z Italijo
Belgrad, 9. julija. AA. Štefani: Glasilo fašistične stranke »Popolo d'ltalia« prinaša od svojega stalnega belgrajskega dopisnika Corada Sofija izjavo, ki mu jo je dal prosvetni minister dr. Ant. Korošec. Dopisnik je ministru dr. Korošcu postavil tole vprašanje:
Z ozirom na to, da ste bili član one vlade v času, ko je bilo izvedeno zbližanje med državama osišča in Jugoslavijo, kako si, gospod minister, zamišljate nadaljni razvoj odnošajev med Jugoslavijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani zlasti po najnovejših dogodkih na svetu.
Z Italijo smo bili od prvega početka naše države Jugoslavije neposredni sosedje in mislim, dobri sosedje. Niti za časa sankcij v abesinski vojni ni bilo pritožb proti praktičnemu zadržanju Jugoslavije, ki je šlo v korist Italije. Kot najboljši dokaz temu je dejstvo, da so se vprav na tem mogli uresničiti oni prisrčni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, ki trajajo še danes in ki bodo, kakor vsi Jugoslovani želimo, ostali tudi v bodoče. Za časa španske državljanske vojne so bile naše simpatije na strani Italije in Nemčije.
Naše gospodarske zveze z Italijo se razvijajo najpovoljneje ter sc z vsakim dnem razširjajo. Medsebojne kulturne vezi naše države z Italijo so mlade, toda seme je padlo na rodovitno in dobro zemljo. Notranji razvoj Italije in njene gospodarske, socialne in kulturne reforme smo spremljali z
velikim razumevanjem in videli, koliko so pripomogle k moči in veličini Italije.
Z Nemčijo vse do priključitve Avstrije nismo bili neposredni sosedi, toda knjižnice številnih naših ljudi so bile polne nemških knjig in slik. Odkar smo neposredni sosedi, smo storili vse da pridemo do iskrenih odnošajev med nami, odnošajev za katere je bila dana najboljša podlaga v naših gospodarskih in kulturnih zvezah. Čeprav so razne tajne sile delale proti temu prizadevanju, vendar moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so naši odnošaji z Nemčijo zelo dobri in prijateljski.
Te zgoraj podane ml noša je Jugoslavije na eni ter Italije in Nemčije na drugi strani si bomo prizadevali z največjo skrbnostjo negovati, poglobiti in razširiti.
Na vprašanje dopisnika: Kako gledate na nadaljno evolucijo položaja na Balkanu in v Podonavju, gospod minister, in ali verujete, da se bodo spori med narodi v tem delu Evrope rešili po sporazumu?« Minister dr. Korošec je odgovoril:
Vprašate me, kako gledani na nadaljno evolucijo položaja na Balkanu in Podonavju. Že sama beseda evolucija vsebuje pojm mirnega razvoja z razliko od revolucije ali vojaškega posredovanja. Kakor vi. tako tudi jaz želim mirne evolucije položaja na Balkanu in v Podonavju. Jugoslavija živi z vsemi narodi v miru in prijateljstvu in nima niti želje niti razlogov, da bi to stališče spremenila. Ozračje, v katerem žive države Balkana in Podonavja, je eminentno prijateljsko. To ozračje mora-
mo s skupnimi prizadevanji ohraniti in se potem nimamo bati niti sporov niti nesporazumov. V takšnem ozračju se morejo rešiti vsa vprašanja ter moremo priti do še tesnejšega zbližanja med balkanskimi in podonavskimi narodi.
Na nadaljne vprašanje dopisnika: »Ali se bodo napovedane socialne in druge reforme kakor tudi akcija jugoslovanske vlade proti masonom iu drugim podtalnim elementom izvajale tudi na področju prosvetne politike«, je minister dr. Korošec odgovoril:
Verjeti mi morate, da nisem prišel v prosvetno ministrstvo samo zaradi tega, da bi nastavljal in predstavljal učitelje in profesorje. Vi dobro poznale moje programatično stališče, in samo to želim povedati, da bom storil vse, kar je v korist naše narodne dinastije in naše domovine
Na zadnje dopisnikovo vprašanje: »V kakšno smer in na kakšen način bi bilo treba poglobiti kulturne zveze med Italijo in Jugoslavijo,« je minister dejal::
»Sto načinov je, kako se morejo poglobiti kulturne vezi med Italijo in Jugoslavijo. Realno življenje nam bo dalo prilike, ki jih ne bomo zamudili. Toda dvoje se mi zdi kot važen predpogoj:
1.	Težje je ustvariti globlje kulturne vezi, že ne obvladamo italijanskega jezika;
2.	če obstoje iskrene in vsestranske simpatije med jugoslovanskim in italijanskim narodom, morajo obstojati in se morejo poglabljati tudi kulturne vezi. S tem pa je že označena smer mojega dela.«
Nemška letala bombardirajo angleške vojne tovarne
uspehu neke podmornice, ki je potopila 38.000 ton sovražnega brodovja. Sedaj, ko se je poveljnik vrnil in je predložil poročilo, se je ugotovilo, da je njegova podmornica potopila za 40.5100 ton sovražnega trgovskeea brodovja.
Nemški bojni čolni so pri včerajšnjem napadu na ladje v vodah angleške južne obale potopili eno brilansko stražno ladjo.
V Angliji so nemška letala napadla pristanišča in skladišča bencina, letališča, tovarne, ki služijo oborožitvi, in ladje. Pri tej priliki so bombe zadele in težko poškodovale ladjedelnice v Deven-porlu. skladišča bencina v Ips\vithu, Kanvaju, Illandu na izlivu Temze, dalje tovarne eksploziva v Harviehu ter veliko kemično tovarno v Bilingenu. medtem ko so v Kanalu in na Severnem morju bombardirala in poškodovala eno križarko, en ru-šilec in pet trgovskih ladij. Na nekem letališču so naša letala uničila več sovražnih letal, ki so bila na tleh.
Napadi sovražnih letalskih enot na ozemlju Holandije in Belgije niso imeli uspehov. V noči med 8. in 9, julijem so sovražni bombniki izvedli napade na severno in zahodno Nemčijo in povzročili precejšno škodo. Pri tem je bilo ubitih več oseb. Včeraj znašajo sovražnikove izgube 11 letal, od katerih jih je bilo 6 zbitdi v letalskih spopadih, 5 pa na tleh. Pet nemških letal se ni vrnilo.
Berlin, 9 julija. AA. DNB: Danes dopoldne je 12 britanskih bombnikov tipa Bristol Blenheim poskušalo napasti letališče Stavanger-Sola. Naša lovska letala in protiletalsko topništvo so takoj nastopila in preprečila sovražniku izvedbo njegovih načrtov. Britanskim bombnikom se je posrečilo vreči samo nekaj bomb. ki pa niso povzročile večje škode. Vsa sovražna letala so bila sestreljena, in sicer 11 v spopadih v zraku, eno pa od protiletalskega topništva. Nemške letalske enote niso utrpele nobene izgube.
Berlin, 9. julija. DNB: Nemške letalske sile in vojna mornarica beležijo vsak dan večje uspehe v borbi proti Angliji. Pretekle dni so se te sile udejstvovale zlasti v trgovski vojni proti Veliki Britaniji. Današnje poročilo vrhovnega poveljstva sporoča, da so vojna mornarica in nemške letalske sile izvedle več napadov na enote britanske mornarice. Prav tako je značilen tudi zadnji napad nemških hitrih bojnih čolnov proti angleški južni obali.
Istočasno se nadaljujejo nemški letalski napadi na vojaško važne objekt? na britanskem otočju. Posebno je treba poudariti napade nem-
ObCanovem bivan;u v Nemčiji:
Teleky in Czaky odpotovala v Nemčijo
■Budimpešta, 9. julija. Štefani. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bosta predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Czaky danes popoldne odpotovala v Nemčijo.
Budimpešta. 9. julija. M TI: Po poročilih iz poučenih krogov ima potovanje grofa Telekyja neuraden značaj. Madžarska državnika bosta odpotovala v Munchen, kjer bosta imela razgovore z voditelji Nemčije.
Budimpešta, 9. julija. Nenadni odhod predsednika madžarske vlade grofa Telekyja in zunanjega ministra grofa Czakyja v Berlin je izzval v vseh političnih in diplomatskih krogih izredno pozornost. Grof Teleky in grof Czaky sta odpotovala danes popoldne s posebnim vlakom.
Grof Ciano je še na zahodnem bojišču
Berlin, 9. julija. DNB: Zunanji minister grof Ciano se še naprej mudi na zahodnem bojišču. V njegovem spremstvu je veleposlanik Betfy, šef protokola grof Celesija, nemški veleposlanik v. Ma-
ckensen, general Dietman in šef protokala v nemškem zunanjem ministrstvu v. Dernberg. Grof Ciano si je ogledal nekatere dele Maginotove črte, nato pa je obiskal Verdun. Nato je obiskal tudi tudi Metz, kjer mu je bil prirejen prisrčen sprejem.
Berlin, 9. julija. Štefani: Potrjujejo, da se bo italijanski zunanji minister grof Ciano jutri vrnil v Berlin. V njegovo čast bo prirejeno več sprejemov. Sprejeme bodo priredili maršal Goring, namestnik vodje Nemčije Hess in vodja športa von Tschammer und Osten.
Rim, 9. julija. AA. DNB: Rimski politični krogi poudarjajo, da je namen razgovorov, ki jih je italijanski zunanji minister grof Ciano v nedeljo začel v Berlinu in ki se bodo še nadaljevali,' ta, da se posebno pripravi vojaška in politična vojna proti Veliki Britaniji. Čeprav je predstoječa faza vojne proti Veliki Britaniji tudi danes kakor poprej glavni cilj osi, vendar se že danes vidi, da ima udejstvovanje sil osi že danes čedalje bolj jasno obeležje politike vse Evrope Zaradi tega je naravno, da v sedanjem trenutku, ko vojaški dogodki niso prvenstveni, predstavniki sil osi izmenjujejo misli o novi ureditvi Evrope.
ških bombnikov na skladišča bencina ob ustju Temse in v drugih krajih britanske vzhodne obale. Povsod so letalci pri teh napadih opazili močne eksplozije in velike požare, ki so dokazovali, da so se napadi posrečili. Na ta način izgublja Velika Britanija večino svojih rezerv bencina, ki jih zaradi blokade težko nadomestuje. S strateškega stališča so bili posebno važni in uspešni napadi nemških bombnikov na tovarne eksplozivov in kemične tovarne v Angliji.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 9. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča: Nemške podmornice so povzročile sovražniku ponovno težke izgube. Poročnik Hans v. Stor.k-hausen .je s svojo podmornico potopil 56.500 ton sovražnega trgovskega brodovja. Druga nemška podmornica je uničila britanski ruŠilec Wilwindle, kakor tudi več oboroženih trgovskih ladij, med njimi tudi cisternsko ladjo z 11.166 tonami. Poročilo vrhovnega poveljstva od 28. junija je govorilo o
Italija, Sov;etifa in Nemčija
postopajo sporazumno
Rim, 9. julija, m. Italijansko časopisje istočasno posveča veliko pozornost položaju v jugovzhodni Evropi, predvsem v /vezi z zadnjo akcijo Sovjetske Rusije. Časopisje predvideva, da bo mirna rešitev madžarske in bolgarske zahteve cilj osišča, da se prepreči razširitev vojne na Balkan, cenlralna točka razgovorov o balkanskih državah. Na drugi strani pa se bo proučilo stališče Grčije in Turčije, ki bosta morali tudi pokazati, da sledila dogodkom tako, kakor sla to pokazali Jugoslavija in Romunija Italijansko časopisje pričakuje, da bodo berlinski razgovori rodili dobre sadove za bodočnost jugovzhodnega dela Evrope, ker Rim in Berlin morata kot arbitra omogočiti mirno rešitev vseh sporov ter istočasno koordinirati svojo akcijo s stališčem Sovjetske Rusije. Zato italijansko časopisje tudi predvideva, dii spada vprašanje odnosov s Sovjetsko Rusijo kot najvažnejšim partnerjem sil osišča. med najvažnejše vprašanje sedanjih berlinskih razgovorov in je drugi kompleks vprašanj, ki. jih bodo pretresali v Berlinu. Italijansko časopisje poudarja. da določitev smernic za skupen napad na Veliko Britanijo ne bo zaključil sedanje ; vojne. V zvpzi s tem vprašan jem »Tribunam poroča, da je današnji položaj sličen položaju v mesecu oktobru lanskega leta. ko je bila likvidirana Poljska. Danes po zmagi na.i Francijo so določeni novi sklepi, ki se nanašajo na končno bazo vojne proti Angliji. Očigledno je, da ta moment daleč presega vsn ostala vprašanja sedanjih razgovorov v Berlinu.
Anglija določila 250 milijard za nadaljevanje vojne
O čem razpravljajo v Berlinu
Obvestila italijanskega tiska
£
Rim, 9. julija. O obisku ministra Ciana v Berlinu, ki Im) stopil v svojo drugo fazo, ko se Ciano vrne v glavno mesto Nemčije jx> svojem obisku na Maginotovi črti. pravijo italijanski listi tukaj, da bodo razgovori najbrž končani v četrtek zvečer. O dosedanjih raz-;ovorih je gotovo, da so demantirali govorice, .:i se širijo v zadnjem času predvsem z angleške strani in s strani njenih prijateljev, da sc bodo namreč na jugovzhodu in v Aziji zgodile tajnostne stvari, ki bodi. prisilile Nemčijo in Italijo, da opustita nameravani napad na Anglijo. To so vse, pravijo diplomatični krogi v Riinu, puhli manevri in svet bo kmalu izvedel, da se bo začel boj z Anglijo brez usmi-ljenia.
Drugi del razgovorov, ki se l>o začel danes, se 1)0 pečal z novim redom v Evropi. To delo mora biti pripravljeno že danes, zato da bosta velesili osi Berlin—Rini ohranili v svojih rokah ves čas inicijativo. Tudi v tem izi.u krožijo razne popolnoma neutemeljene govorice. Tako na primer je pisal nek danski list. da se pripravlja fraiicosko-itnlijansko nemški blok proti Angliji. Glede tega je treba upoštevati, da ostaja položaj Francije isti kakor je bil določen po premirju v Conipiegneu in v Villi Incisi. Vojska je prenehala, toda končni mir s Francijo še ni sklenjen, in to. kar se je zgodilo v Oranu, bistveno ne spreminja tega položaja. Res pa je. da polit;ka francoske vlade v Vicliyju opravičuje ojitiniizem. da bo nova Francija doprinesla k upostavitvi Evrope. O zavezništvu z Nemčijo in Italijo pa zaenkrat
še ni govora. S simpatijami opazujeta Berlin in Rim tudi najiore francoske vlade, da ustanovi nov režim, zakaj le po tej poti l>o mogoča obnova, in Francija je veliko zamudila, ko si je pustila nove poglede na svojo notranjo politiko narekovati šele po porazu. Francija je bila na tem, da pofvolnoina propade, zakaj že so se opustila ogromna zemljišča, ker je manjkalo delovnih rok. Če si Francija od tega opomore, 1k> gotovo ujiostavljen med njo ,n Nemčijo ter Italijo trajen mir Sicer pa si ni treba prikrivati dejstva, da bo v to svrho treba tudi izpremeniti obstoječo mejo na zakadil, ker Nemčije od Francije ne sme deliti več Ren.
Dočim o drugih problemih, ki jih bosta razpravljala Ciano in Ribbentrop. italijanski tisk danes molči, pa beleži govorice, da je konflikt med Anglijo in Francijo zaradi postopanja adm.iralitete proti francoskemu vojnemu hrodovjti povzročil v vladajoči stranki velike skrbi in jx)misleke in da so na delu sile, ki hočejo strmoglaviti Churchilla. Te glasove beleži tudi navadno dobro poučeni »Stockholm I idningen«. Kot njegovega naslednika imenujejo sedanjega socialnega ministra Bevina. ki je laburist in vodi narodni sindikat transportnih delavcev.
V zvezi z obiskom grofa Ciano poudarjajo v Rimu. da se poda v kratkem v Berlin tudi madžarski zunanji minister grof Csakv. Njegov obisk, pravijo, bo v neposredni zvezi z razgovori med Ciatiom in Ribbentropom.
London, 9. julija, t. Reuter. Danes je v spodnji zbornici govoril Kingslcy Wood in zahteval odobritev kreditov v višini ene milijarde funtov, to je (250 milijard dinarjev) za nadaljevanje vojne. V svojem poročilu je omenil, da je spodnja zbornica že 13. marca izglasovala kredit 700 milijonov funtov. Od tega je bilo 575 milijonov že porabljenih.
V zadnjih štirih tednih stane Anglijo vojskovanje dnevno sedem in pol milijonov funtov (poldrugo milijardo dinarjev) dnevno. Od tega gre dnevno šest in pol milijonov za mornarico in letalstvo in en milijon za ostale oborožene oddelke.
Zbornica je soglasno sprejela ta predlog in izglasovala vladi eno milijardo novih izdatkov za vojno. Nato se je seja izpremenila v tajno in so obravnavali gospodarsko vodstvo sedanje vojne.
Letalski boji nad Anglijo
London, 9. julija. Reuter. Neko nemško letalo je danes zjutraj letelo nad nekim mestom v jugovzhodni Angliji in je pri tej priliki vrglo 20 bomb. Več zgradb se je vnelo. Med ponočnim poletom nad
vzhodno škotsko obalo je bila zaradi bombe ena oseba ubita, več pa ranjenih.
London, 9. julija Reuter. Ministrstvo za javno varnost sporoča danes popoldne: Posamezna »o-vražna letala so letela nad severovzhodno Anglijo in severno obalo Škotske ponoči in zjutraj. Bombe i močnim eksplozivnim učinkom ter zažigalne bombe so nemška letala v večjih količinah metala. Povzročile pa niso nobene škode Precejšnje število zažigalnih bomb je padlo na neko mesto na jugovzhodu, vendar pa so jih hitro odstranili člani pasivne obrambe. Poškodovane so bile hiše, v delu mesta pa je bilo pobitih več oken. Bilo je tudi več žrtev.
London, 9. julija. AA. Reuter. Ministrstvo za letalstvo sporoča, da je bilo v toku včerajšnjega dneva zbitih med Anglijo osem nemških letal.
London, 9 julija. AA Reuter. Potrjuje se, da sla bila admiral sir Bury Domvville in njegova »o-proga internirana. Sir Domville je bil predsednik organizacije, ki ie bila ustanovljeoa 1937 in ki j« :mela namen delati na nemško-angleškem zbližanju.
Vojskovanje v Afriki
Italijansko vojno poročilo
Nekje v Italiji, 9. julija. AA. Štefani Službeno sjjoročilo italijanskega vrhovnega poveljstva se glasi:
V	zadnjih dneh je bilo uničenih na meji Kire-naike 50 sovražnih oklopnih avtomobilov. — V Vzhod Afriki so italijanska letala bombardirala sovražne postojanke pri Vaira v Keniji. Pri Tur-kanu v Keniji je bilo ujetih več angleških vojakov.
Naša letala so uspešno bombardirala Kurmuk v Sudanu, kjer so uničila radijsko postajo. Sovražna .letala so poskušala izvešti napad na Diredavo in Solum. Gmotna škoda ni bila velika. Ubiti sta bili dve osebi.
Nekje v Italiji, 9. julija. AA. Štefani: Glavni stan oborožene sile objavlja prvo listo izgub. O priliki operacij na zapadnem alpskem bojišču je padlo 772 vojakov, 43 pa v italijanski Vzhodni Afriki. Ranjenih je bilo 291, pogrešajo pa 301 vojaka.
Angleška poročila
Kairo, 9. julija. AA. Reuter: Poročilo letalskega poveljstva se glasi:
V	zadnjih 24 urah so bili izvedeni številni ogledniški poleti, pri katerih so letalci zbrali ko-rislne podalki'. Bombniki so napadli Diredavo in z bombami zadeli železniške delavnice. Sovražna lovska letala so jih poskušala odgnati. Letala so napadla tudi sovražno oporišče v Zuli v Vzhodni italijanski Afriki ter so bombardirala skladišča. Pojavila sta se dva ognja in opaziti je bilo velik črn dim. Kno letalo jp padlo v morje. Neposredne
zadetke so letala dosegla tudi v Massaul na taboriščih in v bližnjih stavbah. Povzročena je bila velika škoda Dva letalska naj.ada na Malto v nedeljo zvečer in včeraj nista imela nobenega uspeha. Zaradi nastopa naših lovskih letal niso sovražniki vrgli nili ene bombe.
Kairo, 9. julija. AA. Reuter: Angleško pomorsko poveljstvo poroča, da se je iz verodostojnih virov zvedelo, da sta bila ob priliki zračnega napada 7 julija zvečer zbita dva sovražna bombnika. Njuni ostanki so padli v morje.
Kairo, 9. julija. AA. Reuter: Angleško poveljstvo v Lgiplu objavlja: V zapadni puščavi je sovražnik izvršil ponovno bombardiranje Mers-Mat-tucha, toda ni bilo niti žrtev niti škode. Na drugih bojiščih ni bilo nič pomembnejšega.
Kairo. 9. julija. AA. Reuter: Na libijski meji se vodijo pri lil Gubiju srdite boihe O njih še ne poročajo podrobnosti, vendar se ve, da so imele angleškp čete uspeli, ter se jim je posrečilo približati sp sampinu E1 Gubiju.
Novi ban drnske banovine
Belgrad, 9. julija, m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zastopnika ministra za notranje zadeve so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim je postavljen za bana drinske banovine Stanoja Mihaldžič, minister na razpoloženju. — V. w»«m ukazom je ban drinske banovine Vladimir jCitič stavljen na razpoloženje.
(jMpCrdaMtvo
V dirigirano gospodarstvo?
Naša generacija preživlja mogočne pretrese, ki preobračajo svet in mu dajejo novo lice. ne samo v politično-oaeionalnem, ampak prav tako v gospodarskem in socialnem pogledu.
Tisti gospodarski liberalizem, proti kateremu M) grmeli socializem v vseli svojih odtenkih in vsi drugi -izmi, je gotovo pokopan. In ko bo popolnoma utonil v zgodovini, Im> mogoče v očeh bodočih rodov predstavl.nl dobo gospodarske romantike..
Na njegovih ruševinah se ustvarja nov svet, ki pa si še išče svoje določene oblike in ustaljenosti.
V veliki meri ie povzročila strukturno spremembo v gospodarstvu svetovna vojna.
Svetovna vojna je prisilila vse države, da so začele zelo aktivno posegati v gospodarski proces, treba je bilo preskrbeli prebivalstvo z najnujnejšim in Vojsko z. orožjem. Nastalo je vojno gospodarstvo, o katerem je trdil, menda Sombart, da se je po vojni z največjo težavo otreslo okov vojnega gospodarstva in prišlo nazaj na stare osnove. Se ene vojne — je trdil la gospodarski teoretik — obstoječi gospodarski sistem ne bi več prenesel ter bi se kratkomalo več ne osvobodil spon vojnega gospodarstva.
Povojna doba je dovedla do delne zmage socialističnega marksizma. Doktrinami radikalni marksizem je zavladal v Rusiji, kjer se je spremenilo vse gospodrstvo v nekak državni kapitalizem. V drugih državah je prišlo bolj ali manj socialno - politična plat do veljave (Weimarska ustava!).
Dve močni nacionalni gibanji, nastali po vojni, pa predstavljata nekako sintezo ali kompromis obeh do tedaj diametralno nasprotujočih si gospodarskih struj: fašizem in nacionalni socializem. Njuno bistvo napram socialističnim doktrinam je to, da sicer zadržujeta privatno lastnino in iz nje izvirajoče iniciative in gospodarske sposobnosti sedanjih dirigirajočih gospodarskih slojev; iz socializma pa povzemata zahtevo, da naj služi gospodarstvo predvsem celokupnosti, skupnim interesom, izboljšanju življenjskih pogojev širokih ljudskih slojev in zlasti interesom nacije. To vodi naravno k vedno močnejšemu posegu državne oblasti v gospodarstvo, k uravnavanju gospodarstva, k zahtevi po skladnosti interesov podjetnikov, delavcev, konsumentov itd. in pa k popolni podreditvi gospodarstva državno-poliličnim ciljem.
• Obe dve gibanji temeljita na dveh močnih osnovah:
a)	na nacionalni, ki sla imeli mnogo zagona v obeh teh državah. Ker je bila Nemčija poražena v vojni, je rodilo tam posebno psihozo, a v Italiji opažamo isti pojav radi velikega populacijskega pritiska in majhnih uspehov v zadnji vojni.
b)	druga osnova je socialna, brez katere je istotako nemogoče široke sloje pritegniti v kako gibanje.
Vendar je treba pribiti, da je prišlo tudi v vseh dragih državah do bistvenih sprememb v tališču napram gospodarstvu. Taka idejna gibanja kot praktična potreba vsakdanjosti imajo na tem svoj delež. Kakor je bil prvi veliki Vzrok, da W.|e' liberalistična gospodarska struktura v temeljih zamajala, svetovna vojna, tako je bil drugi vzrok težka gospodarska kriza, ki se je liVlčcla 1. 1920. Radi le krize je prišlo skoro v vseh državah do bistvene spremembe v stališču napram gospodarstvu: vse države so pričele vnovič v veliko večji meri posegali v gospodarstvo in ga uravnavati, zlasti v U. S. A. Posebno na agrarnih področjih se je poznala la zakonodaja prav močno.
Čini huje je gospodarska kriza zajela vse važnejše države, tembolj je postalo gospodarsko življenje predmet neposredne skrbi vlade, tem bolj se je pokazala potreba po prilagoditvi gospodarske strukture potrebam časa; Začel se je porajati nov gospodarski sistem, ki je našel za enkrat svoje ime v dirigiranem gospodarstvu. Napredovanje dirigiranega gospodarstva predstavlja značilnost časa.
Najbolj viden odraz je dobilo dirigirano gospodarstvo v zunanji trgovinski politiki, kjer najdemo novodobna gesla: kontingenti, kliringi. uvoz^ na, izvozna dovoljenja, ki po bistvu niso prav nič novi. ampak spadajo prav tako v rekvizit pred-liberalističnega merkantilističnega sistema.
Poleg teh zunanjih sredstev trgovinske poli tike pa gre tendenca mnogo globlje: za poglabljanjem gospodarskih odnosov med državami, ki
tvorijo politično supernacijsko enoto, kot na primer'Britanski imperij ali Francija s svojimi kolonijami, odnosno z ustvaritvijo velikega gospodarskega postora po nemškem konceptu.
Poleg bistvenih sprememb v zunanji trgovinski politiki, ki tudi politično niso imele majhnih posledic, pa je druga glavna plat »dirigiranega gospodarstva« uravnavanje proizvodnje in notranjega trga.
Razvoj v zadnjem desetletju pomeni brez dvoma zelo bistvene spremembe v gospodarski strukturi.
Ker pa niso nastopile revolucionarno in ker mnogokrat manjka videz skladnosti, ni radikalna narava teh strukturnih sprememb vedno dobro vidna.
Čeprav tvori princip dirigiranega gospodarstva v Nemčiji in Italiji nerazdružni del fašistične zamisli stanovske države in nacionalno socialističnega programa, je stvarni napredek v obeh slučajih čisto izkustven. Sploh je bilo v vseh državah dirigiranje gospodarstva uvedeno izkustveno, ne kot del celotnega programa gospodarske obnove, ampak radi nujnih zahtev položaja. Program, in-avguriran v U. S. A. 1. 1933. predstavlja takrat, eprav le delen, vendar najpopolnejši načrt dirigiranega gospodarstva.
Za aplikacijo dirigiranega gospodarstva nista merodajna ne avtoritarni režim in ne posebne njegove »korporalivne« oblike.
Zato se tudi ne bo moglo trditi, da sta ravno fašizem ali nacionalni socializem povzročila te radikalne spremembe in pokopala liberalizem, čeprav je naravno, da je v teh dveh sistemih »dirigiranje? mnogo lažje kol v demokratičnem.
Ne smemo misliti, da je šlo vse to mimo nas in naše državne politike: zapustilo je mnogo sledov tudi v naši gospodarski politiki. Naj omenim le nekaj bistvenih potez: ustanovitev Zavoda za zunanjo trgovino brez katerega bi bilo izvrševanje raznih določenih trgovinskih pogodb narav-
nost nemogoče. Letos se je pretvoril v ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Nadalje Prizad, ki je zadobil oh ustanovitvi monopol nad prometom pšenice, pozneje le v zunanji trgovini, dočini se danes njegove kompelence spet širijo t riti i v notranjem prometu, med tem dobiva tudi drugih. V novejšem Času beležimo ustanovitev Diporiga (= Direkcija za proučevanje in organizacijo knietiistva v Hvrho prehrane). Isto l«ko se raztegiije nadzorstvo izvoza in uvoza. Danes imamo poleg izvoznih in uvoznih dovoljenj mnogovrstne predpise glede izvoza sadja, sliv, hmelja, živine in živalskih proizvodov, jajc i Id.
Predpisom glede sajenja tobaka in njegovega odkupa, ki so že od nekdaj obstojali in ki so se smatrali za čisto izjemne in monopolne, se pridružujejo predpisi glede sajen a in odkupne cene sladkorne pese, oljne repic, maka, opija, bombaža, riža, v novejšem času volne itd. Noši sosedje Bolgari so uvedli lansko leto naprimerceloobvezno kontrolo vsega žita za seme. Da bi mogli Izvoziti več živine, se uvajajo brezmesni dnevi, itd. Pot gre naprej. Včasih so se nam zdeli čudni predpisi ožefinske dobe, koliko sveč sme goreti pri maši, itd., danes pa postajajo slični predpisi vsak dan bolj domači.
Kakor vidimo, imamo torej v vseli državah novo smer v gospodarstvu, ne da bi bila za lo odločilna zunanja oblika državnega ustroja. Mislim, da je v resnici zunanja oblika prilično brezpomembna. Ne gre za formo, ampak za voljo, kaj se hoče ustvariti. Če se danes kdo navdušuje nad to ali ono obliko, bi mu odgovorili, da forma sama ne bo ničesar prinesla, ničesar ustvarila. Tudi v slovesni proklamaciji dirigiranega ali korporativ-nega gospodarstva, ki bo našlo morda svoj izraz celo v ustavi, ne vidim drugih dobrih strani kot morebiti psihološko pripravo naroda za nove materialne žrtve in omejevanje osebne svobode, ki jo nov gospodarski red vse bolj predpostavlja.
Gotovo pa je. da nam današnji čas nalaga velike dolžnosti, ki so enostavno v tem, da je treba ustvariti na naših domačih tleh poaoe in možnosti preživljanja vsega našega demografskega prirastka ob zboljšanju njegovih današnjih življenjskih pogojev. Da more tem nalogam preie zadostili gospodarstvo, kateremu daje smeri in po potrebi tudi sredstva, državna oblast, kakor pa samo sebi prepuščeno gospodarstvo, je jasno, kakor tudi. da mora država v interesu naroda to tudi izvršiti. Pri vsem tem pa ne gre za obliko, ampak za resno delo in voljo ta cilj ustvariti.
J. L.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Dopolnilni sporazum z Nemčijo
»Službene novine« z dne 1. julija (priloga k številki z dne 8. julija) prinašajo najprej uredbo o konzularni pogodbi z zaključnim protokolom, sklenjenim v Belgradu dne 1. maja 1934 med našo državo in Nemčijo.
Nadalje prinašajo »Službene novine« uredbo o VIII. dopolnilnem sporazumu k trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki je bil podpisan v Belgradu dne 31. maja 1940.
Ta dopolnilni sporazum ugotavlja predvsem, da veljajo od dne ukinitve carinske meje med Nemčijo in protektoratom za promet med Jugoslavijo in protektoratom nemške carinske stopnje.
Nadalje določa dopolnilni sj:>orazum, da se sme pod nazivom Pilsen dajati v promet v Jugoslaviji samo pivo, ki se producira v Plznu. Določene so številne nove pripombe k naši carinski tarifi (la-nene tkanine, čevlji, porcelanski in keramični izdelki, kristalno steklo, okovi in posoda iz litega železa).
Carine pri uvozu v Nemčijo
sa naslednje:
Sveže češplje: pogodbena oprostitev carine velja samo za količino v koledarskem letu, ki je bila po službeni avstrijski statistiki leta 1936 uvožena v avstrijsko carinsko področje in za dve tretjini uvoza v protektorat leta 1939.
Suhe češplje: nepakirane ali samo v sodih ali vrečah, brutoteže najmanj 80 kg 10. pogodbena carinska stopnja velja samo za količino 88.000 meter-skih stetov za dobo od 1. avgusta do 31. julija in za količino od 1. avgusta do 31. julija 1940, ki odgovarja 70% uvoza v protektorat od 1. aprila do 31. decembra 1939. Za nadaljno količino 45.000 met. stotov velja pogodbena stopnja samo, če gre za dobavo državnim ustanovam.
Za kalcijev acetat se zviša carina od 150 na' 190%, za ekstraktov kis od 125 na 165%.
Carine pri uvozu v Jugoslavijo
so določene naslednje:
Pivo vseh vrst v sodih 20 (normalna carina 60), v steklenicah 40 (80), pečen, mlet, prepran kaolin 2
Ljubljana v številkah
Statistični odsek mestnega poglavarstva je izdal sedaj že drugi letnik »Statističnega letopisa mesta Ljubljane . Prvi je izšel za leto 1938, drugi pa prinaša jiodatke za leto 1939. Novi ^Letopis« vsebuje v primeri s prejšnjim mnogo novih tabel. Med drugim so nove tabele: jiovršina mesta Ljubljane po kulturah, glavni rezultati popisa prebivalstva leta 1935 v priključenih občinah, gradbena delavnost, uspeh pregleda živil na ljubljanskem trgu, poslovanje mestne zastavljalnice. Posebno znatno sta izpopolnjeni poglavji o prosveti in o mestnih financah. Končno so novi tudi podatki o podrobni razporeditvi mestnega uslužbenstva po poglavitnih mest. uradih, podjetjih iu ustanovah.
Površina Ljubljane
Iz podrobnih podatkov prinašamo naslednje številke: površina mesta Ljubljane ju 0537 ha, od tega je odpadlo na nerodovitna tla 703 ha, na vrtove 384 ha, travnike 2877 ha, njive 1007 rfia, gozdovi 080 ha. pašniki 82 ha. močvirje in ribniki
74	ha, ojiroščene davka 202 ha. Največ vrtov ima Trnovsko predmestje: skoraj 52 ha, nadalje kat. občina Sv. Peter 1. del 47 ha, travnikov je tudi največ v trnovskem predmestju 1340 ha, gozdov je največ v Zg Šiški 247 ha, v Stepanji vas 105, v karlovškem predmestju 97 ha in v Sp. Šiški
75	ha. Njiv je največ v Mostah 293 ha, v Dravljah 209 ha ter v Trnovem in Sv. Petru.
Gibanje prebivalstva
V letu 1939 je bilo 1000 |>orok (1938 958), 1088 (1112) rojstev in 863 (840) umrlih, tako da je znašal naravni |irirastek 225 (T'00) oseb. Rodnost se je torej znižala, umrljivost pa zvišala. V lanskem letu je število prebivalstva Ljubljane, če upoštevamo samo naravni prirastek, brez selitvenega, ki je znatnejši, naraslo od 80.778 na 87.425.
Gradbena delavnost
Lansko leto je bilo zgrajenih v Ljubljani 173 (103) novih hiš s 002 (394) stanovanji, tako da je
bil lanski prirastek na stanovanjih največji po j	(13.0) mili.) k. w. ur električnega toka, katerega
vojni (1931 ie bil tudi znaten: 490). Skupno je	je največ kupila od Kranjskih deželnih elektrarn hiio v zaradbe investiranih 62,944.148 din, kar je 1 in Češnja.
največja vsota po vojni, od tega je investirala mestna občina 14.076.000 din, kar je z izjemo leta 1929 tudi največja investicijska vsota j>o vojni. Od skupnih investicij v zgradbe odpade na stanovanjske zgradbe lani 46,186.750 din (1938 34,565.625 dinarjev), na nestanovanjske zgradbe pa 16 milij. 457.398 (1,602.840) din.
Skupno je bilo lani pridobljenih 602 stanovanj (1938 samo 294) in 361 (297) kopalnic, nadalje je bilo pridobljenih 2908 (1774) nestanovanjskih prostorov, pisarn, trgovin, delavnic, skladišč, pralnic, garaž itd.	* ,
Ceste in kanali
Na koncu leta 1938 ie imela Ljubljana 403.704 metre cest, od tega 15.375 m državnih in 23.385 m banovinskih cest, ostalo so bile mestne. Dolžina kanalov je lani narasla od 76.260 na 78.744 m.
Konzum Ljubljane
Lani je Ljubljana porabila 3,976.677 litrov (4,099.639) viha in 1,119.027 (835.544) litrov piva. nadalje 5.9 (5.7) milij. litrov mleka. 10.12 (9.3) milij. kg moke, 17.74 (16.13) milij. komadov jajc, 468.550 (417.698) kg riža, 1,641.344 (1,552.870) kg sladkorja, 75.359 (59.221) kg surove kave in čaja, 13.826 (10.786) kg pražene kave in etikalerinega čaja, 116.335 (193.608) kg žitne kave, 455.736 (317.841) kg jedilnega olja itd.
Vozila
Lani je število osebnih avtomobilov v Ljubljani naraslo od 604 na 658, tovornih od 193 na 211. motorjev -pa od 500 na 519. število koles pa se je povečalo Od 21.050 na 22.817, tako da ima že vsak četrti Ljubljančan kolo. Na tramvaju je bilo lani 9,230.140 (7.601.445) potnikov, dohodki pa so znašali. 10.32 (8.5) milij. din, največ odkar obtsoia tramvaj v Ljubljani.
Mestni vodovod je lani oddal 50.9 (45.54) milij. litrov vode, pliiiErna je proizvedla 2.13 (2.1) milij. kubičnih metrov plina, elektrarna pa oddala 13.45
(doslej prosto), lepilo za gosenice in prstani tega lepila 40 (prosto), gladke bombažne tkanine, ki tehtajo v 1 ni» nad 120 gr in 1 cm v verigi in osnovi: 50 nitk in manj gispirane 80, ostale 120, 50—80 nitk 140, nad 80 nitk 180, v teži med 60—120 gramov 180, 180 in 200, v teži nad 60 gramov tenčice 180, ostale 200, 50—80 nitk 200, nad 80 nitk 240, tkanine: lanene, ramije, konoplje itd., ki imajo nad 18—36 nitk v verigi in osnovi v 1 cm1 120, 36—60 nitk 270, lanene tkanine za izdelavo modrocev 260, nad 60 nitk 350, za modroce 340, preproge za tla 1. tkane v obliki žameta 160, druge 120, preproge za tla navadne 150, line tkane v obliki žameta 600, na drug način tkane 350, volnene tkanine, ki tehtajo v 1 m3 nad 7ia) gramov 180, od 500—700 gramov 230, 3C0—501) gramov 280, do 300 gramov 300, nogavce"in rokavice: novagice iz navadne svilž' 3.600, rokavice iz umetne svile 2.2CO, pozamente-rija, fiolsvilena iz umetne svile 800, klobuki v obliki zvonca (tuijci) iz klobučevine, surovi ali beljeni 0.35 za komad, barvani ali tiskani 1 za komad, fesi brez vrvice 0.60 za kom., izdelki iz živ, materij za rezanje brez zveze ali v zvezi z navadnim materialom 250, umetna čreva široka nad 70 mm 250, ostala 360, izdelki iz umetne smole 350, fotografski filmi za navijanje in filmi v paketih 300, trans-parentni viskozni papir, tiskan 70, zavitki trans-parentnega viskoznega papirja, tudi tiskani 120, gumiran viskozni papir v trakovih 250, papirne večbarvne tapete 270, opeke iz »dinasa« 1.50, izdelki iz drugega keramičnega materiala beli ali enobarvni brez reljefnih okraskov 15, drugi 20, večbarvni itd. 35, steklo za okna in ogledala v tablah ali listih debeli 5 mm in manj 1. brušeno, poliraiio, inateirano itd. 35, 40 oz. 45, mramorno steklo, enobarvno ali večbarvno, motno v tablah ali listih 15, steklnea posoda: navadna zelena ali temna 20, bela in polbeia, steklenice za mleko itd. 20, brušeno polirano 63, barvano, pozlačeno itd. 70, z rezanega kristalnega stekla 80, umetno cvetje (iz stekla): stekleni okrasi za božična drevesca 200, stekleni gumbi 300, drugo 400. krogle in klobuki za luči, za električne žarnice 60, železo: neoblikovano, kovano ali valjano: v ploščah, šibkah, četrtinsko, šest-ogelno, okroglo, polokroglo, votlo in vsako železo za porabo v obrti, cagle, platine 7.80, drugo 12, cevi in deli za cevi: kovane, valjane ali vlečene; neobdelane z notranjim polunierom nad 100 mm 10 s polunierom nad 100 15, merilni aparati razen mikrometrov, šestila in ravnila itd. 35, obdelana posoda iz litega železa 140, jx>dnožki poniklani 140, igle za lase, igle varnostne, naprstniki, gumbi itd. 170, kmetijski stroji: nilatilnice v komadu nad 1000 kg 15. do 1000 kg 20, sejalni stroji, kombinirani z razdeljevalci gnoja 5, drugi 20, trijerji 20, stiskalnice za grozdje in sadje 20, stroji za sekanje slame in repe v komadu nad 200 kg 8, drugi 20, naprave za obračanje kamnov 20, aparati za valjenje kokoši 30, kvarc-svetilke 150, druge, tudi radijski aparati in sestavni deli 230, avtomati za tehtanje oseb in blaga, ki imajo nosilnost 50 kg in več, avtomati za prodajanje blaga 75, pisalni stroji 250, violine, tambure, citre in ostali podobni instrumenti 150, pločevinasti instrumenti, klarineti, flavte, fagoti, oboje in slični pihalni instrumenti 150.
Naša trgovina s Švico
Iz jx>ročila Društva, za švicarsko-iugoslovanski trgovinski promet (Visli) v Curihu posnemamo, da se je naša trgovina s Švico zadnja tri leta razvijala takole: uvoz v Švico 1937 13.94, 1938 11.13, 1939 19.03, izvoz iz Švice 1937 10.34, 1938 10.86 in 1939 5.89 milijonov švicarskih frankov Povečanje uvoza v zadnjem četrtletju 1939 je pripisovati predvsem vojni, ker je Švica od nas uvozila več prašičev. fižola in češpelj za svojo preskrbo.
Na občnem zboru tega društva ie poročal tudi g. dr. P. Aebi. ki '.e bil član švicarske delegacije za pogajanja z našo državo. Iz njegovih izvajanj je posneti, da se promet žal ne razvija ugodno. Švicarji se stalno pritožujejo nad funkcioniranjem plačilnega prometa. Posebno je prizadela švicarski izvoz v Jugoslavijo postavitev vsega uvoza iz Švice j>od jugoslovansko uvozno kontrolo. Na eni strani obstoja švicarsko kontingenliranje na osnovi uvoza v letih 1936-1938. na drugi pa jugoslovansko kontingenliranje v obliki uvozne kontrole. Zalo e Švica predlagala, naj se dela na vzj)o?tavilvi ravnotežja. Neugodna slika za 1939 v trgovinski bilanci ni tako huda, ker je nastala odpomoč v likvidaciji starih lerjatev. Na zadnjih pogajauiih novembra
1939 je bilo dogovor"icno. da se bodo neizkoriščeni zneski iz leta 1939 prenesli na leto 1939. Tudi se je naša država obvezala narediti načrt za uvoz švicarskega blaga. Nadalje je bilo dogovorjeno, da morejo participirati tudi nove tvrdke na uvozu ne samo one, ki so prej izvažale. Na povratku švicarske delegacile iz Turčije je bilo v Belgradu rečeno, da se Jugoslavija zaveda svojih pogod-bnih obveznosti in da se bo uvoz iz Švice kmalu povečal. Švica ima namreč pravico, če sedanji plačilni promet ne bo dobro funkcioniral, v kratkem času zahtevati prehod na kliring. Kakor kaže po mnenju švicarskega strokovniaka. ne bi bilo Jugoslaviji prijetno preiti nazaj na staro klirinško razmerje.
Pogajanja z Grčijo. V Belgrad je prispela grška trgovinska delegacija pod vodstvom načelnika ministrstva zunanjih zadev g. Argiropulosa, da se pogaja z našimi merodajnimi faktorji glede povečanja trgovinskega prometa med obema državama. Kot je znano, je bil konec aprila, uveden v trgovini z Grčijo namesto prejšnjega kliringa devizni plačilni način. Na sedanjih pogajanjih bodo razpravljali o rezultatih dosedanjega deviznega plačilnega sistema. Pričakovati je, da bo plačilni promet zopet izmenjan
Dopolnilna pogajanja z Nemčijo. V torek je odpotovala v Berlin manjša naša trgovinska delegacija pod vodstvom pomočnika ministra zunanjih zadev g. Milivoja Pilje. da začne z Nemčijo pogajanja za naknadno ureditev nekaterih vprašanj, ki niso bila urejena na zadnjem sestanku jugoslovansko-nemškega mešanega odbora. Verjetno je, da bodo razgovori tekli tudi o tem, kako bi se razvil trgovinski in plačilni promet med deželami, katere je zasedla zadnje mesece Nemčija.
Konferenca zastopnikov lesnega gospodarstva z zastopniki drž. ustanov. Na zadnji seji stalne delegacije našega lesnega gospodarstva, ki je bila 'dne 4. t. m., je bila izražena želia, da bi se zastopniki nažega lesnega gospodarstva sestali z zastopniki drž. ustanov, ki imajo opraviti z lesom. Tozadevna konferenca je bila dne 5. t. m. v Belgradu in so na njej razpravljali o mednarodnem položaju na lesnem trgu. Nadalje so razpravljali o sedanji naši produkciji ter o izvozu in preskrbi naše države z lesom z ozirom na znatne obveznosti, katere je prevzela naša država s trgovinskimi sporazumi glede izvoza. Nadalje so razpravljali o izvoznih prilikah in kako bi se dalo povečati izvozne možnosti s pomočjo novih prometnih poti iz naše države. Zastopniki lesnega gospodarstva so izrazili svojo željo, da se naj čimprej pristopi k formiranju organiziranega sodelovanja med združenji lesne trgovine in industrije ter državnih ustanov glede izvozne trgovine.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovski register Industrija za predelavo papirja. Glavnica znaša 1 milijon, din. člani upravnega odbora so: Oskar Ilas. Makso Rretler, Miln Richter-. Mirko Kraus. Adolf Jakovljevič, Aleksander Knepller in Ivan Štefanič.
5%; j
Borze
Dne 9. julija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6.014.030 din, na belgrajski 6.4 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajsi borzi 702.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt	166.24— 169.44
New York 100 dol....... 4425.-4485.—
Ženeva 100 frankov ..... 1004.95—1014.94
Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt ...,,». 205.61— 208.81
New York 100 dol. . ... . 5480.-55.20,—
Ženeva 100 frankov . , . . . 1241.85—1251.85 Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Belgrad — zasebni kliring;
Solun 100 drahem 34.65—35.35.
Sofija 1C0 din 89.67—90.80.
Curich. London 16.50 Newyork 44-150, ban-kovni 450. Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 176.75, 95.50, (registrska marka 52)!', Stockholm 104.50.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 427 blago v Zagrebu' 428 blago v Belgradu 425—427
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko jKisojilo 95 denar, agrarji 51 denar vojna škoda promptna 427 blago, begluške obveznice 7 denar, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo % denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, ~"/o posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar, 1% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 8.100 denar, Trboveljska 340 denar, Kranjska industrijska družba 14« denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95.50 denar, agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 428 blago (4-261. begluške obveznice "4 denar, dalm agrarji 73 blago. 4% severni agrarji 50 50 blago. 6% šumske obveznice 71 blngo, 8Vo Blerovo posojilo 95 denar, 7% Ble-ro\o jiosojilo 90 denar. — Delnice: Trboveljska 340—350 (320, 330), Gutmann 57 blago, Slad k. tov Osijek 240—245 (245), Osj. livarna 170 denar, Jadr. plovba 400 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko IKisojilo 96 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 423—£27 (428. 427), begluške obveznice 77—77.50 (78.50, 77.25). dalm agrarji 70—70.50 (71. 70), 4% severni agrarji 48.30—50, 6% šuinskc obveznice 68—70 (69), 8% Blerovo |)osojilo 96.50 denar. 7% Blerovo posojilo 92 dentir, 7% posojilo Drž hip banke 101.50 denar. — Dnlnice: Nnrno banka 7.950—8.100, Priv. agrarna banku 193 50—197.
Žitni tre
Novi Sad. Rž baekn in banaška 220—222'/f, ječmen buč in sretn. 212—215. Promet pšenice 13 vagonov. Promet mlinskih proizvodov 27 vagonov. Ostalo neizpremenjeno.
Sombor. Vse ncupremenjciio. Promet srednji.

Katehetski kongres v Sarajevu
le izredno lepo uspel v strokovnem, katehetskem oziru in poglobil staro vzajemnost in prijateljstvo med
hrvatskimi in slovenskimi kateheti
V petek popoldne se je zborovanje katebetov nadaljevalo. Prvi je predaval mariborski profesor Ivan Bogovii o »Vzgojni dinamikiza njim pa dr. Stanko Cnjnkar, profesor iz Ptuja, o Svetem pismu v srednješolskem verskem pouku«. Podrobnejšega poročila o obeli zanimivih referatih, ki je bilo pravočasno odposlano, do danes še nismo prejeli, pač pa smo prejeli že naslednje poročilo.
Liturgična vzgoja pri verskem pouku
, Ker je med Hrvati lilurgično gibanje zelo razvito, so prav vsi z največjim zanimanjem poslušali slovensko predavanje g. dr. Marijana Doklerja iz Ljubljane. Clovoril je o »Liturgični vzgoji pri verskem pouku v srednji šoli«. Kateheti so aktualno predavanje z zanimanje poslušali in so govornika zaradi jasne izgovorjave izredno dobro razumeli. Glavna misel predavanja je bila, da ima liturgija poleg svojega prvenstveno latrevtičnega značaja tudi velik soteriološki, vzgojni pomen. V njej imamo versko pedagoško metodo, ki čudovito poživlja verski pouk, zelo pospešuje religiozno življenje in daje močne organske osnove tudi za bodočnost mladega rodu. Liturgijo smemo imenovati pedagoško metodo Cerkve, ki je stara sicer skoraj dve' tisočletji, pa vendar lepo odgovarja tudi zahtevam najnovejše pedagoške psihologije. Liturgija prinaša življenje v šolo, ker je sama življenje, uči in vzgaja v smislu vrednotne pedagogike, vzbuja globoka in lepa doživetja, ki na religiozno rast mladega človeka naj-trajnejše vplivajo, in navaja mlade vernike k lastni dejavnosti v smislu krščanske delovne šole. Mnogim vernikom so ti liturgični viri življenja premalo znani. Liturgija jim je to, kar je bilo krščanstvo mlademu Eiriku v slovitem romanu Sigrid Undse-tove »Olaf Audunsov sin': »Kakor velika kašča, polna zaprtih skrinj. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi jih odprl. A sedaj je spregledal in spoznal njihove neizčrpne zaklade.t Zato je prav, da je v novem učnem načrtu, pri katerem je bil predavatelj sodeloval kot referent za Slovence, ta stran verske vzgoje prav posebno upoštevana.
Za ljudsko šolo je to predavanje dopolnil g. Dragan Kukalj, dekan iz Slunja, ki je opozoril, naj mladina zajema iz zaklada mašnih molitev in cerkvenega leta. Vzporedno s sodelovanjem prt liturgičnih vajah naj se podaja pouk za razumevanje svetih obredov, da bodo otroci notranje doživljali, kar na zunaj molijo in pojejo.
Apologetika in duševna usmerjenost mladine
Kako kateheti budno pazijo na duševno življenje, stremljenje, delovanje sodobne mladine, kako precizno podajajo dobljene rezultate in sredstva,
da se mladina usmeri po življenja polnih virih katoliške vere, nam kažejo naslednja predavanja.
G. .los. Mirkovii (Osjek): Apologetika in duševna usmerjenost mladine. Apologetika je bila v vseh časih temelj veroučne vzgoje v srednjih šolah, posebno je potrebna danes. Ako hočemo visoko stavbo katoliškega nauka sezidati v mladih srcih, tedaj moramo začeli z dokazi razuma in čiste ljudske narave in se držati preskušenega načela ^per materialia ad spiritualiac. Zgrešena bi bila pot, ko bi gradili nadnaravnost brez narave. Duh racionalizma in materializina v sodobnem človeku teži za tem, da razdore iu uniči vse vrednote, predvsem nadnaravne: dogme in misterije. Katehet jo danes postavljen hočeš nočeš »v strelski jarek« napram sodobnim problemom, na katere mora odgovoriti. Prav v npologetiki mora katehet pokazati nekako univerzalno znanje v filozofiji in prirodnih vedah, da more zadovoljivo odgovarjati na vse težave in tegobe mladega človeka. Problem jo nujen, silen iu važen, saj od tega zavisi praktično katoličanstvo dijakovo v šoli in v življenju. Predavatelj je prav nazorno odgovoril na tri vprašanja: 1. Kakšne so prilike in značaj sodobne mladine. 1. Kako misli današnja mladina o apologeliki. 3. Kako bi morali podajali sodobni mladini upologetiko. /.a prvo vprašanje^ je podal referent okolje, v katerem se giblje današnja mladina (družina, učitelji, učbeniki i. dr., kar vse danes po večini vpliva negativno), dosti temačno je karakteriziral današnjo mladino, ko je odgovoril na drugo vprašanje (da je seksualno razvratna, <la nima višjih idealov, ki bi šli nadnaravno, da bi se za verska vprašanja no brigala, ko bi nf> bila tako tesno povezana z narodnostjo in domačo vzgojo, današnjo mladino obrazuje anarhija brezbožnega in materialističnega časa. Duhovno sile so usužnjene strastem); na tretje vprašanje so mu odgovorili njegovi dijaki sami (hočejo večji pregled religij na temelju rezultatov komparativne verske znanosti, Kristusova oseba se mora temeljiteje podati, ker je Kristus Bog. -ako hoče apologetika doseči svoj cilj , mu je rekel sedmošolec, »to zavisi od dobre volje dijaka, od predavanja in pa od vzornega kateheta). Podčrtal je tudi posamezna poglavja v apologeliki, ki naj bi se bolj ali manj temeljito predelala v srednji šoli.
Kako moramo učiti dogmatiko
nacionalistični in materialistični svet je napovedal boj dogmam, pa se ne zaveda, da je sam do vratu v dogmah, razodetih od človeka. Boji se dogem, razodetih omejenemu umu od Boga-človeka, ker se boji praktičnih posledic božjih verskih resnic. Nočem jih, zato jili ni. Zato je bilo kaj primemo predavanje g. dr. /'. (•aleja, profesorja iz Mostarja, Kako moramo učiti dogmatiko. Da more katehet s pridom razlagati verske resnice, mora sam prav na globoko vedeti, kaj je na dogmatičnem
polju izsledila znanost, stara in nova, mora biti tako rekoč doma, kaj piše o veri brezbožna, Bogu tuja znanost v vseh svojih področjih (naravoslovje, zemljepis, zgodovina itd.). Potem šole more katehet životvomo vezati božje resnice na življenje mladega človeka, ki je v svojih letih radoveden in uporen. Iz vseh verskih resnic more izpeljati moralna in etična načela in pokazati, kako se dajo uveljaviti v praktičnem življenju. Vera je dar božji, ki ga človek sprejme ali zavrže. Vera ni samo v volji in razumu, ampak predvsem v milosti — >miserontis c-st DeU Prva pomoč mu bo v t p ni predmetu molitev, ki po dogmi o občestvu svetnikov ne deluje samo v njem samem, temveč tudi v vseh, ki so v občestvu, in tudi v onih, ki jih »slepi verska zmota ali loči razkole.
Verske vaje dijakov
Praktično, življenjsko je bilo predavanje g. Mladena Alajbega, profesorja iz Splita: Verske raje dijakov. Ni opisoval samo »verske vaje< v ožjem smislu, to je »duhovne vaje-eksercicijet, dal je marveč kratek pregled, kako se dijaki praktično udej-stvujejo ali ne udejstvujejo pri sv. spovedi, sv. obhajilu, sv. maši, v molitvi itd. Ker je predavanje |>oseglo v živo življenje, se je kajpada vnela živahna debata.
S toni predavanjem so bila načelna predavanja končana. Človek mora bili zadovoljen in vesel tega kongresa zaradi globokosti in temeljitosti in vneme, ki so jo pokazali posamezni predavatelji v svojih nalogah, vesel, ker so so vsi kongresisti živahno udeleževali debate, vesel lepo pisanega Sarajeva in odlične orgnizacije dela in razvedrila na kongresu.
Stanovske prilike in resolucije kongresa bodo popisane v strokovnih listih.
O pouku cerkvene zgodovine
Msgr. dr. Iv. Jablanovič (Sarajevo) nam je razgrnil vso moč, silo in delo katoliške Cerkve v predavanju »Vzgojni momenti v pouku cerkvene zgodovine«. Zgodovina sv. Cerkve je boj zla proti »dobremu, materije proti duhu, krivice proti pravici, grehote proti čistosti, sovraštva proti ljubezni, suženjstva proti svobodi, zmote, laži proti resnici, ?napuha proti ponižnosti. Zmaga je vedno na strani Cerkve, če danes ne, pa jutri, če v tem stoletju ne, pa v drugem. Cerkev ima toliko življenjske sile, ker jo božja ustanova, da more in mora blagodejno delovati v mladi duši, če se ji le na pravi način poda vse njeno bogastvo duhovnih dobrot. Tudi kar je bilo slabega v sv. Cerkvi, je dokaz, da je sv. Cerkev božje delo; če bi bila delo človeških rok in duha, bi bila že zdavnaj izginila, kakor so izginila mogočna kraljestva, cesarstva in republike — delo človeka. Mlado dušo mora prijeti, zlasti v teh časih, ko se oznanjuje na vseli koncih in krajih
Sovjetski poslanik v Itolgnulu Plotnikov
socialnost, nesebična carilas sv. Cerkve od počofka do danes. Mlad človek bo rasel ob velikanih duha in kreposti — svetnikih. Bolj je treba v cerkveni zgodovini poudarjati delo za življenje človeka, kakor pa govoriti o bojih, ki so le zunanji izraz buja laži in resnice.
*
Kongresisti vztrajno prihajajo k predavanjem. Vleče jih sodobnost predavanj in ne na vse zadnje tudi prevzvišeni nadškof g. dr. i. Šarit, ki ne zamudi nobenega predavanja, ki se oglasi s tehtnimi opazkami k vsaki točki in ki čestita iu so zahvali vsakemu predavatelju ljubeznivo, kakor je sama ljubeznivost on sam.
Slovencev jo bilo na sarajevskem kongresu izredno veliko, okoli pet iu dvajset. Poleg živega zanimanja za katehetske probleme, jih jo po be-sedah g. nadškofa dr. šariča privabila v bosansko prestolnico ljubezen do svojega pobožnega nadškofa dr. Jegliča, ki je nekoč tu služboval. Ob slovesu v nedeljo opoldne jo g. nadškof sprejel vse udeležence kongresa, jim poklonil v spomin lop dar, svojo najnovejšo pesniško zbirko Magnificat (Sarajevo 1940). in jih po globokem nagovoru povabil na skupno kosilo.
Katehetski kongres v Sarajevu jo izredno lopo uspel. Uspel v strokovnem, katehetskem oziru. poglobil pa jo tudi staro vzajemnost in prijateljstvo mod slovenskimi in hrvatskimi kateheti, vzajemnost med vzgojitelji dveh tako sorodnih narodov, ki sta v teli viharnih časih tako lesno navezana eden na drugega. Ljubezniva pozornost, ki smo je bili Slovenci vsepovsod deležni, nam jo poroštvo, da bo ta vzajemnost trajala tudi v bodoče in je začasna trenja in nasprotja ne bodo mogla kalili
Po sprejemu na belgrajski železniški postaji se je podal poslanik Plotnikov (x) z ženo (x) in hčerko (x) ter spremstvom do avtomobilov, s katerimi so se odpeljali v hotel
O Korčuli v Dalmaciji
Vsakega našega dobromislečega človeka je razveselila ugotovitev naših turističnih ustanov, da so tudi Slovenci zadnja leta v vedno naraščajočem številu pričeli obiskovati naša primorska in dalmatinska letovišča in kopališča, opuščajoč obisk tujih krajev, kar je še nedavno veljalo za zelo imenitno.
Ta ozir na naše narodno-gospodarske potrebe pa obenem tudi njim samim prinaša najlepšo korist: saj se naravne krasote naših krajev prav lahko merijo z najbolj renomiranimi in svetovno znanimi kraji v tujih državahl
Korčulal Otok in mesto Korčulal
Koliko je Slovencev, ki jo iz lastnega opazovanja poznajo? Menda še vedno veliko premalo!
Treba je živeti v tesnem in trajnem stiku z nje obiskovalci — tujci in slišati njih navdušene slavospeve o prelesti tega koščka naše obale, treba je govoriti z ljudmi, ki so prepotovali več kontinentov in najdejo za Korčulo le izraze brezmejnega in brezpogojnega občudovanja; treba je slišati iz ust Slovenca-intelektualca navdušeno oceno, da je Korčula »košček neba, ki je padel v morje«, — tedaj šele bi si človek mogel ustvariti vsaj približno predočbo tega očarljivo lepega kotička naše krasne zemlje!
Otok Korčula, podolgovati in tesno k polotoku Pelješcu primaknjeni zeleni otok, je predzadnji izmed štirih velikih dalmatinskih otokov (Brač, Hvar, Korčula, Mljet). Za razliko od večine drugih dalmatinskih otokov je Korčula poraščena z gosto in bujno floro, v kateri poleg domačega igličastega drevja dominira že bujna subtropična in tropična flora: agave, kakteje, mirte, palme, oranže in citrone itd. — vmes med bujnimi nasadi oljk, mandelnovih dreves, fig in rožičevih dreves, divje cvetočimi oleandri, zimzelenom, rožmarinom itd. Tudi favna otoka kaže nekatere zanimivosti: šakale (čaglje), muigose (iz Indije impor-tirane zatiravce kač) L dr., poleg množice najraz-novrstnejših ptic.
■ Podnebje je izredno zdravo; čisti, z morskimi • hlapi prepojeni zrak, brez trohice prahu ali dima, je nenavadno zdravilen in osvežujoč, posebno za živčno izmučene ljudi, pa tudi še za celo vrsto drugih bolezni.
Korčula, okrajno in glavno mestece (2500 duš) na južno-vzhodnem koncu otoka, ima resnično srečno lego: obkrožena z množico malih otočkov (»školjev«), ločena od kopna (polotoka Pelješca) le z ozkim Korčulanskim kanalom (20 minut z motornim čolnom), leži nekako na sredini vsakodnevne brze parobrodske proge Split-Dubrovnik (4 ure do Dubrovnika, 4 in pol ure do Splita); to ji omogoča redno in hitro zvezo s kopnim, ozir. z železnico, poleg tega pa je zvezana s celo mrežo obalnih prog, motornih čolnov, jadrnic in navadnih čolnov s poljubnim krajem na kopnem ali na otoku samem. Ozadje proti kopnem ji tvori strmi masiv Pelješca z brdom Sv. Ilije (964 m čiste nad-
Iz Vatikana
h. vatikanskega mesta poročajo: Bolezen Ttoo-seveltovega posebnega poslanika pri papežu Mi-rpna Taylora se je precej poslabšala, Tavlor jo več.tednov biva1, v Florenci, pa je bil zmeraj v stiku z državnim tajništvom. Na željo tajništva so te dni bolnika s posebnim vlakom prepeljali v Rim, kjer so ga dali na kliniko profesorja Baslia-nellija. V Vatikanu se z veliko pažnjo in skrbjo brigajo za bolezen poslanika.
Obredna kongregacija je imela v torek sejo, kjer so razpravljali o raznih proglasitvah blaženih in svetnikov. Tako se je začel potok, da bosta prišteta med blažene služabnika božja pater Joe-ques Berthien S. J. in p. Kred. Jansoone O. M. F. Velike važnosti za Italijo je, da so spet začeli proučevati zadevo proglašenja za svetnika prvega apostolskega vikarja v Abesiniji, škofa Giusti-na de Jacobisa. Isto velja za francosko redovni-ško ustanoviteljico Emilijo de Vialar. Slednjič so na seji proučevali še čudeže, ki naj bi bili merodajni pri raznih proglasitvah k blaženim.
Zasedeni Pariz
Iz Bordeauxa poročajo: Pariški »Journak je objavil podrobnosti o stanju v zasedenem Parizu in pravi med drugim- Čeprav se je iz Pariza tli ogo ljudi izseMlo, je vendar še dovolj prebivalcev, da je v mestu vse še precej živahno. Trgovine, predvsem pa velike tvrdke, so doloma odprte. V trgovinah z živili je zmeraj nabito polno ljudi. Malo je j>a videti avtov, razen tistih, ki se
morske višine), kar ji daje, skoraj bi rekel, nekakšno planinsko panoramo. Čisto, mirno morje nudi kopalcem nepopisen užitek (srednja letna temperatura morja 16.8 stop Cl); čisto plavo nebo se vzpenja nad sončno in vedro pokrajino skoraj brez izjeme skozi vso sezono (2900 sončnih ur letno!). Čeprav znaša srednja zimska temperatura zraka v Korčuli +9.1 stop. C (v Dubrovniku 8.7 stop. C, Nizza 8 stop. C, Neapelj 8.2 stop C!), se vročina v Korčuli niti ne občuti, ker je otok izpostavljen rednemu osvežujočemu vetriču »mai-stralu«.
Mestece samo, danes tako spokojno zleknjeno v mirno sinjino Korčulanskega kanala, je preživelo sila burno in razgibano zgodovino: od svojega postanka, ki sega tja v davnino starih Grkov ali Feničanov, je v teku skoraj vsakega stoletja menjalo gospodarja. Omenja se že v starih grških spisih iz prve polovice IV. Atol. pr. Kr. Nadaljnja
Korčula v Dalmaciji
z njimi vozijo nemški častniki, ali ki so v službi javnosti. Promet ni živahen. Pod/.eiuska železnica redno vozi. številni Parižani so vozijo s kolesom. Promet , ureirjo posebni stražniki. Ob desetih zvečer po nemškem, to je ob devetih po francoskem času, je policijska ura in nemški policisti svetujejo ljudem, naj gredo domov.
V Pariz je bil prišel tudi Hitler, a je obiskal samo Dom invalidov. Napoleonov grob in grob Neznanega vojaka. V Parizu ni dosti nemških vojakov, častniki stinujejo v hotelih, s katerih visi zastava s kljukastim križem Stanovanja Pariža-nov so stala skoraj vsa nepoškodovana. Nemški vojaki, ki bivajo v okolici, obiskujejo Pariz v avtobusih kot turisti. To avtobuse spremljajo častniki, ki so bili že kdaj v Parizu. Zu rud skrM policija.
Velikanski požar v letonshem mestu
Iz Rige poročajo: Letonsko mesto Alukne jr zadela huda nesrača. Požar je uničil več ko 250 poslopij, med njimi <>7 stanovanjskih hiš. 54 trgovin. 20 delavnic in 2 gostilni. Zgorelo je tudi 5 ljudi, med njimi 2 otroka. Ogoni jo tiničii vse središče mesta. Več ko 000 prebivalcev je brez streh e.
JEGLIčEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLAD1KL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
stoletja so Korčulo zanašala sedai pod oblast ilir-
skih kraljev, seda] pod Kimljane, sedaj pod Bizanc.
V IX. stol po Kr. so se na otoku pojavili in na-
selili neretvanski Hrvatje, ki so otok prepojili s svojim jezikom in ostali na njem do današnjih dni kompaktno naseljeni po vsem otoku.
Šele leta 1000 so Korčulo zavzeli Benečani.
Naslednja stoletja so izpolnjena z borbami za
oblast med Benečani in Genovežani, ozir. med Be-
nečani in zahumskim; knezi ki so tudi bili nekaj časa gospodarji Korčule Od tedaj naprej pa se je menjanje gospodarja kar nenehoma vrstilo. Ob prevratu 1. 1918 jo je zasedla Italija, ki jo je izročila Jugoslaviji šele !. 1921.
Obilica zgodovinskih spomenikov priča o tej različni preteklosti; največ spomenikov izvira iz časov, ko je Korčula bila pod oblastjo Benečanov. Iz te dobe je ostal Korčuli slikoviti venec mestnega obzidja in še bolj slikovitih utrdbenih stolpov, ki se jasno in z vseh strani vidno črtajo proti vedremu nebu
Današnja Korčula je rešila v sedanjost poleg množice arhitektonskih spomenikov (katedrala iz
XIII st. s prelepim stolpom, nekaj krasnih palač plemenitaških rodbin, več starih cerkvic s pomembnimi zakladi, množina zanimivih arhitektonskih detajlov na raznih poslopjih itd.) še razne stare običaje (stare cerkvene bratovščine, stari bojni ples »moreška« itd.) in svoj ponos meščanov stare in plemenite krvi.
Turizem ]e razmeroma zelo pozno našel svoi vhod v Korčulo šele pred dobrimi desetimi leti. Vendar je zadoščala tudi ta kratka doba za ustvarjenje potrebnih tujsko-promelnih objektov, ki nudijo gostu vso primerno, ne pretirano udobnost, katere je z doma navajen. Predniači med njimi vsekakor hotel »BON REPOS«, last ljubljanskega I okojninskega zavoda: stoječ sredi velikanskega lastnega senčnatega parka, tik ob obali vsestransko zaščitenega mirnega zaliva, z lastnim tudi za male otročke urejenim kopališčem, razpolagajoč 7. velikim številom snažnih in okusno opremljenih sob. s kopalnicami, zaprtimi in odprtimi terasnimi obednicami, malo dvorano za čitanje, ozir. za
novice,
Koledar
Sreda. 10. Julija: Amalijo, dcvtcui Veronika Jul., devica.
Četrtek, 11. julija: I'ij L, papež; Olgo; Sovin, j mučenec.
Novi grobovi
•f V Rogatcu je umrl gospod Bogomir Bre-zinšek, posestnik in mesarski mojster. Pokopali so ga včeraj na župnijskem pokopališču. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f- Pri Sv. Martinu prt Viirhergu |e umrl g. Ivan K I o m c n č I č , veleposestnik, ustanovitelj in predsednik Hranilnico in posojilnice pri Sv. Martinu. Pogreb bo v četrtek ob t) dopoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožutjel
Osebne novice
Diplrmlrnnl so bili na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišču gg, Tone Premim in (ln-i-lnr širic, oba Iz Ljubljane, ter G e idoli 1'faktniek iz Trbovelj. Čestitamol
Iz banovinske službe
Premeščeni so: Banovinski kmet. ekuflom pri okr. načelstvu v Krškem Karol Skoberne h kralj, banski upravi v Ljubljani; banovinsid pomožni tajnik pri banovinski bolnišnici v Celju Milan Vav-potič, sedaj na začasnem službovanju v drž. bolnišnici v Ljubljani, k okr. nač. v Logatec; služitelj Ivan Lcšnjak pri okr. nač. v Lendavi k okr. na' čelstvu Maribor levi breg; služitelj Martin Omerzo pri okr. načelstvu v Mariboru levi breg k okr, načelstvu v Lendavo; policijski stražnik Mete Alojzij pri polic, komsarijatu na Jesenicah k upravi policije v Ljubljani; polic, stražnik Ivan Zajlek od policijske uprave v Ljubljani k polic, komisarijalu na Jesenice; inž. France Adamič, banovinski uradniški pripravnik oq banovinske kmetijske šolfc v Št. Juriju ob juž. žel. k okrajnemu načelstvu v Maribor levi breg.
Upokojeni so: Anton Pavlovčič, polic, nad-«lražni!<-zvaničn;/t, in Ivan Kretič, polic, stražnik 1. razreda-zvaničnik, oba pri upravi policije v Ljubljani; Anton Prelesinlk, banovinski cestni nadzornik VIII. skup:ne pri okr. cestncm odboru v Mariboru.
Sprejeta je bila ostavka na sluibo, ki jo je podal dr. Rudolf Oman, banovinski uradniški pripravnik za VIII. skupino v banovinski bolnišnici v Soboti.
Članom in članfcam SDZ
Zadnjo številko »Slražnjllt ognjev« smo poslali vsrm članom in članicam SDZ, ki imamo od njih članske prijavnice. Ker vsebuje ta številka navodila za tobor iu prijavnice /.a tabor v Kamniku. zato te številke ni treba vračali! Ce je kdo pomotoma ni dobil, naj piše na Slovensko dijaško zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
Člane in članice, ki se bodo še prijavili, prosimo, da navedejo lin prijavnici tudi številko članske izkaznice, one pa, ki bodo s prihodnjim šolskim letom spremenili šolski zavod, iiaj lia-pišejo tudi dosedanji šolski zavod ln razred.
Zvozilo vodstvo SDZ.
' . 'i
—	Sprememba voznega rodu na progi Novo mesto— Straža—Toplice. Pilčelišl od danes, dne 10 julija dalje pa do 3. septembra vključno, t. j. za času šolskih počitnic izoslaneta nu progi Novo mesto—Straža Toplice dnevno redna vlaka šlov. 0532 in 0583. (Odhod iz Novega mesta ob 0.3.5 lil prihod v Stražo Toplice ob 0.33, oziroma odhod iz Straže Toplice ob 7.04 iu prihodom v Novo mesto ol> 7.2'2). — Zato pa vozita v tej dobi na isll progi dnevno redno vi. štev. 9534 in 9535, ki odhajata iz Novega mesta ob 7.45 in nrihajala v Stražo Toplice ob 8.18 iu prihaja v Novo mesto ob 8.31.
—	Začetek gradbenih del na cesti Jezica— Domžale. Že v aprilu mesecu je bila oddana modernizacija ceste Jožico—Domžale stavbenemu podjetju J. Slavec iz Kimijo. Podjetje je kmalu začelo s predpripravami, vendar se poleni kar tri mesece ni lotilo dela. Končno se obeta sedaj za julij resen začelek del. Podjetje Ima rok 18 mesecev za dovršitev in bo seveda lahko vse delo opravilo v določenem roku, če se bo odslej naprej delalo za res.
—	Neuspela licitacija za most čez Savo pri Krškem. Te dni je bila na tehniškem oddelku banske upravo v Ljubljani in pri gradbenem ministrstvu v Belgradu prva licitacija za veliki že-
muziciranje, posebno damsko teraso za sončenje itd., z lastnim velikim motornim čolnom za dnevne izlete v bližnjo in daljno okolico, navadnimi čolni, jadrnicami, nudi hotel gostu miren, a ne dolgočasen počitek. Njegov položaj na malem se-delcu med dvema zalivoma mu odpira prekrasen razgled na mesto, na Korčulanski kanal in množico njegovih otočkov. Pred hotelom vodi l'A km dolga krasna obrežna pot, ki nudi najlepše sprehode zgodaj zjutraj in zvečer. Podana je priložnost za razne športe: jadranje, ribarjenje, vvater-polo, tenis, poskrbljeno je za dobro glasbo in možnost plesa. Ljubitelji dobrega vina najdejo tukaj kaj lahko zaželjeno, ker je bližnja okolica Korčule znana po svojih dobrih vinih in celo po nekaterih specialitetah: »grk« iz bližnje vasi Lumbarda, »dingač« s sosednjega Pelješca, »pro-šek« itd.
Vse te lastnosti dajejo hotelu resnično prvenstvo med vsemi hoteli od Splita do Dubrovnika; poleg tega se hotel odlikuje po izredno skrbni režiji, ki nudi gostu tudi ietos, navzlic izredno podraženim cenam vseh življenjskih potrebščin, zelo obilno, zelo okusno in raznovrstno prehrano po skrajno skromnih cenah.
Mirno in od vseh svetovnih dogodkov popolnoma nedotaknjeno bivanj« v temu prekrasnem kotičku Korčule utegne vplivati posebno letos, ko je ves svet več ali manj živčno razkrojen od skrbi in neprestanih vznemirjanj, izredno blagodejno. Saj bi Korčula tako rekoč sploh ne vedela za dogodke v svetu, ko bi jih ne zvsdela po radio-aparatu ali i t. dnevnega ča.iopisjal To je treba posebno naglasiti onim, ki v svoji prenapeti zaskrbljenosti že kar pred vsako novico trcpelajol
To bodi obenem tudi kažipot veam onim, ki so od dela izmučeni in izčrpani, ne mor«jo s« pa v letošnji situaciji odločiti, ali bi in kam bi naj šli na oddih: tjakaj pojdi, kjer lahko mirno in udobno uživaš svoj oddih, kjer pa obenem imaš redno in nepretrgano možnost »tikov t svojci in s svojim poslom I	•
fojdj u* Korčulo, pojdi v »Bon Repos«l
lezobetonski most čez Savo v Krškem. Stari leseni most. ki sedaj veže Videm s Krškim, je že v tako obupnem sliinju, da |e zgraditev novega mostu nujno potrebna že iz prometnih in varnostnih razlogov. Novi inoHt ti.) stal klikih 100 ni niže od starega mostu. Licitacija za novi most ji? bila zamišljena tako, da l>i naj podjetniki tudi stilni napravili načrt za most In potem po svojem načrtu ponudili svoji' cene. Na ta način je bila dana možnost, da se poleg najnižjega ponudnika najde tudi najugodnejši gradbeni način. Silva je nu tem mestu že precej široka in so stroški za zgraditev moslti ocenjeni na okrog 4 milij. (lin. Nu Žalost pa za to licitacijo med gradbenimi podjetji ni bilo zanimanju in se ni niti v Ljubljani, niti v Bel-grutlu jnrll nihče To je deloma ludi razumljivo, saj je za velik železobltonski most potrebno lo-liko železja, da ga danes tudi največja podjetja nimajo v zalogi. Urez železja, ki ga je sedaj silno težko dobili, pa je jirpcoj nerotlno lotili se takih velikih gradli.
Sardelna pasta »NEPTUN«
je na višku kvalitete
Proizvod največjih domačih tovarn sardin:
»NEPTUN« d. d. — Split
—	Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanj delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pomočnika glavnega zdravnika. Za mesto 6e lahko potegujejo uradovi zdravnitd-uradnikj in pogodbeni zdravniki, ki imajo večje število članov v svojem zdravniškem okolišu. Pogoj je 7 let zdravniške službe, od tega najmanj tri leta neprekinjene službe pri uradu. Roii za vlaganje prošenj je do 24. julija 1940
—	Avtobus na progi hotel Pclrael—Bled—jezero — kolodvor do preklica ne obratuje.
—	Narodopisni tečaj v LJubljani. Folklorni institut ljubljanske Glasbene niMtlfe je priredil od t. do 0. lulijn za glasbeno kvalificirane učitelje narodopisni tečnj Gimnazijski 1-uviiatel] dr. Tone Bnjc je predaval o jezikovnih vprašanjih ter naših dialektičnih okrožjih z narodopisnega vidika; profesor dr. Drngotln Cvetko o biologiji in biografiji' slovenske narodno pesnil ter o kulliirno-polltičhehl pomenu glasbenega folklora za narodno vzgojo in kulturno politiko, vodja folklornega instituta Fran' ce Marolt o problemih sodobne etnologije, melo-gralije, o žVočnostileni folklornem koeficientu in slovenskih obrednih ostfllitinli s primernimi analizami tipičnih primerov, profesor Matija Tonu! j>a o koralnih in Instrumentalnih osnovah primitivno pesmi tor o stllizaClji izbranih primerov. Vodja tečaju France Marolt ju v pfaktlChtm delu prikazal zapisovanje dialektičnih jezikovnih poskusov in snemanje na plošče. Pri tem delu sta sodelovala prof. Božidar Jakuc s predvajanjem lastnega narodopisnega in Nočevegu belokranjskega filma ter Berto Gregorič, ki je razlagal projekcijske aparate glede na uporabo v narodni vzgoji. Tečaj jo posebno po zaslugi g. Franceta Marolln dosegel prav lep uspeh.
zaslužnima gasilcema odlikovanje gasilske za-jedniee.
— S taščo se je prepiral in jo zabodel z nožem v trebuh Emerlk Gnšpnr Iz Vel. Dolenjcev. K -reči so ženi s tako.-šnjo operacijo rešili življenje in GaSpnr je dobil prod soboškllii okrožnim sodiščem sa i no pet mesecev za|>ora.
pO cblžavi


*	Hrvatsko bonska oblast je nakupila 2Si5 vagonov živil in 450 vagonov krme za pasivne kraje. Oddelek za prehrano prebivalstva In živino v pasivnih krajih buliovnie Hrvatsko je preteklo zimo in ponilad Ni/delil mod prebivalstvo ogronlno množino živil in krute. Večinoma jo bila Ijihlom hrana in/deljolin kot akontacij« zu javno dela. ki jih bo šele sodil j. torej naknadno izvajal tehnični oddelek. Do 10 aprila |<U(i jo bilu razdeljono v Dalmaciji: koruze TO t vagonov, pšenico *(>(> vagonov, moko 161. 'kopaj 12*4 vagonov liraile. V Posnvini koruze I6S vagonov. moko I vagon skupaj 160 vagonov hrn-ao: senu 116 vagonov, slamo 124 Vagonov. V ostali Hrvatski kohlze 590 vagonov, pšenice 22 vagonov, moko 24 vagonov, skupaj 656 vagonov liruno: seno '«1 vagonov, slamo 106 vagonov, skupaj 1% vagonov krme, Skupaj v banovini Hrvatski: koruze 20N<) vagonov, pšbniee 552 vagonov. ilioko 214 vagonov, skupaj tirane 2855 vagonov: seno 206 vagonov, stalile 2v0 vagonov, skupaj 456 vagonov krmo. Potreba je bil« še veliki) večja, vonllnr jo prlmnnjkoValo finančnih srodstov. Zu prihodnjo zimo so na banski upravi v Zagrebu /c sedaj pripravljajo. Oddelek za kmetijsko gospodarstvo bo zgradil 47 skladišč /a sprejemanje hrane v pasivnih kru-jtli. V posameznih skladiščili bodo lahko shranili po 50 do 100 vagonov hrane oziroma krme.
*	Nbvn planinska domova na Sljemetin. še letos Imelo začeli graditi dva nova planinska domova na Sljemenii. Zgradili ju bodo zagrebški poštarji In p« drlištvo grafikov. Nova domova bosta stala v bližini Tomislavovega doma. še tretji dom pa bodo zgradili v bližini llaticlio-ve lovske koče.
*	Slanje posevkov v Vojvodini. Kakor poročajo iz Novega Sntla, so po nekaterih kl-njih Barke že začeli žeti zgodnjo pšenico, ostalo pšenico pa bodo začeli žeti koncem tedna. Žetev so je Začela nekoliko prej, kakor so pričakovali. ker jo bilo zadnji čas lepo sončilo vreilio. Po mišljenju strokovnjakov bo letošnja žetev /a polovico manjša kakor lani. Korti/a se p« dobro popravlja in če bo ugodno vreme, bo žetev boljša kakor lansko lelo. Tudi konopljo kaže dobro,
*	Nilvn cerkev v Dalmaciji. V nedeljo. 14. julija bo splitski škof lir. Boilefnčič blagoslovil temeljili kamen nove velike cerkve v Kutlinih. Nova cerkev bo zgrajenu blizu stare cerkve, ki so ju sezidali še v 15. stoletju.
*	Industrializacija Paličevn. Punčevski mestni svet jo na svoji soji razpravl jal o novem proračunu in o industrializaciji mesta Pančeva. Sklenjeno je bilo, da se najame posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev, ki bi se porabili za velika investicijska dola. Kar sc tiče industrializacijo, bodo temu vprašanju posvetili največjo pozornost in bo mostni svet pomagal po svojih močeh dograditi že začeto gradnjo industrijskih podjetij, prav tako bo pomagal, da se bodo ustanovila noVa industrijsko podjetja:
Liubliana, lO junja^
Radio Ljubljana
Sreda, II). julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 N upov odi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Slovanski skladatelji (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 15.02 Radijski pihalni kvintet — 14 Poročila — 18.50 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. Mir. Adlešičl — I') Napovedi, poročila —
19	20 Nac. ura: Predavanje inšpekcije Narodne obrambe — 19.40 Objave — 20.10 Zavarovanje samostojnih stanov (g. Itudolf Smersu) — 20.50 Pevski koncert: g. Friderik Lupša, član Nor. gled., pri klavirju g. prof M. Lipovšek — 21.15 Koncert tria Dahlke — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahka orkestralna glasba (plošče).
Drugi programi
Sreda, 1«. julija: Belgrad: 21 Verdijeva opera lOtliejlo«. — Zagreb: 20.30 Smetanove skladbe. — Sujija: 19.30 Donlzetlijevn opera »Lucia di Lam-niermoor«. — Praga: 20 Filh. koncert. — Trst-Mi-lnn: 22.10 Lahka glasba - Rim-Bari: 20.30 Koze-rija. — Budimpešta: 19.35 Verdijeva opera »Rigo-lolto«. — Bukarešta: 20.30 Simf. konc. — Sottens:
20	Mottujeve skladbe.
Belgrafska kratkovalna postaja; YUA, YUB (49.18 m); 19 <15 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69mj: 3.00 Oddaja za Severno Ameriko.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva 20, in mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Najdeno. Ob Savi na Jožici se je našla moška zappslna ura. Lastnik jo dobi v Baragovi ulici št. 8, pri Rusjan.
♦ojoči kovboj ken Maynnrd ln rjegov čudežni konj Tarzan v vrtincu velikih podvigov in borb. — Niz napetih dratnntsluh prizorov v srcu divjega Zapada, v filmu:
Jezdec maščevalec
Premiera danes ob 16., 19, in 21. uri Kino Sloga tel. 27-30
DANES ZADNJIKRAT! — Za zabavo Vam jamčijo stari znanci Kari Ludvvig Dieti I, Le o Slezak, K ar in Hardtin drugi KINO UNION. tel. 22-21. Ob PL 19 In 21.
I
Odlična Pirandellova komedija
Večni zaročenec
(f)cr Mnnn ilct- nlclit nclii niigon liana)
—	Uredništvo slavnostnega zbornika »Spomenik viteškega kralja Aleksandra I.«, Ljubljana, Pod turnom 5, s telil pooblašča gospoda Gabrijela Čudmi, grafifnrjit v Ljubljani, Mnsary-koea centa (palača »Grafika ), da je edino on upravičen nabirati oglase za zgoraj navedeni slavnostni zbornik.
—	Razpisane službe. Na osnovi S 31. zakona o banski upravi je razpisana pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu in pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju po eno mesto banovinskega dnev-ničarjn-strojnika za posluževanje parnih strojev j)ii vzdrževanju bnnovinsklh cest. Za ti mesti jiri--dejo v poštev j)rosilci, ki imajo predpisano in z izpričevali o položeni h izpitih dokazano kvalifikacijo za posluževanje strojev t nad 20 ks in ki so izučeni mehaniki in izprašani vozači avtomobilov. Lastnoročno pisane in 7 banovinskini kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni list in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o ureditvi vojaške obveznosti, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejnnj iz koristoljubja, dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložili najkasneje do 30. julija 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Novem liieslu oziroma v Ptuju.
—	l'ri ženah, ki več let trpe na težki slolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joscfovo« grenke vode, zaužiti-, zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Frnnz-Josolovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. 8. br. JO>74/3».
—	Živahno delo gasilcev v Prekmurju. Prekmurska gasilska drtišlva se pridno zbirajo k velikim skupnim okrožnim vajam. Vsako nedeljo jo v kaki večji vasi okrožna prireditev, no kateri sodeluje po več gasilskih društev z vežbnmi za pasivno obrambo pred nnpndl Iz zraka. Tako je n. pr. v Dnkovcih sodelovalo 9 gasilskih čel pod vodstvom članov Župne uprave gg. Stnnjka in Ban-fijo. V Iteznovclh je bil preteklo nedeljo blagoslovljen gasilski dom, ki so go zgradili gasilci s pomočjo viišfnnov. Slovesnost je bila zelo prisrčna ob veliki udeležbi okoliških gasilskih čel in vsega tamošnjoga probivolslvn. Zupno upravo je zastopal iKidslarešiiin g. Baz Iz Sobote. Isto nedel o je Iu! ludi nastop gasilskih društev v obmejnih Pro-sejakovcili. Ob loj priliki je župni starešina g. Benko zaprisegel nove člane iu podelil dvema
» Bolgarski kipar Izdeluje kip bann dr. Su-
bnšlča. V Zagreb se je te dni pripeljal bolgarski kipar kiril Todorov, da dokonča kij> banu dr. šubušičn, Skico je že izdelal v svojem zn-jasnem ateljeju v Belgrailu, setlnj pa je prinesel skico v glini s seboj v Zugreb, da dokonča delo.
*	Nov snmostnn v šibeiilkii. Preteklo nedeljo je šibeniški prost tnsgr. Plan blagoslovil samostan in kapelo sester presvele krvi Jezusove v ( iniei, šibeniškom predmestju. Samostan je nameščen v neki bivši vili. katero je kilpilu v ta namen škofija. Sestre so kvalificirane učiteljice in bodo imele tečaje za krojenje, šivanje, kuhan je Itd. Novi samostan je obiskal tUdI šibeniški škof dr, Mileta.
*	Utonil, ko je lovil ribe. V globokem blizu Slavonskega Broda je utonil mladenič Stjepnn Bukvič iz Zadubrublja pri Slavonskem Brodil. Na v isokem nasipu sedeč je s trnkom lovil ribe, Naenkrat se jo nasip odkrlišil in nesrečni mladenič je pudel v globoki kanal, iz katerega se ni mogel rešiti. Njegovo truplo so pozneje potegnili i/ vode.
*	Kaznovan rnzširjevnlec vznemirljivih vesti. Trgovec Bernard I loclimonn iz Stare Palun-ke jo prišel v Novem Sadu v neko gostilno in pravil gostilničarju, da bo oblast začela papirnati denar žigosati in dn bo ves denar izgubil tretjino svoje veljave. Gostilničar se jo j)re-strušil in brž privlekel iz svojega žepa dva sto-taka ter prosil trgovca, tiaj mu jih zamenja za kovani denur. Buraiitaln sta nekaj časa, končno um jc pa trgovec dal 18 kovancev po 1.0 dinarjev zu oba stotoka. Ta dogodek se je seveda hitro raznese! in ljudje so začeli prinašati na dan papirnati denar. Tudi policijo je za to zvedelo in prijela trgovca. Kaznovala ga je s 500 dinarji denarne globe, nato pa obdržala v zaporu, kjer bo počakal še na drugi del kazenskega postopka proti njemu. Oblasti bodo enako ostro postopale proti vsem. ki bi širiti vznemirljive vesti in zavajali nepoučne ljudi v strah in zmoto,
*	Strašna posledica alkohola. V vasi Gorič-kn. okraj Vurn/.din, sta pila v neki gostilni brata Tomo in Vitim lltirek. V pijanosti sta se sprla. Prepirala sin «e še tudi mod potjo proti domu. Nuenkrot je Tomo napadel svojega bratu. ga pretepel in nato zadavil. Nato jo šel domov. kjer je prespal svojo pijanost. Ko se je trezen zbudil, je videl, kakšen strašen zločin je /grešil v pijanosti. Obupan je šel na podstrešje in se hotel obesiti. Z Veliko težavo se je ubogemu očetu posrečilo preprečiti to namero. Nuto se je Tomo llorek som pri javil oblasti.
*	Arnavti napadli kmete, šest kmetov je potovalo ponoči peš i/ llonrijeva čez H a duše domov v. okolico Tetova. V gozdu so neuudouia
naleteli na skupino Arnnvtov, ki so ukazali kmetom, naj so vrnejo, odkoder so prišli. Kmetje seveda niso ubogali Arnavti pu so potegnili nože iu navalili na kmete. Kn kmet jo bil takoj mrtev, drugi pu hudo ranjen, vendar se mu je posrečilo zhežHti. Pozneje se je od utrujenosti Zgrudil na tla. Arnavti so nato pobegnili. Oblasti so prepričane, da so Arnavti tihotapili tobak in so napadli kmete znto. do bi jih ti morebiti ne izdali orožnikom. Orožniki zasledujejo morilce.	±
*	Predsednik občine po nesreči ustreli! svojega prijatelja. V vasi Podlipniku pri Sarajevu se je /liralo več uglednih muslimanov. Navzoč je bil tudi predsednik o/lenske občine Ativ Šn-bič. Pri sedenju ga je žillil samokres na desni strani, zalo ga je hotel predjati nu levo ctran, Samokres pa je. pri tem jindel na tla in se sprožil. Začul se je krik. .Navzoči so vsi prestrašeni skočili ])<> koncu in videli ležati v krvi Rama Devlča, pisarja tla žogi. Predsednik občine šo-bič je takoj skočil no konja in hotel telefonirati v Sarajevo po zdravnika. Ko je čakal na telefonsko zvezo, so mu sporočili, da je Deviča /e izdihnil. Strel gil je zadet v levo stran prsi. šabič je takoj spet zasedel konja in jezdil v Sarajevo, kjer se je javil pri okrajnem načelstvu in sporočil, dn je po nesreči ustrelil svojega, prijatelja. Ker je preiskavo dognala, do gre ros za nesrečen slučaj, so Šablča spustili na svobodo.
*	končana preiskava o umoru inž. Krajiinika.
Iz Sarajeva poročajo, da je preiskava o zločinu v Han Pijesku, kjer je bil 19. aprila umorjen inž, Mu-stala Krajišnik, šel gozdne uprave, hudo ranjerfa pa učiteljica Milka Bakovič, je končana. Svoj čas so bili aretirani kot ubijalec Andrija Tutič, kot po-magači pa Manojlo Fillpovič, logar, Dimitrije Ste-fanovič, trgovec, ln Milan Mitrovič, trgovec iz Han Pijeska, Preiskovalni sodnik je stavil predlog, da postopek proti Stefanoviču in Mitroviču ustavi ln se spustita na svobodo, ker proti njima ni nobenega suma več, v zaporu naj se pa obdržita Tutič in Pilipovič. Kazenski senat je ta predlog sprejel in sta bila Stefanovič ln Mitrovič izpuščena Iz zapora, Tutič in Fillpovič pa se boeta morala zaradi tega zločina zagovarjati pred sodiščem.
Novo mesto
Vlncencijeva konferenca se g. župniku Turku Viktorju v Begunjah pri Cerknici v imenu ubogih zahvaljuje za dar 200 din, ki ga je naklonil ob smrti svoje tete Turk Marije. Želeli bi le, da bi se novomeških revežev v lakih prilikah še mnogo drugih spomnilo.
»Moj mož ima vedno odprta usta, kadar spi, gospod doktor «
»Zarodi lega se pa ni treba vznemirjati, gospa Klepetčeva, on lo dela gotovo zato, ker podnevi ne sme odpreti ust.«.
JCaj jpKoviUf
Kn vsem novim (lanom naše Akademije naj-prisrtneje čestitamo k temu Didnemu iirazu cenitve in upoštevanja njihovega unpršnepa prizadevanja na polju slovenskega tnanstva. in kulture, pa se ne moremo ubranili vtisa, da se je pri zastopnikih zgodovinske vede vzel ozir zgolj le na ozki krog nniv. profesorjev.
0 delu prof. tlauptmanna za slovensko zgodovino so bili izraleni skrajno tehtni pomisleki, ki jih la ni v nitemer spodbll. Pat pa je t nafinom
I svoje debate le utrdil naše prepritanje, da bi morda ne bih napak. (e bi se dela naših zgodovinarjev poloiilu na vsestransko objektivno tehtnico.
IIUBI1ANA
Prvi pogreb z Žal
Komaj so v nedeljo sloveeuo blagoslovili 2«le in jih izročili svojemu namenu, že je splošna bolnišnica ljubljanska javila, da je v nedeljo zjutraj umrl g. Anton Plevnik iz Slapničarjeve ulice v Mostah. Pokojni 70 letni Plevnik, ki je bil znan ne samo v Mostah, v katerih se je rodil, ampak ludi drugod po Ljubljani kot zabaven star fant in velik prijatelj ptic, je bil prvi gost, ki so ga sprejele Zale. Na mrtvaški oder je bil položen v kapelici sv. Nikolaja, Mestni pogrebni zavod pa mu je v torek jiOpoldne priredil brezplačen slovesen pogreb.
Ob štirih, popoldne so dvignili krsto v kapeli sv. Nikolaja in jo prenesli pod baldahin pred nio-lilnico. Moščanski župnik g. Miha Jenko je ob asistenci kaplana g. Ignacija Strancerja in salezijanca g. Ivana Cvetka pospremil krsto do baldahina. tlkrog molilnioe in pod stebrovjem se je medtem kljub neprijetnemu vremenu zbrala velika množica občinstva. V izredno velikem številu so posebej prihiteli Moščani k zadnjemu 3loves"u njim vsem tako dobro znanega g. Plevnika. Pa ludi iz Ljubljano so prišli mnogi pogledat, kakšen bo prvi pogreb z Zal. Razsežni trg pred molilnico je bil močno prekrit z odprtimi dežniki, ko se je začel pod baldahinont obred, ki je bil doslej običajen povsod v mestu tam, kjer so prinesli krsto pred liišo in jo blagoslovili.
Po blagoslovitvenem obredu je moščanski žup-nik g. Miha Jenko spregovoril z govorniške tribuno in omenil, da je ta in oni ugibal, kdo bo prvi gost na Žalah in iz katere župnije bo tisti, ki bo jirvi prišel v ta zadnji prehodni dom. Ker božja pota niso človeška jiota, je prvi rajni, od katerega zemeljskih ostankov se sedaj poslavljamo, iz najmlajše, najskroninejše in komaj v življenje stopajoče ljubljanske župnije. Prav tako je zanimivo, da je jiokojni g. Plevnik, preprost član mlade mo-ščanske župnije, ki je zadnje tedne hudo prizadet po bolezni potrpežljivo trpel vdan v božjo voljo. Kljub hudemu taljenju, ki ga je pokojniku zadala bolezen že v visoki starosti, pa ni ugasnila njegova ljubezen do mladega življenja, do majhnih drobnih jitic in njihovega petja. Ali ni to čudovito nasprotje. Na eni slrani ugašajoče življenje, na drugi strani veselo žvrgolenje ptičkov. Bolniku v dolgih letih trpljenja ni bilo dano, da bi mogel gledati lepoto božjega stvarstva v naravi, da bi mogel poslušati v svežih logih vesele ptičje speve, j>a si je zato okrasil dom na svojevrsten način ter si prisadil majhen del Stvarnikove lepote v svoje stanovanje. Ptički, ki so vam na domu delali druščino, so vam nazorno kazali veličastvo božjega stvarstva, čeprav niste bili sposobni, da bi obiskovali božji hram Svete družine. Ko se danes poslavljamo od vas, g. Plevnik, se zavedamo, da bodo šli tisoči in tisoči po isti poti skozi to stebrišče in po tej blagoslovljeni poti mimo kapelic naših svetnikov na zadnji dom. Naj bo reven ali bogat, vsakdo se bo ustavil tukaj za poslednje slovo in vsakdo, tudi najrevnejši, bo deležen svetosti tega kraja. Daj Bog, da bi, kakor vsi želimo na tem svetu prave enakosti, pravega bratstva in prave svobode, bili deležni tudi vsi, ki bomo šli skozi ta kraj na kraj miru in počitka po posvečujoči milosti božji, bili deležni pri Bogu vsega onega, čemur je vsa socialnost tega sveta le skromni odsev vse obsegajoče božje pravičnosti in ljubezni.
Kazvil se je sprevod, ki je krenil izpred baldahina skozi glavni vhod Žal proti drevoredu. Za križem so nesli ogromen venec iz rdečih nageljnov, ki ga je poklonila pokojniku na grob ljubljanska mestna občina, za tem venec sorodnikov, na kar je sledila izredno lejia krsta s pokojnikom. Za duhovščino je stopalo sorodstvo, za temi pa smo opazili ravnatelja magistralnih uradov g. Jančigaja, ki je zastopal odsotnega g. župana dr. Adlešiča, ter ravnatelja Stanka Sušnika, predsednika Mestnega pogrebnega zavoda. Dolga je bila vrsta pogrebcev, ki se je vila za krsto proti pokopališču. Sprevod se jo še ustavil v kapeli na pokopališču, od koder so po opravljenih obrednih molitvah prenesli krsto na pokopališče. Tako je bil pokojian prvi gost Zal ob izredno veliki udeležbi ljubljanskega prebivalstva.
Opaziti je bilo pri razvoju pogreba neprijetno zmešnjavo, ki jo je povzročila odločitev, naj gredo pogrebi izpred molUnice nazaj skozi glavni vhod na drevored. Popolnoma razumljivo je, da številni pogrebci vsi obstanejo na trgu pred molilnico. Ko so obredi opravljeni, pa si mora čelo pogrebnega sprevoda napraviti pot skozi vse, ki komaj čakajo, da bi se- uvrstili v pogrebni sprevod. Prav zaradi lega se tudi ta pogrebni sprevod ni nikakor mocel dobro razviti, ker je bila skoraj ves čas glavna gmota občinstva vzporedno z jedrom pogreba. Ta zgled je šele popolnoma jasno pokazal, kako nadvse pravilna je bila zamisel mojstra Plečnika, naj bi pogrebni sprevodi krenili vedno od molilnice po poti, ki vodi skozi Žale in za upravnim poslopjem naprej na pokopališče. Kadar koli bodo večji pogrebi, zlasti pa ob slabem vremenu, ko bodo večinoma vsi vedrili pod portalnim poslopjem, pogrebni sprevod nikdar ne bo tak, kakor bi to zahteval čut
spoštovanja do naših dragih rajnkih.
*
1 Seja občinskega mestnega sveta. Redna seja mestnega sveta ljubljanskega bo v četrtek, 11. julija ob 18. Na dnevnem redu so poleg drugega tudi vprašanja o financiranju gradnje moderne mestne
tržnice in najetje dodatnega posojila 1 milijon dinarjev za delavske stanovanjske hiSe mestne občine.
1 Ogled gradnje železniška proge Črnomelj— Vrbovsko priredi Društvo inžjnirjev v Ljubljani za svoje člane in povabljene goste v soboto, 13. julija popoldne in v nedeljo, 14. julija. Odhod iz Ljubljane v soboto, 13. julija ob 13.36, povratek iz Črnomlja v nedeljo, 14. julija ob 18.57. Ustmene ali pismene pri|ave z vplačilcm kavcije 20 din sprejema Društvo inžinirjev v Ljubljani, Kazino, II. n., do vključno srede, 10. julija.
1 Otroški zdravnik dr. Dragaš, Beethovnova ulica 4, redno ordinira vsak dan od K3—4.
1 Opozorilo telefonskim naročnikom! Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče 15. julija t. 1 rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Vplačilo naj se izvrši na dostavljene ček. položnice računa 10.225. Telefone, za katere ne bo naročnina do tega dne poravnana, mora pošta 16 julija izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati takso 100 din. Vse event reklamacije je treba nasloviti pošti Ljubljana I. ali pa telefonično na 43-07.
I Poletne srajce za gospode v najnovejših fazonah nudi najceneje Goričar, Sv. Petra cesta.
1 Kanalizacija Opekarske ceste in bližnje okolice oddana. Pred neda^im je bila licitacija za kanalizacijo Opekarske ceste in nanjo se stekajočih ulic. Kakor čujemo, so sedaj ta dela že oddana in bodo v najkrajšem času že začeli z delom. Vsa obsežna kanalizacijska dela so bila oddana trem podjetjem, ki so se udeležila med drugimi licitacije. Za okrog 400.000 din kanalizacijskih del je bilo oddanih stavbenemu podjetju Matko Curku iz Ljubljane, za
približno prav toliko Stavbni družbi iz Ljubljane in za 30000 din pa stavbnemu podjetju inž. Živec iz Ljubljane Ta delitev dela je prav snutrena, saj bo s tem kanalizacija hitreje dokončana, vsekakor pa prav gotovo do nastopa zime. Razumljivo je seveda, da je vsako od podjetij dobilo v delo zaključeno celoto.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josel« grenčice.
1 Ureditev ceste pred kolodvorom. Pred nedavnim so začeli podajševati na Masarykovi cesti prometne otoke, po katerih gre sedaj tramvajska proga. Prav posebno so podaljšali oba otoka, med katera se jc dosedaj izlivala Miklošičeva ulica. Prehod iz Miklošičeve ulice na netlakovano polovico Masr.ry-kove ulice je sedaj izredno ozek in celo zlomljen tako, da bodo vozila morala voziti prav previdno. Ta preureditev je bila potrebna, saj je bilo prav to križišče precej nevarno mesto. Prav tako so tudi podaljšali otek proti Dunajski cesti, tako da sega sedaj prav do prave širine Dunajske ceste. Isto so storili z drugim otokom v smeri proti kolodvoru, tako da pride podaljšek Kolodvorske ulice nekako do robu otoka. Ob otoku in nasproti poštnemu poslopju na glavnem polodvoru pa so delavci sedaj že začel1 kopati dolg in globok jarek. Tu nameravajo zgraditi podzemsko javno stranišče, ki bi bilo na tem mestu prav gotovo potrebno. Preureditev otokov bo sicer hitro opravljena, graditev podzemnega stranišča pa bo precej dolgotrajno delo in se bo vleklo prav gotovo do pozne jeseni. Kakor čujemo, bo podzemno stranišče kar najbolj moderno in higienično
1 Drzen vlom v izložbeno okno. V noči od ponedeljka na torek je neznan vlomilec odklenil izložbeno okno trgovine Sport-Kmet na Dunajski cesti in pobral iz izložbe dva plašča iz balonske svile. Oba plašča sta bila vredno okrog 1400 din.
H	□		m	MARIBOR
Poseslne spremembe
Posestne kupčije v Mariboru so zadnje čase izro.dno živahne. Prodajajo se tako hiše, kakor samo parcele. Janja Bencina, posestnica v Starem trgu, Bencina Nataša, Florjančič Pavla. Doražic Cveta — posestnice iz Maribora, ing. Peter Krebelj iz Bilj pri Osijeku in Anton Krebelj, posestnik v Belgradu so prodali hišo št. 8 na Radvanjski cesti posestniku Francu Kranjcu iz Kadvanja za 230 tisoč din. Vera Dekleva, posestnica v Mariboru je prodala polovico hiše v Gos|>oski ulici 52 (Tyrše-va 20) župniku Ivanu Cilenšku v Apačah za 375.000 din. — Posestnik Franjo Lauipe je prodal hišo v Koroški 43 posestnikoma Ani in Lovrencu Karažinec iz Krčevine za 550.000 din. — Elizabeta Trop, posestnica v Mariboru, je prodala zasebnici Elizabeti Spilnian v Mariboru vogalno hišo Fran-kopanov a23 in Ob železnici 6 za 300.000 din. — Vinarska in sadjarska šola je prodala na Pristavi tri parcele, ki ^o jih kupili: mestni rač. svetnik Franjo Štor 827 kv. m po 75 din za 62.025 din, soproga odvetnika Vanda Krulc 921 kv. m po 65 din za 59.865 din, zasebnica Farija Kos od Sv-. Jurja ob Taboru 837 kv. m po 75 din za 62.775 din. — Marija Zellska, por. Kukovnik, posestnica v Mariboru, je prodala Kristini Cernjavič, soprogi žel. insp. v p. v Belgradu, hišo št. 68 na Koroški cesti za 65.000 din. — Ivan Cverlin, posestnik v Mariboru, je prodal Banovšek Geri. zasebnici v Mariboru in Petek Ani, posostnici v Frainti. hišo v lurnerjevi ulici 13 za 67.000 din. — Blatnik Mara, posestnica v Mariboru, je prodala Francu Fran-cekoviču, trgovskemu potniku iz Nove vasi, parcelo v Smetanovi ulici za 42.000 din. — Mestna občina je prodala dve parceli: inž. Adolfu Šoberlu del opuščene Gajeve ulice 180 kv. m po 65 din za 11.700 din, na Rosenbergovem posestvu pa Albertu Ilergoldu, avtoizvoščku iz Maribora 708 kv. metrov jjarcelo za 15.566 din. — Poleg teh posestnih izprememb sta bili zadnje dni izdani tudi dve gradbeni dovoljenji: Dominik Šniid, davčni inšpektor, bo gradil visokopritlično stanovanjsko hišo v Poštelski ulici 6 za 155.000 din, brivska mojstra Maks iti Herman Dreksler pa bosta gradila enonadstropno vilo v Medvedovi ulici 10 za 240.000 din.
*
.n Prokurist inž. Tempel na zadnji poti. V torek opoldne so številni prijatelji, poslovni tovariši in znanci spremili pokojnega prokurista Splošne stavbne družbe na Teznem pri Mariboru inž. Antona Templa k zadnjemu počitku. Veličasten sprevod se je vil iz kapelice na mestnem pokopališču na Po-brežju. Polnoštevilno se je udeležilo pogreba uradništvo in delavstvo z ravnateljem g. Babičem na čelu, V sprevodu je bilo tudi več mariborskih indu-strialcev, gospodarstvenikov in upravnih svetnikov.
m Zanimiva rimska najdba na Dravskem f>o-Iju. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so ob priliki del na njivi odkrili temelje rimske vile. Najdba še ni po strokovnjakih preiskana ter se pričakujejo še zanimiva odkritja o naseljenosti Dravskega polja za časa Rimljanov.
m Regulacija Mure se nadaljuje. Banska uprava je razpisala licitacijo za nadaljevanje regulacijskih del na Muri, in sicer za regulacijo notranje Alure med Veržejem in Sp. Moto. Stroški so predvideni s 446.278 din. Licitacija se bo vršila dne 22. t. m. pri banski upravi v Ljubljani.
Drugi največji otok v Rokavskem prelivu, otok O u e r s n e y, ki so ga Nemci skupno z Jersev cm
zasedli. Najvažnejše mesto je St. Pierre.
m Vodovode gradijo. Pri Sv. Kungoti so že pričeli delavci z gradnjo vodovoda, ki je za te kraje nujno potreben, saj je doslej vedno vsako poletje primanjkovalo zdrave pitne vode. Gradnjo nadzoruje banska uprava. Prav tako se bo pričela kmalu gradnja vodovoda v Razvanju pri Mariboru. Za napeljavo se bodo uporabile železne cevi. ker je Italija azbestne cevi, katere so prvotno nameravali položiti, tako podražila, da so železne precej cenejše, obenem pa so tudi trajnejše.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor je izdala poziv na vložitelje prijav družbenega davka in dodatnega davka, oziroma pri-dobnine podjetjem-knjigašem, ki imajo svoj glavni obrat na področju banovine Hrvatske in poslujejo na področju dravske finančne direkcije.
m Smrt uglednega okoličana. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl v starosti 66 let veleposestnik g. Janez Klemenčič. Pokojnik je bil ugleden in spoštovan mož, znan tudi v Mariboru, kjer je imel veliko prijateljev. Bil je predsednik domače posojilnice, dolgoletni župan svoje občine, odličen predstavnik slovenskih kmetov ter zaveden pristaš JRZ. Pridobil si je velike zasluge za svoj kraj, posebno pa si je prizadeval svoj čas za zgradbo dup-leškega mostu. Pokopali ga bodo v četrtek 11. julija ob devetih dopoldne izpred hiše žalosti na domače farno pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
• m Tovorni avto povozil konja. Na cesti med Framom in Slivnico sta trčila skupaj voznik s konj* sko vprego in tovorni avto. Pri tem je obležal konj posestnika Ivana Greifa iz Frama v obcestnem
iarku mrtev. Posestnik trpi okrog 6000 din škode Ugotovilo se je, da je bil avto, ki je po trčenju vozil naprej ter se sploh ni ustavil, iz Maribora. Mariborska policija je šoferja avtomobila že izsledila.
m Očetu ukradel pet ponarejenih petstotakov.
Znani ponarejevalce 500dinarskih bankovcev Franc Majcen iz 1'obrežja se nahaja na varnem za jet-niškimi rešetkami. Kljub temu pa se je pojavil te dni v prometu spet ponarejen petstotak, o katerem se je ugotovilo, da ga je zamenjal delavec Jurij Senekovič. Tega so prijeli, pa je izjavil, da mu je izročil bankovec 15 letni sin ponarejevalca Alojz Majcen, ki je svojemu očetu izmaknil pet takih ponarejenih 500 dinarskih bankovcev. Pri fantu so našli še štiri bankovce ler je dejanje priznal.
m Hudo plačilo za tatvino petih jurjev. Pred malim senatom v Mariboru se je včeraj dopoldne zagovarjal latinski nar iz Slovenske Bistrice — 20 letni tkalec Josip Hočevar iu 27 letna tkalka Helena Bori,o. Oba sta se potepala po raznih krajih Slovenije ter se preživljala s tatvinami in vlačugar-stvom. Dne 13. maja =ta vlomila v Mariboru v stanovanje Aleksandra Stefanoviča ter sta mu odnesla 5000 din. Hočevar je bil obsojen na 2 leti in 10 dni robije ter na 3 leta izgube častnih pravic. Borkova pa je dobila 0 mesecev strogega zapora, 2 leti prisilne delavnice ter 2 leti izgube čait-nih pravic.
c Noro sveto mašo bo bral v nedeljo, 21. julija ob pol 10 dopoldne v župmijski cerkvi Celjan g. Sa-velli Viljem.
c Koncert za vojaštvo celjske garnizije bo v
nedeljo, 14 julija ob pol 11 dopoldne na dvorišču vojašnice Kralja Petra I. Osvoboditelja, kjer bo požrtvovalni Trboveljski slavček pod vodstvem g. Avgusta Suligoja izvajal vrsto umetnih in narodnih pesmi ter slovanske plese s 6premljevanjem vojaške godbe 39 p p., ki bo tudi izpolnila odmore s primernimi točkami. Te edinstvene prireditve se bo udeležilo vse celjsko vojaštvo in predstavniki javnega življenja v Celju.
c Nesreča na Anskem vrhu. Na potu z Anske-ga vrha je padel v globino in si zlomil levo nogo v gležnju ter poškodoval ramo 50l«tni zidarski mojster Kune Franc iz Celja. Z avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico.
c Dodatno poročilo. Pred dnevi smo poročali o veliki tatvini moke in koruze v Volkovem mlinu v Št. Petru v Savinjski dolini, kjer je pomočnik ekradel svojega gospodarja. Ker ima mojster v službi že 9 let tudi drugega, vseskozi poštenega pomočnika, dodajamo, da je isti popolnoma neprizadet, tat pa je izročen sodišču.
c G. Tominšek bo govoril drevi na sestanku FO, zato naj članstvo zanesljivo pride na sestanek.
c Ne odlašajmo z javnimi deli! Kredit za nadaljevanje gradnje ceste Bukovže—Črcšnjice jc odobren, a z deli še ni pričelo, ker je prišlo do nekih težkoč. Ker je cesta nujno potrebna, zato naj me-rodajni store čimprej korake, da se z delem prične.
c Celjsko okrožno sodišče je obsodilo včeraj dopoldne 53letnega P. Avgusta iz Drašje vasi pri Slovenskih Konjicah po § 278 na 3 leta robije.
c Nalivno pero znamke Parker se je izgubilo. Najditelj naj ga izroči proti nagradi 100 din v podruž. »Slovenca« v Celju.
c Na potj od Mladinskega doma v Gaberjih do trgoVske hise Stermecki so se zgubile ckakačke. Kdor jih ie našel, naj iih orinese v Prosvetno pisarno.
Otroci pod svobodnim soncem
V	prirejanju otroških počitniških kolonij naših večjih mest in industrijskih krajev je letos pravcata revolucija. Običajno so pošiljali otroke v počitniške kolonije na Gorenjsko in k morju ler z redkimi Izjemami v druge kraje. Na Gorenjskem in ob morju so se počitniške kolonije že- kar nekako ustalile. Letos pa, ko se ves svet tako bujno spreminja, ko je postalo preseljevanje moderno in tudi »selitvene psihoze* ne manjka, so se selile tudi počitniške kolonije.
Prirediteljem kolonij se je bilo težko odločiti za spremembo krajev in poslati otroke tja, kjer počitniških kolonij doslej ni bilo. Pa je šlo vendarle. Mariborski otroci so šli, kakor smo čilali, v varstvo sv. Roka, ki je znan po sloviti in svojski božji poti, šli so v čudovito vasico Sv. Peter na Medvedjem selu, ki stoji na pragu slovenskega pragozda, in celo v bajno lepo Rogaško Slatino. Otroci iz Kamnika so se pomaknili še bliže kamniškim planinam v čudovito romantično Kamniško Bistrico, otroci od jeseniških plavžev so se z vednega prepiha umaknili v zavetne Toplice pri Novem mestu, otroci iz trboveljskih, hrastniških in zagorskih revirjev pa so se umaknili v Izlaške toplice, pod Sv. Planoto in v Jurklošter ter v lepo, romantično Rečico, otroci iz Ljubljane pa so se zatekli v najlepše dolenjske vasi.
Zelo bi se motili tisti, ki bi mislili, da so otroci protestirali. To je bilo veselja! Z vlaki, avtobusi, pa tudi peš so odšli otroci pod vodstvom učiteljstva v odrejena mesta in se kaj hitro znašli, če tudi ni bilo vnaprej že vse tako pripravljeno kakor sicer. Najbolj se je pač odrezala mariborska občina, ki je v petih dneh organizirala in izvedla kar tri kolonije.
Otroci iz Ljubljane so odpotovali 1. julija, in sicer sta odšli dve skupini dopoldne, dve pa popoldne. Otroci, ki so prišli v Sv. Peter pri Novem mesju, so se nastanili v tamkajšnji šoli. V treh šolskih sobah je vodstvo uredilo spalnico, v eni šolski sobi so napravili iz klopi jedilnico, kuhinjo pa so postavili v leseni lopi polog šole. Vodja kolonije g. šolski upravitelj Tavčar iz Ljubljane je imel brez dvoma mnogo dela, pa se je vendarle njegovim velikim sposobnostim posrečilo napraviti otrokom prijetno domovanje. Seveda je bilo troba pregnati iz šole predvsem bolhe, urediti dvorišče, shrambo, napeljati električno razsvetljavo itd. Vkljub temu pa imajo še mnogo v načrtu, proden bo konec letovanja. Posuli bodo dvorišče, saj dečki v koloniji prav radi delajo, napravili bodo na Krki, ki teče pod šolo. kopališče in morda se jim bo posrečilo colo urediti tudi vprašanje gnojišča, ki sloji ravno nasproti šolo in ki ob sončnem vremenu razvija velik smrad, poleg tega pa je tam tudi bržkone pravcato leglo muh. Polog tega hodijo otroci v gozd po borovnice in gobo, prelepih izletov ne manjka, na grad Otok in Strugo, pod Trško goro, v samo Novo mesto itd.
V	Škocjanu so pa deklire. Kakor v panju mrgoli v tamkajšnji šoli. Pravijo, da ni nobeni dolgčas. Ob sedmih vstanejo. Poloni pospravijo svoja ležišča kakor je troba. in sicer morajo biti slain-njače lopo zravnane, rjuho spodvite in odeje zložene. Vse ostalo pa na svojem mestu. Potem se je treba pri vodnjaku pošteno umiti in okrtačiti zobe in že je izdaten zajtrk v obednici. Na mizah, ki so
jih posodili gasilci, že stoje izdatni obroki mleka in kruha. Na tabli, kjer je nabit dnevni red in je podpisan vodja kolonije g. šolski upravitelj Lavrič iz Ljubljane, stoji, da danes ne bo prej kopanja, dokler ne bo nabran škaf borovnic. In glej čudo! V gozd za šolo se požene 70 parov drobnih ročic iu škaf je poln borovnir kar mimogrede. In potem je malica, je kopanje v Radulji, je kosilo, nato počitek, južina, izprehodi, večerja in po napornem dnevu trdno spanje do jutra.
Saj tudi v Mokronogu ni nič drugače. Otroci so si osvojili prelepo okolico že kar prvi dan. Samo hodili bi okrog, da si ogledajo čudovito pokrajino ob Mirni. Ko stopim v spalnico in vprašam: sKdo je dežurni?t se takoj oglasi mali debeloglavček in se krepko odreže: »Jaz.« »Koliko vas je v sobi?« »Dvajset.« Ta ima namreč dežurno službo in se v polni meri zaveda svoje službe. Vodja kolonije, šolski upravitelj iz Ljubljano g. Pleničar, pa nam pove, da kažejo otroci mnogo smisla za red in disciplino.
Na obširnem dvorišču sokolskega doma v Šont Rupertu žvrgolijo deklice četrte kolonije. Šentruper-ška kolonija pa se od ostalih vendarle močno razlikuje. Št. Ruport je namreč najlepši kraj na Dolenjskem. To jo trdil žo Valvazor. Tudi šenlruperški rojak, znani zgodovinar Stoklasa. je to ponosno zatrjeval v svojih razpravah. Poudarek kraju daje čudovito lopa gotska cerkev iz 14. stoletja. Vsega ima Št. Ruport v izobilju. Toda nečesa nima -čujte in strmite — nima šole. Ima učilnice, in sicer pet, toda le so raztresene po vsej vasi kar v treh stavbah Zdaj so preurejene za spalnice otrokom. Gotovo bi bilo mnogo lepše, če bi bili otroci pod ono streho, kot so povsod drugod. Toda tudi v bodočo to še ne bo najbrž tako kmalu res. saj je tamkajšnji g. upravitelj zaprosil, da so otvori z novim šolskim lotom šesta učilnica v četrtem poslopju. Naj reče kdo kar hoče, Šenlruperčani so gotovo specialisti za lake reči.
Vodja kolonije g. Marok. učitelj iz Ljubljane, bo dobil zaradi loga sicer malo sivih las. toda problem nastanitve otrok jo vendarle zadovoljivo rešil. Kuhinjo so postavili v neko mesnico, obednira pa jo — pod kozolcem. Pa naj to nikogar no razburja. Otrokom je la »obednica« še najbolj všeč in so vsem listini, ki so si prizadevali postaviti v Št. Rupertu šolo. zelo hvaležni.
Zraka, sonca in vode, dobre hrane in skrbnega, strokovnega nadzorstva so deležni otroci v vseli kolonijah v polni mori. Prebivalstvo jih je bilo povsod zolo veselo. Ros jo sicer, da so nam te kolonije v navedenih krajih odprlo in pokazalo nešteto koristnih in vso pozornosti ter upoštevanja vrednih momentov, toda to naj prirediteljev iu vseh onih, ki so pokazali mnogo razumevanja, banske uprave, občin, higienskega zavoda in Unijo za zaščito otrok, ne plaši. Želeti bi lo bilo, da bi naši otroci iz mest in industrijskih krajev v prihodnjem lotu šo v mnogo večjem štovilu pod svobodnim soncem nabirali borovnico in gobo ter opazovali življenje našega kmeta in tudi aktivno posegali v njegovo delo, želeti bi bilo, da bi še v mnogo večjem številu in še bolj veseli kot lotos žgali kresove sv. Cirila iu Metoda, kresove mjrij in ljubezni do domovine.
KULTURNI OBZORNIK
Moderna galerija v Ljubljani
V najnovejši številki revije Kronika slovenskih mest> sta dva nadvse zanimiva članka posvečena slovenski Moderni galeriji, ki raste iz tal ob vhodu v Tivoli. Doslej smo v našem listu že priobčili par-krat tloris in načrt te nove zgradbe posvečene slo-\ enski likovni umetnosti, nismo pa še publicirali prenovljenega monumentalnega pročelja, ki bo v pravi okras te stavbe, niti se nismo dotaknili perečega vprašanja, kakšna naj bo razlika med Narodno galerizo, ki že obstoja skoraj 20 let in to Moderno Galerijo, katere obrisi se že kažejo. Vso to problematiko pa rešujeta omenjena članka, ki sta ju napisala najbolj poklicana za lo, namreč sam projektant stavbe ing. arh. E. Ravnikar ter univ. prof. dr. Fr. Štele. Iz te revije prevzemamo tudi današnji načrt pročelja Moderne galerije.
Ing. arh. E. Ravnikar govori o načrtu Modeme galerije v zvezi s problemom stavbe ter celotne evropske problematike muzejev in galerij z arhitektonskega stališča, s stališča notranje razdelitve ploskev in osvetljav. Tako na primerjalni način poda ta problem ter ga ilustrira z najbolj znanimi svetovnimi primeri moderno grajenih stavb muzejskega značaja. Ta primerjava, ki obenem podaja dobro tudi vso stavbno problematiko podob-nilj smeri v današnjem času, nas tu toliko ne zanima, kakor načrt ljubljanske Moderne galerije in
nezdružljiva sodobna aktualno, borbena umetnost, ki še vsa vre in še nima stalne vrednosti, temveč se menja od hipa do hipa. Galerija naj hrani samo preizkušene predmete, postavljene že za večnost, življenju pa naj bodo prepuščene žive oblike, ki še vro in iščejo priznanja in potrdila za večnost. Zato je v novi dobi zmgalo načelo: Zgodovina zgodovini, življenje življenju. Ta razklanost se je pokazala tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, zato je bila potrebna tudi delitev v zgornjem smislu: starejše, zgodovinsko gradivo v Narodno galerijo, novejše in najnovejše v Moderno galerijo.
Toda, kje naj bo meja? se vprašuje prol. Štele in že tudi določa: »Galerija sama kaže, naj bode meja ob impresionizmu, ki naj še pripada zgodovinski zbirki, s katero tako srečno harmonira. Če naj bi to časovno določili, bi rekli, da naj v zgodovinsko galerijo spadajo umetniki do svetovne vojne, oni po nji pa v zbirko žive umtenosti, ki je po svojem bistvu to, kar so drugod krstili z imenom moderna galerija.« Zaključuje pa članek o nalogah te ljubljanske moderne galerije tako:
»Ljubljanska Moderna galerija pa po zamisli svojega ustanovitelja ne bi bila samo in niti ne v prvi vrsti »moderna galerija«. Nova ustanova naj služi propagandi žive, aktualne umetnoste. Zato so zamišljene z njo v zvezi čisto propagandne reči:
Francoska bojna ladja »Dunkerque«, ki je bila pri Oranu napadena po Angležih.
Ameriško navodilo za lepo vedenje
Inž. arcli. E. Ravnikar: Pročelje nove Moderne galerije v Ljubljani.
njen pomen. Ing. Ravnikar navaja vse dimenzije prostorov, dvoran, predavalnic itd., kar smo že tudi mi poročali v svojih poročilih ter označi namen Moderne galerije takole:
»Pomen nove galerije bo predvsem v vzgojnem,
EropaganJnem in zbiralnem delu. Umetniki potre-ujejo primernega ognjišča, naša umetnost pa nujno potrebuje vzgojene publike. Tega dela se bo nova stavba lotila z vsemi sodobnimi sredstvi, z vodstvi po galerijah in razstavah, s filmom, predavanji, večernimi kurzi v predavalnici, kjer se bo nudilo publiki vse, od ideoloških pogledov do analize tehniško umetniških sredstev, s pomočjo uprizoritve na projekcijskem platnu. Obiskovalci, ki hodijo v muzej iz neke dolžnosti, naj postanejo amaterji, amaterji poznavalci, poznavalci pa naj dobe čimveč prilike, da se izpopolnijo. Za take, ki se resneje bavijo s to stroko, bo na razpolago obsežna biblioteka. Nova ustanova bo v največjo podporo naši umetnosti, saj bo lahko odločilno posegla v naso umetnostno politiko, ki kaže danes marsikatero pomanjkljivost. Nastajajoče umetnine se bodo začele zbirati bolj sistematično in v večjem obsegu, kot je bilo zdaj v navadi. Najboljši izdelki naših umetnikov povojne dobe so v privatnih rokah in večini občinstva popolnoma nedostopni, tako da je nemogoč kak pregled naše povojne produkcije. Nihče, razen lastnikov, jih ne uživa in zaradi svoje nedostopnosti tudi ne morejo vplivati na mlajše umetnike, da bi se tako ustanovila tradicija.«
To nalogo Moderne galerije je imel pred očmi arhitekt, ko ji je iskal zunanjo obliko in ji določil tako, kakor jo vidimo v priloženi skici. Kogar bo bolj zanimala sodobna problematika muzejev in galerij, pa bo segel po celotnem članku in bo lahko primerjal našo, slovensko rešitev.
Drugi član univ. prof. dr. Fr. Štele pa se dotika razmerja med že obstoječo Narodno galerijo in bodočo Moderno galerijo, ki se zdi komu spričo že ene galerije odveč, oziroma je mnenja, da bosta v delokrog sovpadali in vršili eno in isto nalogo. Prof. Slele navaja ta vprašanja tudi tako. »Čemu sta nam v Ljubljani potrebni dve Galeriji? Mnogi čutijo v novi galeriji tudi nasprotstvo do Narodne galerije, tretji opozarjajo na nepotrebno potratnost in menijo, da bi bil dobrotnik, ki je dal prvi denar za Moderno galerijo, storil naši kulturi večjo uslugo, če bi ga bil dal na razpolago Narodni galeriji, da se primerno razširi?« Nato pa v izčrpnem pregledu daje zgodovino razvoja galerij od ustanovitve do najnovejšega časa ter tako na razvojni način oriše njene naloge in namene. Ko tako prikaže galerije v preteklosti in njihov sedanji razvoj, pride do rezultata, da novejši čas gleda v galerijah zbrano umetnostno gradivo, ki ga določata umetniška vrednost in pa zgodovinska pomembnost ter torej v galerije spada starejše gradivo, ki je že odmaknjeno spremembam sedanjega živega življenja ter je deloma že določilo ustaljeno vrednost. Gradivo je tako že trdno prevrednoteno. Tako je galerija danes umetnostni muzej. Zgodovina in življenje pa nista isto: zalo se je izkazalo, da sta v galeriji
V Newyorku so nedavno ustanovili šolo lepega vedenja, ki se more brez dvoma ponašati s tem, da ima izmed vseh šol na svetu najbolj čudne predmete. Za posebno odškodnino se more ondi poučiti vsakdo o raznih podrobnostih lepega vedenja. Elegantni učitelji, kot bi jih vzeli iz škatljice, poučujejo svoje gojence o neizmerno važnih zadevah, kot je na primer ta, ali naj kdo v letalu obdrži klobuk na glavi ali ne in ali je pravilno, da imaš k sivi obleki s črtami lisasto ovratnico. Vsi so prepričani o važnosti svojega študija in jako častitljivo nosijo svojo modrost domov.
Kratek izvleček nam naj pove, kakšen je urnik »velekoristne« šole: Od 8—9: Kako se moraš zabavati s svojo sosedo pri mizb Od 9—10; Kako je treba v različnih primerih pravilno pozdraviti? (Poljubljanje rok.) Od 11—12: Seganje v roke. Ali jemo ananas z žlico? Ali greš k poroki v suknjiču certaway ali v navadnem? Ali se more v večerni obleki čez cesto? — To je le pičel izvleček iz vprašanj te šole. Ker je bil koj silen naval na to šolo, so ustanovili še posebej pismene tečaje. Iz vseh kotov Amerike prihajajo vprašanja, ki dobijo z obratno pošto odgovore. Neki farmar, na primer, bi rad vedel, ali kaže na praznovanje rojsinega dne poslreči z bivolovim zrezkom? In neko dekle izprašuje, ali bi se spodobilo, če bi svojemu predstojniku dala rože za god?
Šola jp odprta din in noč. Zmeraj sta dva pripravljena, kak gospod in gospa s šoie, ki sta
pripravljena, da dajeta ustna, telefonska in pismena pojasnila, ln neprestano se pretaka val vprašanj skozi prostore, ki še posebno naraste, kadar je v mestu koncertna ali plesna sezija. Bodi staro ali mlado, moški ali ženska, vse hiti v šolo lepega vedenja po nasvete. Videti je, da ima voditelj šole prav toliko lepega vedenja kakor trgovskega duha.
Tri leta hitajshe vojne
Iz Tokija poročajo: O priliki tretje obletnice, odkar je izbruhnila vojska s Kitajci, je objavil tiskovni oddelek japonskega cesarskega glavnega stana pregled, ki pove, da se japonske bojne črte raztezajo več ko 4500 km daleč, tako da obsega ozemlje, ki so ga zasedle japonske bojne silo, vsega skupaj 1,600 000 kvadratnih kilometrov, torej 4.5 krat več ko vsa japonska država ali 16 odstotkov ozemlja kitajske države. Med vojnimi pohodi so Japonci zasegli 1938 težkih topov, 185» možnarjev, 359 brzostrelnih in protiletalskih topov; daljo 4156 težkih in 12.352 lahkih strojnic; 357.701 pušk; 898 tankov; 2331 oldopnih vagonov in 30 bojnih ladij. Armadna letala so v tej dobi sestrelila 396 kitajskih letal v zraku in 168 na tleh. Število padlih Kitajcev je 1,587.600; vsega skupaj pa je Kitajska izgubila 3 milijone ljudi, če prištejemo še ranjence in po-grešance. Japoncev je padlo S5.800 rn le 57 japonskih letal je bilo na kitajski frouti poškodovanih ali uničenih.
1» O M T
umetniška čitalnica, strokovne delavnice, intimna dvorana za razgovore in propagandne prireditve, prodajalna umetnin itd. Nova ustanova naj služi umetnosti v življenju in ni prav nič mišljena kot muzej. Zato je tudi ime Moderne galerije neprimerno, a bo verjetn oostalo, ker se je že udomačilo, ji čeprav bo takozvana »moderna galerija«, ki bo do- S polnila za naše razmere tisto, kar Narodna galerija ne zmore in čemur se mora v lastnem interesu čimprej odreči, samo njen manjši del. Moderna galerija nima in ne more imeti trdnega ogrodja. Z njo je združljivo tudi, da delo, ki bo več let viselo, odstrani, če se pokaže, da bo drugo umetnika ali smer bolje predstavljalo. Nobene zapreke tudi ne bo, če bodo tu visela posojena dela, dela, ki so v napotje v ateljejih in shrambah ter bodo v stalnem stiku z občinstvom lahko preizkušala svojo življenjskost in aktualnost.
Položaj bi bil po ustanovitvi torej tale: Ljubljana dobi »umetnostni dom« v pravem pomenu besede, ustanovo, kakršno pri svoji sodobni kulturni aktivnosti nujno potebuje; z njim se nadomesti Jakopičev paviljon in razbremeni Narodna galerija, ker bo lahko oddala vanjo oddelek, ki se ji zdi v nadlego, ki njen razvoj samo moti in ga bo vedno bolj motil. V bodoče pa mora ostati medsebojno razmerje obeh zbirk tole: Narodna gale^ rija bo sčasoma razširila svoj okvir za novo umetniško generacijo, kakor hitro ji bo mogoče priznati, da je njena umetnost zgodovinsko odigrala svojo življenjsko vlogo. Predvsem pa se mora Narodna galerija v svojem dosedanjem okviru sistematsko izpolniti. Dela, razstavljena v Moderni galeriji, pa bodo medtem polagoma dobila značaj zgodovinskih dokumentov; in taka po svoji vrednosti pred javnostjo preizkušena dela naj bi se oddajala v razširjeno Narodno galerijo; to naj bi | pomenilo zanja končno priznanje in tudi odlikovanje za umetnika. Prepričan sem, da se moreta tako obe ustanovi prav zadovoljivo izpopolnjevati in da bo tako sožitje v korist predvsem Narodni galeriji.«
Mislimo, da sta oba članka zanimiva in vredna da se z njima spozna širša javnost, zlasti sedaj, ko raste iz tal že Moderna galerija in se pojavljajo tu rešena vprašanja. Zato smo jih tudi podali v izvlečku iz revije »Kronika* št. 2, ki jo tako po glavnih člankih tudi naznanjamo javnosti.
Drugi članki so namreč deloma nadaljevanja prejšnjih razprav, deloma pa so posvečeni ljubljanskemu velesejmu, ki pa se letos ni vršil. Nadalje je opisal dr. Andrejka zgodovino gostilne »Pri šestici«, Fr. Mesesnel umetnostno zbirko iz gradu Fužine pri Ljubljani, Fr. Veber je načel vprašanje vitalno statističnega zavoda v Ljubljani, L. Fabijančič opisuje ljubljanske Frankoviče v 16. in 17. stoletju, dr. L. Dolar-Mantuani Naskovo hišo v Mariboru in msgr. Minafik zdravstvo Ndvega mesta. A. Potočnik pa primerja sedanje procesije v Ljubljani s prejšnjimi, ki so ugotovljene za našo baročno dobo. Končuje pa številka kroniko mesta Ljubljane za leto 1931 (B. \Vider) ter kroniko za leto 1938 (Gaber).	td
Posebne priprave slovenskih atletov za triboj mest
Kot 9. knjiga zbirke -Srp^ki dijalektološki zbornik«, ki jo izdaja Srbska kraljevska akademija v Belgradu. je izšla na če/. _'(K) straneh razprava Josipa Hibariča, »Razmještaj južno-slovenskih dijalekata nn poluotoku Istri«, ki bo vsekakor zanimalu tudi tega ali onega slovenskega jezikoslovca.
*
Najnovejša številka »Srbskega knj. glasnika« jc izšla povečana na 96 straneh iit prinaša poleg rednih doneskov celo vrsto spominskih zapiskov o Jovanu Jovnnoviču, ki jc umrl pred letom dni. Tako so prispevali zapiske Bogdan Popovič, dr. Tihomir Djordjevič, Dimitrije Popovič, Živo j in Balugdžič, Miloš I ri-funovič. Milan Grol in dr. Milan Cnvrilovič. Posebej moram opozorti lin obsežno bibliografijo Jovnnovičevih drl ni člankov, ki zavzema skoraj dvajset strani revije v petitu in katero rjp, vffliv') ti. r »d lovanovič.
Niko Bartulovič je izdal pri Kohnu me-moarski »Moj prijatelj Tonislav Malvasija«, ki
se dogaja v svetovni vojni v Splitu in po raznih znanih avstrijskih ječah in taboriščih. Predstavlja predvsem nacionalistične kroge in
je dosti osel) iz knjige še danes, med živimi. *
Viktor Car-Emin je v založbi Jadranske straže v Splitu natisnil roman iz pomorskega življenja > Vitez mora«.
Božidar Djermanovič je napisal prvo knjigo svojih -Neolepšanih resnic« (Neulepšanc istine). v kateri jc v kratkih podobuh in zapiskih podana Srbija od I. 190v pa vse do svetovne vojne, zlasti politični in družabni dogodki. pa tudi Kumanovo, Krf itd. Knjiga je izredno iskreno pisana, zraven pa tudi duho-vita in itn n pnlcg tega tudi svojevrstno zgodovinsko vrednost.
Dvakrat so slovenski atleti slavili že svojo zmago na triboju mest Ljubljana-Zagreb-Belgrad. Vsi, ki so zasledovali borbe na triboju, se tudi spominjajo, da sta bili zmagi obakrat zelo težko priborjeni in jih moramo pripisati predvsem veliki požrtvovalnosti slovenskih atletskih reprezen-tantov. Ker obeta biti borba tudi na letošnjem triboju, ki bo avgusta meseca v Belgradu, zelo srdita in bo zmago verjetno zopet odločilo samo nekaj točk, je slovenska atletska zveza sklenila poslati svoje atleta v boj kolikor mogoče najbolj pripravljene, ker pač moramo braniti primat slovenske atletike v Jugoslaviji.
Da pa se bodo mogli atleti res temeljito pripraviti, bo SAZ priredila dva skupna, po osem dni trajaoča tečaja vseh onih atletov, ki pridejo v poštev za nastop na triboju, in poleg tega še prvenstvo SAZ, da bi bilo mogoče zbrati res kar najboljšo reprezentanco. Program teh predpriprav je določen takole:
17.—24. julija, 1. tečaj v Ljubljani.
27.—28. julija, posebno handicap tekmovanje v Ljubljani za atlete, ki niso člani mariborskih klubov, ker bo iste dni prvenstvo Maribora.
3.—4. avgusta, prvenstvo SAZ v Ljubljani, ki bo obenem izbirno za triboj.
5.—11. avgusta, drugi tečaj v Ljubljani.
23.-25. avgusta, triboj v Belgradu. Termin za triboj sicer še ni definitivno določen, toda predlog SAZ je, da naj se vrši 14 dni pred pri-četkom balkanskih iger, ki 60 določene za dneve od 8,—15. septembra v Carigradu ali v Ankari.
Za skupen trening prihajajo v poštev od atletov izven Ljubljane: Lončarič, Klinar, Gracijanski, Čeme M., Kolarič, Hlade, Lužnik, Schmiederer, Smolej, Gregorovič in Stranič, Ostali, ki bi prišli še v poštev, bodo pravočasno obveščeni.
Načrt za trening slovenskih atletov, ki ga predvideva Slovenska atletska zveza, je vse pohvale vreden. Zares smo dve leti lahko s ponosom govorili, da je slovenska atletika na prvem mestu v državi. Dve lepi in nesporni zmagi nad zagrebškimi in bclgrajskimi atleti to jasno izpričujeta. Žal pa moramo tudi pribiti, da je delo Slovenske atletske zveze v letošnjem letu slabše kakor prejšnja leta. Za to imamo res dovolj opravičila, toda vendar se zdi, da novo izbrani odbor Slovenske atletske zveze v letošnjem letu ni pokazal one agilnosti. kakor jo je vsako leto, V odboru pač manjka več starih in zanesljivih odbornikov, ki so odstopili. Ob odstopu predsednika in podpredsednika se nam je zdelo, da bi moral odstopiti tudi ostali odbor in sklicati nov izredni občni zbor, ki naj bi razčistil položaj v naši atletiki. Zakaj tega ni bilo, ne vemo. Zaradi tega tem bolj pozdravljamo nov sklep okrnjenega odbora Slovenske atletske zveze. Slovenski atleti, ki hočejo za vsako ceno še nap-ej obdržati prvenstvo v naši državi, se bodo z veseljem in polnoštevilno odzvali vabilu Slovenske atletske zveze na skupen trening in tudi pozivu naj trenirajo sami, da bodo tudi na letošnjemu triboju v Belgradu ponovno po-
I kazali vse svoje sposobnosti, zaradi katerih nam upravičeno priznavajo primat v atletiki v Jugoslaviji,
Tretja tekma med Gradjanskim in Rapidom
Po dveh neodločenih tekmah med Gradjan-skim in Rapidoin za mali srednjeevropski pokal v Zagrebu oziroma v Bukarešti se je vodslvo obeh klubov sporazumelo, tla bo tretja odločilna tekma že danes popoldne v Subolici. Pogajanja, kje naj bi bila tretja tekma, so bila prav dramatična. Tajnik G radenskega je najprej predlagal, da bi igrali v Belgradu, vodstvu Rapida pa bi bil Teniišvar ljubši. Tretja možnost, da bi bila tekma v Budimpešti, je odpadla že skraja, ker je politična napetost med Madžarsko in Rumunijo iako napeta, da ruinunski igralci sploh ne bi dobili potnega lista za Madžarsko. Končno je bil sprejet ultimativen pretllog. da naj bo tekma v Subotici. Ruinuni so na la prodlos; pristali. Za sojenje tekme je bil naprošen Dunaj-čan Beranek.
Še včeraj pa je madžarska nogometna zveza sprejela brzojavko, da ruinunski kapetan Ekonomu ne bo dovolil, da bi igral Rapid v Subolici. Kot razlog navaja, da mora prihodnjo nedeljo igrati rumunška reprezentanca v Prankfurtu proli nemški reprezentanci. Predsednik Madžarske nogometne zveze, ki je obenem tudi predsednik odbora za organizacijo tega pokalnega turnirja, je brzojavno odgovoril, da v bodoče Rapid sploh ne bo več igral v tem turnirju in da dobi Gradjanski tekmo par forfait, če Rapid danes popoldne ne nastopi v Subotici. Potem takem bi bila prva finalna tekma za srednjeevropski pokal med' Ferenczvarosem in Gradjanskim že prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Ni torej še popolnoma tiolovo, na kakšno stališče so se postavili na ta odgovor Ruinuni.
Športni dan na Jesenicah
SK Bratstvo na Jesenicah priredi v sobolo in nedeljo 20. in 21. julija na Jesenicah svoj športni dan z obširnim sporedom. Prvi dan. t. j. v soboto, bo pokalni namizni teniški turnir na igrišču Bratstva. Prireditelj SK Bratstvo je za zmagovalca na te mturnirju razpisal lep prehodni pokal, ki si ga pribori v trajno last ono moštvo, ki zmaca dvakrat zaporedoma, ali trikrat v presledkih. Ta
namizni teniški turnir se začne v soboto ob 17. in bo trajal v nedeljo od 9. dalje. Vse tekme med posameznimi igralci bodo odigrane po pokalnem sistemu, razen finala posameznikov, kjer se igra na tri dobljene igre ter turnirja moštev, ki bo odigran jx> Davis-cup sistemu. Finalisti v vseh di sciplinah Ivodo prejeli lepa praktična darila.
Naslednji dan v nedeljo priredi atletska sekcija. SK Bralstva z začetkom dopolde ob 9. medklubski intorn i meeting za senior je in juniorje. Spored in vrstni red tekmovalnih disciplin je naslednji: Seniorji: tok na 100 m; skok v višino, met krogle, tek na 400 m, skok s palico, met kopja, triskok, lok na 5000 m, met diska, skok v daljavo in štafeta 4 X 100 m: spored za juniorje pa je: tek na 100 m, skok v višino, met krogle, skok s palico, met kopja, tek na 1000 m i skok v daljavo. Popoldne ob 16. bo Ae "ledklubska balkanska štafeta na 800, 400, 200 in 100 in.
Hrvaško atletsko prvenstvo
Pri prvem delu atletskega prvenstva Hrvaške atletske zveze so bili doseženi naslednji rezultati: V deseteroboju je zmagal s 5220 točkami član Concordije Srdjan Jurkovič. Rezultati, ki jih je v deseteroboju dosegel, ne dosega jo rezultatov, ki jih je dosegel lansko leto Klinar Janez. Jurkovičevi r/.ultpli so: tek na 100 m 11.9; skok v daljavo 607 cm; met krogle 11.98 m: skok v višino 1.50 m; tek na 400 in 56.5. Naslednji dan pa: tek na 110 m preko zaprek 17.4; skok s palico 320 cl; met kopja 39.76 m; in lek na 1500 m 4:54.-
Poleg deseleroboja ie bila še štafeta 4 X 400 metrov. Prvi je bil Makabi 3:39.6; II. Marathon. Štafeta 4 X 200 ni: I. Makabi 1:40.4; II. Marathon 1:40.5; III. Concordija 1:40.9.
V teku na 200 m preko zanrek je zmagal Concordijaš Junek v času 29.9. V cestnem teku na 25 km je prišel na cilj kot edini tekmovalec Krajcar.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
STTZ obvešča vse gg. odbornike, da se vrfl redna seja zveze v četrtek, dne 11. t. m. ob 2|) » prostorih SK Mladike. Tajnik.
Iz Borna poroča list Neue Ztircher Zeltung: V pokrajini med dvema nekdanjima Švicarskima glavnima pokrajinskima mestoma, od katerih eno ni oh jezeru, so nastanjeni poljski vojaki, ki so na zahodni švicarski meji prestopili v Švico. V tem kraju so kmečke vasi in slavna gostišča, ki so mnoga od njih po svetovni vojski obnovljena in modernizirana. V več primerih so lu tudi jiosebne zgradbe za plesišča, in tu, dasi je čudno slišati, se začenja sožitje švicarskih kmetov in raioro-ženih tujih vojakov. Občine, bi bile namreč preveč obremenjene, če bi morale dati v ta namen šolska poslopja. V plesiščih pa niso slamnjače in odeje nobenemu pouku v napolje in čim je bilo urejeno vprašanje glede nastavitve, tudi ni bilo nobenih neprilik med švicarskimi častniki m občinskimi predstojniki.
V večji vasi, kjer je 5460 prebivalcev, more bivati bataljon Poljakov, 750 mož. V istem številčnem razmeiju so obremenjene manjše občine. Sicer pa teh vojakov ni dosli videti," le če prideš prav do njihovih bivališč, na primer , do kuhinje. Tam vidiš kuharsko moštvo krog kadečih se kotlov (skuhana je juha, ragu in krompir). Poljaki in Švicarji vodijo svoje gosjjodarstvo ločeno. Švicarsko mošlvo oddaja prehrano Poljakom, ti pa si jo zase pripravijo. Ne pri kuhi in tudi ne pri počitku teh vojakov ni nobenih ljudi in otrok, ki bi zijali v tujce. A kjer se j>o dva, trije Poljaki z grabljamj vračajo s kmeti vred s travnikov, tam je dosežena zveza med njuni. Poljakom je neznansko všeč, da že znajo »lomiti* švicarsko narečje. Pravijo, da je sleherni poljski vojak mimo poljščine zmožen še nemščine ali francoščine, kar se je tudi potrdilo, ko smo govorili z njimi. In vendar mi je bilo preveč tesno pri srcu, da bi jih bil izpraševal o skupnih ali jioedinih doživeljih. Mnogo lažje je inteivjuvati kako »visoko živino« ko', te, daleč od domovine ujete vojščake, ki je o njih usodi že nekaj suhih besed toliko povedalo, da smo iz sočutja morali umolkniti. Večji del poljskih internirancev se ni prišlo vojskovat in že v tem je kos usode, ki je ni moči napraviti za predmet zvedavega jiogovora. Največ poljskih vojakov, ki bivajo v Švici, je stalno bivalo v Franciji, ko je izbruhnila vojska, in so se ondi tudi vojaško izvežbali, medtem ko so bili častniki dodeljeni poljskim divizijam na francoskih tleh.
Naš obisk z vojaškim vodstvom je srečal vra-čajočo se stotnijo. Zunanji videz in vedenje teh vojakov sta takšna, da ustrezata besedam nekega švicarskega poveljnika, ki je dejal, da so to dobri vojaki. Res so zdravi, inteligentni, na hitro, pa dobro izvežbani. Najmlajši vojak iz polka ima 17 in pol leta, kakih 20 je po 18 in 19 let slarih in le malo jih ima po 40 let. Šele pred nekaj tedni so ti vojaki prišli v te kraje. V tej kratki dobi se je moglo tudi prebivalslvo prepričati o odlič-
Odlikovani koroški borci
S spomenico na boje za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1018—1919 s trakom osnovne rdeče barve so bili odlikovani:
Naredniki: Anton Žerak, Ivan Puhar, Tvan Sajko, I ran Benedik, Štefan Gerovac, Tinko Steharnik, Rudolf Kuhar, Franjo Ambrož, Emil Sinigoj, Jožef Pardubski, Anton Mar, Ludvik Zakra.jsek, Matko Herman, Anton Zorko, Ivan Kos, Janez Goričan, Rafael Tomšič, Ivan Toplak, Jožef Krainer, višji vojaški godbenik I. r. Florijan Bere, dalje naredniki Matija Fras, Anton Oružein. Ladislav Golub, Alojz Svoboda, Friderik Kralj, Ivan Turnšek, Ivan Držič, Leopold Reitmaier, Pavle Kovač, Jožef Žagar, Fran Verstovšek, Josip Jezernik, Marcel Bele, Filip Fatur, rerdinand Ristovšek, Rudolf Trošt, Rudolf Struuss, Anton VVeiss, Josip Porle. Rok Gregorc, Josip Grandovec, Pavel Stanič, Alojzij Letig, Anton šerjak, Jožef štorman, Jožef Užnik, Jiuijan Mesesnet, Martin Dolinšek. Alojz Puk-sic, Leoj>old Plesničar, Stanislav Šuligoj,' Franjo Peenik, Josip Zakrajšek. Ivan Jug, Jožef Rožinan Ivan Lah, Blaž Kuhar, Jakob Kurnik, Jakob Konrad. 1-ran jo Kranjc, Josip Kerin, Anton Mohor, 1-rane Gerar, Franc Lužar, Gvidon Zo-renč, Jožef Sadjak, Jakob Sivka, Alojzij čam-pa, r rane Berčič- Anton šenica, Jožef Dobro-voljc, Mattija Gregorinčič, Frane Ahlin, Janez Bahar. Anton Baumgartner, Franc Bezjak, Anton Dornnš, Jurij Donik, Franc Gorograne, Fr. Kuljad, Andrej Plesničar, Jernej Dežinan, Frane Fajdiga, Matija Irgolič, Franc Drofenik. Ivan Kastelic, Alojz Matjašič, Jožef Petrič, Dominik Pozenel Avguštin Plomberger, Stanislav Pučko, Anton Rijavee, Josip Rauter. Franc Ramšak, Franc Sotler, Avgust Skert, Štefan šoter, Janez Vojsk, I-erdinand Velikanje, Franc Vršeč, Jožef Urbinc, Josip Vrčon, Ivan Krnca, Alojz Tr-bižan, Anton Pišek, Anton Zupančič, Anton Po-čivavšek, Anton Trop. Josip Kopriva, Ciril Kem-perle, Anton Pleško. Jurij šafur. Leo Sor, Anton Blažek, Jožef Lah, Vladimir Kraljeta, losip Kol ar, Josip Bačun, Andrrej llabjanič. Anton Šimnovec, Ludovik f.enček, dr. Frvin Mejak, M'ilan Grbič, Lovro Ilumer, Jurij Jeram, Martin Cimerinan, Franc Kervin, Rudolf, Abruč. Feliks Zima, Ivan Kunst, France Selan, Albert Vodnik, Franc Telban, Rajko Kotnik. Janko Bergant', Ciril Draksler, Riko Elsner, Peter Franko, losip Grubič, Mirko Ogrizek, Rudolf Ahačič, Fran Mahkovec, Karel Kalin, Peter Čero, Anton Črešnar, Jakob Megla. Karel Steiner, Peter šif-rer, Franc Lajzinger, Radoje Hudoklin, Marijan Meluda. Ivan Barac. Franc Božič, Maks Turin, Janko Eferl. Franc Janšovec. Vinko Klemenčič, Martin Renič. Pavel Robič, Stanko Ozmee, Ja-nenz Oblak, Ivan Virant, Pavel Pensa. Karel Jesenek. Ivan Najiokoj. Frane Trček, Friderik Rebernak, Alojz Zupančič, Joško Veber. Adolf Pavlenč, Štefan Vavjrotič, Stanko Tomšič, inž. Makso Gradt.
Podnaredniki: Fr. Domiter, Josip Deitfsch-man, Valent Slanič, Avgust Frajtič, Martin Mlakar, Rudolf Sloma. Josip Smeh, Martin Novak, Ivan Save, Gabrijel Kovačič, Avguštin Saks, Konrad Bezjak, Pankrac Jehart, Miloš Jelenko, Franjo Ivanek, Franc Drofenik, Gregor Žagar, Josip Dietrich, Ivan Rnk, Anton Detar, Jakob Borec. Viktor Spes, Ivan Kranjc, Drago Pire, Jože Pokovec, Franc Derenda, Franjo Kristan, Valentin Mesojedec. Avgust Rumbak. Ivan Žagar. Simon Rekar, Franc Potočnik. Andrej Ja-nežič. Anton Čuk. Jožef Afko. Josip Kikelj. Josip Turk. Franc Ogrine. Maks llutar, Maksi-miljan Sikošek, Aleksander Veble. Jože Žitnik, Franc Deželak. Ivan Baumhakel. Karel Kranjc Adam Karavlah. Ferdinand Olšak, Vinko Aras. Viktor Miler, Jakob Mlinnrič, Ivan Turšič, Andrej Roškar. Franjo Fijavž, Franc Potočnik, Jakob šubie, Ivan Tomašič, Martin Žibrat, Avguštin Bizjak. Henrik Svete, Ivan Rek, Franc Kaj-žar, Andrej Lah.
nih lastnostih teh neprostovoljnih gostov in zato so bili ljudje tudi Koj prijazni i njimi. Župnik, učitelj in žensko društvo so biti takoj pripravljeni, da so stopili v stike s j>oljskim kuratom in so skupno organizirati delo in skrbstvo za telo in duha. Prvo, kar so storili, je bilo, da so priskrbeli milo in perilo. Nato so jih zaposlili pri košnji in sušenju in spravljal ju sena. V nekem kraju je bilo 730 Poljakov prideljenih h kmečkemu delu. Duino spravijo v gospodarsko blagajno čet, en del dnine bo prejelo moštvo. Da bi ti vojaki dobili vsaj nekaj denarja v roke, so jim švicarske oblasti dale predujem po 3 franke za vojaka, j>o 5 frankov za podčastnika in |>o 20 frankov za častnika. Prva želja vseh internirancev je bila ta, da si čimprej kupijo pisemski papir. Že več mesecev nimajo nobenih vesti od svojcev. Zdaj pa s skrbjo v duši iščejo zveze s svojimi družinami. Jako jih zanima usoda njihovih tovarišev. Kmalu bo urejen jiouk jezika in švicarskega zeinljepisja, dalje športa in telovadbe.V čitalnicah je na razpolago mnogo časopisov in sčasoma bo urejena tudi knjižnica.
Zadnjo nedeljo so imeli poljski vojaki na travniku na gričku, od koder je prekrasen razgled naokoli, svojo pridigo. Oddelni poveljnik je skrbel za to, da niso bili zraven niti civilisti niti švicarske vojaške straže in le na posebno, nujno povabilo se je sam udeležil službe božje. Nato nam je pripovedoval, kako so bataljoni pri molitvi jjopudali na kolena in kako so se poljske pesmi razlegale po švicarski pokrajini (na nekem šolskem hodniku nas je sprejela koralna poljska pesem, lako lepo in čisto za|>eta kot na kakem koncertu). Naše poročilo bi ne bilo popolno, če bi ne omenili takta, vojaškega spoštovanja in sočustvovanja, ki z njimi švicarska straža izvaja svojo dolžnost in o zadovoljstvu, ki ga |>oveljnik občuti spričo poročil raznih občinskih načelnikov, ki se vsi pohvalno izražajo o poljskih vojakih, kakor: »... Spoznali smo, da se ti ljudje spričo domačinov vedejo jako dostojno, privadili so se tudi snagi in doslej ni bilo opaziti prav nobene nevšečnosti...« — »... V vsakem oziru se lepo vedejo, so uslužni in obzirni. Tudi tisti kmetje, ki
Alzačani se iz Francije selijo v domovino.
jim iioljski vojaki pomagajo, jako pohvalno omenjajo svoje delavce.«
Domov grede smo v dveh dolinskih vaseh obiskali tudi francoska taborišča internirancev. — Povsod so v veljavi ista nadzorstvena navodila in razdelitev dneva: Ob 6.30 vstajajo, nato odide del moštva na kmečka dela; ob 11.30 kosilo; popoldne delo do 16 Ob 17.30 je večerja, ob 21 pogovor, ob 21.30 se ugasnejo luči. Interniranci ne smejo v gostilne in ne smejo piti alkohola. V 28 krajih je po on častnik kot krajevni poveljnik na čelu straže. V francoskih taboriščih je podoba manj enotna kot pri Poljakih tako glede lia obleko in orožje, na vedenje in deloma tudi na disciplino. Dozdeva se, da se Francozi težje oživljajo v nove razmere.
Vatikan in vojna
Valovita pokrajina se je bočila med nami v modričasteni siju pomladanskega večera; pinije so obdajale dvorišče in v ozadju so se blesteli Sabin-ski griči. Moj vodnik, mlad duhovnik iz Haarlema, po krvi zamorec in po poklicu jurist, je položil svoj črni, okrogli klobuk predse na mizo. Že od zjutraj sva hodila okoli po muzejih in knjižnicah v Vatikanu in sva do večera obhodila meje vatikanske države. Svet je bil spet v vojski. Kako dolgo še? Na moje vprašanje o pravnem štatutu njegovega vladarja za primer vojne, je moj spremljevalec vzel iz žepa majhen zvezek in mi je stvar pojasnil. Pričujoče je povedano, kar sem si zapisal iz njegovih jjodatkov.
Vatikansko mesto je bilo po lateranski pogodbi med italijanskim kraljestvom tn sveto sto-lico |K)(I iiapežem Pijem XI. U. februarja 1929 ustanovljena kot neodvisna država. Člen 3. te pogodbe pravi:
»Italija priznava sveti stolici popolno lastnino, kakor tudi izključno in absolutno oblast in
suvereno sodstvo nad Vatikanom, kakršen je zdaj, z vso lastnino in z vsemi darili, s čimer je ustanovljena vatikanska država z njenimi posebnimi svrhami in načini, ki jih obravnava pričujoči sporazum. Meje tega mesta so označene na načrtu, ki tvori prilogo I te pogodbe in ki je njen sestavni del. Vendar je sporazumno določeno, da Ik> Trg sv. Pelra, čeprav spada k vatikanskemu mestu, še nadalje odprl za občinstvo in bo podrejen poli-cj.jski upravi italijanskih oblasti: Stražniki se morajo ustaviti na vznožju stopnišča, ki vodi k baziliki, čeprav ostane bazilika še nadalje odprta občinstvu. Stražniki ne smejo v baziliko, izjemoma le tedaj, če bodo uradno jjozvani. Če bi sveta sto-lica zaradi jx>sebnih slovesnosti kdaj zaprla Trg sv. Petra, se bodo italijanske oblasti, — če ne bodo od tozadevnih oblasti pozvane, naj ostanejo —, umaknile onkraj zunanje črle berninijevih kolo-nadin njenih podaljškov.«
V zadnjih razburljivih dneh in tednih pa je nastalo vprašanje, v kakšnem položaju bi bil Vatikan, če bi Italija vstopila v vojno. Na to vprašanje ni nobenega stvarnega odgovora. Da pa na kratko pojasnimo to zadevo, moramo za hip krenili na juridično področje.
Po slavni definiciji rajnega bernskega profesorja prava, Burckhardta, je kako državništvo suvereno tedaj, če vsebuje ozemlje in ljudstvo. To ol)oje ima vatikanska država. Ozemlje je do pičice določeno v lateranski pogodbi. V območju teh meja vladajo vatikanske oblasti povsem suvereno in neodvisno. Seveda so oblasti organizirane. Po pa-peškem zakonu od 7. junija 1929 je nastalo službovanje guvernerja in so nastali uradi gubernije. Prvi člen določa, da »ima sveti oče. vladar države vatikanskega mesta, popolno izvršujočo oblast.« V naslednjih členih so organi, ki so kot njegovi odposlanci poklicani, da to oblast vršijo, natančno popisani. Med njimi je državni guverner, ki ga
imenuje in odstavi papež in ki se zapriseže njemu in je le njemu odgovoren. Guverner skrbi za javni red, za varnost državljanov, varstvo lastnine, za zdravstvo in javno moralo, skratka za vse, kar je važno za razvoj državništva in za njegove'civilne odnose spričo drugih držav. Guvernerju je podložna -Secretarja generale« (Generalno tajništvo), ki od njega zavisijo lile uradi: 1. Prometni urad. Ta vodi pošto, brzojav, telefon, železnico, radio in avtomobilski promet v vatikanskem mestu. 2. Urad za zdravstvo in higieno z lekarno in nadzorstvom nad bolnišnico. Postranska oddelka sta: pisarna za javne stavbe in eleklromehaniko. 3. Uprava muzejev in galerij, med njimi, tudi etnografskega in misionskega muzeja v lateranski palači, dalje orožništvo in policija, ki ji je podrejeno tudi kaz-nilništvo. Guverner nima nobenih posvetovalnih oseb ob si rani. V danih primerih se mora vendarle posvetovali z generalnodržavnim svetom iu s svojim svetom.
Vatikansko mesto je dobilo svoje sodstvo, »tribuna] prve instancer. V v--ch civilnih in kazenskih vprašanjih je odločilno in vsebuje predsednika, dva sodnika, sodnika-naineslnika in državnega pravdnikn. Ta sodni dvor ima svoje stalno mesto v vatikanskem meslu, kjer stanuje tudi eden od sodnikov kot pravni svetovalec gubernije.
S leni je nakazan notranji uslroj države. V svojih odnosih do tujih držav, med njimi tudi do Italije, ima Vatikan, kot sleherna druga država, svoje poslanike, apostolske nuncije, medtem ko imajo te države svoje poslanike in svoje zastopnike pri Vatikanu.
Navzlic temu, da je vatikanska država po obsegu tako majhna, vsebuje vendarle vse pravne in socialne poteze države in je država kot vsaka druga.
S tem, da je Italija 10. junija vstopila v vojno, se položaj vatikanske države rti nič spremenil. Vsi zastopniki tujih držav pri Vatikanu so ondi tudi ostali in jim ni bilo treba potnih listov podaljšali. Če bo tudi tako ostalo, pa bo povedala zgodovina prihodnjih hudih mesecev in let.
(Po švicarskem listu.)
Kranj
Koncert slovenske umetne pesmi priredi v sredo, 10. julija ob pol devetih zvečer v gledališki
dvorani Narodnega doma Primorsko prosvetno in podporno društvo »Sloga« v Kranju. Na koncertu sodeluje operni pevec tenorist Angel Jarc, pri klavirju g. Guštin. Na programu bodo zastopani slovenski skladatelji II. Volarič, Fr. Gerbi, E. Adamič, V. Mirk, A. Lajovie, SI. Oslerc. L. M. škerjane, M. Kogoj, dr,- I. Ijiavec, dr. G. Krek in J. Pavčič. Pripo ročamo obisk koncerta in opozarjamo občin stvo, da si pravočasno nabavi vstopnice.
Nemški vojaki in francoski cariniki na Švicarski meji; na desni švicarski obmeini vojaki.
Jesenice
Cundrova MJnra umrla. Sicer je bilo njeno rodbinsko ime Mari ja Cundrič, vendar pa je bila splošno znana j>od gornjim imenom. 77 let je dočakala, a že z dvanajstim letom je začela jKimagati svoji pokojni materi pri oskrbovanju tovarniške cerkve na Savi, ki je podruž-tiica jeseniške žup-.	nije. Tako lahko re-
čemo, da je (>5 let opravljala cerkveniški j»osel. Neštetim Savča-noin je pozvanjala z mrtvaškim zvončkom, dne 7. julija po osmi maši pu je ta zvonec naznai.il ljudem, da Mince ni več med živimi. Ni imela sovražnika v fari iu /ato je razumljivo, kako globoko je odjeknila nenadna smrt blage, dobrodušne in šaljive Milice, številni gg. kaplani, ki so v teku dolge dobe njenega c#rkveništva službovali na Jesenicah, se bodo radi spomi-njali, kako vzoren red je vladal tako v cerkvi kakor v zakristiji. »Slovenec« se jo je »pomnil ob njenem zlatem ccrkveniškein jubileju in ob njeni 70-letnici. Kaj rada je pripovedovala razne prigode iz svojega cerkveniškega življenja. Kakršno življenje taka smrt! Skoraj vsak dan je jirislopula k mizi Gospodovi in tako tudi dan pred svojo smrtjo. Zate smo jirepri-čani, da jo je nebeški Zveličar, kateremu je tako zvesto služila, vzel k Sebi v nebo. Sav-čunj pa bodo Cundrovo Minco ohranili v najlepšem spominu. Pokopali so jo v torek ob 9 na jeseniškem pokopališču. Naj po-v Bogu!,Sorodnikom naše iskreno sožalje!
• 'I* ■ J1 U>'»'■ ; L' J	lil*	!■>/') ,!J,1B
fz Jolijske Krajine
Ajdovščina je dobila novega župnika. V j>o-
nedeljek, dne L julija, je bil za župnika v Ajdovščini umeščen g. Dušan Bratina, dozdaj župni upravitelj pri Sv. Tomažu. Njegov prednik, blago-pokojni g. Iva n Lukežič, je umrl 7. februarja t. 1. Od tedaj so bili Ajdovci brez lastnega župnika. Poročilo o sinili in pogrebu rajnega Lukežiča ni dospelo do uredništva, nobena beseda v jiočasti-tev njegovega spomina ni bila objavljena, zalo naj danes, ko priobčujemo veselo vest o imenovanju novega župnika, obudimo nekoliko spomina na njegovega blagega prednika.
Župnik Ivan Lukežič se je rodil 18. junija 1910 v Bilja h pri Gorici. Bil je sin pridne in številne delavske družine. S požrtvovalnim trdim delom so mu starši in sestre omogočili, da je končal šole.. Dne 21. decembra 1935 je bil posvečen v mašnika. Ker je bilo tisto zimo pomanjkanje duhovnikov zlasti občutno, ca je nadškof takoj nastavil za župnega upravitelja v Ajdovščini. Z vso vnemo mladega, idealnega dušnega pastirja je zagrabil za delo. Po značaju je bil miren in skromen. po srcu dober in plemenit, poleg tega pa bistrega pogleda in odločne volje. Ker je~ znal svoje zamisli in želje spretno, prikupno povedati, je kmalu priklenil nase srra svojih dobrih faranov in njegovo delo je rodilo blagoslovljene uspehe. Ajdovci so vzljubili svojega mladega gospoda. sledili so njegovim naukom in so mu bili zelo naklonjeni, saj jih je pridobil celo za gradbo novega župnišča. Njegovo uspešno pastirovanje mu je prineslo priznanje in ugled. V razmeroma zelo kratki dobi je bil imenovan za župnika. Ko so zu pijani zaznali bridko vest, da se je njihovega ljubljenca lotila nevarna bolezen, so bili od srca žalostni. Storili so vse. da bi 11111 olajšali položaj, molih so zanj in trpeli 7. njim. Ko se je na poletje I. 1939 vrnil iz cerkljanskih cozdov okrepljen med nje, so bili vsi veseli. Na jesen pa se je bolezen povrnila in se je moral zateči v zdravilišče na ju ž. Tirolskem. Prve dni meseca februarja pa je pripeljal ubogi oče svojega še bolj ubogega sina iz daljnega zdravilišča na domači dom v Bi-ljali — umret. Ras! Po par težkih dnevih je dne 7. februarja izhirani Ivan dotrpel, se poslovil in izročil svojo mlado dušo svojemu Stvarniku. Žalost zaradi smrti delavnega, za vse dobro neumornega služabnika božjega je bila obča. Njegove rodne Bilje so 11111 priredilp veličasten posreb. Z Biljani je tekmovala Ajdovščina, ki je posfala veliko šlevilo svojih najboljših ljudi k zadnjemu, bridkemu slovesu.
Duhovniška vest. Novomašnik tržaške škofije g. Dominik Pegan iz Ponikev na Krasu je imenovan za kaplana v Buzelu v Istri.
Še itirje novi doktorji. Na univerzi v Padovi so bili proglašeni za doktorje filozofije sledeči naši visokšolci: g. Mirko Zupančič iz Vrtojbe, g. Boris Bitežnik iz Solkana in gdč. Štefanija Ravnič iz Lupoglave v Istri; doktor inženirstva je postal g. Vilko Cermclj iz Šturij. Vsem mladim doktorjem prisrčne čestitke!
živinorejce. Kmetijsko ministrstvo je izdalo odlok, ki nalaga vsem živinorejcem, da morajo do 30. junija 1941 ohraniti 30 odstotkov žive teže svoje živine — v poitev pridejo uma goveda nad 180 kg težka, ki jo imajo. Ta živina mora ostati na razpolago, da se bodo lahko krile potrebe vojaštva in civilnega nrehivvlstva.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja vsaka beseda 1 din; Jenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskan« naslovna besed* se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokoloruka, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
■B
Služkinja
zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, Išče službo pri dobri družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10147.
I
Absolventinja
dvorazredne trgovske Šole Išče primerne zaposlitve v trgovini ali pisarni kot praktikantlnja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9819.	(a
Zaposlitev
počitniško, išče zdrav In krepak sedmošolec brez staršev. Ivan Kolenc v Mirni št. 7, Dolenjsko.
Za izpopolnitev v šivanju
Iščem mesto pri šivilji. 1'onudbe upravi »Slovenca« pod »Brezplačno« št. 9S33.	(b
Trgovska pomočnica
vajena gospodinjstva ln vsestransko zanesljiva -prosi namestitve. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Vestna« št. 9780.	(a
Razglas
Združenje si šteje v čast, da Vas vabi na redno glavno skupščino, ki bo po naknadni odobritvi Uprave mesta Beograda pod br. 419 I. julija 1940 dne 28 julija 1940 ob 9 dopoldne v prostorih Save/a Trgovačkih Udružcnja. tteograd, lirače Jugoviča nI. If> z naslednjim
dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine.
2.	Volitev dveli overovateljev zapisnika, ki sta istočasno tudi overovatelja glasov.
3.	Poročilo uprav, in nad/ornega odbora.
4 Predlog uprave o znižanju doprinosa.
5.	Predlog proračuna za 1. 1940.
6.	Prošnje, pritožbe in predlogi poedinih članov, ki so jih dali Udruženju 10 dni pred skupščino.
7.	Razrešnica uprav, in nadzor, odboru
8.	Volitev nove uprave.
9.	Slučajnosti.
Službodobe
Mizarskega pomočnika
lahko tudi mlajša moč -sprejme v stalno službo Krže, pohištvo, Vrhnika.
Brivskega pomočnika
in vajenea sprejme Franci Kranjc, brivski in frizerski salon, Ljublj. VII., Ccrnctova 23.
Prekajevalca
dobrega, samostojnega -sprejmem. Vpoštevana so samo dobra spričevala. Ivan Javornik, Ljubljana Domobranska 7.
Ključavničarja
za Izdelavo železnih rolet, sprejmem. - Bernlk Ivan, tov. rolet, Ljubljana, Linhartova 8.
Kovaškega pomočnika
in vajenca takoj sprejmem. Oskrba v hiši. — Anton Zabret, Zg. llu-dinja 112, Celje. ,
mmm
Mizarskega vajenca
sprejme Matija Perko, mizarska tvornlca, Ljubljana, Celovška c. 97.
Globoko potrti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je dne 7. juliju (940 umrl naš ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
Bogomir Brezinsek
posestnik in mesarski mojster v Rogatcu
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 9. julija 1940 ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Rogatcu. Rogatec. 9. julija 1940. Žalujoči: Marija, soprogu; Frida, hčerka, Roza, mati, bratje iu sestre ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem. ki so nam ob težki izgubi našega ljubljenega nepozabnega sina. brata itd., gosjwda
Joška Golarja
izkazali ustmeno ali pismeno svoja sožalju in sočutja, naša najprisrčnejša zahvala. Prav posebno sc še zahvaljujemo ravnatelju KI)E g. inž. Miklavcu za vso pomoč v teh težkih urah, dalje ZFO za obilno udeležbo v krojih in civilu ter njega predsedniku g. Jevnikarju za pretresljiv poslovilni govor ob odprtem grobu; društvu prukt. elektrotehnikov s predsednikom Mihelčičem na čelu za tako častno spremstvo. Tem in vsem drugim, ki so darovali krasne vence, šopke in cvetje ter spremili našega nepozabnega joškota vkljub slabemu vremenu v tuko obilnem številu k večnemu počitku, naša najprisrčnejša zahvala.
Sveta maša zadušnica po rajnem bo darovana v petek, dne 12. julija ob pol 7 zjutraj pri oo. frančiškanih.
Ljubljana, dne 10. juliju 1940.
Žalujoči ostali.
Rabljene sode
vseh velikosti, kupimo. -»Produkta«, LJubljana.
Trsje (štorjo)
za strope, strešno lope;i-ko ln dr. dobite vedno po nizkih cenah v železnim Kr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Otroški kotiček
Fotoaparat
Compur optika, in zlato uro 7. vciižičo, prodam Kastellc, Tržaška 48.
Špecerijsko opravo
kompletno, železno peč, gramofon s ploščami ln stojalom, ugodno prodam. Ogleda se lahko: Celovška cesta 89.
Damsko in moško kolo
najboljša znamka, popolnoma novo, skoraj za vsako ceno naprodaj ali zamenjam za pohištvo, radio, šivalni ali pisalni stroj. Sv. Petra cesta 85, dvorišče.
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
I
Automofor
Motorno kolo
I
do 200 ccm, kupim. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
rSTTffTSTl
■HMRMHHH
Stavbne parcele
ugodno prodam. Vlžmar-Je 48, pod Klancom.
Stavbno parcelo
3994 m!, pri cesti, blizu cerkve v Smarjetl Rimske Toplice, prodam za 30.000 din. Naslov: Ant. Sergan, Novapošta, Klm-ske Toplice.
Hišo z gostilno
v Ljubljani alt okolici -kupim. Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod P »Hiša« št. 9995.
Enodružinsko hišo
v Zg. Zadobrovl, 10 min. od postaje Dev. Marija v Polju, prodam za din 38.000. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9905.
Manjše posestvo
v okolici Maribora s sa-donosnikom in gozdom — ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 811.	(p
Pavel Keller:	3
Muzikantje
(Godci)
Malo čudno mi je postalo okrog želodca, a vendar sem se stunovitno tretjič priklonil.
Kratek, razveseljiv sineh. Prišel je od tretjega, majhnega možica s pravcato obešenjaško fiziognomijo.
>Joj, joj,« to.jc pa imeniten dečko, krivi in priklanja sc pred Pelikanom kot pred mlado grofico. — »Snažiš čevlje?« duk, — »šivaš gumbe?« — duk: — »pereš hlače?« — duk! — Poslušajte, tovariši:
»Bil nekoč je duk, duk, duk.
nikdar ni rekel muk, muk, muk,
je moral muzicirati
in čevlje .šmirati",
gumbe šivati,
denar .pobirati',
pruti nam hlače,
nositi krtače,
sprejeti vesel
pri šestih osebah dvanajsti del,
govori kineško,
igra fino .Terezko' —«
»Muholovec, drži jezik!« jc prekinil kapel-nik improvizirano zbadljivko.
. »Ti si prevraten element med nami in nas samo kompromitiraš. Mladenič, varuj se ga in njegovih prekletih žlobudravih pesmi! Sedaj pa sedi k nam!«
Sedel sem in «e kmalu spoznal z novimi tovariši. Revni ljudje so navadno presenetljivo zaupljivi, Naj jih nukratko opišem:
štev. t. Janez Kraus, kapeliiik, poprej podčastnik, precejšna avtoriteta v godbi, nečlan družbe abstinentov; nadušljiv petdesctlet-
Veleposestvo
z gozdom čez 4 00 ha naprodaj. Cena ugodna. — Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Velika sveča« št. 803.	(p
nik; igra trobento. Splošni naziv »Orel«, skrivni naziv: nočna sova.
štev. 2: Friderik Šinajdek. Majhen možic, satirsko-poetično navdahnjen, sangvinik. Ima prebrisan obraz, govori skoraj nepretrgoma. Naziv: »Muholovec«.
štev. 3: Kmst Mlinar, bivši krojač, dotgin, strašno suh, plešast. Ima velikanski nos okrašen s par redkimi brkicami. Naziv: »Pelikan«.
štev 4: Alfred Cajzik, zelo mladosten in sanjav, gotovo malo omejen. Zdi se, da je sentimentalen. Igra basovsko trobento, takoimeno-vano tubo. Naziv »Vran«.
Štev. ?: Janez Čertnak, Čeh Mrka, zagrenjena narava. Drugi naziv manjka, najbrže si ga prepoveduje.
Iz teh petih junakov sestoji godba, ki se je danes pomnožila za enega člana »zclenca«. V koliko je moj opis pomanjkljiv, bo pokazal čas, zaenkrat jioznam svoje tovariše komaj en dan.
Skoro ves dan smo potovali. Za danes sem bil še »milostno« oproščen službe. Najprej se mornm »vživeti«,
kuko mi gre? Priznati moram, rla mi bo marsikaj te/ko. zelo težko. Toda, kuj nisem zato pobegnil od doma. da bom doživljal pustolovščine in neugodje? No, sedaj so mi pa res noge zaspale. Prokleti zaboj za oves! Slišim tudi. da prihaja »Muholovec«. Če me ta preseneti j)ri pisanju — ta zasineh —!
4. avgusta.
O Bog. kako truden sem bil dunes zjutraj, ko sem vstal! Prenočili smo v neki plesni dvorani nu slami. Vse kosti sem si poležal. Spul sem pn vendarle; to je napravila 5 km dolga pot prejšnegu dne. ln čudno, čeprav sem bil z j litru j tuko zbit scin vendarle dobro hodil.
Bilo jc čudovito avgnstovo jutro in priznati moram, du me je lepota poletnega jutra
ZAČARANI GOZD
(227) Končno je bilo vse pripravljeno. Kuhar je še nekaj potresel po jedilih, naložil vse skupaj na pladenj in pomagal Ančki pristaviti lestvo in odpreti lino. Preden se mu je mogla zahvaliti za kuhanje in vse ostalo, je palček brez sledu izginil.
(228) Ančka je pomolila glavico skozi lino in postavila pladenj na tla; obenem se je hitro nekoliko razgledala po sobi čarovnice. Joj-mene, kako je bilo vse neprijazno v njej! Surovo izdelana lesena miza, stol in peč, gole stene;* v kotu pa je stala čarovničina metla in palica.
wmm
Orehovo spalnico
elegantno — pt odam za I 7800 din. Josip Goljar, I mizarstvo, Gerbičeva ul., [ Kolezija.
Gumbnke, gumbe, piise.
uionograme, entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mike?
Ljubljana, FranMkanska ulic«
nasproti hotela Unton Veienje perila, krasna
predtiskana žen roč. dela
........
Občina Selnica ob Dravi
naznanja žalostno vest, da je umrl preč. gospod župnik
Ferdinand Ciuha
Pogreb blagega in dobrega župnika bo danes, v sredo, dne 10. juliju 1940 ob 10 dopoldne v Sclnici ob Dravi. Blagemu pokojniku bomo ohranili lep spomin!
Občina Selnica ob Dravi
Hranilnica in posojilnica Sv. Martin pri Vurbergu
naznanja prežalostno vest, da je njen velezaslužni ustanovitelj in nad 35 let predsednik, gospod
Ivan Klemenčič
veleposestnik, odlikovan z zlato ho lajno
danes po težki in mučni bolezni umrl. — Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 11. julija 1940 ob devetih dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Ohranjen mu bodi časten in trajen spomin! , S v. Martin pri Vurbergu, dne 9, julija 1940.
presenetila. Saj je še nisem nikoli videl, saj sem spal navadno do 8 do t). Le v kn jigah sem včasih čital o jutranji zurji in škrjančkovem žvrgolenju. Pa sem še to kot »pretirano« občutje pisateljev navadno preskočil.
A danes! Bil sem vesel, tako nedojjoved-Ijivo dobre volje, ves svež in upapoln. Gozdnato pogorje je bilo pred nami; veliko in mogočno se je dvigalo v višavo. Poseben občutek miru in pobožnosti mi je prešinil srce. Sladek občutek. Iskal sem nečesa, kar bi mi sprostilo občutje — pesmi. Glej, dela umetnikov — mislecev mi v svoji veliki, globoki govorici niso mogla dati tega. kar bi me v tem trenutku krepčalo. Pa sem se spomnil stare pesmice nekega komponista, ki sem ga sam dostikrat na-zval »mrtvega moža«, pesmice, ki je visoko-muzikalični krogi ne pojejo več, ker je postala narodna:
»Kdo te je, o lepi gozd,
postavil gor tako visoko?«...
pesmico Feliksa Mendclsohna. Tu je bilo ono, kar mi je trenutno polnilo srce in iskalo izhoda, tu je bilo v besedi in zvoku. Obstal sem sredi ceste in igral iz globin srca pesetn o gozdu in Stvarniku.
Tudi muzikantje so obstali in poslušali. Molče so stali okrog mene. Tudi oni so že dostikrat gledali to naravno čudo, a njesrovo lepoto slednjič prezrli; sedaj ob zvokih znane pesmi pa so raskavi možje postali zopet pozorni!
Ne vsi. Friderik Šmajdek, vulgo »Muholovec« je, kakor sem čez nekaj časa opazil, snel klobuk in pri ob cesti stoječih brezah »jiobi-rul«. Nova šala vedno razposajenega možica po naše pa naše pobožnosti ni preveč motila. Ko sem končal, me je kupclnik po svoji navadi zopet udaril po rami in zuklical: »Sapralot,
mladič, to je bilo nekaj! Zdi se mi. da si se včeraj s svojo strašno zveriženo »Terezo« samo pretvarjal.«
»Melodije pač nisem dobro jjoznal, gospod kapelnik, ko bom obvladal ves vaš repertoar, bo že šlo.«
»O pač, to je zbirka vseh komadov, ki jih igrate.«
»A tako, to se imenuje rejjertoar? Si moram zapomniti.«
V bližnjem mestecu smo se ustavili. Bil je tam ravno semenj. To je bilo ugodno za nas, godce-prosjake. Saj tam, kjer je zbranih največ ljudi, potujoči godec najraje »razpne svoje šotore«. Na trgu je bilu velika gneča ljudi, košar z jajci in sadjem, gosi. rac, kokoši in golobov Bilo je dosti vika in krika. Nič nc de, Krausova godba na pihala bo s svojimi inštrumenti vse preglasila. Ustavili smo se na začetku trga in otvorili svoj koncert z lepo melodijo. »godba je tu, godba je tu, vesela godba je tu!« V mestu pa so bili takih gostov najbrž.? že vajeni, ker je ves promet mirno potekal dalje. Nič čudnega, saj smo se nahajali ua šlezko-češki meji.
Ker »godbe« še nisem bil v/mč, me je doletela strašna naloga »pobiranja«. Moj ponos se je temu upiral, ker to zelo sliči navadnemu prosjačenju. Toda nič ni pomagalo, »Orel« je zapovedal in treba je bilo ubogati. Tolažil sem se, da sem svojo osebnost zamenjal in sem sedaj samo igralec vloge: Robert Mlinar, muzi-kant-prosjak. Skratka, »pobiral« sem.
Plašno sem stopil na trg. Pod levo pazduho sem stiskal trobento, kot znak, da sera član »godbe«, v desni pa sem držal nabiralno puščico. »Pelikan« me je naučil, naj nikar ne nudim ljudem puščice, ker siccr namečejo vanjo vsakovrsten »mrčes« kakor vinarje in gumbe — temveč naj raje prožim roko.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril
Izdajatelj: inž. Jožt Sodia
Urednik: *"vtof CenJil