SLOVENSKA POKRAJINA V KNJIGI. Drobili knjižici prof. Franceta Planine* o loškem ozemlju pomenita na našem knjižnem trgu zanimivo novost. Turistični vodnik, ki naj bi v zgoščeni obliki podal karakteristike in podobo neke zaključene historično geografske celote (Škofja Loka z zaledjem, Poljansko in Selško dolino), je svoj namen v glavnem dosegel.
France Planina je skušal združiti koncept klasičnega Baedekerja s sintetičnim orisom določene pokrajine. Vendar ne v pravem razmerju. Pogrešamo predvsem izčrpen register imen in krajev. Moti pretiran poudarek na geoniorfo-loških in ozko geografskih faktih, ki povprečnega turista (tudi izobraženega), zanimajo samo obrobno. Podani bi morali biti v manj vsiljivi obliki. Premajhno pozornost je posvetil avtor kulturnim, zlasti etnografskim spomenikom — pogrešamo register spomenikov, vrednih ogleda. Poleg posameznih cerkva in gradov (ki jih avtor omenja) mislimo predvsem na spomenike ljudskega stavbarstva, ki so atraktivni tudi v evropskem merilu. Vsaj omenil bi lahko: kmečki »dvorec« v Suhi, dvorec v Predmostu pri Poljanah. Šefertovo domačijo v Zmincu, hiše v Logu, Kalanovo domačijo v Bukovioi; omembo bi zaslužil celo kozolec iz srede 18. stoletja pri sv. Andreju in vrsta drugih objektov. Saj ravno etnografski spomeniki (podružnične cerkve in ljudsko stavbarstvo) predstavljajo poglavitno vrednost in privlačnost Poljanske in Selške doline.
V mestoma ohlapnem tekstu zasledimo tudi večje število napačnih podatkov. Freske na fasadi cerkve v Crngrobu (pasijonski ciklus furlanskega mojstra) niso nastale v prvi, temveč v drugi polovici 14. stoletja. Pri opisu cerkve v Godešiču (prvi zvezek, stran 105) beremo naslednje: ... Na pročelju je odkrit del freske iz 15. stoletja, s podstrešja je viden angel, ki je zkakor z gibi izražena melodija*. (Tu in na drugih mestih brez omembe citiranega avtorja!
* France Planina: Škofja Loka z okolico. Zbirka: Slovenske pokrajine 1. Mladinska knjiga. Ljubljana 1962. — France Planina: Poljanska in Selška dolina. Zbirka: Slovenske pokrajine 2. Mladinska knjiga. Ljubljana 1962.
181
— op. rec.) Freske je naslikal domači mojster Jernej iz Loke... (Jernej iz Loke je deloval v prvi polovici 16. stoletja- —¦ op. rec.). V drugem zvezku zasledimo na strani 34 naslednjo ugotovitev: ...Stavba izvira iz druge polovice 17. stoletja, ko je naša cerkvena arhitektura prehajala iz gotike o barok ... (!) Podobnih napak in netočnih navedb je še več. Moti nas tudi množica nebistvenih in utrujajočih statističnih podatkov.
Pričujoče napake so verjetno plod naglice in morda podcenjevanja sprejete naloge. Vendar jih bo avtor lahko popravil. Zato pa moramo avtorju priznati tudi pozitiven pomen njegovega dela. Saj je s svojima knjižicama omogočil, da bodo spoznali ta prelepi košček naše domovine tudi tisti, ki do sedaj niso vedeli, kakšno bogastvo se skriva v senci Škofjeloškega hribovja.
Ivan   Sedej
182