ZELEZAR
Št. 10 — 25. oktober 1970
SL0VE\SK0 ŽELEZARSTVO RAZVIJATI ŠE NAPREJ
EDVARD KARDELJ, FRANC POPIT IN STANE KAVČIČ NA RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH ŽELEZARN
V Železarni Jesenice je bil dne 9. 10. 1970 razgovor tov. Edvarda Kardelja, Franca Popita in Staneta Kavčiča s predstavniki vseh treh železarn združenega podjetja. Prisostvovali so poleg generalnega direktorja združenega podjetja, predsednikov samoupravnih organov združenega podjetja tudi predsedniki delavskih svetov, predsedniki poslovnih odborov, perdsedniki sindikalnih organizacij, sekretarji tovarniških komitejev posameznih železarn. Iz naše železarne so se razgovora udeležili: glavni direktor tovariš Voga, dipl. inž. Cernak, kot predsednik delavskega sveta, tov. Žmahar namestnik predsednika ekonomsko poslovnega odbora, Lončarič Jože, sekretar osnovne organizacije ZK ter Ocvirk Franc, predsednik sindikalne organizacije.
V uvodnem izvajanju je generalni direktor Združenega podjetja Gregor Klančnik goste seznanil z razvojem in rezultati dela v prvem letu združenega podjetja, ter med drugim dejal, da v letošnjem letu ostanki težkih časov niso več tako vidni. Da pa zaradi gospodarske situacije stojimo pred vprašanjem ali nadalje krepiti
Črna metalurgija danes nima takšnega družbenega položaja, da bi bil priliv kadra v to panogo zagotovljen. Iskati bo potrebno možnosti za povratek naših delavcev iz inozemstva. Te možnosti pa so predvsem v zviševanju produktivnosti ter v boljšem obvladanju tehnologije, kar naj bi zagotovilo višje osebne dohodke. Govoril je
114 panogo, ter znotraj te panoge intenzivno razvijati nadaljnjo predelavo oziroma finalizacijo izdelkov, ali pa dajati ostali industriji polizdelke.
Poseben problem je kadrovsko vprašanje zaradi močnega odliva strokovnega kadra v inozemstvo.
tudi o takoimenovanem »izvirnem grehu« črne metalurgije, ki se kaže v visokih stroških grodlja in surovega jekla v relativno majhnih agregatih ter oddaljenosti od surovinskih baz. S tem v zvezi je dejal, da je prepotrebno breme lokacije spremeniti v prednost lokacije.
OB
DNEVU
MRTVIH
Poklonimo se spominu žrtvam, ki so padle in še padajo na vseh frontah sveta za dosego svetlega cilja: NIKOLI VEČ VOJNE, ZATIRANJA, IZKORIŠČANJA IN NEENAKOPRAVNOSTI! Podpirajmo še naprej vsa prizadevanja za dosego TRAJNEGA, PRAVIČNEGA MIRU!
Med prednosti lokacije spada nedvomno prisotnost potrošnikov jekla v bližini železarn, saj gre v Sloveniji največ potrošnje hladno valjanega jekla. Da bi bila prednost lokacije še boljša, bo potrebno iskati nove vire za koks, energije in rude. V zvezi s tem bo potrebno misliti na lokacijo in gradnjo nove koksarne ter na morebitni dovoz rude po morju, predvsem z visoko vsebnostjo železa.
V nadaljnjem izvajanju je generalni direktor seznanil goste z organizacijo Združenega podjetja, o delu operativnih in samoupravnih organov ter s specifičnostmi posameznih podjetij.
Tovariš Edvard Kardelj je na začetku načel vprašanje ali naj Slovenija še nadalje gradi in razvija črno metalurgijo. Smatra, da je to nujno potrebno, da pa je treba slovensko železarstvo prilagoditi tendencam sodobnega razvoja gospodarstva. O dilemah razvoja je potrebno čimprej zavzeti stališča, ker je železarstvo slovenskemu gospodarstvu potrebno. Razvijati se mora v taki meri, da se usposobi za tako strukturo dohodka, da se bo čimbolj zavarovalo pred udarci trga. To pomeni, razvoj usmeriti v jačanju baze ter polfinalne in finalne proizvodnje. Integracijski procesi v sodobnem svetu združujejo proizvodnjo, trgovino, finance in znanstveno delo.
Možnosti razvoja železarstva pri nas so v pogodbenih odnosih,
oziroma kreditnem sistemu s potrošniški ali v razvoju lastne predelovalne industrije. Ob tem se postavlja vprašanje možnosti takih medsebojnih odnosov na o-sinovi skupne delitve finalnega dohodka, to je na čistih ekonomskih odnosih. Ta način bi omogočal vrednotiti rezultate živega dela in vloženega minulega dela. Seveda bi pa pri tem bilo potrebno vzpostaviti obrambne mehanizme za zavarovanje deformacij samoupravnega sistema.
V	sedanjih integracijah pri nas je glavni problem delitev dela v kolikor takšna integracija ne bazira na skupnem finalnem dohodku. Koncent samoupravne integracije mora temeljiti na vprašanju kako integrirati materialne rezultate skupnega dela in ne samo ljudi v samoupravne organe. Vsak mora biti pri tem soudeležen v skupnem končnem dohodku po svojem vloženem živem in minulem delu.
V	nadaljnjem razgovoru so predstavniki združenega podjetja navedli, da jih dosedanji rezultati že usposabljajo za samostojno gospodarjenje, vendar je še kljub vsemu čutiti težo bremen iz preteklih let. Prisotne goste so seznanili tudi z načrti o skupnih graditvah novih zmogljivosti tako o sodelovanju z Železarno Sisak, možnosti o izkoriščanju morskih poti za dovoz rude ter o drugih načrtih in smereh razvoja po srednjeročnem načrtu.
PRED KONFERENCO
V okviru priprav na konferenco organizacije Zveze komunistov železarne je bilo 8. 10. 1970 posvetovanja o aktualnih političnih in gospodarskih problemih v železarni. Sestali so se komunisti iz vodstev samoupravnih organov, družbeno političnih organizacij ter operativnega vodstva. Iz predvidenega obširnega dnevnega reda sta bili obravnavani samo prvi dve točki in sicer ocena stanja na področju delitve osebnih dohodkov ter idejna situacija tehničnega dela in strokovnih služb.
Uvodoma je sekretar osnövne organizacije ZK tov. Lončarič Jože podal nekaj misli za razpravo ter med drugim dejal, da smo v železarni imeli do sedaj tri sisteme delitve osebnih dohodkov ter, da sedanji sistem zahteva dobro organizacijo dela. Spremljanje sistema delitve bi
že imamo. V kolikor bi šli na ta sistem, bi bilo potrebno določiti osnovno delitev po tem sistemu, dodatno delitev pa na osnovi delovanja ostalih vplivov (tržnih prilik).
Tehnični direktor ing. Starc Milko se je v svoji razpravi zavzel za to, da bi ostali na sedanjem sistemu, ker imamo že večletne izkušnje, vendar ga je potrebno dodelati oziroma izpopolniti. S tem v zvezi bi bilo potrebno določiti fiksni de), ki ne bi bil vplivan od labilnosti trga. Pridružil se je mnenju, da je potrebno angažirati stalno skupino, ki bo strokovno delala na sistemu. Tudi sedanji akordni sistem je potreben izpopolnitve. Sedaj pride do ekstremov v izplačilih, ko na primer nastopa pri nizki vrednosti točke visok akord.
Tov. Zagoričnik smatra, da so po sedanji analitični ocenitvi
moralo biti sistematično, ker ni enostavno, temveč je zahtevno analitsko raziskovalno delo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti gibanju najnižjih osebnih dohodkov. Glede na dohodke v preteklosti je sistem delitve osebnih dohodkov eno izmed osnovnih vprašanj, s katerim se morajo ukvarjati člani Zveze komunistov, da bi se našla izhodišča iz sedanje situacije. Posebno važna je ugotovitev, kako je kolektiv zadovoljen s sedanjim sistemom.
Ing. Barborič pa je v svoji razpravi dejal, da segajo začetki uvedbe sedanjega sistema v leto 1964, uveljavljen pa je bil v letu 1966. Sedanji sistem na osnovi čistega dohodka povzroča anomalije. Nemire pa povzročajo nihanja v realizaciji. Predlagal je, da bi bilo potrebno formirati posebno službo, ki bi strokovno in sistematsko delala, to je spremljala in izpopolnjevala sedanji sistem delitve. Zavzel se je za delitev na osnovi proizvoda, katera je po njegovem mnenju stabilnejša od delitve, kot jo imamo sedaj, na katero imajo tržne prilike velik vpliv.
Navzoče je seznanil s tem, da se v okviru Združenega podjetja že dela v ostalih dveh železarnah na predpripravah za uvedbo »Direct costing« sistema. Pri nas elemente za uvedbo tega sistema
določene profesije prilivigirane ter da je potrebno izhajati glede na vrsto šole iz enakih štartih osnov. Smatra tudi, da jc analitična ocena preživela.
Predstavnik sindikalne organizacije tovariš Frido Fradišnik je v svoji razpravi poudaril, da je potrebno urediti sistem akordov, saj imamo sedaj pojave, ko se presegajo 50 do 70 %, kar je nerealno. V kolikor se pripravlja uvedba »direct costing« sistema je pri tem misliti na temeljite priprave, predvsem fundamentalnih potreb kot so: akordi, grupe stroškov ter temeljnega sodelovanja vseh služb od analize in plana, komercialne službe, finančne in tehničnega sektorja.
Ostali, ki so se udeležili razprave, so se ravno tako kot predgovorniki zavzemali za to, da je potrebno sedanji sistem delitve osebnih dohodkov izpopolniti, postaviti pa neko telo oziroma zadolžiti ali formirati službo, ki bo stalno delala na tej problematiki.
Ob zaključku te točke dnevnega reda je tov. sekretar kot povzetek razprave predlagal, da naj bi dokončna stališča s tega sestanka izdelala komisija. Predlagal pa je, da bi naj v teh stališčih bila zajeta predvsem naslednja vprašanja:
i—i ii '
—	v delovne organizacije je potrebno formirati strokovno službo, katera bi naj stalno delala na sistemu delitve;
—	ekonomsko poslovni odbor naj bi o vseh teh odnosih, tudi o minimalnih osebnih dohodkih temeljito razpravljal ter upošteval vse pripombe. Ta seja naj bi bila izvedena do konca meseca oktobra;
— tehničnemu stektorju se predlaga, da razišče ter uredi problematiko okrog akordov.
Na koncu je tovariš sekretar še priporočal vsem političnim organizacijam da pomagajo pri graditvi sistema delitve ter s tem v zvezi dejal, da kdor ne misli ustvarjalno pomagati pri izpopolnitvi sistema delitve, naj ga tudi ne napada.
V drugi točki dnevnega reda je v uvodu tovariš sekretar dejal, da lahko izpeljemo tehnološke naloge le, če bomo pri dosedanjem kadru dosegli popolno politično odgovornost. Menil je, da strokovni kader ni v polni meri angažiran.
Tehnični direktor ing. Starc Milko je v svoji razpravi podal kratko oceno dela tehničnega sektorja. Iz akcijskega programa je ostalo odprto vprašanje sklicanja organizatorjev proizvodnje, kar bo realizirano do konca oktobra. Na tem sestanku bodo organizatorji proizvodnje seznanjeni s smernicami srednjeročnega razvojnega programa združenega podjetja s posebnim poudarkom na naši železarni. V zvezi z rekonstrukcijo in investicijami pa je dejal, da je potrebno z ozirom na kratek rok zaključevanja teh del že sedaj postaviti ustrezno kadrovsko strukturo, da bomo pravočasno sposobni opraviti vsa pripravljalna dela za nemoteno obratovanje novih kapacitet. Poseben poudarek je na zaokrožitvi proizvodnih dejavnosti v obeh livarnah kot obdelavi, osvajanju celotne tehnologije v novi jeklarni in v nadaljnjem širjenju asortimana specialnih profilov v
valjarni. K tem zahtevam oziroma načrtu razvoja je neobhodno potrebno priključiti tudi točno določen kadrovski program za ojačanje vseh strokovnih služb v podjetju.
Reorganizacija tehničnega sektorja je v končni fazi. Postopoma je potrebno nadaljevati z reoga-nizacijo komercialne službe, oddelka ekonomske analize, finančnega sektorja in kadrovske službe. Pričeti je treba delati na organizaciji nove proizvodne enote, to je predelave, ki je sedaj vključena v vzdrževalno dejavnost.
Direktor kadrovskega sektorja, tovariš Markovič, pa je govoril o trenutni situaciji glede kadrov. Takšna situacija kot jo imamo sedaj, je posledica nenačrtnega vključevanja kadrov. Res je, da učinkovito načrtovanje kadrov otežkočeno zaradi stalnih sprememb v razvoju in investicijah. Vendar se kljub temu vprašanje kadrov preveč pušča v nemar, treba pa bi bilo smatrati sredstva, vložena v kadre, ravno tako kot v investicije. Kadrovska služba je preobremenjena z raznim administrativnim kartotečnim delom, primanjkuje ji pa tudi ustreznih strokovnih kadrov. Nadalje je govoril še o potrebah spremembe odnosov do ljudi, predvsem nagrajevanja za izredne uspehe, pa tudi izvajanje sankcij v primerih neodgovornosti.
Podal je tudi pregled stanja strokovnega kadra pri nas ter je bil mišljenja, da je treba ta kader bolj angažirati ter vključiti v vse proizvodne dejavnosti.
Ing. Barborič Janez pa je dejal, d.a je organizacija dela v tehničnem sektorju že skoraj dokončno izpeljana, vendar meni, da ni ustreznih metod dela ter predlaga, da je treba delati v tej smeri.
V nadaljnji razpravi so udeleženci sestanka govorili še o potrebah organizacije dela, angažiranju strokovnega kadra ter osebni odgovornosti.
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU
V septembru smo dosegli 8,9 % proizvodnje letnega plana. Planska dvanajstina je presežena za
6,5	%. V komulativi je proizvodnja nad letnim planom za 2,2 %. Tudi operativni plan je presežen v septembru za 2.2 %. Pod operativnim planom je ostal v metalurški enoti elektroplavž za 2,3 % in v kovinski enoti livarna I pri surovih valjih za 7,8 ° '0. V livarni specialne litine je bila v septembru najvišje dosežena proizvodnja
v	letošnjem letu. Operativni plan je presežen za 5,2%. V kumulati-
vi	zaostaja za letnim planom za
27,7	%.
j DOPISUJTE I I V NAŠ LIST
Srednjeročni razvojni program našega podjetja
V	prejšnji številki našega glasila smo natisnili članek o srednjeročnem programu združenega podjetja slovenskih železarn, ki tvori celoto, v kateri predstavljajo posamezne železarne zaključeno proizvodno in gospodarsko enoto :
V	razdobju 1971—1975 se praktično pojavljajo trije programi:
—	program rekonstrukcij in investicij po 47. natečaju, ki bo predvidoma zaključen v letu 1973,
—	program zaokrožitev in dopolnitev del — kot integralni razvojni program združenega podjetja, ki je predvsem usmerjen na povečanje rentabilnosti za obdobje do leta 1973 in
—	srednjeročni program razvoja, ki naj poveča učinke v letu 1975.
Takšna struktura srednjeročnega programa je po eni strani posledica razmeroma dolgega investiranja ek) 47. natečaju,, po drugi strani pa je usmerjena akcija združenega podjetja v smer delitve in specializacije proizvodnih programov posameznih tovarn.
Razvojni program m o -r a izpolniti naslednja pričakovanja:
—	proizvodni programi morajo biti prilagojeni razmeram tržišča in usklajeni s potrebami, ki so nakazane v srednjeročnih programih naših potrošnikov,
—	ugodna geografska lega in
zaradi specializiranega programa je e>oudarjena potreba izvoza vsaj 15 % letne realizatorje,
—	višja gospodarnost se mora poleg znižanja proizvodnih stroškov doseči tudi v čim višji stopnji predelave ter usmerjanja na kakovostni program,
—	združevanje sredstev skladov in splošno razumevanje družbe za obstoj in razvoj železarstva je osvojeno kot načelo v razvojnem programu,
—	vse naložbe so prvenstveno podrejene dvigu tehnološke ravni, odpravi ozkih grl, povečanju produktivnosti dela in nižjim proizvodnim stroškom. Posledica tako sprejetih načel se odraža v naslednjem:
Proizvodnja surovega jekla se do leta 1975 poveča za 20 %; blagovna proizvodnja se poveča za 52 %: vroča predelava pade od 73 % v letu 1971 na 51,5 % v celotni realizaciji, poveča pa se stopnja finalizacije.
ŽELEZARNA ŠTORE V SREDNJEROČNEM PROGRAMU ZPSŽ
V tako začrtane smernice ter po DS ZPSŽ sprejetem osnutku se vključuje tudi naše podjetje kot proizvodna in gospodarska enota.
Srednjeročni razvojni program predvideva naslednji obseg skupne in blagovne proizvodnje:
kreditnih pogodb bi morala biti investicijska dela končana v letu 1966 tako, da bi bilo možno v letu 1967 pričeti z redno proizvodnjo. Zaradi poznanih težav v zvezi s financiranjem pa tudi naši železarni niso bile pravočasno in v zadostni višini dodeljene letne tranše, zaradi česar se je investicijska graditev zavlačevala za daljše časovno obdobje tako, da so glavna investicijska dela po
nega programa razvoja za čas 1971—1975. Iz tega razloga zajema omenjeni srednjeročni program razvoja dopolnitev oziroma zaokrožitev investicij po 47. natečaju.
Investicije po srednjeročnem planu v osnovi ne predvidevajo povečanje obsega proizvodnje (razen v livarnah specialne litine in kokil) po količini, temveč bodo omogočile višjo stopnjo
Nova električna peč v livarni valjev že dobiva temelje
1971	1972	1973	1974	1975
Proizv. v tonah
Skupna	170.530	229.065
Blagovna	109.200	109.000
Po programu specializacije proizvodnje odpade na našo tovarno usmeritev blagovne proizvodnje:
—	valjani izdelki: valjano pali-často jeklo — vzmetna jekla in specialno valjani vlečeni in brušeni profili;
—	livarski izdelki: ves proizvodni program sive in nodularne litine je izključna domena naše tovarne. Končni proizvodi pa valji, kokile, metalurški odlitki,
275.250	346.677	373.300
129.500	149.500	162.100
strojna litina in nodularna litina;
— finalizacija: predvsem na livarskih izdelkih in postopno prehajanje na izdelavo sestavnih delov in strojnih naprav.
Iz tako začrtanega količinskega obsega blagovne proizvodnje in sedaj veljavnih povprečnih prodajnih cen (po sprejetju novega sistema) posameznih skupin izdelkov je predvidena naslednja vrednost blagovne proizvodnje:
1971	1972	1973	1974	1975
233.875	264.120	328.723	383.826	416.512
100	112.9	140.5	164.1	178.0
100	112.9	124.4	116.8	108.5
progr. ind. letni index
4
PROGRAM INVESTICIJSKIH DEL IN PREDVIDENA VLAGANJA
Za doseganje predvidenega obsega skupne in blagovne proizvodnje je v tem obdobju opraviti naslednja investicijska dela v posameznih obratih naše tovarne:
V okviru 47. natečaja izvajamo izgradnjo in rekonstrukcijo podjetja na osnovi odobrenega investicijskega programa iz leta 1961. Za izvajanje investicijskih del po tem programu nam je bil odobren po JIB in bivše SGB potreben investicijski kredit. Po tem programu in v skladu z določili
omenjenem programu šele v izvajanju.
V pripravah za integracijo slovenskih železarn je tudi naše podjetje, kakor ostali dve železarni, izdelalo dodatni investicijski program, ki predvideva na osnovi medsebojnih usklajevanj proizvodnje v okviru združenega podjetja, nekatera dodatna investicijska vlaganja, ki omogočajo železarni Štore usklajen in zaokrožen proizvodni program po 47. natečaju v okviru ZP slovenskih železarn.
Ta program, ki predvideva realizacijo v času 1969—1974 sovpada v časovno obdobje srednjeroč-
predelave in finalizacije izdelkov.
Skupno je predvidenih v razdobju do leta 1975 z različno letno dinamiko potrebnih novih naložb za osnovna sredstva 88.950 milijonov din, za manjkajoča obratna sredstva pa 87.200 milijonov din. Realizacija razvojnega načrta je izredno zahtevna naloga, zlasti če upoštevamo finančne obremenitve in izvor finančnih sredstev. Potrebna in tudi upoštevana je pomoč družbe, ki prevzame del obveznosti dolgoročnih sredstev, železarne pa bi prevzele obveznost vračanja po letu 1978.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANO V
Važnejši sklepi Ekonomsko poslovnega odbora sprejeti na IV. seji dne 30. 9. 1970.
1.	Ekonomski poslovni odbor je razpravljal o visokih izostankih z dela, ki od leta 1967 pa do danes stalno naraščajo, hkrati pa se pojavlja akutno pomanjkanje delovne sile, ki ogroža realizacijo postavljenega proizvodnega programa. EPO meni, da na tem področju obstojajo velike rezerve, ki jih je nujno izkoristiti. Za-
to zadolžuje ustrezne službe v podjetju (službo za varstvo pri delu, tehnični sektor, kadrovsko službo in zdravstveno postajo v Štorah), da raziščejo vzroke naraščanja izostankov z dela in da izdelajo ustrezen akcijski program za izboljšanje obstoječega stanja.
Rok za predložitev akcijskega programa poslovnemu odboru je
15.	november 1970.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Kje smo ?
V septembru je revija »Ekonomska politika« objavila vrstni red 60 največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji s področja industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in prometa. Objavila je tudi 50 največjih trgovskih delovnih organizacij ter 25 največjih bank v letu 1969. Podjetja so razvrščena po višini skupnega dohodka na podlagi zaključnih računov delovnih organizacij v letu 1969. Podatki so izkazani za delovne organizacije, ki v svojem sestavu nimajo samostojnih organizacij združenega dela, za delovne organizacije kot celote, ki imajo v svojem sestavu samostojne organizacije združenega dela ter združena podjetja kot celote.
	Skupni dohodek (v 000 din)	Povprečno število zaposlenih
1. INA — industrija nafte, Zagreb	5,501.463	14.828
2. Rudarsko metalurški kombinat Zenica	2,994.765	21.878
3. »Iskra« Združeno podjetje Kranj	2,610.211	16.937
4. »Jadranbrod« Združeno podjetje Zagreb	2,582.641	18.269
5. Valjaonica bakra »Slobodan Penezič —		
Krcun« Titovo užice	2,078.650	3.008
6. Zavodi »Crvena zastava« Kragujevac	1,966.959	15.610
7. Združeno elektroprivredno preduzeče		
Srbije, Beograd	1,926.073	8.817
3. Željezničko transportno preduzeče		
Beograd	1,879.389	49.430
9. »Inkotex« Združeno preduzeče Beograd	1,873.598	2.783
10. Željezničko transporte preduzeče Zagreb 1,835.848		33.839
11. ZDRUŽENO PODJETJE		
SLOVENSKE ŽELEZARNE	1,767.300	11.818
12. Rudarsko topioničarski bazen Bor	1,766,087	11.090
13. »Borovo«, Kombinat gume i obuće,		
Borovo	1,483.650	13.359
14. »Trepča« Rudarsko metalurško kemijski		
kombinat, Kosovska Mitroviča	1,359.423	10.787
15. Združeno železniško transportno		
podjetje Ljubljana	1,306.382	18.406
	(Po »Ekonomski politiki«)	
Mladina in združeno podjetje
DELO SAMOUPRAVNIH ORCANOV
V četrtek 24. 9. je bila v Štorah seja posvetovalnega organa ZM združenega podjetja. Mladinci in mladinke so se na seji pogovorili o perečih problemih pri delu v mladinski organizaciji, obravnavali so srednjeročni razvojni program združenega podjetja itd. Iz razprave ter iz sklepov seje posvetovalnega organa je razvidno, da so mladi iz vseh treh železarn prišli do spoznanja, da mora biti posvetovalni organ koordinator dela med posameznimi tovarniškimi aktivi oz. nosilec, mladinskih akcij, ki so v interesu združenega podjetja. Posvetovalni organ ZM je na podlagi plodne razprave 'sprejel naslednje sklepe:
— aktivi mladine po tovarnah naj do 15. 10. 1970 obravnavajo srednjeročni razvojni program ter zberejo pripombe. Vse tako zbrane pripombe se naj nato iz-
menjajo med aktivi ter ponovno obravnavajo; tako obdelani srednjeročni program in pripombe bo posvetovalni organ še enkrat obravnaval, jih združil in posredoval delavskemu svetu združenega podjetja v obravnavo;
—	ustanovijo se komisije:
—	za gospodarstvo in samoupravljanje,
—	za šport in rekreacijo;
—	na vseh večjih športnih in drugih prireditvah, ki niso lokalnega značaja, bodo zastopali mladinci in mladince iz vseh treh železarn ZP slovenske železarne.
—	mladina vseh treh železarn mora več sodelovati na športnem, zabavnem in kulturnem področju, zato se morajo organizirati razna srečanja, kjer se bo mladina spoznavala in utrjevala vezi, ki združujejo železarne.
K.	L.
(Nadaljvanje s 3. strani)
2.	Ekonomsko poslovni odbor je sprejel informacijo o družbenem planu za leto 1971 in dal nekatere splošne pripombe. Predvsem so pomisleki na planirano proizvodnjo valjev in pa nasploh proizvodnjo 117 panoge. Zato bo ekonomsko poslovni odbor o tem ponovno razpravljal po obravnavi poročila za livarno II, po 10. oktobru, ko poteče rok za izdelavo poročila.
3.	Po obravnavi poročila o izvršeni proizvodnji in doseženi realizaciji v mesecu avgustu je v razpravi sklenil, da se ugotovi, kje in zakaj je bila poraba čaja v avgustu mesecu neprimerno večja od preostalih mesecev tekočega leta. Sklenil je tudi, da se naj pregleda tudi sorazmerno visoka cena čaja.
4.	Potrdil je predlog fizičnega obsega proizvodnje za mesec oktober in predlagano fakturirano kakor plačano realizacijo za oktober 1970.
Za izvršitev plana v oktobru mesecu je iz objektivnih razlogov odobril tudi ure v podaljšanem delovnem času. Odobril je tudi ure v podaljšanem delovnem času za vzdrževanje in investicijsko dejavnost.
5.	V zvezi s predlogom stalne inventurne komisije, da se vrednost neuporabnega Samotnega materiala odpiše na izhodno vrednost surovine (kot Samotni material) je Ekonomsko poslovni odbor sklenil, da se ta problematika vrne komisiji za kršitev delovnih dolžnosti z naročilom, da vzame zadevo ponovno v pretres in da ugotovi krivce in vzroke za razbitje materiala.
Vse akordne presežke za slabo opravljeno delo bi morali blokirati.
Obratovodstvo ekspèdita naj da poročilo, kaj je ukrenilo oz. kake preventivne ukrepe je predvidelo, da bi se taki in podobni primeri v bodoče več ne ponovili.
6.	Ekonomsko poslovni odbor se- je tudi strinjal z odpisom viškov in manjkov v korist oziroma v breme ustreznih kontov na podlagi poročila, ki ga je podala stalna inventurna komisija.
7.	V zvezi s službenimi potovanji v sosednje in druge države je sprejel naslednje sklepe:
—	službena potovanja v sosednje države do 3 dni odobrava glavni direktor, nad 3 dni pa Ekonomsko poslovni odbor, prav tako vsa potovanja v druge države;
—	v izjemnih primerih, ki jih zahteva ažurnost v poslovanju s tujino, se dovoljuje, da oseba nastopi potovanje pred odobritvijo na ekonomsko poslovnem odboru s tem, da se o nameravanem potovanju seznani predhodno predsednik ali njegov namestnik.
—	za potovanja, ki jih odobrava
ekonomsko poslovni odbor je predložiti potno poročilo z navedbo višine stroškov. Potno poročilo je osnova za obračun stroškov potovanja.
Na I. seji SPLOŠNEGA ODBORA dne 28. septembra 1970 pa je bil sprejet sklep, da se s 1. septembrom 1970 spremeni določilo o povračilu prevoznih stroškov, in sicer:
—	prevozne stroške do vključno 30 din plačajo vozači sami;
—	prevozne stroške nad 30 do 90 din povrne podjetje v višini 50%;
—	prevozne stroške nad 90 din povrne podjetje v celoti.
Na predlog delavskega sveta sklopa pa lahko, kadrovski sektor poedincu odtegne celotne stroške prevoza.
KADROVSKO SOCIALNI ODBOR pa je sprejel naslednje važnejše sklepe:
Dopolnil je poslovnik o ugotavljanju odbitkov zaradi nezadostne izobrazbe in majkajoče prakse na delovnih mestih s tem, da se k členu B 6 doda točka d), ki se glasi:
»Event, olajšave izven gornjih določil odobrava odbor za kadrovsko socialne zadeve le delavcem, ki so stari najmanj 50 let in imajo najmanj 20 let prakse v ožji stroki. Odbor za kadrovsko socialne zadeve lahko tem delavcem odobri ukinitev odbitka za manjkajočo eno stopnjo izobrazbe.«
Postopek za ukinitev odbitka sproži prizadeti delavec sam. Prošnje zbira kadrovski sektor ter jih enkrat letno posreduje odboru za kadrovsko socialne zadeve z utemeljitvijo, ki mora vsebovati predvsem dokazilo, da delavec zadovoljivo opravlja delo na svojem delovnem mestu. Kot dokazilo o strokovni usposobljenosti služi uspešno opravljen preizkus znanja ali izjava vodje obrata oziroma službe, da delavčeva dejanska sposobnost ustreza zahtevi delovnega mesta. Teste za preizkus znanja bo pripravil izobraževalni center v sodelovanju z vodjo obrata oziroma služ-'! be, kjer delavec dela.
DOPISUJTE
M O
&
NEZGODE PRI DELU
V mesecu septembru 1970 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 1, Jeklarna 4, Valjarna 9, Livarna I 5, Livarna II 5, Obdelovalnica valjev 2, Mehanična delavnica 2, Energetski obrat 1 in Promet 2. Skupaj je bilo torej 31 poškodb.
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 3 nezgode in sicer: po ena iz livarne valjev, ob-delovalnice valjev in ekspedita.
Pri delu so se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
MLAKAR Mirko.
Pri čiščenju ponovce se je sodelavcu snelo kladivo, ko je udaril po železnem drogu ter priletelo imenovanemu v desno nogo.
JEKLARNA:
ŽAVSKI Alojz je v skladišču starega železa z žerjavom prestavljal staro konstrukcijo, pripravljeno za rezanje. Pri tem mu je veriga stisnila dva prsta na desni roki.
KNEZ Mirko je z železnim drogom naravnal kokile, da bi jih odnesel z žerjavom. Pri tem se je ena kokila prevrnila na drog, kateri ga je udaril po desni nogi.
ZELIC Anton je z žerjavom prenašal korenine. Ko jih je zapel s kleščami so zdrsnile iz klešč ter mu padle na desno nogo in mu poškodovale palec.
GAJŠEK Anton je z ročnim kladivom izbijal ingoto iz kokil. Pri tem je s kladivom zadel ob koki-lo, ki se je nato odbilo ter padlo imenovanemu na drugi prst desne noge ter ga poškodovalo.
VALJARNA:
KOLŠEK Franc je v jeklovleku prekladal koničene palice za vlečenje ter pri tem z nogo zadel ob konec še vročih palic ter si poškodoval nogo nad gležnjem.
VREČAR Franc je v jeklovleku brusil cevi za delovno mizo ter pri tem s prstom zadel ob brusni kolut.
ZALOKAR Stanko je v adjusta-ži nakladal osi na federal. Pri tem mu je os zdrsnila z rok ter se zakotalila po roki in ga stisnila za drugi in tretji prst desne roke.
ROBIČ Branko je risal pri odprtem oknu v pisarni valjarne. Pri tem je močan veter zanesel prah in pesek skozi okno ter imenovanemu v oči.
MLINARIČ Jakob je v adjusta-ži razvezoval vezi valjnih palic ter se pri tem z žico zabodel v zapestje desne roke.
MLINARIČ Jakob je pri nakladanju kolobarjev izgubil ravnotežje, padel ter se opekel na gleženj leve noge in zadnjico.
ŠOBA Gabriel je pri remontu s sodelavcem dvignil težak železen drog ter si pri tem zamaknil hrbtenico.
PAVLIČ Marjan je na predpro-gi dvigal gredice, pri čemer mu je gredica potegnila dvigalni drog, katerega ročica ga je udarila po desni strani glave.
SOREC Silvester je v jeklovleku nastavljal palico v ravnalni stroj, pri čemer ga je palica prijela za rokavico, mu jo strgala ter ga udarila po roki.
LIVARNA VALJEV:
STOJNŠEK Franc je zapenjal prenosno posodo s peskom, pri čemer ga je stisnila veriga za četrti prst desne roke.
Se ti ne zdi nevarno, da ženske
hodijo po obratih
ŠKET Franc je v mehanični delavnici šel mimo brusilnega stroja, ki je bil v pogonu. Ob stroju je stopil na okroglo železo ter pri lovljenju ravnotežja z roko zadel ob brusni kolut ter si pri tem odrgnil hrbtno stran desne roke.
VRBAJAC Milan je s 3 t po-novco vlival formo. Ker je s curkom zadel ob rob ulivka, je železo brizgnilo po okolici, zaradi česar se je ustrašil, spustil po-novco iz rok ter razlil ca. 1,51 železa po tleh. Pri tem ga je opeklo po obeh nogah.
BUKŠEK Feliks je s kladivom razbijal zlomnino, pri čemer mu je kos zlomnine, ki je odletel, priletel v stopalo leve noge ter ga p o škod val.
KLADNIK Ivan je zapiral prehodno odprtino, pri čemer mu je železo brizgnilo za čevelj ter ga opeklo.
LIVARNA SIVE LITINE:
ANTLEJ Franc se je uvajal v delo na formarskem stroju (prvi dan!). Pri tem je napačno vklopil. Ko je glava stroja izvršila operacijo, ni odstranil roke s ka-lupnega okvirja, zaradi česar ga je stisnilo za dlan leve roke.
JAZBEC Albin je menjaval lopatice v turbini čistilnega stroja, pri čemer mu je kos lopatice padel na sredinec leve roke ter ga poškodoval.
NOVAK Franc je z ročnim brusilnim strojem brusil v notranjosti ulitka. Pri tem mu je stroj zdrsnil iz rok, brusni kolut pa ga je zadel v koleno ter ga je poškodoval.
PETER Anton je rezal z varilnim aparatom ulitke, pri čemer je prišlo do povratnega udara. Plin, ki se je nabral v ulitku je eksplodiral in mu vrgel kos železa v levo nogo.
PREŠIČEK Ivan je na stabilnem brusilnem stroju brusil ulitke, pri čemer mu je ulitek zdrsnil ter je z roko zadel ob brusni kolut ter si obrusil mezinec na desni roki.
OBDELOVALNICA VALJEV:
KNEŽEVIĆ Božo je med obratovanjem na skobelnam stroju hotel odstraniti ostružek s prsta, pri čemer ga je stisnilo za prst leve roke.
FARTELI Ludvik je pritrjeval strugarski nož, pri čemer mu je zdrsnil ključ z vijaka ter pri tem padel na tla ter se udaril na hrbet.
MEHANIČNA DELAVNICA:
ŽABERL Ivan je centriral podstavek turbo sklopke ekshaustroja na aglomeraciji. Ko je udaril s kladivom po nastavnem komadu, mu je kladivo spodletelo tako, da se je udaril po kazalcu leve roke.
CMOK Jože je rezal pločevino na strojnih Škarjah. Neravna plošča se je pri umiku pod nože zravnala ter mu stisnila prst ob delovno mičo.
ENERGETSKI OBRAT:
JAGER Anton je popisoval številke na jeklénkah. Pri prestavljanju jeklenk je dobil mezinec med dve jeklenki ter si ga poškodoval.
PROMET:
HLADIN Mirko je spenjal šti-riosnik, pri čemer mu je spodrsnilo tako, da je z nogo prišel med odbijače. Poškodovano ima golen desne noge.
VODEB Vinko je s sodelavci dvigal ozkotirno polje, pri čemer se je tračnica odtrgala od dotrajanih pragov ter mu padla na nogo ter mu je zlomila.
Da, da tudi taki so, za katere ne
veš, kje imajo glavo
Pri naši malici:
— Kar potolaži se Tone, saj je bil ta kruh včeraj svež.
Poslušajte, tovariš, me nič ne briga, kdo je kriv, da stolpnice niste ogrevali, vem le to, da plačam 96 jurjev na leto pa nas je pošteno zeblo
ŽELEZARJI NA	VU
V zgodnjih jutranjih urah 19. septembra je bil zbor vseh članov našega kolektiva na avtobusni postaji v Štorah. Dobro razpoloženi »planinci« so z duhovitimi šalami in dovtipi krajšali minute čakanja napovedanega odhoda. Planirani odhod avtobusov je malo zakasnil, a to na razpoloženje prisotnih ni bistveno vplivalo. Okoli
5.	ure zjutraj so se iz megle prikazale luči - sodobno opremljenih Kompasovih avtobusov. Hitro so bili zasedeni sedeži ter je vodja odprave tov. Veber dal težko pričakovani znak za odhod. V Celju pri Glaziji pa smo ustavili za kratek čas, da so lahko še ostali člani, ki stanujejo v Celju, zasedli-svoja mesta. Avtobusi so nas peljali mimo Trojan, Brnika, Kranja do prve postaje na Bledu, kamor smo prispeli okoli 7. ure. Pričakala sta nas vodnik, in medicinska sestra.
Pot smo nadaljevali po prekrasni dolini Radovne do Kovinarske koče na Zasipski planini, kjer so nas pričakali ostali vodniki. Tu je tov. Veber prisotne člane ekspedicije predal v vodstvo glavnemu vodniku tov. Koblar Stanetu. Ta je v kratkih besedah obrazložil smer pohoda in dal napotke o načinu hoje v prvi etapi preko Krme do Kredarice.
Pot od parkiranih avtobusov se je polagoma vzpenjala ter nas pripravljala za še težavnejši del poti prvega dne. Tov. Koblar je stopal na čelu kolone, ostalih 9 vodnikov — izkušenih alpinistov — ki so imeli nalogo, da nas varno pripeljejo na Kredarico oziroma Triglav, se je pomešalo med udeležence pohoda. Pot po zeleni dolini Radovne se je le polagoma dvigala, zato so mnogi negodovali
Sestop je bil težji kot vzpon
zaradi prepočasnega tempa. Dalje ko smo hodili, bolj se je kolona raztegovala, prej skupine po 2 in 4 so se začele redčiti, kolona je začela dobivati pravo podobo. Po 2 in pol urni hoji, smo prispeli na Gornjo Krmo — prvo postajo. Med enournim počitkom smo zaužili obrok suhe hrane ter poplaknili suha grla. Ta premor so izkoristili tudi fotoreporterji.
Ponovno smo stopili v kolono, ki se je začela boriti z vse večjo strmino. Kmalu smo spoznali, kako pravilen je tempo glavnega vodnika, saj so nekaterim že za-žele pojemati moči. Izkazali so se vodniki, ki so le-tem pristopili na pomoč. Kolono je poleg utrujenosti in nahrbtnikov neusmiljeno žgalo sonce, da smo le s težavo nadaljevali pot. Po enourni hoji je vodnik dal znak za ponovni počitek. Po počitku in pričakovanju prihoda nekaj zaostankarjev, sta se na obzorju prikazala šoferja Stane in Jože, ki sta v »špičakih« in kravatah dohitela kolono. Veselo smo ju pozdravili in sprejeli medse ter skupno nadaljevali zadnji del poti do Kredarice.
Od glavnine se je odcepila skupina ubežnikov,. ki so do tu krotili svoje moči, zdaj pa jih je potrpljenje izdalo in so pospešili tempo do Kredarice. V domu pa je ubežna skupina po starem planinskem običaju plačala ceho. Po zaželjeni dobrodošlici se je vsem udeležencem prilegla zelo okusna mineštra.
Skupina najbolj sposobnih je po nekajminutnem počitku krenila že popoldne na Triglav. Ostali, člani smo se razvrstili po sobah in skupnem ležišču; odložili nepotrebno prtljago ter se vrnili v posebno sobo, kjer se je do 20.30 zvečer razlegala pesem — odraz radostnega razpoloženja udeležencev pohoda. Po pol deveti uri smo odšli na počitek; v sobah je bil
Dokazano je, da so bili vodiči tako utrujeni, da so jih dekleta vlekla navzgor
TORPEDO PRVAK
V soboto in nedeljo se je končalo tekmovanje v medobčinski košarkaški ligi, v katerem so naši košarkaši dosegli velik uspeh. Čeprav novinci v ligi, so z zasedbo drugega mesta v tej konkurenci dali vedeti, da se z njimi ne morejo šaliti. Z malo več sreče pa bi lahko postali celo prvaki in se plasirali v II. SKL — vzhod.
Rezultati naše ekipe v jesenskem delu so naslednji: Štore : Torpedo 20 : 0, Štore : Old boys (Konjice) 20 : 0, Vitanje : Štore 52 : 56, Prebold : Štore 78 : 66, Štore : Šentjur 87 : 51. Rezultata Torpeda in Old boys je tekmovalna komisija zaradi nepravilne registracije oziroma nešportnega vedenja igralca registrirala z 20 : 0 v korist Štor. Presenečenje pa so naši igralci pripavili sredi Vitanja nad tamkajšnjim moštvom, katerega so premagali ter se približali samemu vrhu tabele. Za dosežene uspehe iskrene čsetitke, z željo, da preko zime pridno trenirajo in v letu 1971 dosežejo zaželjeni cilj : II. SKL — vzhod.
Končna lestvica:
1. TORPEDO	14	11	3	964	: 721	22
2. ŠTORE	14	10	4	836	: 637	20
3. PREBOLD	14	10	4	947	: 793	20
4. VITANJE	14	9	5	833	: 664	18
5. OLD BOYS	14	6	8	785	: 832	12
6. ŽALEC B	14	5	9	751	: 977	10
7. ŠSD PREBOLD	14	4	10	882	:1097	8
8. ŠENTJUR	14	1	13	729	:1002	2
Včasih si je bilo potrebno tudi takole pomagati, če ni šlo drugače
kmalu mir, le s skupnega ležišča se je še dolgo v noč razlegal smeh.
Prebudili smo se v jasnem jutru in prve skupine so že krenile na vrh Triglava. Ob 7. uri je bil dan znak za odhod vseh preostalih. Razdelili so se v skupine po 10 z vodičem na čelu in krenili proti vrhu.
Pot do Kredarice preko grebena na vrh Triglava je na več mestih zavarovana z jekleno vrvjo oziroma s klini.
Zbor vseh železarjev združenega podjetja je bil ob 9. uri. Tristo-šestdesetim železarjem z Raven, Jesenic in Štor je zapel pevski zbor »Jeklar« mogočno himno o Triglavu, katere pomen smo tu na vrhu očaka šele prav dojeli. Pri-(sotnim jte najprej spregovoril glavni direktor ZP slovenskih železarn tov. Klančnik Gregor, nato pa predsednik Planinske zveze Slovenije, tov. Potočnik Miha. Po pozdravnih besedah obeh pa je prisotnim zapel še enkrat pevski zbor, nakar so se skupine skupno z vodiči spuščale navzdol do doma na Kredarici in preko Krme do Kovinarske koče na Zasipski planini. Tu so nas jeseniški železarji presenetili s piknikom. V zgodnjih večernih urah smo se poslovili in si obljubili, da se ob letu zop.et snidemo na Triglavu. Polni nepozabnih vtisov smo prispeli okrog
22.	ure domov.
M. K.
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne štore - Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Barbone, Friderik Jemejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970
NOVO AMATERSKO GLEDALIŠČE
V ponedeljek 28. 9. 1970 so se zbrali člani amaterskega gledališča »Svobode« štore, oziroma člani dramske sekcije na ustanovnem občnem zboru »AG ŽELE-ZAR« Celje. Iz poročil predstavnikov Celja in Štor je bilo razvidno, da so se člani obeh odrov za združitev odločili že predhodno na svojih občnih zborih. Videlo se je tudi, da je bil občni zbor kljub velikanskemu entuzijazmu, ki veje iz članov, skrbno pripravljen. Iniciativni odbor, ki je pripravljal združitev dva meseca, je pripravil osnutek pravil novoustanovljenega gledališča, ter tudi delovni program za sezono 1970/71. Osnutek pravil je bil sprejet kot začasno, do prvega rednega ob-
čnega zbora, to pa zaradi tega, ker so člani smatrali, da bo šele praksa pokazala na točno usmeritev in delovanje novega gledališča.
Delovni program, ki ga je v imenu iniciativnega odbora podal tov. Vernik Cveto, zajema obnovitev štirih že naštudiranih komadov in več novih. V razpravi pa je bila izražena misel, naj bi dali predvsem poudarka na studiranje novega skupnega komada in to drame »Pernjakovi«.
Po poročilih, razpravi o osnutku pravilnika in delovnega programa je bila soglasno izglasovana združitev in tudi novo ime »AG ŽELEZAR« Celje. Za pred-
Delo komisij pri predsedstva mladine
Pri predsedstvu mladine so bile ustanovljene komisije. Do sedaj sta samo dve komisiji sestavili svoje delovne programe ter začeli po njih delati.
Najširši program si je zadala komisija za šport in kulturo, ki vključuje razna interna športna tekmovanja ter sodelovanje z drugimi mladinskimi aktivi.
V drugi polovici oktobra ter v začetku novembra bo komisija organizirala srečanja v malem nogometu in košarki v počastitev 20-letnice samoupravljanja ter 40-letnice športa v Štorah. Na to srečanje so povabljeni tudi aktivi iz večjih celjskih podjetij.
Ob vsem tem namerava komisija izvesti do konca leta še tekmovanje v namiznem tenisu in kegljanju, tako interno kakor tu-
di srečanja z aktivi drugih delovnih organizacij.
Mladinci, ki delujejo v komisiji za splošne zadeve in informacije, pa so si zadali nalogo, da organizirajo razgovore z mladinci v neposredni proizvodnji, tako da bi delo mladinske organizacije prenesli v obrate in tu obravnavali mlade perspektivne družbene delavce.
Najprej bodo organizirali razgovor z mladinci v livarni valjev, ugotovili pripravljenost mladincev za delo v organizaciji ter se pogovorili o bodočem delu mladinske organizacije.
Namen teh razgovorov je tudi, da predsedstvo mladine spozna probleme mladih v neposredni proizvodnji ter jih skuša v okviru organizacije reševati.
K.	L.
sednika novoustanovljenega amaterskega gledališča je bil izvoljen tov. Gerkeš Štefan iz Železarne Štore, za podpredsednika pa tov. Mira Furlanova iz Celja. Izvoljen je bil tudi odbor, umetniški svet in nadzorni odbor.
Sigurno je, da lahko ob veliki pripravljenosti igralcev, ki se je •pokazala na občnem zboru, ob idealnih delovnih pogojih in podpori družbeno-političnih organizacij železarne, kakor uprave podjetja, pričakujemo v bodoče velike uspehe pri njihovem delu.
K. L.
Ob tednu požarne varnosti
v
Železarna
pokalni zmagovalec
V okviru proslave 10. obletnice Gradbenega podjetja Obnove iz Celja je bil na kegljišču Partizan — Kovinar v Štorah turnir v borbenih igrah 6X6X3 lučaje! Na tem turnirju so sodelovalo sindikalne ekipe podjetij-: Ingrada, Železarne, Libele, PTT Celje, Opekarne Ljubečna in prireditelja. Po zelo hudih borbah za posamezne keglje, je zmagala ekipa Železarne s 491 keglji, drugi je bil Ingrad s 473 keglji; sledijo: Obnova 473 kegljev, Libela 445 kegljev, . ptt Celje 442 kegljev in Opekarna Ljubečna 317 kegljev. Prve tri ekipe so prejele pokale v trajno last.
M. K.
Gasilski pionirji so svojim vrstnikom iz osnovne šole pokazali kako
je treba gasiti
,Na Lipi bo kmalu pričela rasti nova stolpnica. Gradbišče v začetku
oktobra
ŽELEZNIKARJEVA - NOVA PRVAKINJA
V soboto, n. in nedeljo, 11. oktobra 1970 je bilo na avtomatskem kegljišču Maksa Perca v Ljubljani republiško prvenstvo v kegljanju za posameznice v disciplini 2 X 100 metov. Med 57 tekmovalkami je naslov republiške prvakinje osvojila Železnikarjev». (Ljubljana center) z 876-podrtimi keglji. Prvih šestnajst plasiranih tekmovalk se je uvrstilo na- državno prvenstvo, ki bo 24. in 25. oktobra v Krapinskih Toplicah. Naše društvo je na to prvenstvo poslalo 8 tekmovalk, izmed teh pa sta se plasirali med šestnajst najboljših Vebrova in Ocvirkova. Rezultati, doseženi v soboto, niso dali slutiti, da bo borba za plasman na državnem prvenstvu tako huda, a rezultati, doseženi v nedeljo, so pokazali, da so tekmovalke dobro pripravljene za to pr-
venstvo odnosno za bližnje državno prvenstvo.
Naše tekmovalke so v soboto, razen Ludvikove, Vebrove in Ocvirkove, slabo kegljale, medtem ko so'v nedeljo dosegle boljše rezultate; žal pa zamujenega niso mogle več nadoknaditi. Posamezni rezultati nastopov naših tekmovalk so naslednji: 14. mesto Hilda Veber 785 kegljev, 17. mesto Sonja Ocvirk 784 kegljev, 18. mesto Ludvig Eva 780 kegljev, 29. mesto Perpar Milica 749 kegljev, 31. mesto Krajnc Dragica 743 kegljev, 33. mesto Urh Magda 731 kegljev, 42. mesto Mulej Štefka 716 kegljev in 48. mesto Čater Marjana 686 kegljev.
Na bližnjem državnem prvenstvu želimo obema predstavnicama našega društva veliko podrtih kegljev in dobro uvrstitev.
M. K.
KADROVSKE VESTI
V	mesecu septembru so bile naslednje kadrovske spremembe v
naši delovni skupnosti
Iz JLA so se vrnili:
DOBOVIŠEK FRANC, obratni elektrikar, elektroobrat, RAMŠAK JOŽE, strojni ključavničar, mehanična delavnica, PFODER JOŽE, elektromehanik, elektroobrat, TESNER FRANC, strojni ključavničar, mehanična delavnica, PRODNIK STANKO in JAGODIČ JANKO, strojna ključavničarja, mehanična delavnica, VREČAR SAVO, delavec, elektro-plavž, VERK STANISLAV, strojni ključavničar, mehanična delavnica.
Novi člani delovne skupnosti:
V energetskem obratu so se zaposlili: ARIJANI Drago, TT mehanik, ČEBULAR MARJAN, e-lektrikar, PRIMC PETER, elektrotehnik, DROBNE ANTON, rudarski strojnik, GAJŠEK KARL, delavec. V valjarni: MLAKAR FRANC, CAFUTA ANTON, ŠA-LOBIR BRANKO, SKALE JOŽEF. ZORKO EDVARD, GAJSER ANTON, PINTAR ZDRAVKO, DROBNE MARJAN, ZHUJANI ISA — vsi delavci. V mehanični delavnici : KLEZIN DANIEL, stavbeni klepar, RAHMANOVIČ BAJRO, strojni ključavničar, CMOK JOŽE, strojni ključavničar, VERK STANKO, strojni ključavničar, GROBIN IVAN, strugar, DJURDJEVIČ IVAN, PK varilec; v livarni sive litine: KAJBA ANGELA, ŠKORJAK VINCENC. RIBIC FRANC - vsi delavci. V livarni valjev so se zaposlili: GORJUP IVAN, PILKO FRANC, ZUPANC IVAN, ARTI-ČEK STANISLAV, . ČEPIN A-LOJZ, KOTNIK FRANC, PIRJEVEC JOŽEF — vsi delavci. V ob-delovalnicd valjev:	HOJNIK
MARJAN, rezkalec. MARČETA VOJKO, orodjar, POVALEJ LUDVIK, strugar, BENEDIČIČ ŽELJKO, orodjar; v Samotami: HOL-CINGER SREČKO. GROBIN I-VAN — oba delavca. I^a elektro-plavžu : JAGER VENČESLAV. ARTIČEK MILAN, oba delavca.
V	komunalnem oddelku : PEVEC FRANC, TOPLAK JOŽEF, KOBO Jj A IVAN. GOLEŽ JOŽEF, VIDEČ JOŽEF - vsi delavci. V upravi osnovnih sredstev MRAV-LAK ANA, treovska pomočnica, v pripravi proizvodnje MARJETIC JITRTJ. strojni tehnik. SREBOTNJAK DUŠAN, ekonomski tehnik, pripravnik v komercialnem sektoriu, ZAVŠEK MARTIN, zidar — stanovanjska enota, in JAZBTNŠEK ANTON, delavec: na prometu se ie zaposlil VODEB VINKO in ROŽANC JOŽEF - o-ba delavca, ter KRAMPERŠEK RUDOLF delavec. V jeklarni pa KRA.TŠlk ANTON - delavec.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
Iz obdelovalnice valjev: LORGER EDVARD, AMBROŽ ANTON, ŠPEGELJ PETER - strugarji in PLEJIČ BRANKO, orodni ključavničar. OBERŽAN ROMAN,, elektromehanik v energetskem obratu, RIBIČ BOJAN, o-bratni elektrikar na elektroplav-žu, ŽAVSKI VINCENC, KOTNIK JANEZ — oba delavca iz valjarne, JAKOLIČ EMIL, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, ŠARLAH DRAGO, delavec iz livarne' sive litine, ČANDER MIRKO, elektromehanik iz elektro-obrata.
Po lastni želji oziroma odpovedi delavca so odšli:
KAPOR DJORDJE, dipl. el. inž. iz energetskega obrata, KUNSTIČ JOŽE, delavec iz livarne sive litine, PEČNAK ANTON, strojni ključavničar, iz mehanične delavnice, ŠKORJANC VINCENC, delavec iz livarne sive litine, FRECE VINCENC, delavec iz elektro-plavža, JAZBEC STANISLAV, elektroinštalater iz energetskega obrata, MLAKAR JANEZ, delavec iz valjarne, VREČKO KARL, delavec iz jeklarne, KAMENŠEK FRANC, rezkalec iz mehanične delavnice, HERCOG FERDINAND, delavec iz valjarne.
Po izteku delovne pogodbe je prenehalo delovno razmerje:
Iz rekreacijske enote je prenehalo delovno razmerje: SAJE IRENI in KLINAR TEREZIJI -obe delavki, KOTNIK ELIZABETI trgovska pomočnica ter KLENOVŠEK NEVENKI — natakarici. V preizkusni dobi so bili odpuščeni:
MULEJ ŠTEFAN, delavec iz livarne valjev, BENEDIČIČ ŽELJKO, orodjar iz obdelovalnice valjev, ŠIMUNOVAČKI DUŠAN, delavec iz livarne valjev.
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
NOVAK IVAN, delavec iz valjarne, KOKOL JOŽE, delavec iz livarne valjev, KOVAČIČ JOŽE, delavec iz ekspedita, ZORKO RAFAEL, delavec iz livarne sive litine, ZUPAN LADISLAV, livar iz livarne sive litine, BELCER BRANKO, strugar iz obdelovalnice valjev. ZHUJANI ISA. delavec iz valjarne NEZIRI TAHIR, delavec iz livarne valjev. SLOMIČ HA.TRUDTN. delavec iz valjarne, BOHORTČ EDVARD, strojni ključavničar iz enereetskesa obrata. TERŽAN MTRKO. delavec iz vallarne. HRTVERNTK FRANC, delavec iz välia’-ne. LOJEN FRTDF-RJK. delavec iz valjarne, NOVAK VINKO — premikač iz prometa, GORENAK ANDREJ, delavec iz livarne valjev, ŽERAK JOŽE, de-
lavec iz livarne valjev, DENIČ ARANĐEO, kovinostrugar iz ob-delovalniice valjev, LUGARIČ FRANJO, delavec iz livarne sive litine, PLANKO JOŽE, delavec iz valjarne, CVERLIN VLADIMIR, delavec iz livarne valjev, PAVIČ JOSIP, delavec iz jeklarne, ZEME JOŽE, delavec iz livarne valjev in ESIH LUDVIK, žerjavovodja iz jeklarne.
Naraščaj v družini so dobili:
FERENČAK STANKO iz livarne sive litine, VIDEC MILAN iz livarne valjev, GOLOB KARL iz
mehanične delavnice in ZALOKAR RUDOLF iz valjarne.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so stopili:
ZAVRŠEK JAKOB iz valjarne, KRŽNIK JOŽE, ml., iz prometa, BUKOVŠEK FRANC iz ekspedita, KOLAR MILAN iz jeklarne, KOSI ANTON iz valjarne, KOZOLE IVAN iz elektroplavža, PENIČ DANIEL iz jeklarne, ZAVRŠNIK ALBERT iz obdelovalnice valjev.
Na novi ževljenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
Delovno dolžnost so prekršili
V mesecu avgustu in septembru 1970 so se komisije za varstvo delovnih dolžnosti pri svetih enot sestale 5-krat in obravnavale 78 primerov kršitev delovne dolžnosti. V 14 primerih so bili kršitelji oproščeni krivde in odgovornosti, ker je bilo ugotovljeno, da niso podani znaki kršitve delovne dolžnosti. V 4 primerih so bile zadeve preložene zaradi zaslišanja prič. V 12 primerih je bil postopek ustavljen. V 23 primerih je bil kršiteljem izrečen najmilejši ukrep opomin, v 13 primerih je bil izrečen javni opomin, v 11 primerih pa je bil izrečen zadnji javni opomin.
Hujše so prekršili delovno dolžnost:
Z zadnjim javnim opominom
1.	Tržan Vinko, Samotna — 15.
5.	1970 pijančeval ter razgrajal med delovnim časom in 10. 8. 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2. Močnik Rudolf, starejši — mehanična delavnica — 26. 5. 1970 grobo izpadel proti nadrejenemu
—	zadnji javni opomin.
3.	Žlamberger Anton, promet —
22.	6. 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
4. Hribar Anton, jeklarna —
23.	6. 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
5.	Penič Daniel, jeklarna — 30.
6.	1970 neopravičeno izjostal z dela — zadnji javni opomin.
6.	Antlej Alojz, Samotna — 27. 6. 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	Frajtag Ciril, valjarna — 7. 7. 1970 neopravičeno izostal z dela
—	zadnji javni opomin.
8.	Umek Milan, elektroplavž — 22. 7. in 16. 8. 1970 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
9.	Zalokar Andrej, Samotna — 29. 7. 1970 ponovno neoprav. izostal z dela — zadnji javni opomin.
10.	Rot Stanko, promet — 18. in 21. 8. 1970 je imel neprimeren odnos do sodelavcev — zadnji javni opomin.
11.	Lavriha Rudolf, valjarna — 25. 8. 1970 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Z javnim opominom
12.	Otorepec Slavko, ekspedit — dne 17. in 19. 5. ter 9. 7. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
13.	Zalokar Franc, livarna specialne litine — 6. 6. 1970, 11. in 13. 7. ter 30. 7. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
14.	Lončarič Milan, elektroplavž — 8. 6. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
15.	Šramel Viktor, livarna specialne litine — 9. 6. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
16.	Močnik Rudolf, mlajši, mehanična delavnica — 29. 6. 1970 in od 1. do 3. 7. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
17.	Mlakar Jože, jeklarna — 19.
7.	1970 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
18.	Arzenšek Silvo, valjarna —
25. 7. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
19.	Ocvirk Stanko, promet —
26. r?. 1970 neoDravičeno izostal z dela — javni opomin.
20.	Markovič Stane, valjarna — 29. 7. 1970 neopravičeno izostal — javni opomin.
21.	Završek Anton, elektroplavž
—	30. 7. 1970 malomarno opravil svoje delo — javni opomin.
22.	Jelen Viktor, elektroplavž —
7.	8. 1970 bil vinjen med delom in neprimerno izpadel proti nadrejenemu — javni opomin.
23.	Tržan Mirko, valjarna — 10.
8.	1970 neopravičeno izostal z dela
—	javni opomin.
24.	Rajh Franc, livarna valjev in kokil — 14. 8. in 17. 8. 1970 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.