Pra §IiĄ©asM tefewe (Dalje.) G. posestnik Kuk_ovjj.<___iz Ljutoraera: ,,Prišli ste od daleč in od blizo, prišli ne po kakern višem povelju, teuiuč na prosto povabilo nekoliko domoljubov. Velika množica nas je zbranih, zatoraj povejmo, kaj želimo, česar nam je treba (Živio!) — Pripeljalo vas je denes sem, kakor vatu iz lic berem, snme vrle Slovence, da se od srca do srea, kakor brat z bratom pogovorimo. Pokažimo, da smo narod, da smo Slovenci, da kakor narod ostati hočetno. — Med najvažnejše pravice vsakega naroda spada jegov jezik. Vsak narod ima svoj jezik v uradnijab, Magjari magjarskega, Francozje francoskega, Nenici nemškega. Mi znamo dobro, da smo Slovenci, ali naš jezik slovenski še zdaj ni v uradnije vpeljan. To ni prav; ni prav, da slovenski človek, svoje praviee z dragini denarjem gre spraševat od hiše do hiše, da izve, kaj je na listu zapisano! (Gromoviti živioklici.) Kedar se slovenskemu narodu ima pravica goditi, godi se mu naj viša k r i v i c a, ker se jegov jezik zametuje. (Klici: resnica!) — Kedar tirjamo svoj slovenski jezik v uradnije, pravi se nam, da ni ljudi, kibiznali slovenski pisati. Kdor ne zna, naj se nči; vsak ve, kaj človek stori za ljubi kruhek, da si ga prisluži ali ohrani. Dalje nam očitajo, da smo sami krivi, ee se nam slovenski ne uraduje, ker tega ne zahtevamo. Ali je to res? (Mnogo kmetov: nni res!") — Vsi smo zato da ne bi denarja izdajali nepotrebno, denarja kterega si težko in s krvavimi žulji pridobiino. . . . Mi ostanemo zmerom zvesti podložni presvitlega cesarja, pa od svojih pravic ne odstopimo, svoje pravice, med ktere v prvo vrsto spada naroden jezik v uradnije, si hočemo priboriti po postavni poti in podlogi. . . ." Govornik potem pojasni prvi del znane resolucije. Glasni živio- inslavaklici priznanjaod strani ljudstva, govornik odstopi. Prvosednik še enkrat ponovi prvo točko resolucije in pravi med drugim: nTa reč je resna. Toraj kakor možje izrecimo svojo misel. Ako ste za predlog g. Kukovca recite: da!" Ljudslro viharno kliče: _Smo! da! vsi smo zato!" Prvosednik : ,,Mi mislimo, da smo vsi enib misli. Da pa se nam ne bo reklo, da jih je bilo veliko med nami, ki niso bili naših misli, prosim tisti, ki niso za predlog g. Kukovca, ki so zato, da vse v uradu ostane kakor je, naj roke vzdignejo!" — Nekaj časa tišina, nobena roka se soper predlpg ne vzdigne. Prva točka je bila od 7000 n a s o č i h enoglasno sprejeta. — Zatem je dobil besedo g. dr. Z a r n i k. G. dr. Zarnik: ,,Mi smo vas povabili, da se potegnete za stare pravice, da bo naš narod neodvisen, kakor je nekdaj bil. Ravno zdaj ste enoglasno izrekli, da hočete slovenski jezik v uradnije, kakor imajo Nemci nemškega in kakor ima vsak narod svojega. Kaj bi Nemci na zgorajem Štajarskem rekli, ko bi se ž njimi v kanceliji slovensko poslovalo? Ko bi se Nemcem slovensko uradovalo, bi uradnike v Muro zagnali! (Gromoviti živio ! in stneh.) To je narobe svet, kakor se po naših uradih godi. Jaz predlagam še drugo reč. Ko sta sv. Ciril -u Jfotocl prišla našim prededom sv. evangelij oznanovaf govorila sta jihov slovenski jezik. Tudi naši duhovniki so r.-čidel vaeti rodoljubi, sinovi iz naroda, dobri Slovenci, Ti morajo slovensko govoriti z vami, slo- vensko vas podučevati, jih škof jim pa le nemško piše. . . . Dubovska uradnija je pri nas netuška kakor deželska. Če Slovenec od teb in takih uradnij kaj dobi, mora letati od enega do drugega (Klic: Pa še nie iie zve!) mora plačevati izgubi mnogo časain nazadnje celo pravdo, česezgodi da je napak podučen, da 8e mu napak bere, česar sam ne zna. Našim protivnikom ni ljubo, da smo se denes tu zbrali in da tirjarao slovenske urade. Mi dobro vemo, da vam bodo vse sorte laži prinašali, legali da hočemo to in to. Zakaj? Zato ker slovenskega ne znajo, zato nam nasprotujejo, ko bi slovensko znali, bi se vanitako grdo ne legali. (Suieb: dobro !) Ako se vam bo pri duhovski in deželski oblasti slovensko dopisovalo, brali boste lebko sarai, brali vam bodo dopise vaši otroki. Ne bo vam treba plačevati, ne časa gubiti. Bolje je da ta čas, ko vam je okolo in okolo pozvedovati, gorico obdelujete ali pa, če je po zirui, da za pečjo ležite. (Smeh. Živio !) . . . Govornik potem razlaga drugi del resolucije. Prvosednik še sam razjasni predlog g. Zaruika in pravi, da se naša slovenska imena ne smejo kvariti po krstnih bukvab in crkvenib zapisaikih (Klici: ne smejo se!) in bere resolucijo, ktera se od celega nasočega Ijudstva z živahno aklamacijo sprejrue, Soper njo se nobena roka na vzdigae. Prvose.dnik naznanja potem, da ima g. Božidar Raič besedo, in bode govoril o šolah. G. Rajč: nBratje Slovenci! Dogovorili ste se ia sklenoli, da hocete v uradnije svoj slovenski jezik in sanio slovenski. Tirjajmo švoj jezik tudi v naše šole in sicer v domače Ijudske šole in v više, ki se jim pravi realke in gimnazije. — Da se človek uči misliti in razumeti to, kar ga obdaja, da si zna za svoje potrebe vse sam zapisovati, da zna dobro knjigo prebirati, da časopise, to kar se po svetu dela in godi, razume, za to so ljudske šole. Ljudske šole so za ljudi, ki zeniljo obdelavajo. Drugi pa gredo po svojem poklicu še dalje, jim je namenjeno resnice krščanske oznanovati, izučiti se v raznih viših vednostih, v starib jezikib, preiskavati kako moč ima narava, razvedeti da ni vsaka reč copernija, kteri prosti ljudje do diia ne vidijo, tenauč da izvira to in oao iz moči, ktero je Bog v prirodo vstvaril. Sedaj pa vam pitanje stavljam: ali so nam naše učilnice zadoatile? Niso. Ves namen naših učilnicje bil ta, da bi uas bili vNemeespremenili. Tega pa nečemo! (Gromo-viti klici: Nečemo!) — Kar ima vsak narod, kar ima Anglež, Francoz, Nemec, Italijan, — svoj jezik v šoli, in naravni pot do poduka in omike, zakaj bi tega Slovenec ne imel? (Živio!) — Kar nam je naravna pravioa, kar nam je naš presvitli cesar saru zatrjeval, to zabtevamo, da resnica postane! Slovenski otroki se v dozdanjih nemškib šolah Diso naučili ui nemški ni slovenski, temuč izgubili so mnogo časa in dobička od šole ni bilo pravega. Kaj je krivo, da v uradnijab pri nas vlada nemščina? Naše lagodne šole so tega krive, ker se uradniki v svoji mladosti našega jezika niso naučili. V Gradcu so tudi za naše peneze napravljali više šole, a šole iienemške, za nas slovenske nikdo videl ni! Kaj je krivo, da v zadnjih 10 letih se je ponemčila na slovenskem Štirskem vas za vasjo, fara za faro! Naše slabe neslovenske šole! V šolah se nauče le neniški in ker nas ne umejo, zato nas sovražijo! (Živio!) — Kaj jekrivo, da mnogi našinci še svojega imena ne znajo prav zapisati? K"&a Naše šole! Kaj je krivo, da 8e celo med. našimi prostimi Ijudmi nahajajo, ki se od nas Slovencev obračajo? Šole! V šolah so se napili naoiestu domače ljubezni medu tujega strupa. Kaj je krivo da naša slovenska dežela postaja čedalje bolj siromašna, da naše ljudi zmerom pogosteje na boben devljo? Naše lagodne šole ao tega krive. Ako bi imeli boljše ljudske šole, ako bi imeli dobre kmetijskešole, ne bi inieli tuji ljudje najlepšib vrhov našib gorie! Tuji ljudje, kterim Slovenci delamo, oni pa basekjemljo! (Živio!) Ko bi bili dovolje podučeai, stali bi kakor pečina nasproti tujemu navalu. — Zato hočemo, da so šole slovenske, da se podučujemo naravnost v svojem jeziku. — Ker je potreba da pri uas uradaik, oznanovalec krščaastva, in vsak komur je treba više omike in ki mu je s Slovenci poslovati, mora znati naš jezik popolnotna v pismu in besedi, treba, da se naš uaroden jezik vpelje tudi v više učilnice. ... S teni pa ne uiislite, da bi jaz bil sovražnik nemškega jezika, v kterem so pisali sloveči možje, ktcri je za človeško vednost važen, v kterem so tnislili ia delali veliki umetniki in modroslovci. Ali nam je slovenski jezik prvi in neniškega jezika Daj se uče tisti, ki hote uaprcdovati. ..." Prvosedaik iz skušnje svoje mladosti popisuje stan dozdanjih učilnic, prebere še enkrat po g. predgovoruiku uasvetovani tretji del resolucije, kteri zjfrano Ijudstvo sprejme viharno in enoglasno, kakor se pokaže iz vprašaaja predsednikovega: če je kdo zato, da bi ostale šole pri starem, za kar se nijedeo iz množine ne oglasi. (Konec prihodnjič.)