6 VELIKI INTERVJU
MAG. PRIMOŽ ŠKOFIC, RAVNATELJ
GIMNAZIJE IN DIREKTOR SŠ DOMŽALE
8 TEMA MESECA START UP PODJETNIŠTVO
29 ŠPORT
UROŠ SLAVINEC, DOBITNIK PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
31. MAREC 2017 | LETNIK LVII | ŠTEVILKA 3 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR	WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Vrhunski domžalski športniki in številne priložnosti za rekreacijo občanov
Šport in rekreacija sta pomemben del vsakdana posameznika, česar se v naši občini dobro zavedamo. Ne le da imamo vrhunske športnike, športnice in ekipe, imamo tudi številne priložnosti za rekreacijo in gibanje, še posebej na prostem.
Imamo tudi številne športne delavce, ki skrbijo za naš zdrav športno-rekreativni razvoj. Da je temu res tako, smo lahko videli na letošnji prireditvi Športnik leta 2016, kjer so domžalski predstavniki športa do zadnjega kotička napolnili Kulturni dom Franca Bernika. Če bi želeli privabiti vse, bi potrebovali res velik prostor. Zato na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale iščejo vedno nove ideje in poti, kako še obogatiti program za vse občane in občanke. V letošnjem letu bo tega še več. Od maja
AKTUALNO
Svetovni dan civilne zaščite
V četrtek, 9. marca 2017, je v novem javnem zavodu Center za zaščito in reševanje Domžale potekal sprejem ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Letošnji prejemniki bronastih znakov Civilne zaščite so: ekipa Prve pomoči Civilne zaščite Občine Domžale, ekipa Prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale in Vesna Mi-lojevic, dr. med., iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Rudolf Volčini, nekdanji član štaba Civilne zaščite, je prejel zlati znak.
> 2
do avgusta bo vsako prvo soboto v mesecu oživitev različnih parkov v naši občini, več manjših rekreativnih dogodkov, pa tudi večji, že drugi Pohod ob reki, ki povezuje, ki bo tokrat v soboto, 10. junija. Saj se spomnite, lani smo se povezali z Občino Kamnik in prehodili pot ob reki Kamniški Bistrici iz Domžal do Kamnika (in obratno). Tudi letos se obeta povezovanje s še bogatejšim programom, obljubljajo organizatorji. Več o tem si lahko preberete na www.sport-do-mzale.si.
KULTURA
Katja Sulc, glasbenica
Katja Šulc je glasbenica, ki z glasbo vse raziskuje, eksperimentira, preizkuša nove pristope, predvsem pa razvija svojo lastno glasbeno pot, ki se razteza med sodobno elektronsko glasbo in etno - folk glasbo. Šolala se je v New Yorku in svoje znanje nadgradila na popotovanjih po svetu, kjer je srečevala različne glasbenike, s katerimi je sodelovala. Njen zadnji projekt je navdahnila romska poezija. Katjo bomo lahko v živo spremljali v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah 11. aprila, ob 20. uri.	> 22
Vsak ponedeljek na stadionu v Športnem parku Domžale poteka tudi brezplačna rekreacija za vse. Ta bo še posebej bogata 10. aprila, ko je Mednarodni dan čistega športa, ko vabijo vse Domžalčane in Domžalčanke v Športni park Domžale na prijetno rekreativno druženje, gibanje za vse generacije, mlajše, starejše, družine ... Seveda pa je Dan čistega športa pomemben tudi za športnike in športne delavce, za katere bo 11. aprila potekalo predavanje, kjer bodo dobili koristne informacije, kako učinkovito in pošteno dvigovati svojo
OKOLJE
Biološko razgradljivi odpadki
V spomladanskem času zaradi urejanja vrtov ter obrezovanja grmičevja in drevja nastaja nekoliko več biološko razgradljivih odpadkov kot ponavadi. Ločevanje tovrstnih odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje. Ločevanje tovrstnih odpadkov je na območju Domžal urejeno z uporabo rjavih zabojnikov. Del uporabnikov ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.	> 40
formo. Čisti šport je zelo pomemben, ne le da je zgled vsem generacijam, ampak tudi športnikom daje posebno zadovoljstvo ob osvojenih uspehih na pravi način. Teh športnikov pa je, kot rečeno, v našem mestu res veliko in vsem iskrene čestitke za uspehe. > 9 Mateja Kegel Kozlevčar
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. aprila 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. aprila 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 12. aprila 2017, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 11. aprila 2017 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
OBČINA DOMŽALE in JSKD - IZPOSTAVA DOMŽALE
VABITA NA
Slavnostno sejo ob občinskem prazniku
v torek, 18. aprila 2017, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale
Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale
Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2016
Občankam in občanom ob prazniku Občine Domžale iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje!
Župan Toni Dragar in Občinski svet Občine Domžale
OBČINA DOMŽALE ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE
NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE
VABIMO VAS NA
Osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu -Dnevu upora proti okupatorju
v četrtek, 27. aprila 2017,
ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah
Pozdravni nagovor: Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Slavnostni govor: Toni Dragar, župan Občine Domžale
V kulturnem programu
sodelujejo: Godba Domžale, dirigent
Damjan Tomažin Folklorna skupina Groblje Tine Lesjak, harmonikar Učenci Osnovne šole Dob Kvartet Krt Draga Jeretina Anžin, povezovalka
Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju!
Občina Domžale Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
2 | slamnik
AKTUALNO
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
tudi v letošnjem letu smo v Domžalah tradicionalno izbrali najboljše športnike, športnice in športne delavce naše občine. Pohvalimo se lahko z več kot sedemdeset nagrajenci, ki so dosegli številne uspehe tako na državnih kot na mednarodnih tekmovanjih. Naj'bolj'-ša športnika sta postala biatlonka Teja Gregorin in biatlonec Klemen Bauer, priznanje za življenjsko delo pa je prejel Uroš Slavi-nec, dolgoletni predsednik Košarkarskega kluba Domžale, nekdanji predsednik uprave Heliosa, glavnega pokrovitelja domžalske košarke vse od leta 1981. V športnem intervjuju nam je predstavil svoj' pogled na prihodnost domžalske in slovenske košarke.
V	velikem intervjuju smo se pogovarjali z mag. Primožem Škoficem, ravnateljem gimnazije
in direktorjem Srednje šole Domžale. Pogovor je potekal ob pravem času, saj poteka vpis, ko se številni osnovnošolci odločajo, kje bodo nadaljevali šolanje. Tik pred zaključkom je tudi dokončanje izgradnje nove telovadnice; odprle bo potekalo 19. aprila ob občinskem prazniku.
V	temi meseca smo predstavili projekt spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale, h kateremu je v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Domžale pristopila tudi Občina Domžale. Program naj bi mladim omogočil prodor njihovih idej, zrelim podjetjem pa dotok svežih zamisli. Za navdih in spodbudo smo predstavili dve uspešni start up podjetniški zgodbi.
Na kulturnih straneh se lahko podrobneje poučite o zastorski sliki v Slamnikar-skem muzeju,
ki jo je za Godbo Domžale med letoma 1926 in 1929 naslikal slikar Slavko Pengov. Pogovarjali smo se tudi z glasbenico Katjo Šulc, ki se nam bo s svojim zadnjim projektom, ki ga je navdihnila romska poezija, ki jo je uglasbila v Mehiki ob sodelovanju z mehiškimi glasbeniki, v aprilu predstavila v Kulturnem domu Franca Bernika.
Zadnja stran Slamnika je tokrat posvečena skrbi za oko^e, pravilnemu ločevanju biološko razgradljivih odpadkov z uporabo rjavega zabojnika ali s hišnim kompostnikom.
Sicer pa bo naša občina v aprilu praznovala svoj 65. rojstni dan, ki ga bo spremljalo pestro dogajanje. Vabljeni, da skupajj praznujemo.
Špela Trškan, odgovorna urednica
Slovesnost ob svetovnem dnevu civilne zaščite v CZR Domžale
V četrtek, 9. marca 2017, je v novem javnem zavodu Center za zaščito in reševanje Domžale potekal sprejem ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Slovesnost je začela Nastja Omahen, ki je zapela slovensko himno.
Dogodek je povezoval Marko Hrovat, član Kulturnega društva Mlin Radomlje, ki je najprej pozdravil vse prisotne. Zaščitno-reševalni sistem občine Domžale obsega veliko društev, posameznikov in gospodarskih zavodov, zatorej je bil njegov pozdrav zelo obsežen:
»Lepo pozdravljeni, gospod župan Toni Dragar, in gospa podžupanja mag. Renata Kosec. Pozdravljen tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Mare Žagar, namestnik poveljnika Peter Gubanc in vsi člani štaba CZ Občine Domžale. Danes se nahajamo v novo ustanovljenem javnem zavodu Center za zaščito in reševanje Domžale, tako da lepo pozdravljamo direktorja zavoda Andreja Jarca in vse poklicne gasilce. Med nami so tudi predsednik gasilske zveze Domžale Stane Kovač, poveljnik Matjaž Merku-žič, častni poveljnik Janez Breceljnik ter tajnik Stanko Grčar. Pozdravljam tudi predsednike, poveljnike ter predstavnike prostovoljnih gasilskih društev, ki predstavljajo pomemben steber zaščitno- reševalnega sistema: PGD Domžale - mesto, PGD Ihan, PGD Radomlje, PGD Jarše - Rodica, PGD Vir, PGD Homec, PGD Dob, PGD Študa, PGD Stob - Depala vas, PGD Pšata - Dragomelj, PGD Rova, PGD Žeje - Sv. Trojica in PGD Studenec. Poleg gasilcev pa lepo pozdravljam tudi predstavnike Slovenske vojske in Policijske postaje Domžale. Naslednji steber omenjenega sistema so prostovoljna društva, katerih predstavnike lepo pozdravljam danes med nami - Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Domžale, Društvo za raziskavo jam Simon Robič Domžale, Kinološko društvo Domžale, Območno združenje Rdečega križa Domžale, Radioklub Domžale, Rod Skalnih taborov Domžale in Športno društvo Energija. Steber zaščitno-reševalnega sistema so tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Zatorej lepo pozdravljam tudi predstavnike Zdravstvenega doma Domžale, podjetja KPL, d. d, Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, d. o. o., javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o., predstavnike iz GP Hribar, gradbeništvo in prevozništvo, d. o. o.,, iz Eltekoma, iz IB-PROGRAM, d. o. o., iz Varnost Ljubljana, d. d., in iz Mercator, d. d., Hiper-market. Prav tako pa lepo pozdravljeni iz Penzion - Gostilne Keber, Trgovine Pavli, Gostilne Repanšek in Gostilne Mngan, ter pozdravljen gospod Marjan Matej Sušnik, gospod Peter Korošec, gospod Marko Kotnik, gospod Igor Sobočan in gospod Janez Stele. Nazadnje pa pozdravljam še ključne može, ki sestavljajo enoto za podporo in tako skrbijo, da se stebri ne podrejo, če se malce pošalim.«
Nato je na oder stopil novi direktor javnega zavoda CZR Domžale Andrej Jarc, ki je pozdravil obiskovalce v domu poklicnih gasilcev. Dejal je, da je vizija, da bi objekt CZR Domžale, ki ga Občina Domžale kupuje od podjetja Helios, v prihodnosti postal stičišče, ne le gasilcev, temveč pravi dom celotne civilne zaščite naše občine. Za njim je spregovoril tudi poveljnik civilne zaščite Občine Domžale, ki je omenil začetke
Poveljnik civilne zaščite Občine Domžale Mare Žagar, prejemnik zlatega priznanja civilne zaščite Rudi Volčini, namestnik poveljnika civilne zaščite Občine Domžale Peter Gubanc, ekipa Prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale, župan Toni Dragar, ekipa Prve pomoči Civilne zaščite Občine Domžale in podžupanja mag. Renata Kosec, članica civilne zaščite Občine Domžale.
zaščitno-reševalnega sistema pri nas po osamosvojitvi. Izpostavil je dva ključna moža, ki sta poskrbela za uspeh našega domžalskega sistema - namestnik poveljnika Peter Gubanc in nekdanji poveljnik civilne zaščite Franc Anžin. Za zaključek je citiral Cervantesa: »Biti pripravljen pomeni že napol zmagati.« Oba govorca sta iskreno čestitala vsem prejemnikom letošnjega državnega priznanja civilne zaščite iz naše občine.
Letošnji prejemniki priznanj so: ekipa Prve pomoči Civilne zaščite Občine Domžale, ki je prejela bronasti znak Civilne zaščite za že več kot 10 let uspešnega predstavljanja Občine Domžale na regijskih preverjanjih prve pomoči in sodelovanja pri usposabljanjih drugih pripadnikov enot za prvo pomoč ter prispevka k boljši pripravljenosti celotnega sistem za zaščito in reševanje in pomoč. Njeni pripadniki prihajajo iz PGD Dob, PGD Studenec pri Krtini in PGD Vir sodelujejo tudi pri gasilskih intervencijah, pri katerih je potrebna prva pomoč ter gasilskih in občinskih zaščitno-reševalnih vajah. Bronasti znak Civilne zaščite je prejela tudi ekipa Prve pomoči Območnega združenja Rdečega križa Domžale
za operativno delo in aktivnosti pri sprejemu beguncev v okviru ukrepanja Rdečega križa Slovenije. Rudolf Volčini, nekdanji član štaba Civilne zaščite, je prejel zlati znak za 20 let uspešnega upravljanja člana občinskega štaba Civilne zaščite ter vodenje poklicne gasilske enote CPV Domžale znotraj podjetja Helios Količevo. Sodeloval je pri vseh preventivnih in operativnih reševalnih ukrepih, vajah in akcijah, ki jih vodil Občinski štab za Civilno zaščito ter pri drugih dejavnostih za razvijanje in krepitev usposobljenosti in pripravljenosti poklicnih gasilcev ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Na sami slovesnosti se zaradi pomanjkljivih informacij nismo zahvalili in čestitali tudi Vesni Milojevic, dr. med., iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ki je prav tako prejela bronasti znak. Milojeviceva je jamarka in zdravnica, članica medicinske ekipe Jamarske reševalne službe
Slovenije. Članica Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale je od leta 2015, jamarsko šolo pa je obiskovala julija 2016. Zadnji dan julija 2016 (31. julija 2017) se je pripetila težka nesreča v zahtevni jami Primadona nad Tolminskimi Ravnami. Po spletu okoliščin zdravniki JRS niso bili dosegljivi za posredovanje na reševanju. Tako je vodja Reševalnega centra Ljubljana prosil za pomoč zdravnico Vesno Milojevic. Slednja je oskrbela poškodovanca v jami
in ga spremljala med transportom po jami. Reševanje je trajalo 18 ur. Na reševanju je sodelovalo 9 članov DZRJ Domžale od skupno 44 udeležencev. Vesni Milojevic čestitamo za njen pogum in prejeto priznanje!
Sledila je glasbena točka, ki smo jo vsi z veseljem pričakovali. S svojim petjem nas je namreč ponovno razveselil zbor poklicnih gasilcev Domžale, ki je zapel Ribari in Tri planike. Zatem je na oder stopil župan Toni Dragar, ki je prav tako najprej čestital nagrajencem. Izpostavil je pomen preventive in poudaril, da sistem zaščite ter reševanja v naši občini res deluje. Da smo lahko vzor drugim občinam in predvsem, da smo in moramo biti ponosni na naš sistem ter vse vključene posameznike.
Za konec je sledilo pravo presenečenje. Na oder so prišli mladi fantje in dekleta iz sKul Banda, ki so zaigrali in zapeli Amy Winehouse: Rehab, Jessie J.: Mamma Knows Best, Lipps I. N. C.: Funky Town in Annie Lennox: I Put a Spell On You. Vsi obiskovalci smo bili navdušeni nad njihovim talentom, energijo in veseljem, ki so jo prinesli med nas. Z njihovim nastopom se je slovesnost končala, sledilo je še fotografiranje nagrajencev in druženje.
Naslednjič se bo velik del sistema srečal na zaščitno-reševalni vaji Domžale 2017, ki bo v četrtek, 6. aprila 2017. Kjer je volja, je pomoč!
Urad župana
Oobrodoši i 1/ Pot*»za^AA
Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinaiiko, kulturo...
VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo!
sobota • 8. april
VELIKONOČNI SEJEM
s kp kolpa in td jarše rodica
sobota • 15. april
SEJEM ROKODELCEV
sobota • 22. april
PODČETRTEK
sobota • 29. april PRLEKIJA
OBČINA DOMŽALE
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, NAKLADA 13 500 IZVODOV, VSA GOSPODINJSTVAGA PREJEMAJO BREZ P L AČNO. Ustanoviteljica glasila je obči na Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK Lvil | MAREc 2017 | STEviLKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Spominska slovesnost na Oklu nad Ihanom
Pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklu je v soboto, 25. februarja, potekala že tradicionalna in hkrati tudi najmnožičnejša slovesnost v občini Domžale ob obletnici tragedije, ki se je dogodila leta 1944.
Pustni karneval na Viru je bil tudi letos prava paša za oči
Pustni čas je čas za norčije in preganjanje zime. Tega se dobro zavedajo v Pustni sekciji Striček Vir, saj vsako leto poskrbijo, da pust ne gre po tihem mimo nas, temveč da je vedno glasen in norčav, kot se za pustni čas spodobi.
Na srečanju je sodelovalo več sto udeležencev, na prireditvi je potekal tudi pester kulturni program, ob koncu je sledilo tovariško druženje v Dobovljah.
Odzvali so se tudi številni župani, podžupani, svetnice in svetniki, še živeči borke in borci ter drugi. Prireditev je organiziralo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Domžale in Krajevna organizacija ZB Ihan. Uvodne misli s pozdravom prisotnih je izrekla Draga Jeretina Anžin in tako začela prireditev. Slovesnost se je začela s slovensko himno v izvedbi Moškega pevskega zbora Radomlje, ki je v nadaljevanju zapel tudi pesmi Ob Kolpi in Smrt v Brdih. Udeležence je pozdravil tudi predsednik KS Ihan Janez Gregorič, ki se je zadržal na povezovanju skupnosti s širšim okoljem.
Kolona udeležencev z vencem med potjo k spomeniku na Oklu
Pravo spomladansko vreme je s sončnimi žarki obsijalo zadnjo februarsko nedeljo, in zdi se, da se je zima dodobra prestrašila pusta in njegovih norčij, zato se je raje skrila, da jih ne bi po hrbtu dobila. Sobotno dogajanje so v velikem prireditvenem prostoru v Športnem parku Vir popestrili z otroškim živ-žavom, na katerem je otroke razveseljeval slavni Ribič Pepe. Večer je bil namenjen velikim maškaram, ki sta do jutranjih ur zabavala Grupa Vigor in Okrogli muzikanti. Nedeljsko popoldne je bilo po tradiciji rezervirano za pustni karneval, že 27. po vrsti, ki si ga je tudi letos ogledala velika množica ljudi od blizu in daleč.
Bukovčeva cesta na Viru se je zgodaj popoldan začela polniti z obiskovalci, ki so na Vir prišli od blizu in daleč, da si ogledajo enega največjih pustnih karnevalov v Sloveniji. Tudi letos je bil karneval na Viru prava paša za oči, saj so se predstavile različne maske s svojo barvitostjo, zabavnostjo in tematsko obarvanostjo. Letos je sode-
rinajstimi dnevi, ko je predal občinsko oblast pustni druščini iz Vira. Takrat sta bila v blagajni cela dva evra, za kar so se morali v Pustni sekciji Striček Vir v času pustne oblasti, kar pošteno potruditi, da so ju zapravili. Na karnevalu se je županu pridružila tudi podž-upanja mag. Renata Kosec, ki je bila tudi članica komisije, ki je ocenjevala nastopajoče pustne maske. Poleg podžupanje so bili v komisiji še domžalski kipar, slikar in restavrator Jože Tönig, Uroš Steklasa in Sandra Puhar. Da pa so se obiskovalci bolj podrobno seznanili z vsako nastopajočo pustno masko, sta na hudomušen način poskrbela voditelja programa Primož Lo-žar in Matic Maček.
Ker pa pust ne sme biti brez suhih ust in ne sme miniti brez pustnih norčij, so organizatorji poskrbeli tudi za to, da se je v velikem prireditvenem šotoru primerno pustno zabavalo, za kar je poskrbel ansambel Odziv. Najboljše maske po izboru komisije pa so tudi bogato nagradili.
Učenci osnovne šole Ihan med nastopom na Oklu
Slavnostni govornik je bil občinski svetnik in poslanec Državnega zbora Kamel Izidor Shaker, ki je najprej dejal, da mu je v veliko čast, da lahko prvič govori na slovesnosti ob tragediji na Oklu.
Iz zgodovine se učiti za prihodnost
»Danes Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja že tradicionalno obeležuje tragični dogodek, ki se je zgodil 24. februarja 1944. Dogodek, ki nam mora ostati v trajnem spominu v opomin. Od rojakov izdanih 72 življenj, ki so se borili za svobodo, je ugasnilo na tem mestu, kjer stojimo danes. Tu, kjer se jih spominjamo in jim izražamo spoštovanje v njihovih prizadevanjih za svobodo. Za svobodo naše domovine, za katero so dali svoja življenja. Smo priča stalnemu spreminjanju zgodovine in poteka zgodovinskih dogodkov pretekle in polpretekle zgodovine. To je zavržno dejanje. Iz zgodovine in njenih napak se moramo učiti za prihodnost, da jih ne bomo nikoli ponovili.«
V nadaljevanju je govornik spregovoril o Evropski uniji, ki je v zametkih nastala nekaj let po drugi svetovni vojni z Rimsko pogodbo, njeno 60. obletnico pa praznujemo letos, unija pa je bila sprva namenjena le gospodarskemu sodelovanju. »Evropska unija, za katero smo se marca leta 2003 Slovenke in Slovenci na referendumu v veliki večini odločili, pa ni bila le gospodarska, ampak tudi politična zaveza tej skupnosti. Mimogrede naj omenim še, da letos praznujemo 10 let, odkar je Slovenija prevzela skupno evropsko valuto - evro. Torej, EU je najmočnejša skupnost različnih držav
na svetu, ki temeljijo na bolj ali manj na skupnih vrednotah. Vedno znova ponavljam, da je Evropska unija skupek držav 28 hitrosti, ki morajo dihati kot ena. Kot vse skupnosti pa se sooča z izzivi, ki jih bo, tako verjamem, sčasoma tudi prebrodila. Mi pa smo del nje in jo krojimo. Zato moramo gledati naprej, delati v dobrobit državljank in državljanov, Evropejk in Evropejcev, da bomo dosegli vse zastavljene osebne in širše, mednarodne družbene cilje.«
Prihodnost graditi na zgledih partizank in partizanov
Poslanec Kamel Izidor Shaker je v sklepnem delu nagovora poudaril, da smo začeli novo poglavje naše zgodovine, »ki je osredotočeno na ponosno in v svetu spoštovano Slovenijo, na narod in vašo dobrobit, na svetlo prihodnost naših otrok. Gradimo prihodnost na dragocenih zgodovinskih zgledih naših partizank in partizanov, ki so sanjali o samostojni, svobodni in demokratični Sloveniji. Mi to Slovenijo imamo in jo živimo, to pa pomeni, da imamo do nje tudi dolžnosti in da smo zanjo sami odgovorni.«
Sledila je najava polaganja venca k spominskemu obeležju in počastitev padlih žrtev z minutnim molkom. Venec so ob častni straži Zveze slovenskih častnikov Domžale k spomeniku na Oklu položili predsednica ZB za vrednote NOB Domžale Marija Majhenič, podpredsednik krajevne organizacije ZB Ihan Srečo Keržan in predstavnik KS Ihan Samo Svetlin.
Moški pevski zbor Radomlje je v nadaljevanju kulturnega programa zapel tudi pesmi Žrtvam in Postoj, kdo mimo greš, s petjem in recitacija-
Poslanec DZ Kamel Izidor Shaker
mi so sodelovali tudi učenci osnovne šole Ihan. Za še bolj udarno vzdušje je s harmoniko, znanim instrumentom, ki so ga uporabljali v partizanih, harmonikar Tine Lesjak zaigral skladbi Na oknu glej obrazek bled in Na juriš, pevci iz Radomelj pa so svojemu nastopu dodali še pesmi v Borbi krvavi in Bazovica, ki izpričuje tudi trpljenje ljudi zaradi fašističnega nasilja na Primorskem. Harmonikar Tine je zaigral še Slovenci kremeniti in Hej brigade, sklenil pa z zanosno izvedbo Naša vojska, potem ko je moderatorka prireditve Draga Jereti-na Anžin vse navzoče povabila na že tradicionalno tovariško druženje v Dobovljah.
Prireditev, ki je trajala dobro uro, je tudi tokrat na Oklo privabila številne udeležence, tako rekoč vse generacije, k pomniku enega izmed najbolj tragičnih dogodkov med narodno osvobodilno vojno v domžalskem okolju, ki je z nepričakovanim napadom okupatorja zaradi izdajstva terjal kar 72 življenj, velike večine v cvetu mladosti. Tovariško druženje, ki je sledilo, je bilo priložnost za izmenjavo misli in pogledov ne le na našo preteklost, temveč tudi na sedanjost in prihodnost, ki ne more mimo takšnih dogodkov kot je bila tragedija na Oklu. Spominska slovesnost je bila tudi tokrat prilika, da se lahko najmlajši seznanijo o tem, kaj se je med narodnoosvobodilnem bojem dogajalo v našem bližnjem okolju in na kar naposled spominjajo tudi obeležja oziroma pomniki, kot je spomenik žrtvam poboja na Oklu. In navsezadnje pričevanja o dogodku, ki se širijo iz roda v rod.
Jože Skok
lovalo 30 domačih in gostujočih mask, ki so se v sprevodu, seveda za maskoto Stričkom, ki je vedno na čelu povor-ke, pomikale po Bukovčevi ulici do velikega prireditvenega šotora, kjer je nato potekalo še pustno rajanje z ansamblom Odziv. Ker se je letos pustnega karnevala udeležil tudi novi ameriški predsednik Donald Trump s soprogo Melanio in sinom Barronom, so na Viru veljali tudi strogi varnostni ukrepi, za kar je poleg pustne tajne službe skrbela tudi stroga virska policija.
Pustni karneval si je ogledal tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, nasmejan, saj je nazaj prejel ključe občinske blagajne, ki pa je bila na žalost še bolj prazna, kot je bila pred šti-
Obiskovalci letošnjega pustnega karnevala so imeli tudi tokrat kaj videti, saj so bile nastopajoče maske izvirne in so prikazovale marsikaj zanimivega, predvsem pa domišljijskega, saj ta nima meja. Le kam bi prišli brez domišljije? Če jo nimajo naši politiki, jo imajo pa vsi tisti, ki se radi našemijo za pusta. Vse pohvale organizatorjem iz Pustne sekcije Striček Vir na čelu s predsednikom Petrom Koscem - Pipijem, ki so se zelo potrudili, da je Pustna dežela zaživela in živela s pustom hrustom ter seveda, da se je dogajalo na polno.
Miha Ulčar Foto: KARIN Božič
4 | slamnik
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Ob 65. rojstnem dnevu občine Domžale
Naša draga občina praznuje svoj rojstni dan v aprilu. Letos bomo skupaj z vami upihnili že 65 svečk na slavnostni torti. Kdaj se bo to zgodilo, se sprašujete? Lepo počasi...
Rojen sem nekaj let po nastanku občine in na nek način sem rasel z njo. Spomnim se lepih časov, ko smo gradili hiše za mlade družine, ko so rasli parki in drevesa v njem, ko smo postavljali mostove. Spomnim se vseh zabavnih prireditev, sejmarjenj in tistih lepih, brezskrbnih dni. Bili pa so tudi hudi časi - soočali smo se s poplavami, požari, tudi z vojnimi spopadi, zapiranjem tovarn in še kaj hujšega bi se lahko spomnil. Ko pogledam nazaj in pomislim, kje smo danes, sem izjemno vesel. Veljamo za eno najbolj razvitih in zadovoljnih občin v Sloveniji. Ponosen sem, da sem vaš župan in da sem lahko del te zgodbe o uspehu ter razvoju.
Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos praznovali v Češmi-novem parku. Naše praznovanje nosi poseben naslov Spoznajmo se, praznujmo skupaj. To je dan, ko skupaj proslavimo naše skupno delo in vaš doprinos h vsemu, kar smo. Za začetek nas bo pričakalo pravo glasbeno presenečenje, veliko se bo plesalo, rezali in delili bomo torto, otroci se bodo igrali, starši boste izkoristili čas za druženje, medtem ko se bodo predstavljala društva, šole in vrtci. Zabavno bo, to vam lahko obljubim. Letos za naše občane pripravljamo še prav posebno darilo - naj samo namignem, da smo na praznovanje povabili zelo visokega gosta.
Barvit in raznolik koledar aprilskega dogajanja je dokaz, da smo zelo povezana občina. Vsako leto je več dogodkov, kjer se srečujemo in skupaj preživljamo prosti čas. Pred aprilskim dogajanjem bomo najprej poskrbeli za lepe in očiščene Domžale. Na prvo soboto bomo začeli z drugo sezono lanske uspešnice na tržnem prostoru - Kuhno na plac. Občina Domžale bo prav na svoj rojstni dan, 19. aprila, prejela krasno darilo - novo telovadnico pri Srednji šoli Domžale. Skupaj se trudimo in izboljšujemo kvaliteto življenja v domžalski občini. Glede na vse zgoraj napisano, sem prepričan, da nas čaka lepa prihodnost.
Lepo vabljeni na vsa pestra občinska dogajanja, ki smo jih za vas pripravili občina, domžalska društva in zavodi!
Toni Dragar, župan
Pomladne investicije v občini
Zima zaradi neugodnih vremenskih razmer ni naklonjena gradnji, zatorej v tem času urejamo vso dokumentacijo, ki je potrebna za začetek gradnje. Prišla pa je pomlad, zato bomo aktivno začeli z novogradnjami. Še pred tem pa nekaj besed o investicijah, ki so v gradnji ali fazi dokončanja.
V novem Domu krajanov -gasilskem domu Studenec so zaključeni notranji ometi. V nadstropju je vse pripravljeno za estrih, fasada je v celoti oblepljena z izolacijo in začeli smo nanašati zaključni sloj. Prav tako je fasada v celoti oblepljena z izolacijo v novem prizidku Podružnične osnovne šole Ihan. Ravna streha je zaključena, izvaja se obdelava sten in zunanja ureditev, prav tako pa se že polaga grobe elektro in strojne inštalacije. Začeli smo z deli za postavitev transformatorske postaje TP Ihan šola in SN kablovo-da. Gradnja poslovilnega objekta na Homcu je potekala po načrtu in tako je bila obnova že zaključena, zdaj pa sledi druga faza, kjer bomo prenovili streho. Nadaljuje se tudi širitev pokopališča v Radomljah. V naslednjih mesecih je predvidena obnova poslovilnega objekta v Ihanu in Dobu.
Velik projekt, ki smo ga začeli s 1. marcem, je bila prenova Mlinarske brvi. Za vse, ki še ne veste, katera brv je to - gre za pešpot brv med Homcem in Radomljami. Locirana je severno od Radomeljskega mostu čez Kamniško Bistrico (za motorni prevoz) in južneje od Mosta želja. Ime Mlinarska brv je bilo izbrano na internem natečaju in ponazarja preteklost ne le kraja Radomlje, temveč predstavlja dolgoletno tradicijo mlinarstva po vseh krajih naše občine. Samo na 'radomeljski' Mlinščici je v preteklosti mlelo kar pet mlinov, danes pa deluje le še Kraljev mlin. Prav tako pot prek te brvi vodi do mlina. Zaradi dotrajanosti brvi je bila edina opcija, da jo poderemo in zgradi-
Energetska sanacija OŠ Venclja Perka
Cestne zapore v občini Domžale
-	popolna zapora javne poti KP 572154 Radomlje - Homec: Mlinarska brv bo neprehodna do konca maja in v tem času je možen obhod prek mostu v Radomljah ali preko Mostu želja v Nožicah,
-	delna in popolna zapora JP 573141 Šolska ulica Ihan: od 24. marca do 3. aprila 2017, od 7. ure do 17. ure, zaradi izgradnje elektro priključka za šolo Ihan,
-	popolna zapora JP 572102 Gostičeva cesta Nožice: od 27. marca do 26. aprila 2017, od 7. do 17. ure, zaradi izgradnje vodovoda,
-	na lokalni cesti Mengeš - Rodica bo vzpostavljena delna in popolna zapora, od križišča z regionalno cesto R3 Domžale - Duplica do občinske meje z občino Mengeš, od 27. marca do 23. aprila 2017, zaradi obnove ceste,
-	delna zapora JP 571155 Vodnikova ulica in JP 571151 Ulica Antona Skoka: od 31. marca do 9. aprila 2017, od 14. do 15. ure, zaradi vgradnje vodovodnega, kanalizacijskega in TK priključka,
-	na praznik dela, 1. maja 2017, bodo od 6. do 11. ure občasne zapore cest v središču Domžal, zaradi tradicionalne prvomajske budnice v Domžalah.
mo novo. Gorenjska gradbena družba je tako z deli že začela in most podrla. Podiranje mostu izgleda tako kot postavljanje novega mostu - kos za kosom. Tako so gradbena vozila kos za kosom
Otroško pustno rajanje v Češminovem parku
Pustne maske, krofi, zabava, kurenti - vse to nas spomni na prijeten pustni vikend, ki smo ga preživeli v Češminovem parku v Domžalah. Tam je v soboto, 25. februarja 2017, v dopoldanskem soncu Teater Cizamo, v organizaciji Občine Domžale, pripravil pravo gusarsko predstavo.
zrušila brv in že odpeljala gradbeni material. Obojestransko so vgrajeni piloti, sledijo temelji in opaženje stebrov in nosilne konstrukcije. Investicija znaša približno 230.000,00 evra z DDV.
Med zimskimi počitnicami smo začeli z energetsko sanacijo celotnega objekta Osnovne šole Venclja Perka. Izvajalec del je podjetje ZIR, d. o. o., Ljubljana, vrednost del pa je 655.807 evrov. Dela bodo predvidoma zaključena do avgusta letos. Izvedena bo toplotna izolacija fasade, zamenjana bodo okna na telovadnici in zamenjana glavna vhodna vrata z vetrolovi. Kot se lahko spomnite, smo v preteklosti že izvedli energetsko sanacijo na ostalih domžalskih šolah - 2012 je bila sanirana fasada na starem delu OŠ Preserje pri Radomljah, prenovljene pa so bile tudi kotlovnice v OŠ Domžale, Venclja Per-ka in Preserje pri Radomljah. Leta 2014 je bila na OŠ Domžale izvedena nova toplotna izolacija fasade in strehe, zamenjali smo stara okna ter optimizirali ogrevalni sistem. Istega leta je bila izvedena sanacije OŠ Dob, ki je vključevala
Mlinarska brv
ureditev nove toplotne izolacije fasade in strehe, delno zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in rekonstrukcijo kotlovnice z zamenjavo dotrajanega kotla. Energetska sanacija OŠ Rodica, kjer smo prav tako uredili toplotno izolacijo strehe, fasade in kleti, pa je bila narejena leta 2015. V OŠ Dob smo zamenjali tudi sistem ogrevanja, saj le še tam za ogrevanje uporabljajo kurilno olje - na naših šolah namreč za ogrevanje uporabljamo zemeljski plin, ki je najbolj varčen način uporabe. OŠ Dragomelj je bila zgrajena 2006 in je tako že varčna šola, ki ne potrebuje energetske sanacije, enako velja tudi za POŠ Krtina in POŠ Ihan. Vse zgoraj opisane energetske sanacije so bile v večini financirane z evropskimi sredstvi. V prihodnosti bi bila tako potrebna sanacija zgolj še na jarški šoli (dislociran oddelek OŠ Rodi-ca) in OŠ Roje. Objekt slednje šole pa je v lasti še štirih občin in bi tako moral to biti skupni projekt. Sicer pa najiodročju šol letos načrtujemo širitev OS Preser-je, ki se bo začela maja, in obnova telovadnice na OS Dob, ki se bo začela predvidoma junija. Za otroke pa je predvidena gradnja Sportne ploščadi Krtina, ki se bo začela graditi jeseni 2017. Seveda pa smo bili vsi zelo veseli državne investicije, ki je ravno zaključena -nove telovadnice Srednje šole Domžale.
V aprilu pričenjamo z gradnjami: obnova Župančičeve ulice v Domžalah, na Aškerčevi in Šolski cesti v Dobu, obnovili bomo lokalno cesto Rodica - Mengeš, uredili pločnik na Jarčevi ulici in še bi lahko naštevali. Prav tako bomo v naslednjem mesecu aktivno začeli s protipoplavnimi ukrepi, ki jih bomo bolj široko opisali v naslednji številki Slamnika. Pomlad, dobrodošla med nami!
Urad župana Foto: Vido Repanšek in Miha Ulčar
OBČINA DOMŽALE
Pust je praznik veselja, ki naj bi odganjal zimo in v deželo privabljal pomlad. To je tudi čas, ki se ga najbolj veselijo otroci, saj se na ta dan lahko našemijo v maškare in se pridružijo številnim pustnim zabavam.
Češminov park je v toplem, snežnem dopoldnevu zaživel s številnimi maška-rami različnih barv in oblik - pravljični junaki, gusarji, princeske, zmajč-ki, klovni, kavboji in indijanci ter ostale zverinice so se najprej sprehodile po parku v družbi manjše zasedbe Godbe Domžale, nato pa se zabavale z dvema gusarjema iz Teatra Cizamo, ki sta poskrbela za prave gusarske vragolije.
Komisija v sestavi podžupanje Občine Domžale mag. Renate Kosec, domžalskega kiparja Jožeta Toniga in ministrice Pustne sekcije Striček z Vira Moni-
ke Koderman pa je poskrbela, da so bile najlepše otroške maske tudi nagrajene.
Tudi letos niso manjkali slastni krofi, da so se posladkale majhne in malo večje maškare. Rajanju se je pridružil hro-šček Simon, ki je v Češminov park zvabil kurente iz Ormoža, ki so kot vsako leto prišli v Pustno deželo Vir zganjat vrago-lije, vmes pa se pridružijo tudi drugim pustnim rajanjem na Domžalskem.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
ütl	- —^ — -	LMÖ DOü&ALl
j	llilS:	iü - ^ upsii aaiy
ml
1.1
l^mm
Pf^iliM^liill
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ŽUPANA
19. seja Občinskega sveta Občine Domžale
V četrtek, 16. marca 2017, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 19. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar.
Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 18. seje z dne, 16. februarja 2017, in naslednji dnevni red:
1.	Volitve in imenovanja
2.	Obravnava in sprejem Sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2017
3.	Obravnava in sprejem Sklepa o obvezni razlagi 34. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale
4.Obravnava in sprejem Pravilnika o sofinanciranju čebelarske dejavnosti v občini Domžale - skrajšani postopek 5. Obravnava in sprejem Sklepa o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Domžale - hitri postopek 6.Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda Osnovne šole Domžale - skrajšani postopek 7. Obravnava in sprejem Sklepa o dopolnitvi Sklepa o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale 8.Obravnava in sprejem ukinitve statusa javnega dobra 9.Vprašanja, pobude in predlogi
1. Volitve in imenovanja
Občinski svet Občine Domžale je ugotovil, da Andreji Pogačnik Jarc, Prešernova cesta 43, 1230 Domžale, preneha članstvo v Razvojnem svetu Ljubljanske urbane regije.
Občinski svet Občine Domžale je za novo predstavnico Občine Domžale v Razvojni svet Ljubljanske urbane regi-
je predlagal Renato Kosec, Ulica Matije Tomca 2, 1230 Domžale, do izteka mandata Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije.
2. Obravnava in sprejem Sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2017
•	Občina Domžale podeli ZLATO PLAKETO PAVLU PEVCU za dolgoletno prizadevno delo na področju kulture.
•	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO BRANKI BEČAJ za predano igranje v simfoničnem orkestru.
•	Občina Domžale podeli SREBRNO PLAKETO BOGDANU ŠMONU za predano igranje v simfoničnem orkestru in godbi.
•	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO DRUŠTVU UPOKOJENCEV DOMŽALE ob 70-letnici za uspešno delo na področju skrbi za starejše.
•	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO LOVSKI DRUŽINI DOMŽALE ob 70-letnici za prizadevno skrb za divjad in okolje.
•	Občina Domžale podeli BRONASTO PLAKETO SD SLOVENIJA RUTI ob 40-letnici in 35-letnici sodelovanja društva z Občino Domžale.
•	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE KLEMENU BO-JANCU za športne uspehe v triatlonu.
•	Občina Domžale podeli NAGRADO OB-ČINE DOMŽALE DRUŽINI KOZ-JEK za vsestransko glasbeno ustvarjalnost.
•	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE MIHI ULČARJU za prizadevno delo na področju informiranja in promocije.
•	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE NEVENKI UNK-HRIBOVŠEK za ustvarjalnost in prispevek k delu Folklornega društva Groblje, Domžale.
•	Občina Domžale podeli NAGRADO OBČINE DOMŽALE ŽUPNIJSKI KARITAS IHAN za humanitarno delo.
3.	Obravnava in sprejem Sklepa o obvezni razlagi 34. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale
Občinski svet Občine Domžale je sprejel obvezno razlago 34. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v delu, ki se nanaša na ureditveno območje V7/6 Helios, za morfološko celoto Pi4.
4.	Obravnava in sprejem Pravilnika o sofinanciranju čebelarske dejavnosti v občini Domžale - skrajšani postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Pravilnik o sofinanciranju čebelarske dejavnosti v občini Domžale.
5.	Obravnava in sprejem Sklepa o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Domžale - hitri postopek
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Domžale.
6.	Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno--izobraževalnega zavoda Osnovne šole Domžale - skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda OŠ Domžale.
7.	Obravnava in sprejem Sklepa o dopolnitvi Sklepa o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale
Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o dopolnitvi Sklepa o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale.
8.	Obravnava in sprejem ukinitve statusa javnega dobra
Ukine se status javnega dobra pri zemljiščih:
parc.št. katst. občina ID znak
4514/7.....Domžale.........1959 4514/7
4514/8.....Domžale.........1959 4514/8
4514/11 .... Domžale.........1959 4514/11
1048/3.....Krtina.............1945 1048/3
692..........Krtina.............1945 692
1181/6......Radomlje........1936 1181/6
1181/8......Radomlje........1936 1181/8
1181/9......Radomlje........1936 1181/9
1181/10 .... Radomlje........1936 1181/10
5155.........Domžale.........1959 5155
5445/5.....Domžale.........1959 5445/5
9.	Vprašanja, pobude in predlogi
Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: Matej Oražem (Lista Reza), mag. Tomaž Deželak (SDS), Robert Pečnik (SMC), Peregrin Stegnar (NSi), Damjana Korošec (LTD), in Metod Marčun (Lista za Domžale).
Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale.
URAD ŽUPANA FOTO: VIDO REPANŠEK
	APRILSKO DOGAJANJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Dogodki, ki jih organizira Občina Domžale urbani g^^tor m m^otmški urbani *» __ _ _ v Športni park Domžale • sobota, 15. april, ob 11. uri in ob 17. uri »OČISTIMO DOMŽALE« mednarodna tekma domžale tigers petek, 31. marec, do nedelje, 2. april . in salzburg duck ± Športni park Radomlje • nedelja, 2. april, ob 17. uri KUHNA NA PLAČ medobčinsko srečanje pevskih zborov tržni prostor Domžale oš Preserje Pri Radomljah' Petek- 7- apni, ob 16.30 uri sobota 1 aoril od 10 ure dalie dan za spremembe - ulična akcua suuuid, 1. dpili, uu iu. uic Uciije Center za mlade Domžale • sobota, 8. april, ob 10. uri 7AČriTMn v-cč-ci/at-ma vata rekreacdski družinski pohod v krtino faA9U X— A£i)E VALlin VAJA Zavod za šport in rekreacijo Domžale ■ sobota, 8. april, ob 10. uri »DOMŽALE 2017« - nkrad0m1ie-nk domžale , . , .. *____ Športni park Domžale • sobota, 8. april ob 18. uri Občinski stab Civilne zaščite štartaj, domžaiei Četrtek, 6. april Območna obrtna zbornica Domžale • torek, 11. april, od 17. do 20. ure SPOZNAJMO SE, PRAZNUJMO SKUPAJ* SLA™S?»?o™o1S5NICE Češminov park sreda- april, ob 17. uri sreda, 12. april, od 16. ure dalje koncert učiteljev glasbene šole domžaie r J KD Franca Bernika • četrtek, 20. april, ob 19. uri	
	CT A\7"MOQT"M a CFIA odprtje razstave domžalski umetniki 9LAVMU91NA dJiJA janez vrečar (1887 -1959) OBČINSKEM PRAZNIKU Menačenkova domačija • četrtek, 20. april, ob 19. uri lfnpranra ranita folklorni večer ob io. obletnici delovanja kij i-ranca iserniKa folklorne skupine groblje" torek, 18. april, ob 19. uri Kulturni dom Groblje • petek, 21. april, ob 19. uri _______ ______ _ _____ _ _ _______ __ pokal občine domžale -19. turnir v kegljanju ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE OB Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine • petek, 21. april nnrTNCvr mr -dv a vkstvt i koncert tržaškega partizanskega T^r . KACM 1 J\U pevskega zbora pinko tomažič Knjižnica Domžale KD Franca Bemika • sobota, 22. april, ob 20. uri sreda, 19. april, ob 19. uri turnir v pospešenem šahu ^ KS Vir • sobota, 22. april, ob 9. uri DAN UPORA PROTI OKUPATORJU a^^^^jaggtu^ Gasilski dom v Zejah pod Sv. Trojico 2? tradicionaini balinarski turnir četrtek 27. april, ob 15. uri bk tabor ihan halinišrp vrhann • rptrtplr, 57. april nh 9. uri Bi OBČINA DOMŽALE Hm _ ¿¡¿¿it: "Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom *V primeru slabega vremena bo praznovanje v petek, 21. aprila 2017. hI' f t^^u. Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.	
6 | slamnik
VELIKI INTERVJU
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Z NOVO TELOVADNICO BOMO VELIKO PRIDOBILI
MAG. PRIMOŽ ŠKOFIC, RAVNATELJ GIMNAZIJE IN DIREKTOR SREDNJE ŠOLE DOMŽALE
Srednjo šolo Domžale vodi od začetka leta 2003, funkcijo je prevzel v prvem letu po ustanovitvi gimnazije. Dolgoletni ravnatelj, ki ga odlikujeta umirjenost in preudarnost, načrtuje, da bo svoje poslanstvo opravljal še naprej, saj ima še veliko idej.
Cveta Zalokar Foto: Špela Trškan
V šolskem letu 2016/17 šolo obiskuje 630 dijakov, dobra tretjina jih je iz naše občine. Vodi kolektiv, v katerem je 62 zaposlenih, med njimi je 53 profesoric in profesorjev. Pogovor je potekal ob pravem času, saj poteka vpis, ko se številni osnovnošolci odločajo, kje bodo nadaljevali šolanje. Tik pred zaključkom je tudi dokončanje izgradnje nove telovadnice, katere odprtje bo potekalo 19. aprila ob občinskem prazniku. Dolgo pričakovana in pomembna pridobitev za šolo.
Srednjo šolo Domžale vodi 47-letni magister kemije, ki je odraščal v Domžalah. Kakšna je bila vaša poklicna pot?
V Domžalah živim od rojstva, obiskoval sem OŠ Venclja Perka, najprej še v stari stavbi, predmetno stopnjo pa že v novi šoli. Sem otrok usmerjenega izobraževanja, odločil pa sem se za srednjo kemijsko šolo. Šolanje mi je ostalo v lepem spominu, ni bilo kakšnih pretresov, poti so bile odprte in brez velikih preizkusov. S spričevalom srednje šole bi se lahko vpisal na katerokoli fakulteto, sam sem nadaljeval na kemiji in pozneje leta 1999 zaključil tudi znanstveni magisterij iz organske kemije. Že med študijem sem se zaposlil na Srednji kemijski šoli v Ljubljani, kjer sem bil sprva pomočnik ravnatelja, dve leti pa tudi njen ravnatelj. Ko je bil objavljen razpis za ravnatelja nove domžalske gimnazije in direktorja Srednje šole, sem se prijavil. Pritegnila sta me nov izziv in delo v domačem kraju. Malo sem bil presenečen, da sem bil izbran kot zunanji kandidat, saj ima običajno manjše možnosti.
Kaj je pretehtalo pri odločitvi za pedagoško delo?
To je bil bolj slučaj. Že med študijem sem se prijavil in delal kot asistent pri vajah v laboratoriju na Srednji kemijski šoli. To so bile moje prve pedagoške izkušnje, potem se je nadaljevalo, še pred diplomo sem že začel poučevati v razredu. Sicer sem ostal nekaj časa tudi na fakulteti, a je prevladala srednja šola. Nikoli mi ni bilo žal,
Srednje šole se moramo nekako 'tržno obnašati', v to nas sili način financiranja, ki temelji izključno na številu dijakov. Poln oddelek dijakov prinese približno 90.000 evov na leto. Zadnja leta je pri nas vpis zelo stabilen, okoli 650 dijakov in dijakinj. Glede na demografske podatke pričakujemo v prihodnosti rahel porast. S tem številom normalno preživimo, seveda pa tega ni brez truda - nič se ne zgodi samo od sebe. Opozarjati moramo nase, biti prepoznavni.
čeprav so bile (so še) tudi druge poti. Zdaj teče že 22. leto dela v šoli, kar je prineslo veliko izkušenj.
Kakšni pa so izzivi za naprej?
Verjetno se bom potegoval za naslednji, četrti mandat. Ideje so, posebej glede odpiranja šole v lokalno okolje, saj smo edina srednja šola v Domžalah. Želeli bi postati izobraževalni center tudi za druge občane in v to smer se bomo razvijali v prihodnje. S tem smo že začeli, saj vsako jesen ponujamo enotedenski tečaj računalništva za starejše, kar je zraslo iz projekta Simbioza. Vedno je veliko zanimanja. Osnovnošolcem med jesenskimi počitnicami ponujamo prav tako 'jesensko šolo računalništva', na katero prihajajo učenci zadnje triade. Načrtujemo jezikovne tečaje in še marsikaj. Znanja imamo dovolj.
Kakšno pa je sodelovanje s sosedi, z medgeneracijskim centrom Bistrica?
Zelo dobro, bistveno bolje, kot sem pričakoval. Kot še marsikdo sem imel sem nekaj pomislekov glede oskrbo-
vanih stanovanj in doma za starejše občane v neposredni bližini naše šole, a izkušnje so dobre. Naše sosedstvo skušamo izkoristiti na najboljši način. Naj navedem na primer medgenera-cijsko branje, pri katerem berejo naši dijaki in oskrbovanci isti roman, potem pa si delijo mnenja o prebranem. Za zaključek sledi srečanje z avtorjem. Imeli smo tudi že likovne delavnice, kjer smo izdelovali mozaike. Prepričan sem, da je tako druženje za naše dijake zelo dobra izkušnja, za oskrbovance doma pa lepa popestritev.
Ustanovitev gimnazije pred 15 leti je pomenila pomembno prelomnico v domžalskem srednjem šolstvu. Pričakovanja so bila velika, mnogi so temu tudi odkrito nasprotovali in zelo kritično spremljali njeno delovanje. Ali ste tudi sami čutili te pritiske?
Temu nisem posvečal posebne pozornosti, saj je bilo enostavno preveč dela na šoli. Zame je bilo pomembno, da je vpis dober, ocenjeval sem,
da je bila šola dobro sprejeta v širšem lokalnem prostoru, nenazadnje smo imeli na začetku v enem šolskem letu celo omejen vpis. Tako dijake kot starše smo uspeli prepričati - ob tem pa se moramo zavedati, da je v naši okolici veliko izbire in so številne dobre gimnazije. Z zanimanjem smo spremljali rezultate, predvsem pri maturi, in ti so pokazali, da delamo dobro.
Kako ocenjujete prva leta vašega vodenja?
Vsako delo ima vzpone in padce. Na začetku smo se s kolektivom hitro in dobro ujeli. Zavod za šolstvo je prav takrat začel s projektom posodobitve gimnazijskih programov, s katerim so želeli vpeljati nove metode medpred-metnega in timskega poučevanja. Pri tem smo sodelovali kot nova gimnazija, vključen je bil celoten kolektiv gimnazije - projekt nas je zelo povezal, dobili smo tudi priložnost, da ob tem oblikujemo svojo vizijo. Naj povem zanimivost, da smo med oblikovanjem vizije prišli tudi do ugotovitve, da je naj-
Se težko odločite,
kateri kroj vam najbolj ustreza?
Gotovinski krediti po vaši meri. Do 35.000 EUR, do 10 let.
Tgj Poslovalnica Domžale Ljubljanska cesta 28 01580 42 48
■ r1
I-j addiko.si
Addiko Bank
Kjer je 2+2=4
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
večja pomanjkljivost šole ta, da nima telovadnice. Tudi po preteku projekta so se številne dobre stvari ohranile v praksi, še posebej na področju tim-skega dela in mednarodnega sodelovanja. Pri tem naj posebej izpostavim sodelovanje in vključevanje tujih učiteljev, 'rojstnih govorcev', ki sodelujejo pri pouku. V začetku so bili to tako imenovani 'Comenius asistenti', ki so sodelovali pri pouku, niso pa poučevali in ocenjevali. V poznejših projektih (Obogateno učenje tujih jezikov 1, 2 in 3) je to sodelovanje slovenskega in tujega učitelja preraslo v skoraj enakovredno vlogo tako pri poučevanju kot ocenjevanju. Pri tem pa ne gre le za jezik, pač pa tudi za spoznavanje drugih kultur, narodov, sprejemanje drugačnosti in strpnosti, kar bo postajalo v družbi zelo pomembno. Smo ena redkih slovenskih gimnazij, ki že več kot 10 let v pouk vključuje tuje učitelje.
Rezultat sodelovanja s tujimi učitelji so tudi mednarodne izmenjave. Kaj vse se dogaja?
Tega je veliko, seveda pa to prinaša tudi veliko dela in odgovornosti. Potovanja, življenje pri družinah, samostojnost ... A dejstvo je, da slabih izkušenj nismo imeli in lahko govorimo o samih pozitivnih stvareh. V tem šolskem letu so naši dijaki že gostovali pri vrstnikih na Siciliji. Obisk dijakov s Sicilije pa pričakujemo med 3. in 7. aprilom. Pokazali jim bomo Domžale, našo slamnikarsko tradicijo, Škocjanske jame, Bled, Ljubljano ...
Kako skrbite za to, da šola diha in živi s svojim krajem?
Prihajam iz Domžal, kar je mnogokrat prednost, kakšna vrata sem odprl hitreje in lažje. Sodelujemo z mnogimi kulturnimi in športnimi zavodi, društvi: s knjižnico, kulturnim domom, med-generacijskim centrom, posameznimi športnimi klubi ... Med profesorji pa je zelo pisano glede tega, od kje prihajajo, poleg Domžal se vozijo vse od Grosupljega, Radovljice do Ljubljane.
Pravkar potekajo vpisi na srednje šole, katere programe ponuja poleg gimnazije vaša srednja šola?
Vpis poteka do začetka aprila. Vpisujemo v program splošne gimnazije, tehnik računalništva, v poklicne programe avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij in trgovec. Ponujamo tudi dva poklicno tehniška programa (3+2) in sicer strojni tehnik in ekonomski tehnik.
Srednje šole vse bolj opozarjajo nase, se trudijo s promocijo... S čim vse skušate pritegniti svoje bodoče učence in učenke?
Če ne bi bilo nujno, se s tem ne bi toliko ukvarjali. Primarni namen ni ustvarjanje neke 'blagovne znamke', pač pa privabljanje dijakov. Srednje šole se moramo nekako 'tržno obnašati', v to nas sili način financiranja, ki temelji izključno na številu dijakov. Poln oddelek dijakov prinese približno 90.000 evrov na leto. Zadnja leta je pri nas vpis zelo stabilen, okoli 650 dijakov in dijakinj. Glede na demografske podatke pričakujemo v prihodnosti rahel porast. S tem številom normalno preživi-mo, seveda pa tega ni brez truda - nič se ne zgodi samo od sebe. Opozarjati moramo nase, biti prepoznavni.
Od kje prihajajo vaši dijaki?
Dobra tretjina jih je iz občine Domžale. Nagovarjamo tudi vse okoliške občine, Trzin, Mengeš, Lukovico, Moravče, pri poklicnih in strokovnih programih pa tudi širše, proti občini Kamnik.
Šola je bila leta 2006 deležna precejšnje medijske pozornosti zaradi afere s posnetim filmom, kjer je bil izpostavljen problem discipline. Se negativne posledice še čutijo? Vse, kar smo do takrat leta gradili, se je sesulo v nekaj minutah. Zadeva je bila močno medijsko napihnjena, film je bil zrežiran - naj malo v šali povem, da je bil pozneje povabljen celo na dijaški filmski festival. Sicer pa ni prikazoval realnega stanja na šoli. Iz vse-
Leta 2006 smo v znak protesta in z željo opozoriti na naš problem izvedli 'ulično telovadbo'. To so bile svojevrstne demonstracije, saj smo zaprli Karantansko cesto (eno od glavnih vpadnic), in na njej telovadili, igrali nogomet, košarko, odbojko, postavili smo celo plezalno steno ... Kljub temu je minilo novih 10 let, da se je uresničila naša želja.
ga dogajanja smo skušali potegniti čimveč izkušenj in se ogromno naučili. Mediji so izvajali velike pritiske na šolo, nenazadnje pa so bili zelo izpostavljeni tudi dijaki, ki so film posneli, saj so vsi pričakovali in celo zahtevali, da se z njimi nekaj zgodi, da bodo kaznovani, izključeni iz šole ... Odločili smo se, da ostanejo na šoli.
Se je šola že otresla slabšalnega poimenovanja 'teksas'?
Žal še ne povsem ... Še vedno se sliši to ime, a ne na šoli. Tisti, ki nas spoznajo, so pozitivno presenečeni. Ko pridejo na naše informativne dneve, ko slišijo, kaj vse delamo, ko se sprehodijo po šoli - dobijo o nas boljše mnenje. Počasi se podoba šole spreminja, veliko učencev je pri nas v teh letih zaključilo šolanje, mnogi starši so bili povezani z nami in ti lahko najbolje presodijo. Zdaj je to bolj stara karma, ki se še kar vleče za nami, a počasi izginja.
Telovadnica je zelo vitalen del vsake šole. Investicija se je vlekla dolga leta. Kje se je zapletalo?
Priprave za izgradnjo so potekale več desetletij in stalno se je odlagalo, vedno se je kaj zapletlo in zakomplici-ralo. Projekt je bil prvič v celoti pripravljen za izgradnjo, takrat na vzhodni strani objekta, že leta 1989, takrat bi morala to financirati in voditi občina. Realizacija je bila ustavljena. Pozneje so se zadeve zapletle z denacionalizacijo, pridobivanjem zemljišč, lastniki, projekti . Kar se je vleklo vse do leta 2000. Investicija pa je medtem 'postala državna', tam pa se je marsikaj zataknilo. Leta 2006 smo v znak protesta in z željo opozoriti na naš problem izvedli 'ulično telovadbo'. To so bile svojevrstne demonstracije, saj smo zaprli Karantansko cesto (eno od glavnih vpadnic), in na njej telovadili, igrali nogomet, košarko, odbojko, postavili smo celo plezalno steno . Kljub temu je minilo novih 10 let, da se je uresničila naša želja. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno leta 2011 in leta 2014 podaljšano, veljavno je bilo do februarja 2016. Če ne bi pravočasno začeli z gradnjo, bi spet vse padlo v vodo. Jeseni 2015 smo se morali resnično intenzivno truditi in izvajati tudi pritiske, da se je začelo s postopki in z javnim razpisom. Na srečo je tokrat vse potekalo brez problemov in smo tik pred potekom gradbenega dovoljenja začeli z gradnjo.
Kako ste vmes reševali zadrege in težave športne vzgoje?
Zelo uspešno. Dijaki so bili z raznovrstnimi aktivnostmi zadovoljni. Na srečo smo blizu oziroma sredi športnega parka in imamo v okolici veliko izbiro športnih objektov. Naši učitelji so se dobro znašli in telovadba je bila po mnenju dijakov zanimiva, od igranja odbojke na mivki, uporabe atletske
steze, košarkarskega igrišča, do tekanja ob Kamniški Bistrici ... Vsekakor bi bilo dobro pestrost ohranjati tudi v naprej. Seveda pa bomo s telovadnico veliko pridobili, to ni povezano le s športno vzgojo. V njej so nameščene izvlečne tribune s 300 sedeži. Omogočala bo druženje, proslave, večje dogodke, za kar doslej ni bilo prostora, saj niti avle nismo imeli. Telovadnico pa bomo popoldne in zvečer tudi oddajali zunanjim povpraševalcem, katerih prošenj imamo že zelo veliko.
Odprtje bo ob občinskem prazniku, pripravili bomo večjo prireditev, na kateri bodo sodelovali naši dijaki, tudi nekateri bivši dijaki, ki so postali širše znani. Povabili bomo tudi vse pomembne občinske in državne politike. Predvsem pa so povabljeni vsi občani in občanke, saj bo ob tem organiziran tudi dan odprtih vrat, tako da si bodo lahko ogledali celotno šolo.
Šola je prepoznavna tudi po tem, da je prijazna do mladih športnikov...
S sodelovanjem z domžalskimi športnimi klubi je začel naš bivši pomočnik g. Ravnikar, saj je v občini veliko mladih športnikov. Prehod v srednjo šolo je zanje zelo pomemben, pri odločitvi, ali bodo nadaljevali šolanje, je nujno treba poiskati način, kako bi jim pri tem lahko pomagali, saj imajo polne urnike, intenzivne treninge . Mi smo jim skušali priti nasproti. Sicer nimamo posebnih športnih oddelkov, vendar na podlagi statusa športnika in pedagoške pogodbe prilagajamo šolske obveznosti posamezniku. Tako imamo samo v gimnazijskem programu več kot 30 takih dijakov, v ospredju sta nogomet in košarka, pa tudi drugi ekipni športi, odbojka, ameriški nogomet, med individualnimi športniki pa so plesalci, borilne veščine. Nekaj je tudi kulturnikov in pevcev.
Najbolj znana imena?
Med njimi je trenutno najbolj znan nogometaš Jan Repas, ki igra za člansko vrsto NK Domžale, pa Žan Žužek, naš dijak je ponovno Oskar Cvjetiča-nin, Jon Gorenc Stankovič je opravljal šolo na daljavo, ko je bil v Dortmun-du, zdaj igra v Angliji. Med košarkarji so to člani KK Helios Suns Aljaž Bratec, Matic Vesel in Nejc Klavžar. Tole naštevanje je kar malo nehvaležno, prav gotovo sem jih veliko izpustil.
Kaj pa vaš prosti čas?
Ukvarjam se zlasti z individualnimi športi, hodim na pilates in na skupinske vadbe z utežmi. Seveda pa sem zvesti navijač predvsem na nogometnih pa tudi košarkarskih tekmah. Rad hodim, zaradi dobre družbe, spremljam pa tudi naše dijake.
Družinsko življenje?
Imam družino, ženo in dva otroka. Sin je zaključil domžalsko gimnazijo, kar je bila zanimiva izkušnja. A je šlo brez problemov, strahovi glede odnosa sin - dijak, oče - ravnatelj so se hitro razblinili. Tudi sicer kar nekaj otrok naših profesorjev obiskuje (je obiskovalo) našo šolo, kar potrjuje zaupanje v naše delo. Hči pa pravkar izbira eno od ljubljanskih gimnazij, kjer bo nadaljevala šolanje.
Kakšna pa je izkušnja vključevanja v občinsko politiko?
V zadnjem mandatu sem bil izvoljen v občinski svet na listi stranke SMC. Zanimivo, čeprav sem si delo predstavljal drugače. Pogrešam več sodelovanja, na vseh nivojih ... Tu sicer ni veliko politike, pa vendar je trenutno zelo opazno, da prevladuje le ena. Sem pa zadovoljen, da nam je uspelo že realizirati nekaj točk iz našega programa, na primer že omenjena telovadnica, pa ustanovitev mestne blagajne, omenim naj še željo, da bi znižali cene komunalnih storitev, kjer menimo, da nekaj ni v redu, saj smo praktično najdražji v državi. Podali smo tudi predlog za subvencioniranje dijaških vozovnic, s katerim pa nismo uspeli. Ustavil se je že v županovi pisarni. □
MestmiKino Domžale
drama/Moonlight/režija: Barry Jenkins /scenarij: Barry Jenkins po drami Tarella Alvina McCraneya/ igrajo: Mahershala Ali, Alex Hibbert ShariffEarp, Trevor Rhodes, Naomie Harris, Andre Holland/2016, ZDA / distribucija: Con-fllm /11V
Drugi film Barryja Jenkinsa, navdahnjen z gledališko igro Tarella Alvina McCraneyja In Moonlight Black Boys Look Blue, je impresionistična skica življenja in slogovno drzna pripoved o odraščanju v revnem predelu Miamlja, ki je zaradi tenkočutne upodobitve afroamerlške moškosti nemudoma obveljala za pionirsko delo. Oskar za najboljši film leta!
biografska drama/A Quiet Passion / režija: Terence Davies/scenarij: Terence Davles/igrajo: Cynthia Nixon, Jennifer Ehle, Keith Carradine, Emma Bell, Duncan Duff, Jodhi May, Catherine Bailey, Joanna Bacon, Annette Badland / 2016, Velika Britanija, Belgija / distribucija: Fivia/125' Emily Dickinson je večino življenja preživela na posestvu staršev v mestecu Amherst v Massachusettsu. Pisala je dnevno, vsako noč, a je bil le neznaten fragment te poezije objavljen v času njenega življenja. Bila je plaha, a polna iskrivega smisla za humor. Njeno življenje je prevevalo tiho dostojanstvo; njeno poezijo izjemna veličina. Vsa groza in lepota sveta sta tu skrčeni na samo esenco pomena in ekspresije. Bila je bržkone ena največjih pesnic. Tiha strast je pretanjena in humorna zgodovinska drama o življenju in delu ene največjih pesnic vseh časov Emily Dickinson, v režiji poeta sodobnega britanskega filma Terencea Davlesa. In je hkrati pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega, neodvisnega duha v primežu zadušljlve patriarhalne in krščanske morale.
domišljijska komedija / Colossal / režija: Nacho Vigalondo / scenarij: Nacho Vlgalondo / igrajo: Anne Hathaway,Jason Sudeikis, Dan Stevens, Austin Stowell/2016, Španija, Kanada//1101 Glorijino življenje je prava katastrofa - razhod s fantom jo je potisnil v vode alkoholizma, v posteljo se podaja z manipulativnimi moškimi. Prav zato se odloči, da se vrne v domače mesto, kjer bi začela znova, toda vrnitev domov se izkaže za vrnitev k starim navadam. Medtem po Seulu vjužni Koreji začne strašiti pošast (kaiju), s katero je Glorla emocionalno povezana na nenavaden način, saj jo, kot kmalu sama ugotovi, lahko upravlja. "Colossalje eden od tistih flmov, ki imajo v sebi toliko kreativnega naboja kot ga nekateri režiserji ne proizvedejo v celi karieri." NickAllen, RogerEbert.com
animirana komedija / Smurfs: The Lost Village / režija: Kelly Asbury / scenarij: Stacey Har-man, Pamela Ribon, Peyó /igrajo: Demi Lovato, Rainn Wilsonjoe Manganiellojack McBrayer, Danny Pudi, Mandy Patinkin / 2017, ZDA / distribucija: Con film / 89'/ sinhronizirano, 6+ Po dveh izletih v resnični svet, zvedave Smrkce čaka nepozabna pustolovščina v njihovem domačem gozdu. Smrketa med iskanjem svojega poslanstva v začaranem gozdu naleti na nenavadno bitje, ki jo vodi do skrivnostnega zemljevida. S pametnjakovičem Glavco, nerodo Klado in pogumnežem Bistrim se pogumna zlatolaska poda na smrkastično zabavno raziskovanje največje skrivnosti v zgodovini modrih nagajivcev.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si
www.kd-domzale.si/kino
8 | slamnik
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
TEMA MESECA
BI SE PODALI V PODJETNIŠKE VODE?
Potem je projekt spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale več kot nalašč za vas!
Miha Ulčar
Foto: arhiv Roka Stariča, Mihe Hrovata in Karoline Vrtačnik
arsikdo ob neuspešnem iskanju službe ali pa ob kakšni zanimivi poslovni ideji pomisli na to, da bi peljal svojo zgodbo. Se pravi, da bi se podal v podjetniške vode. Žal pa marsikoga pomanjkanje podjetniških izkušenj, podpore in tudi finančnega kapitala odvrne, da bi se podal na to pot, čeprav ima zanimivo, po možnosti še inovativno idejo, ki bi bila lahko uspešna na trgu. No, če kdo slučajno misli, da je že težko priti do same podjetniške ideje, mu zaupamo, da ta lahko pride čisto po naključju oziroma spontano, in to tako, da še sami komaj verjamete, da je ta ideja prišla. Za primer vam predstavljamo dva mlada Domžalčana, ki sta do poslovne ideje prišla na zelo zanimiv način, in se nato podala v podjetniške vode. Čeprav se sploh ob začetkih rado kaj zatakne, je treba vztrajati na tej poti in če vztrajaš ter verjameš v svojo zgodbo, potem pride tudi rezultat. Da pa bo vsa stvar, od podjetniških osnov do oblikovanja produkta in vstopa na trg čim bolj olajšana zainteresiranim, je Občina Domžale v sodelovanju z Območno obrtno-pod-jetniško zbornico Domžale pristopila k projektu spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale.
Do poslovne ideje na zanimiv in spontan način
Rok Starič proizvaja Rok's arašidovo maslo, ki je ioo-odstotno naravno arašidovo maslo. Do te poslovne ideje je prišel pred tremi leti, ko je njegova tehtnica pokazala 113 kilogramov. Takrat
brez duše. Takrat sem prvič občutil, kakšen potencial ima pivo kot pijača. Presenečen sem bil, da ima pivo lahko tako sadni okus. Ker sem po naravi izredno željan znanja, je bila prva stvar, ko sem tistega dne prišel domov, obisk strica Googla,« nam o svoji začetni ideji zaupa Miha. Pozanimal se je o osnovnih sestavinah piva in kako se ga naredi. Pri tem si je rekel: »Če on lahko to naredi, očitno obstaja način, da pivo lahko naredim doma.« In res obstajajo začetni paketi, kjer je zelo enostavno možno skuhati svoje pivo iz ekstrakta. Ravno tako kot Rok, je Miha naletel na začetne ovire, predvsem kar se tiče rezultatov njegovega varjenja piva, ki je na začetku romalo v kanalizacijo. Imel je namreč jasno sliko o tem, kaj od piva pričakuje. Zato je začel variti svoje recepte po metodi All-Grain, kjer imaš nadzor nad vsemi sestavinami. In uspelo mu je!
Vstop v svet podjetništva
Naslednji korak, ki sta ga morala narediti Rok in Miha, je vstop v podjetniške vode. Ravno ta korak kljub odlični ideji marsikoga odvrne od nadaljnje poti. Oba naša sogovornika sta imela srečo, da njuni družini izhajata iz podjetništva. Oba sta namreč doma dobila prepotreb-ne informacije, ko sta se podajala na to pot. Rok si jih je dodatno nabiral še na spletu, zavrtel je tudi kakšno telefonsko številko in navezal stike. Povezovanje in mreženje je po njegovem mnenju zelo pomembno pri stopanju s produktom na trg. Miha nam pove, da imajo doma 5o-letno tradicijo družinskega podjetja, ki ga vodita oče in brat. Prav onadva sta bila s svojimi izkušnjami ključna za uresničitev pivovarskega podjetja. Sta tudi njegova glavna svetovalca, ki točno vesta, kako produkt uspešno ponuditi na trg. Prav tako imajo natančno
predstavlja vzpostavitev spodbudnega okolja za posameznike ali ekipe s podjetniško idejo. Namen je tudi ponuditi zainteresiranim deležnikom podjetniško znanje, ki jih bo popeljalo od podjetniških osnov do oblikovanja produkta in vstopa na trg. Vodja oddelka za finance in gospodarstvo na Občini Domžale mag. Marjeta Podpeskar Omahen, ki je pobudnica projekta na občini, nam je povedala, da želijo s tem programom povezati lokalne dejavnike v prostoru, kot so obrtno-podjetniška zbornica, podjetniki s podjetji v začetnih fazah razvoja, podjetni posamezniki, ki svoje ideje še razvijajo, in obstoječa podjetja. »Z Obrtno-podjetniško zbornico Domžale, KIK Štarterjem Kamnik ter Ustvarjalni-kom Matije Goljarja (Startaj Slovenija!) bomo v aprilu in maju pripravili serijo dogodkov, v katerih bomo udeležence popeljali od razvoja začetne poslovne ideje do končnega poslovnega načrta. Razvoj podjetniške ideje in priprava poslovnega načrta bo tudi rdeča nit teh delavnic,« pravi mag. Marjeta Podpeskar Omahen. Prva delavnica bo že v aprilu, v maju pa bodo sledile še tri. Na koncu bo sledil izbor treh ali štirih podjetniških idej, ki jih bodo imeli posameznik ali skupine. V prostorih OOZ Domžale, ki so zdaj prazni, bodo izbrani podjetniki dobili svoj delovni prostor, kjer jim bodo svetovalci OOZS nudili mentorsko svetovanje. »Na ta način bomo pomagali lokalnim podjetnikom začetnikom pri razvoju poslovne ideje. V nadaljevanju želimo s pomočjo Obrtno-podjetniške zbornice izpeljati še start up vikende, mentorske dogodke ... vse z željo ustvariti kakšno novo delovno mesto več.«
Po besedah podžupanje mag. Renate Kosec Občina Domžale v ta projekt vstopa s finančnimi sredstvi za izvedbo delavnic in tudi z najemom
lahko pri OOZD Domžale vselili v cowor-king prostor. Po besedah Vrtačnikove jim bo na voljo mentorstvo, svetovanje, predavanja, tekmovanja, javne predstavitve ... »Projekt se nam zdi izjemno dragocen. Mladim bo omogočil prodor njihovih idej, zrelim podjetjem pa dotok svežih zamisli. Prepričana sem, da bodo rezultat projekta tako nove zaposlitve kot tudi kakšno posebno sodelovanje, o katerem bomo kmalu brali in slišali,« pove Karolina Vrtačnik. Po njenih besedah zbornica postaja odprt prostor za vse, ki jih zanima podjetništvo: »Iskreno smo veseli vsakogar, ki v nas prepoznava relevantnega sogovornika in regijsko poslovno stičišče. Lahko jim obljubim osebno obravnavo, kvaliteten program in podporo v vseh fazah podjetništva, ne le idejni.«
Kako do finančnega kapitala za vstop na trg njega?
Seveda pa je vsaka uresničitev ideje povezana tudi s finančnimi sredstvi. Rok se je s tem izzivom prvič srečal, ko je prišlo do vse večjega povpraševanja po njegovem arašidovem maslu. Njegov mali mlinček, s katerimi je mlel arašide, ni bil več dovolj zmogljiv: »Ko mi je Nacionalni laboratorij odobril proizvodnjo prvega slovenskega arašidovega masla, sem dobil nov zagon. V tistem trenutku sem iskal rešitev, kako zagotoviti sredstva za nakup novega, zmogljivejšega mlinčka. Ker je bil crowdfunding v porastu, sem se odločil za predstavitev širšemu občinstvu prek svetovne platforme Kickstarter. Oblikoval sem ekipo sodelavcev, ki mi je pomagala pri kampanji. Zbrali smo nujno potrebna sredstva za mlinček in še pred dogovorjenim rokom dostavili prvo slovensko arašidovo maslo podpornikom v več kot 30 držav.« Trenutno za razvoj prodajnih poti, marketinga, proizvodnje, nabave in logisti-
je želel ponudi premium pivo višjega cenovnega ranga s kompletno izkušnjo: »Želimponuditi tako kulinarično kot tudi estetsko ugodje. Naše pivo je zato postreženo v posebnih kozarcih na lesenih podstavkih in v premium črni buteljki, ki je oblečena v večerno moško obleko.« Svoje pivo predstavlja na degustacijskih in izobraževalnih dogodkih. Možno pa ga je že dobiti v dveh lokalih v Ljubljani in enem v Domžalah. Seveda pa strmi k temu, da razširi mrežo lokalov in trgovin.
Dolgoročno sodelovanje, razvoj in mreženje
Tisti, ki bodo vstopili v program spodbujanja start up podjetništva v Domžalah, bodo lahko deležni mentorske pomoči še potem, ko bo produkt ali storitev, ki jo razvijajo, zrel za vstop na trg. Pomembno bo povezati lokalno gospodarstvo s podjetniki, ki bodo vključeni v program. »V nadaljevanju bo treba poleg javnih občinskih sredstev iskati tudi druge vire financiranja,« dodaja mag. Marjeta Podpeskar Omahen. Karolina Vrtačnik kot veliko dodano vrednost v primerjavi z drugimi podobnimi centri izpostavlja tudi povezovanje z uveljavljenimi lokalnimi podjetniki, s katerimi bi lahko vstopali v skupne projekte.
Spodbujanje start up podjetništva že v aprilu
Karolina Vrtačnik pravi, da s programom začnejo 11. aprila: »Tega dne bo z nami Matija Goljar iz Štartaj, Slovenija. Zato smo prvi dogodek naslovili kar Štartaj, Domžale! To bo druženje vseh, ki jih podjetništvo zanima, pa doslej tega še niso obelodanili.« Nato se bodo maja zvrstili še štirje dogodki, 1. junija pa se bodo v njihov coworking prostor
Pivo Mister Mihe Hrovata
se je odločil za korenito spremembo življenjskega sloga. Začel se je gibati in paziti na prehrano. Se pa nikakor ni mogel posloviti od arašidovega masla. »Ker so bili kozarčki arašidovega masla, ki sem ga našel na trgovskih policah polni sladkorja, soli, olj in drugih konzervansov, bi lahko izjemno slabo vplivali na rezultate pri moji dieti. Zaradi ogromne želje po vključitvi arašidovega masla nazaj v dnevno prehrano, sem preizkusil različne recepte za pripravo domačega masla,« pojasni Rok. Pri prvih poskusih je naletel na nemalo ovir, predvsem pri pripravi tega masla. Ko je izpopolnil tehniko in lasten recept, mu je uspelo ustvariti arašidovo maslo z bogatim okusom, ki se počasi topi v ustih in pusti dolgotrajen okus. Hkrati ne vsebuje soli, sladkorja, konzervansov in olj.
Miha Hrovat, ki je lani začel s proizvodnjo piva Mister, nam je povedal, da za začetek svoje podjetniške ideje šteje kar prvo popito pivo iz neke mikropivo-varne. Takrat se mu je namreč predstava o pivu obrnila na glavo. »Pred tem piva sploh nisem pil, saj sem komercialna piva dojemal kot grenko gazirano vodo
Miha Hrovat s pivom Mister
zastavljene naslednje korake, tako da stvari ne prepuščajo naključju. Pove nam tudi, da mu je veliko stvari okrog podjetništva razjasnila startup delavnica v kamniškem KIK Štarterju. Tam si je namreč odgovoril na veliko vprašanj o njegovem produktu, dobil pa tudi precej informacij o ustanovitvi podjetja.
Občina Domžale in Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale začela spodbujanja podjetniški potencial
Vsi pa takšnega podpornega okolja nimajo. Na Občini Domžale so si zadali cilj, spodbuditi lokalno podjetništvo. Podžupanja mag. Renata Kosec je ob
tem dejala: »Občina Domžale je v preteklosti že veljala za zlato oazo obrtništva in majhna družinska podjetja pri nas so cvetela. Želimo si, da bi tudi v prihodnosti bila naša občina prostor, kjer bi lahko ljudje ustvarjali in kjer bi obstajala možnost za razvoj ter napredek.« Prav zato so v sodelovanju z Območno obrtno--podjetniško zbornico (OZZ Domžale) začeli izvajati program spodbujanja podjetniškega potenciala v občini, ki
prostorov: »V proračunih za leti 2017 in 2018 smo načrtovali finančna sredstva za pospeševanje in spodbujanje podjetniškega podpornega okolja. Želimo, da se čim več mladih in tudi ostalih vključi v ta proces razvijanja podjetniške ideje do vstopa na podjetniški trg.«
Za prodor idej mladih in dotok svežih zamisli zrelih podjetji
Kot smo že omenili bo projekt vodila OOZ Domžale, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Direktorica OOZ Domžale Karolina Vrtačnik pravi, da se na njihovo organizacijo dnevno obračajo bodoči podjetniki. Poleg pomoči pri ustanoviti podjetja lahko pri njih dobijo poglobljeno specialistično svetovanje pred začetkom delovanja. So pa iz pogovorov z njimi tudi razbrali, kam morajo usmerjati energijo v prihodnje, zato je omenjen projekt več kot na mestu: »Počaščeni smo, da smo bili izbrani na razpisu. Nenazadnje je to potrditev našega dobrega dela in razumevanja Občine Domžale za probleme podjetništva.« Po izvedbi seminarjev in izboru najobetav-nejših idej se bodo bodoči podjetniki
Rok Starič z Rok's arašidovim maslom
ke skrbijo štirje sodelavci. Roka že od začetka sodeluje z isto ekipo in skupaj snujejo nove poslovne ideje.
Miha pravi, da ima to srečo, da skupaj z njim vsa njegova družina verjame v njegovo pivo, zato sta mu oče in brat zelo pomagala tudi finančno. Imajo tudi precej natančno zastavljene naslednje korake, tako da stvari ne prepuščajo naključju. Zaveda se tudi, da lastna pivovarna pomeni ogromno ovir in birokracije pri sami registraciji. Zato sodeluje z ljubljansko mikropivovarno Hopster, kjer mu je pivovar odstopil del svojih zmogljivosti, da lahko v njegovi pivovarni z lastnimi rokami kuha svoje pivo: »Zelo sem hvaležen, da smo se brez težav dogovorili za sodelovanje«. Zaenkrat bo njegovo pivovarstvo potekalo še v okviru očetovega podjetja. Svojega bo ustanovil, ko bo zadeva utečena in ko bo vedel, da ga ne more presenetiti nič drastičnega. Zaupa nam, da so že od samega začetka gradili tudi na vizualni podobi njihovega piva. Od prvega dne je vedel, da bo njihovo pivo nosilo ime Mister, saj
Karolina Vrtačnik, direktorica OOZ Domžale
na Viru pri Domžalah že lahko vselili prvi uporabniki. Mag. Kosec še pove, da omenjeni program sovpada tudi v sklop praznovanja občinskega praznika, kar mu da še dodatno težo. Prepričana je, da bo projekt uspel in da se bo razvijal, saj je očitno pravi čas za to, predvsem pa, da so se povezali določeni subjekti, ki bodo skupaj razvijali ta program.
Na OOZ Domžale in Občini Domžale upajo na čim večji odziv. Skupaj bodo mlade v program povabili prek vseh možnih kanalov, saj oboji delijo mnenja, da stopamo v novo ero podjetništva v Domžalah, ki našo občino vrača na zemljevid podjetniško najuspešnejših občin. Program je namenjen vsem, ki imajo kakšno idejo, tam pa jo bo razvil, tudi v sodelovanju v skupini. Skratka, potegniti iz množice posameznike in skupine, ki imajo ideje in tičijo na samem oziroma na skrivnem. Vse skupaj je namenjeno temu, da se podajo na podjetniško pot in vstopijo na trg. Da je takšen program potreben in zaželen, so mladi izpostavili tudi v anketi, ki jo je lani izvedla Občina Domžale. □
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik | 9
AKTUALNO
Teja Gregorin in Klemen Bauer -športnika leta v Domžalah
Tudi letos smo v Domžalah tradicionalno izbrali najboljše športnike, športnice in športne delavce naše občine. Najboljša športnika sta postala Teja Gregorin in Klemen Bauer, priznanje za življenjsko delo pa je prejel Uroš Slavinec.
Uroš Slavinec je prejel nagrado za življenjsko delo
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok DImc
Letos je bilo več kot 70 nagrajencev, ki se lahko pohvalijo s številnimi uspehi tako na državnem nivoju kot mednarodnih tekmovanjih. Prireditev je povezoval slovenski igralec leta Domen Valič.
Športnica leta Teja Gregorin v Domžalah že nekaj let nima konkurence med ženskimi športnicami, ko govorimo o najboljši, vse to pa ni naključje, ampak plod njenega uspešnega dolgoletnega dela, katerega uspehe žanje vsako zimo, smo slišali na prireditvi. »Ne le, da je nosilka olimpijske medalje iz leta 2014, v preteklem letu je kar trikrat osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu - v kategorijah master, Sprint in zasledovanje ter trikrat prvo mesto v svetovnem pokalu.« Teja sicer priznanja ni prevzela sama, saj je bila v času prireditve na pripravah v Sočiju, je pa pred tem posnela video, kjer je sporočila, da je nagrada dodatna motivacija za nadaljnje delo.
Športnik leta Klemen Bauer je v minuli sezoni zastopal barve naše države na številnih mednarodnih tekmovanjih ter na svetovnem prvenstvu osvojil 12. mesto samostojno in 8. mesto v mešani štafeti. »Številna tekmovanja je končal kot najboljši slovenski biatlonec,« smo slišali. Ker je bil tudi Klemen v času prireditve v Sočiju, je v sporočilu povedal, da se iskreno zahvaljuje za prejeto priznanje, ki ga navdaja z optimizmom in motivira za v prihodnje.
Nagrada za življenjsko delo Urošu Slavincu
Uroš Slavinec, dolgoletni predsednik Košarkarskega kluba Domžale, predsednik uprave Heliosa, glavnega pokrovitelja domžalske košarke vse od leta 1981, se je kot mlad perspektivni košarkar pridružil domžalskemu klubu, postal kapetan in dolga leta zastopal domžalske barve. Po koncu aktivne kariere ga je tudi pot v gospodarstvu ves čas tesno povezovala s košarko, ki ji je ostal zvest vse do danes. Neprecenljiva so tudi njegova prizadevanja pri prenovi Športne dvorane Domžale, ki je tudi po njegovi zaslugi dobila podobo, kakršno potrebuje in si zasluži mesto Domžale. Celoten intervju z njim si lahko preberete v tokratnem Slamniku.
Zlato priznanje Tonetu Završanu
Tone Završan je živa legenda NK Radomlje, smo slišali ob podelitvi zlatega priznanja za njegovo dosedanje sodelovanje v vlogi športnega delavca. Bil je eden od ustanoviteljev Nogometnega kluba Radomlje, dolgoletni trener in klubski delavec, ki se je za vedno zapisal v zgodovino kluba. »Treniral in vodil je vse selekcije, od mlajših in starejših dečkov, kadetov, mladincev pa do članske ekipe - večkrat tudi po dve ali tri hkrati. Vedno je znal spretno krmariti med izzivi, ki jih prinaša nogomet v mali sredini in znal je sestaviti ekipo, tudi če je na zbor pred tekmo prišlo samo sedem fantov. Pozitivni pristop, iskanje kompromisnih rešitev in združevanje, so njegove lastnosti, zaradi katerih ga imajo radi igralci, starši, predvsem pa trenerji, ki jim še danes nesebično svetuje, jim pomaga, pomiri razgrete strasti in nastopi kot pravi mentor. Tudi danes, ko klub igra v prvi ligi, je Tone nepogrešljiv član kluba in človek, ki vedno verjame, da bo dobro zmagalo in ta svoj odnos z dobro voljo prenaša na mlajše rodove,« pravijo v NK Radomlje.
Srebrna priznanja
Srebrna priznanja so prejeli Bojan Ko-vič, Janez Kramar in Roman Dimc. Bojan Kovič je srebrno priznanje prejel za 26-letno delo v Smučarskem klubu Ihan, kjer je dosegel vrsto odličnih uspehov v teku na smučeh in s tekaškimi rolkami. Športno pot je nadaljeval v biatlonu, kjer je kot član mladinske reprezentance nastopal na državnih prvenstvih ter alpskih in evropskih pokalih. Danes je aktiven kot športni delavec.
Janez Kramar prihaja iz NK Radomlje, kjer je po dolgoletni igralski in sodniški karieri že mnoga leta strasten pripadnik kluba, zdravnik, fiziotera-pevt, hišnik, ekonom, tehnični vodja, predstavnik kluba, zapisnikar, kuhar, natakar oziroma vse tisto, kar je najbolj potrebno, pravijo v klubu. Doc, kot ga kličejo igralci, je nepogrešljiv član prve ekipe, v katero prinaša borbeni duh, vero v uspeh in neverjetno energijo, ki je nikoli ne zmanjka.
Roman Dimc se je Težko atletskemu klubu Domžale pridružil že leta 1975, prva tekmovanja so bila v mladinskih vrstah v Sloveniji in Jugoslaviji. V svoji bogati karieri lahko zabeleži kar 25 let v vlogi trenerja prve ekipe, je športnik, ki uživa, in dokler mu bo zdravje dopuščalo, bo aktiven, pravi.
Njegovo sporočilo mladim športnikom je, naj pridno trenirajo in vztrajajo tudi takrat, ko jim ne gre najbolje, saj se pridno delo vedno poplača z uspehi.
Bronasta priznanja letos v ženske roke
Bronasta priznanja so prejele Saša Emi-nic Cimperman, Janka Jerman, Adriana Kokalj, Erika Pirnat in Tamara Švajger.
Saša Eminic Cimperman je priznanje prejela za 20 let delovanja na področju plesa. Poleg aktivne plesne poti že 20 let svoje znanje prenaša tudi plesalcem v Plesnem klubu Miki. Je prva trenerka kluba, ki je plesalce iz občine Domžale peljala na svetovno prvenstvo v show plesih v Nemčijo. Od takrat so
plesalci PK Miki vsako leto prisotni na mednarodnih tekmovanjih in dosegajo odlične rezultate.
Janka Jerman je priznanje prejela za 18-letno delovanje v društvu Lipa Domžale, kjer vodi športno dejavnost članov društva. Svojo skrb posveča po-hodništvu, vodi skupino telovadbe in sodeluje pri kolesarjenju. Njeno delo je priznano tudi v KS Radomlje, kjer vodi telovadbo za starejše občane.
Adriana Kokalj je več kot 10 let aktivna v športu in rekreaciji, predvsem na področju rekreacije v TVD Partizan Domžale. Pridružila se jim je pred petnajsti leti kot pomočnica vaditeljice in se je vključila k športni vzgoji v sekciji šolskih in predšolskih otrok. Uspešno je zaključila šolanje in si pridobila naziv vaditelj-koordinator športne vzgoje in tako postala samostojna vaditeljica v sekciji otrok.
Erika Pirnat je športno pot začela v Atletskem klubu Domžale kot zagnana mladinka v letu 1993 in je svoje rezultate vseskozi nadgrajevala in dolga leta z njimi postavljala nove osebne in klubske mejnike. S svojimi rezultati trdno zaseda mesta med najboljšimi metalkami v klubski zgodovini. Zadnja leta se na tekmovanjih že srečuje z veteranskimi vrstnicami, je pa s svojo zagnanostjo še vedno vzor mlajšim.
Tamara Švajger se je ekipi domžalskih boksarjev pridružila pred trinajstimi leti. Danes je aktivna članica Kluba borilnih veščin Domžale ter vzornica številnim mladim boksarjem in boksar-kam. Med svojimi ključnimi uspehi ima tudi kar sedem naslovov državne prvakinje v članski kategoriji, dosegla pa je tudi super mednarodni uspeh, saj je zasedla 3. mesto v Evropi.
Marjanu Bolharju posebno priznanje za razvoj športa Marjan Bolhar iz Kluba borilnih veščin Domžale je prejel posebno priznanje na področju razvoja športa, tako zaradi povezovanja različnih
Tone Završan je prejemnik zlatega priznanja
športnih in rekreativnih društev in organizacij kot tudi zaradi svojih izjemnih dosežkov. Med drugim je ponovno postal državni prvak v full con-tactu, osvojil 1. mesto na evropskem pokalu in ter 3. mesto na svetovnem pokalu v kickboxu. Posebni priznanji sta bili v letošnjem letu dve.
Posebno priznanje sta prejela tudi Andraž Mrak in Dejan Djurovic iz Plesnega kluba Miki za njune uspehe na mednarodnih parketih - 2. mesto na evropskem prvenstvu in 5. mesto na svetovnem prvenstvu v electric boogieju.
Male, srednje in velike plakete
Male plakete: Ekipa U-13 (Košarkarski klub Domžale), Ekipa deklice do 14 let (Teniški klub Domžale), Ekipa U-15 (Košarkarski klub Domžale), Ekipa U-15 (NK Domžale), Ekipa U-17 (Košarkarski klub Domžale), Ekipa U-17 (NK Domžale).
Srednje plakete: Mladinska street
show formacija (Plesni klub Miki), Ekipa U-19 (NK Domžale), Člani (Košarkarski klub Domžale), Članska ekipa (Ježa pri Ježu), Članska ekipa (NK Domžale), Članska jazz mala skupina (Plesni klub Miki), Ekipa SK Ihan (Smučarski klub Ihan), Ekipa Energija team (ŠD Energija), Skupina Sovice (ŠD Sovice), Članska ekipa (ŽNK Radomlje), Neja Hrovat (Plesni center Mimi), Pia Lovrič (Teniški klub Domžale), Eva Stefanovski (ŽKK Domžale), Tanita Kaja Černe (Kotal-karski klub Pirueta).
Veliko plaketo je prejela Mojca Grojzdek iz Športno atletskega društva Mavrica za 25-letno aktivno delo na področju dela z otroki, mladino, odraslimi in s starejšimi, ki velik poudarek daje gibanju na prostem in skupnem preživljanju prostega časa.
Prejemniki medalj za uspehe
na državnih prvenstvih
Medalje so prejeli: Erazem Dragar in Matic Marčič (TVD Partizan), Maša
Ručigaj, Manca Slabanja, Matej Starbek, Lovro Planko, Luka Na-glič, Drejc Trojer in Eva Goropečnik
(Smučarski klub Ihan), Brina Šulin (Teniški klub Radomlje), Jaka Hace in Žan Vrhovnik (Atletsko društvo AS), Nina Boljka, Zala Mežan in Tjaša Ja-nežič (Športno društvo Sovice), Nina Cuderman (Karate klub Domžale), Gaja Hribar, Jan Gajšek in Petra Že-javac (Klub borilnih veščin Domžale), Maja Per, Nina Pavlič Hren, Jakob Mali in Gregor Šnajder (Atletski klub Domžale), Maja Skočaj, Žiga Farkaš, Lana Smolnikar in Klara Senica (Plesni klub Miki), Vita Movrin, Blaž Dragar, Matjaž Istenič, David Ivar-tnik, Gregor Dimc, Jure Belak (ŠD Energija), Jure Uštar in Špela Orehek (Šahovski klub Domžale), Patrizia Resnik, Urška Potokar, Aleksandra Ščap in Neža Šarc (Ježa pri Ježu), Anže Kosmač (Težko atletski klub Domžale).
Letošnjo prireditev so popestrili tudi plesalci in pevci. Na odru so se poleg športnikov predstavili tudi plesalci iz Plesnega kluba Miki in Športnega društva Sovice, plesno navijaška skupina Leader Unified ter pevci in pevke Pevske šole Nataše Nahtigal iz Domžal. Slovensko himno nam je zapela Nika Svetlin, pesem Arethe Franklin Sweet Sweet Baby pa smo slišali v izvedbi pevke Katarine Pan-geršič, ki so se ji pridružili tudi štirje backvokalisti: Neva Faganel, Nataša Kuzmič, Katja Kristl in Blaž Vidovič, vse pa je na klavirju spremljal Urban Grabenšek.
Kot je uvodoma prireditve povedal direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Uroš Križanič, je eno glavnih sporočil, ki jih predaja športnikom, rekreativcem in športnim organizacijam, da med društvi in občani ne delamo razlik, in da skupaj kreiramo vsebino. Izpostavil je tudi pomen dobrega počutja pred, med in po dejavnosti, ki jo izvajamo. □
10 | slamnik
NOVICE
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Kdaj k zobozdravniku?	Čarovnija za mednarodni dan žena
Najboljši pripomoček za žvečenje so človekovi lastni, naravni zobje. Narava jih je skozi tisočletja oblikovala, izpopolnjevala do popolnosti. Zakaj imamo potem z njimi težave?
V zadnjih stoletjih se je prehrana človeka spremenila. V telo vnašamo velike količine sladkorjev, enostavnih ogljikovih hidratov, ki so idealno hranilo bakterijam. Te bakterije uničujejo zobe (zobna gniloba, karies) in dlesni (paradentalna bolezen).
Poleg tega se je podaljšala življenjska doba. Zobje, s katerimi je človek v pradavnini preživel par desetletij, morajo danes zdržati tudi sto let in več. Ena od najbolj perečih težav je namreč tudi (pretirana) obraba zob.
Kaj torej posameznik lahko naredi, da ohrani svoje zobe?
Katarina Kovač, dr. dent. med., pravi, da je najbolj pomembno dosledno, pravilno ščetkanje. Od dlesni proti zobu. Z mehko zobno ščet-ko. Zjutraj in zvečer. Toliko časa, da so čisti. Očistiti je treba tudi medzob-ne prostore z zobno nitko in/ali med-zobno ščetko.
Tudi če noben zob ne boli, so izredno pomembne redne kontrole pri zobozdravniku. Tako dobi posameznik povratno informacijo, ali je ščetkanje pravilno, ali so zobje in dlesni zdravi.
Če ni težav, zadošča pregled enkrat letno. Za bolj natančno diagnostiko se po potrebi opravi tudi rentgenski posnetek.
Jasno je, da zobozdravnik rešuje težave, ko pride do bolečine, do težav z zobmi, dlesnimi in ugrizom. Vedno se da pomagati. Včasih samo s čiščenjem zobnega kamna ali z zaliv-ko, drugič z odstranjevanjem odmrlega zobnega živca, tretjič s prevleko, mostičkom ali protezo nadomeščamo manjkajoče zobe. Tudi zobni vsadki (implantati) so dobra izbira, saj odlično posnemajo izgubljen lasten zob. Znanost napreduje tudi na področju zobozdravstva. S sodobnimi pristopi in kakovostnimi materiali lahko zobozdravnik v današnjem času naredi ogromno.
Mnogokrat se zdravnikom pogosto zdi škoda, da pacient ni prišel prej, ko bi se zob še dalo rešiti ali vsaj preprečiti bolečino, preden je do te prišlo.
Kdaj torej k zobozdravniku? Vsaj enkrat letno. Preventiva je najboljša kurativa.
Če so težave že prisotne, jih je vsekakor bolje reševati, preden se stanje še poslabša. Saj vsi poznamo modrost, ki pravi, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše in nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti boljše.
Med številnimi aktivnostmi, ki jih v svoj program dela za posamezno leto zapišejo članice vodstva krajevne organizacije Rdečega križa Dob, je tudi tradicionalna slovesnost ob mednarodnem dnevu žena, kamor, skupaj z učenci OŠ Dob, povabijo vsa dekleta, žene, matere, stare mame in sploh vse predstavnice ženskega spola v Krajevni skupnosti Dob.
Letos je bilo srečanje pripravljeno prav na mednarodni praznik žena, učenci in vodstvo osnovne šole pa je zbranim prikazalo pravi muzikal z orkestrom, imenitnimi pevkami in pevci z naslovom Čarovnija. Pedagoginje Karmen, Jasmina in Ana so skupaj z več kot 60 učenci in učenkami pripravile pravo šolsko uro čarovnij, s katerimi so vsi skupaj želeli opozoriti na odnose med otroki in starši ter pomen spoštovanja, razumevanja, pa tudi ljubezni med njimi.
Najprej smo prisluhnili čestitki predsednice krajevne organizacije Rdečega križa Dob Betke Tome, ki je pohvalila delo svojih sodelavk v vodstvu RK, tudi prispevke članov in članic te organizacije v KS Dob, prisotne, med njimi je bila tudi Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, pa so se ob iskreni čestitki ob prazniku razveselile tudi informacije, da je krajevna organizacija za-
čela z aktivnostmi, da tudi v KS Dob dobimo defibrilator, ki omogoča reševanje življenj osebam, ki so doživele srčni zastoj. Ob tem je povabila vse, tudi iz drugih organizacij in društev, ki bi se želeli seznaniti z delovanjem defibrilatorja, da se udeležijo izobraževanja o njegovem delovanju. Prisotne je pozdravila tudi ravnateljica OŠ Dob Barbka Drob-nič in jim zaželela prijeten praznik ob gledanju muzikala Čarovnija.
Imenitna predstava, s prijetno sceno, z dobrimi glasbeniki in pevci, ki smo se jim, pa tudi vsem trem tovari-šicam, z glasnim aplavzom zahvalili za prijeten program. V družabnem srečanju smo se posladkali z dobrotami članic krajevne organizacije RK Dob ter vsaka s svojim nageljnom odšle domov vesele, da je bil tudi letošnji 8. marec, prav zaradi KO RK Dob in OŠ Dob tako prijeten. Hvala!	Vera Vojska
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA
IRIDENT
Vir, Šaranovičeva 25a, 1230 Domžale
Naročanje 040 660 619
V naši ordinaciji sledimo najnovejšim smernicam, s poudarkom na ohranjanju in zdravju zobnih in obzobnih tkiv ter rednih kontrolnih pregledih. Nudimo vse od svetovanja, zdravljenja, zalivk do implantologije in zahtevnejših protetičnih del iz brezkovinske keramike.
ZA ZDRAV IN LEP NASMEH
dent
d.o.o.
Prehrana je pomembna
V hitrem življenjskem ritmu si komajda vzamemo čas za miren obrok. Včasih, ko so bile družine velike, so vsaj enkrat dnevno sedli za mizo, pojedli sveže kuhan obrok, si izmenjali informacije in obenem naredili nekaj pomembnega za svoje zdravje. Danes je življenjski ritem vse hitrejši in veliko ljudi nima časa za kuhanje toplega in zdravega obroka vsak dan. Še slabše je, da se toplemu obroku odpovemo in na hitro pojemo kak sendvič.
Druga težava je tudi kuhanje za eno ali dve osebi, saj če ni jedcev, tudi kuhanje ni tako prijetno, da ne govorimo, da so nekatere stvari dosti bolj slastne, če se kuhajo v velikem loncu. Si predstavljate kuhanje ričeta, golaža ali goveje juhe za enega? Težko. Tisti, ki živijo sami, mnogokrat izgubijo veselje do kuhanja, saj le to za eno osebo ni najbolj prijetno. Če imajo ljudje še zdravstvene težave in gredo težje v trgovino in na tržnico po vse sestavine, ki jih potem v kuhinji kar dolgo spreminjajo v dober obrok, potem vse skupaj postane še veliko težje. Vseeno pa bi vsak
moral pojesti nekaj zdravega in toplega vsak dan. Omenimo še pomembnost raznolike prehrane, s katero v telo vnesemo tisto, kar potrebujemo. S tem se izognemo dodatnim zdravstvenim težavam, ki bi lahko nastale zaradi slabe ali nezadostne prehrane.
S takšnimi težavami se srečujemo skorajda vsi, še najbolj pa starejši in bolni. Malo je takih, ki se lahko dnevno naslonijo na svoje otroke ali vnuke, saj so ti ves dan zasedeni in nimajo časa, da bi sredi dneva prinesli kosilo. Tudi najboljši sosedje nam ne bodo dnevno kuhali, saj živijo svoje življenje. Na srečo obstajajo podjetja, ki hrano prinesejo na dom, kuhajo za nas, se potrudijo ter prisluhnejo željam in potrebam ljudi. Prijetno je, če veš, da nisi ostal sam, da je nekdo, ki bo potrkal na tvoja vrata sredi dneva in te povprašal, kako si, ki ti bo prinesel hrano, ki je ena od osnovnih življenjskih potreb, nekdo, ki se bo potrudil, da ti polepša dan.
Če ste tudi vi v taki situaciji, razmislite, kako si življenje lahko olajšate, spremenite in obrnete na bolje.
!		1 2 031780 763 ¡nfo@seniorkosilo.si www.seniorkosilo.si Mihael Sršen s.p., Mengeš
Vse dni v letu Vam na dom dostavimo toplo kosilo.		
OBČINA DOMŽALE
OlČiNSKI PAZNIK
SNOVEM PAJMTr;
Spoznajmo se, praznujmo skupaj!

I

U!S UiLlJ
V primeru slabega vremena bo praznovanje v petek, 21. aprila 2017.
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Ob dnevu Civilne zaščite priznanje Arboretum Volčji Potok vabi v cvetočo pravljico -tudi Rdečemu križu Domžale tudi s cenejšimi letnimi vstopnicami
Svetovni dan Civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, je vsako leto priložnost za pregled opravljenega dela na tem področju ter oceno varnosti in posredovanja enot na tem področju, hkrati pa Civilna zaščita podeljuje posameznikom in organizacijam za zasluge pri razvijanju ter krepitvi pripravljenosti na nesreče, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč tudi priznanja.
Tako so v začetku marca 2017 v Kulturnem domu Medvode pripravili regijsko slovesnost ob dnevu civilne za-
ščite, ki je bila tudi priložnost, da so posameznikom in organizacijam za njihov prispevek na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uspešno delo na področju civilne zaščite nasploh podelili priznanja.
Med prejemniki bronastih priznanj je bila tudi ekipa za prvo pomoč Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki je prejela bronasti znak za operativno delo in aktivnosti pri sprejemu beguncev v okviru ukrepanja Rdečega križa Slovenije. Iskreno čestitamo!
Vera Vojska
April je v Arboretumu Volčji Potok mesec, ko park dobi najrazkošnejšo cvetlično podobo in vse skupaj spominja na cvetočo pravljico, ki očara prav vsakogar. Ob sprehodu skozi park vas bo pozdravljalo več kot dva milijona cvetov, ki pripadajo okoli 200 sortam tulipanov. Te že lahko obiščete, posebej pa vas vabijo, da si jih ogledate v okviru tradicionalne razstave tulipanov in drugega cvetja, ki se začne 15. aprila, 27. aprila pa razstavi dodajajo še vrtnarski sejem, tudi sejem domače obrti, ki bo letos med novim vstopnim objektom in vrtnim centrom Arboretu-ma. V tem obdobju vas tudi letos čaka vrsta čudovitih vrtnarskih postavitev, vabijo pa vas tudi na številne ustvarjalne delavnice za vse generacije in prireditev, ki Arboretum Volčji Potok naredijo še bolj razkošen in vabljiv.
Z željo, da se obiskovalci v tem čudovitem parku počutijo čim bolje, so v zadnjem času opravili številna dela, med njimi je bil največ pozornosti namenjenemu novemu vstopnemu objektu. Posebej se vselej potrudijo za najmlajše, ki jim pripravljajo igre, ustvarjanje in raziskovanje pod vodstvom izkušenih mentorjev. Vse, ne le najmlajše, še vedno vabi Dežela pravljičnih junakov, v kateri naj se vam preveč ne mudi, saj lahko prisluhnete prav vsaki pravljici, v parku pa ostajajo tudi dinozavri. Svoj prostor so si našli ob otroškem igrišču, saj so radi v družbi otrok, ki bodo veseli
raznovrstnih delavnic, brez katerih ne mine noben teden.
Vabijo na razstavo kaktusov v novi postavitvi v steklenjaku, kjer je prostor za številne orhideje. Obe razstavi praktično lahko obiščete vse leto. Najbolj obiskana je seveda tradicionalna spomladanska razstava cvetja, posebej dveh milijonov tulipanov, ki jim bodo vrtnarji dodali svoje postavitve in skupaj s florističnimi mojstri ustvarili cvetoče razkošje pod platnenimi strehami. Ne bodo manjkali niti ponudniki vrtne opreme v okviru vrtnarskega sejma in sejma domače obrti. Raznolika ponudba enoletnic, balkonskega cvetja, sadik zelenjave in
vrtnarskih pripomočkov vas pričakuje tudi v njihovem vrtnem centru.
V Arboretumu si boste lahko ogledali Jesenske in zimske fotografije vrtnarja, domačina Petra Rojca in bronaste skulpture kiparja Stipeta Miličica, veliko umetniških užitkov pa ponuja tudi LandArt, umetniško delo, neločljivo povezano s krajino in uporabo naravnih materialov, kot so zemlja, kamen (prodniki, skale, kamni), organska gradiva (hlodi, veje, listje) in voda z vnesenimi materiali, kot so beton, kovina, asfalt ali mineralni pigmenti. V parku si boste lahko ogledali izdelke učencev slove
Tudi letos sta Arboretum Volčji Potok in Občina Domžale zagotovila cenejše letne vstopnice za vse občane in občanke občine Domžale, posebej pa v pogodbi dorekla, da je organiziranim skupinam otrok iz vrtcev ter skupinam učencev osnovnih šol Občine Domžale zagotovljen brezplačen vstop v park.
Zato, kot pravijo, nič čakat. Kupite ugodno letno vstopnico in začnite obiskovati arboretum, in se prepričajte, da je lep v vseh letnih časih - v aprilu in maju pa še posebej.
Za več informacij poglejte na www. arboretum.si ali vprašajte na info@ arboretum.si, lahko pa pokličete tudi tel. štev. 01 831 23 45
Vabljeni v Arboretum Volčji Potok!
Vera Vojska
Ekipa PP OZ RK Domžale, na fotografiji so: Matej Narobe, Peter Nemec, Miha Semprimožnik, Viktorija Capuder in Ajda Lalič.
Horuk na Križentaver
Pisalo se je leto 2009, ko smo v Ihanu prvič organizirali rekreativno poho-dniško akcijo Horuk na Križentaver. Ta pohodniška akcija, ki se je v letošnjem letu stopila v deveto leto, je med poho-dniki še vedno priljubljena in sodelovanje v akciji je primerljivo z začetkom.
V lanskem letu je bilo v knjigo vpisanih 16.08 pohodnikov, od tega sta bila dva pohodnika Matjaž Marinič in Brane Gorjup vsak dan vpisana v knjigi. Ostali prejemniki priznanj so: Ferdinand Pichler (359 vpisov), Jože Re-snik (358), Leopold Vovk (341), Martina Učakar (339). Ani Gnidovec (338), Darinka Klemenc (333), Alojz Klemenc (333), Franc Dokl (332), Janez Gerbajs (320), Božena Kopitar (309), Nada Ker-čmar (307) in Anica Cerar (300 vpisov). Vsem dobitnikom priznanj v imenu
Na zaključni prireditvi, ki je bila letos v začetku februarja, smo povprašali pohodnike o mnenju te pohodni-ške akcije, ki pa je bil s strani sodelujočih pozitivno sprejeta, tako z vidika rekreacije, kot prispevek k boljšemu zdravstvenemu stanju, telesne kondicije in ne nazadnje druženju. Da je druženje res prijetno, smo se lahko prepričali ob prehodu starega v novo leto. Na Križentavru se je ob polnoči zbralo več kot trideset pohodnikov. Več pohodnikov sodeluje v akciji že od vsega začetka. Ker vodimo evidence za vsa leta, bomo statistične podatke objavili ob 10. obletnici pohoda na ihanski Triglav.
Z optimizmom zremo v leto, ki smo ga začeli. Vam, dragi pohodniki, pa želimo, da v letošnjem letu dosežete svo-
Krajevne skupnosti Ihan in organizatorja zaključne prireditve Franca Kra-lja-Mngana čestitamo.
Po do zdaj ugotovljenih podatkih iz knjige vpisov Horuk na Križentaver smo izračunali, da ta hrib dnevno obišče več kot 40 pohodnikov. Seveda so to poho-dniki, ki se v knjigo vpišejo. Žal pa se velika večina, ki ob koncih tedna presega to število, ne vpisuje. Vse obiskovalce pa, čeprav ne sodelujejo v pohodniki akciji, prosimo, da se vpišejo v knjigo.
je zastavljene cilje, pri tem pa vam naj bo naklonjeno vreme. Bliža se čas prvih cvetov, ki naj vam polepša pogled ob pohodu. Pa tudi majhen šopek bo prijetno presenečenje vašim najdražjim ob prihodu domov.
Kot vedno se tudi tokrat zahvaljujemo Krajevni skupnosti Ihan, Francu Kralju-Mnganu in Marku Povirku za organizacijo, finančno pomoč in izdelavo priznanj.
Helena Rode

'JJ.

W ww
Cvetje za vse priložnosti
RRBDRETUM CVETLIČARNA
V TRGOVSKEM CENTRU RRKRDIR DOMŽALE
PONUDBA
•	Rezano cvetje ti • Lončnice
•	Darilni program
•	Aranžiranje daril
É• Poročna floristika
•	Žalna floristika
•	Darilni boni
Tel. št.: 01 721 64 23

Dacia že za 7.990 €
3 LETA brezplačnega vzdrževanja* 5 LET podaljšanega jamstva**
DACIA
*Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 3 leta ali 60.000 km, karkoli se zgodi prej in le ob nakupu preko Dacia financiranja.	WWW.daCla.Sl
**Velja ob nakupu preko Dacia financiranja in do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej in vključuje 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si
AVTO SET - SETNIKAR, DRAGOMELJ 26, DOMŽALE, Tel: 041 648 166, www.avtoset.si
Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 8,2 1/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083 - 0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0 - 0,00066 g/km. Število delcev (x1011): 0 - 30,21. Ogljikov dioksid (CO2)je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalne segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov.
12 | slamnik
novice
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Kako postati družina, ki lahko sprejme otroka v rejništvo
V	Centru za socialno delo Domžale sodelujemo z družinami, ki izvajajo rejniško dejavnost, otroki in mladimi, ki živijo v rejništvu, njihovo primarno družino, z nalogo in osredotočenostjo v skrb za dobro otroka. Na našem območju je tradicija rejništva bogata in že skoraj stoletna. Danes imamo družine, ki to delo izvajajo dobro in odgovorno. O tem, kako imamo urejeno skrb za otroke v rejništvu, se pogosto zanimajo iz drugih držav.
V	lanskem letu smo gostili predstavnico Velike Britanije in predstavnici iz Gruzije.
Letno je v obdobju zadnjih petih let pri nas nameščenih od 135 do 160 otrok iz vse Slovenije, to je 15 % vseh rejništev v Sloveniji. Število družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, se giblje med 75 in 82, kar je 11 % vseh družin v Sloveniji. Pri spremljanju rejništev sodelujemo s 34 matičnimi centri za socialno delo otrok. Skrb za otroka v rejništvu je zahtevnejša kot skrb za lastnega otroka. V rejništvo nameščamo otroke v starostnem razponu od 0 do 14 let, pozneje pa se
mladi težko prilagodijo na novo družino. Prevladujoči vzroki za nefunk-cionalnost družine in ogroženost otrok do te mere, da jih moramo izločiti, so različne zasvojenosti pri starših, med katerimi vodi zasvojenost z alkoholom, sledi zasvojenost s prepovedano drogo in resnejše duševne ali osebnostne motnje. Otroci imajo že določene slabe izkušnje, pogosto je načet njihov občutek osnovne varnosti, dostojanstva in zaupanja v svet. Potrebujejo nove izkušnje življenja v dobro delujočih družinah, rabijo čas, da razvijejo potrebno zaupanje, samozavest.
Rejništvo je po zakonu začasne narave, v praksi pa pogosto dolgotrajno, kar je povezano z resnostjo težav v primarnih družinah. Mnogi starši ne zmorejo potrebnega uvida in sprememb življenjskega sloga, ki bi omogočal otrokom varno odraščanje. V pripravi je sprememba družinske zakonodaje, po kateri bi odločanja o namestitvi in zaključevanju rejništev izvajala družinska sodišča.
Pri skrbi za otroka v rejništvu sodelujemo z rejniško in otrokovo matično družino, šolo, vrtcem in ostalimi strokovnjaki, ki vstopajo v življenje otroka. Stiki so pomembni, pote-
kati pa morajo na način in v obsegu, ki je za otroka varen. Omejijo ali prepovedo se preko sodišča v primerih, ko starši ne spremenijo vedenja, ne upoštevajo dogovora ali sploh ne sodelujejo s centrom za socialno delo in srečanja s starši ogrožajo zdrav psihofizični razvoj otroka. Večkrat se v začetnem obdobju stiki vzpostavljajo s pomočjo in ob navzočnosti strokovnega delavca, včasih potekajo izven družine.
Vsi, ki želite ponuditi dom otroku, ki potrebuje takšno obliko skrbi, in postati rejniški starši, ste lepo vabljeni na obširnejši informativni razgovor v našo Svetovalnico za rejniške družine, kjer boste dobili vse potrebne informacije o rejništvu in predpisano vlogo za opravljanje rejniške dejavnosti. To skupaj z opisom motiva za rejništvo, življenjepisom in s potrdilom o dokončani izobrazbi oddate, ko se odločite kandidirati. Prosimo vas za predhodno najavo obiska.
Vsako leto v septembru ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpiše potrebe po novih družinah, ki izvajajo rej-niško dejavnost. Do takrat moramo imeti zbrane informacije za oblikovanje ocene primernosti kandidata, ki jo posredujemo komisiji za izbor bodočih rejniških družin pri ministrstvu. V vaši vednosti zbiramo informacije o izpolnjevanju zakonsko predpisanih formalnih pogojev o tem, da vam niso odvzete roditeljske pravice, o poslovni sposobnosti, nekaznovanju in izobrazbi. Prek pogovorov z vami v našem centru in vašem domu, od zdravstvenih ustanov in šolske svetovalne službe, pridobimo podatke o funkcioniranju družine, vašem zdravju in kako ste se vedli v vlogi staršev lastnih otrok. S pridobivanjem informacij želimo izključiti kazalce, ki kažejo na prekomerno škodljivo uživanje alkohola, prepovedanih drog, duševne ali osebnostne motnje. Zanima nas, kako delujete v družini, povezanost družinskih članov, način vzgoje, komunikacije, kulturna raven družine, način preživljanja prostega časa in motivi, ki vas vodijo v to delo. Izbrani kandidati so nato napoteni na usposabljanje za izvajanje rejništva v obsegu 20 ur in po opravljanem usposabljanju pridobite dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki je osnova za sprejem otroka v družino.
Vsi, ki vas mika delo v rejništvu in imate veselje do življenja z otroki, dovolj potrpljenja, empatije, volje, da sprejmete otroka z njegovo ranljivostjo in vzdržite ob njem, ko premaguje odpore do naporov pri učenju koristnih vedenj, lepo vabljeni, da se oglasite na Centru za socialno delo Domžale. Veselimo se sodelovanja z vami.
FOTO: FREEPIK
(Otroški) možgani in deskanje po čustvenih valovih
Andreja Vukmir, spec. ZDT Petek, 14.4.2017 ob 19.00
Čustva doživljamo vsak dan, pa se zavedamo, kakšna je njihova narava in kako delujejo z vidika nevrologije? Kaj se dogaja v našem telesu in v naših možganih? Še posebej v otroških možganih, ki še niso razviti tako, da bi lahko sami obvladovali burna čustva, česar pa velikokrat ne zmoremo tudi kot odrasli. V tem predavanju bomo spoznali, kaj je t.i. regulacija afekta oziroma upravljanje s težkimi čutenji, kako lahko otrokom s svojimi odzivi pomagamo, da bomo podprli integracijo med levo in desno možgansko polovico. In kako si lahko (in zakaj ne) pomagamo tudi v odraslih odnosih.
Predavanje bo v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vstopnina 10 eur.
Več o tem lahko preberete na spletni strani: www.pogled.si.
Zbiramo hrano. Lahko prispevaš?
rdeči križ slovenije se trudi, da bi z različnimi humanitarnimi aktivnostmi olajšal življenje posameznikov, posebej pa družin z otroki, ki so v socialni stiski. Zato skupaj z vsemi združenji RK načrtuje in izvaja vrsto humanitarnih in dobrodelnih aktivnostmi, ki jih uspešno izvaja tudi območno združenje Rdečega križa Domžale.
Tako je sredi februarja po vsej Sloveniji potekala humanitarna akcija zbiranja hrane v 46 Mercatorjevih trgovinah. Med 35 območnimi združenji je v akciji sodelovalo tudi območno združenje Rdečega križa Domžale, ki je dobrodelno akcijo pod naslovom Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? pripravilo v Trgovskem centru Mercator Domžale.
Rdeči križ Slovenije se je namreč v sodelovanju z Mercatorjem odločil, da
tudi letos nadaljujejo s projektom Zbiramo hrano. Lahko prispevaš? Kot je zapisal dr. Dušan Kveder, predsednik: »Rdeči križ skupaj z Mercatorjem, ki podpira človekoljubje kot samoumevni del svoje družbene odgovornosti, spodbuja vse ljudi, ki čutijo podobno, naj delijo drobec tistega, s čemer razpolagajo, z znanimi in neznanimi ljudmi v svojem okolju. Morda nekateri še ne trpijo lakote, vendar bodo s prihrankom lažje plačali položnico, ki jim preti z deložacijo. Neskončno lep je občutek, da smo storili nekaj dobrega za drugega človeka. Če bi vsak Slovenec na leto prispeval samo en kilogram riža in liter olja, bi bilo to štiri tisoč ton hrane, s čemer bi več kot podvojili količino, ki jo razdelimo danes. To ne bi smel biti previsok cilj.«
In vsaj za Domžale lahko rečemo, da res ni bil, saj je ekipa območnega združenja Rdečega križa Domžale nabrala kar štiri polne vozičke hrane in higienskih pripomočkov. V imenu RK Domžale se sekretarka združenja Majda Mernik iskreno zahvaljuje vsem donatorjem in Mercatorju. Hkrati vabi vse, da tudi v prihodnje sodelujete v različnih aktivnostih in pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni. In teh tudi v naši občini ni malo!
Zato povabljeni k akciji Zbiramo hrano. Lahko prispevate? Območno združenje Rdečega križa Domžale načrtuje, da je bodo tovrstne akcije tekle vse leto - predvidoma tretjo soboto v mesecu. Povabljeni, da sodelujete!
Vera Vojska Foto: OZ RK Domžale
Študenti za študente
Študentska organizacija Domžale je pretekli vikend na ogled poletov peljala poln avtobus navijačev in ljubiteljev smučarskih skokov. S skupnimi močmi so navijali za naše orle in tako skupaj z njimi proslavili še eno uspešno sezono poletov. Udeleženci izleta so bili navdušeni nad vzdušjem v navijaški coni in nad organi-
zacijo. Finančno je k sami izvedbi izleta pripomogel tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale in tako omogočil, da so občani Domžal prejeli karto in prevoz po zelo ugodni ceni.
Študenti pa ne mirujejo in tudi v pomladnem obdobju pripravljajo več aktivnosti, ki se jih bodo lahko udeležili tako študenti kot vsi ostali, ki jih takšni dogodki zanimajo. V aprilu namreč pripravljajo dva zanimiva brezplačna dogodka. Prvi dogodek
se nanaša na dodatno osebnostno izobraževanje in nadgrajevanje. Udeležili se boste lahko NLP delavnice pospešenega učenja. NLP ali nevro--lingvistično programiranje je skupek orodij, s katerimi si lahko pomagamo tako v osebnostnem kot v poslovnem svetu. Delavnica bo namenjena predvsem hitrejšemu in učinkovitejšemu učenju. Spoznali boste sebe in svoje lastnosti ter prilagodili naučena orodja glede na to. Delavnica bo interaktivna in zanimiva, največja prednost pa je ta, da je za vse brezplačna!
Še en dogodek bo konec aprila, ta dogodek pa bo prvi v seriji, namreč v letošnjem letu jih nameravajo izvesti več takšnih. Debatni večer z naslovom Socialna omrežja - krepilec ali uničevalec zvez? je namenjen vsem, ki vas zanima ta tema in predvsem tistim, ki imate na to temo določeno mnenje, ki bi ga delili z drugimi. Socialna omrežja so namreč del našega vsakdana in vse več zvez se razvije in tudi konča ravno zaradi njih. Kaj bodo povedali naši debatni prvaki, kdo bo imel boljše argumente, kako se bo vnela razprava in še marsikaj, boste lahko slišali in videli, če se de-batnega večera udeležite.
Več informacij o delavnici in de-batnem večeru pa najdete na spletni strani www.sod.si in v koledarju Slamnika.
Tjaša Derstvenšek
VRHOVEC
www.avtovrhovec.si
Bukovčeva 17, Vir pri Domžalah
Vabljeni na veliko garažno razprodajo
v Radomljah v soboto, 8. aprila, med 9. in 13. uro
(v primeru dežja se dogodek prestavi na soboto, 22. aprila)
Rabljene osebne predmete bomo prodajali, kupovali, menjali ali podarjali pred Kulturnim domom Radomlje.
Če želite na garažni razprodaji svoje rabljene predmete razstaviti tudi sami, se prijavite na naslov td.radomlje@gmail. com (lahko tudi s sms na telefonski številki 031 727 383).
Več informacij o dogodku bo sproti objavljenih na strani garazna-razprodaja.blogspot.si.
Računovodske storitve, d.0.0.
Poskrbimo, da so vaše poslovne knjige urejene, finance pregledne in naši davčni nasveti koristni.
Vir, Čufarjeva20/a, 1230 Domžale 01 724 66 13/041 490260 / www.kont.si
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
NOVICE
67. Lumarjev gorniški večer
Jure Sešek - Dobroti dajemo glas
»To je naša Mira«, je dejal Borut Peršo-lja na začetku že 67. Lumarjevega gor-niškega večera v torek, 7. marca 2017, v Knjižnici Domžale. Njegova gostja je bila Mira Ažman (1953) iz Domžal, poročena, mama dveh odraslih otrok - Kristjana in Anke, zdravnica v pokoju, specialistka šolske medicine, članica Planinskega društva Kamnik, alpinistka od leta 1976, ki je preplezala prvenstveno smer Kratkohlača v Planjavi, hkrati pa zdravnica gorska reševalka - pripravnica in zdravnica gorska reševalka letalka - pripravnica od leta 1991 do leta 1997. Več let je sodelovala pri seminarjih za mentorje planinskih skupin Srečno v gore, je tudi soavtorica učbenika Mentor planinske skupine. Morda se boste spomnili, da je bila kandidatka za Slo-
venko leta, prejela pa je tudi bronasto plaketo Občine Domžale.
V pogovoru se je spomnila na začetek hoje v hribe, kamor so šli družinsko, na prvi vzpon na Triglav ter vključitev v alpinistični odsek in srečanje z bodočim možem - alpinistom Jetijem. Povedala je, da z možem cilje izbirata skupaj, vsaj enkrat v letu obiščeta Trento, pa tudi, da uživa v turnem smučanju, ki je zanjo sprehod skozi prostor in čas. »Ko te hribi začarajo, si začaran,« je povedala alpinistka, ki bolj uživa v domačih hribih, »in sprejmeš vse lepo, kar ti dajo«. Zanjo je sporočilo gora njihova tišina, gore so šola zdravega življenja, zato jo veseli vključevanje otrok v različne oblike obiskovanja gora - v spremstvu staršev ali sekcij planinskih društev, pri čemer pa je treba upošteva-
ti njihove sposobnosti in zdravje. Enako tudi pri starejših obiskovalcih gora, ki premalo poslušajo svoje telo in težave, na katere jih to opozarja. Planinci morajo dovolj poznati hribe, vedeti vsak zase, koliko zmore, se izogibati nevarnostim in jih ne podcenjevati. Govorila je tudi o vlogi zdravnikov v gorništvu, veseli jo, da se vključujejo tudi mladi.
V pogovoru so z zanimivimi vprašanji sodelovali tudi številni obiskovalci, zanimiv pa je odziv sogovornice na vprašanje o 8. marcu, ki je pomemben dan, kajti, če zapustiš praznike, ti zapustijo tebe. Prav je, da ostane za vse, predvsem pa za tiste ženske, s katerimi delajo zelo grdo, sta s sogovornikom sklenila prijeten večer.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Strokovne, brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega
pritiska
Dobrodošli v novem pasjem salonu Lapka
Predstavitev društva in meritve krvnega sladkorja in krvnega pritiska na sejmu Narava zdravje na GR v Ljubljani. Desno je višja med. sestra Vida Čeh.
DRUŠTVO DIABETIKOV DOMŽALE
Po uspešno zaključenem lanskem delovanju društva je letos že v januarju organiziralo zanimivo predavanje o inkontinenci, ki je pogostejša pri sladkornih bolnikih, posebno ko je sladkor zelo zvišan. Imeli smo že zimski pohod v februarju in občni zbor v marcu.
V letošnjem programu društva so pripravili novost in korist za vse prebivalce nekdanje velike občine Domžale. To so meritve, ki jih izvaja višja medicinska sestra vsako prvo sredo v tekočem mesecu, od 10. do 12. ure v pisarni društva v Zdravstvenem domu Domžale. Društvo je usmerjeno v zgodnje odkrivanje diabetesa in v prepre-čavanje zapletov neozdravljive, toda obvladljive bolezni. Domžalsko je eno redkih manjših društev, ki omogoča večjo kakovost življenja ljudem, ki jim zdravje veliko pomeni.
Ne le z meritvami in s pogovori, člani društvenih odborov so za leto 2017 pripravili številne preventivne, rekreativne, kulturne in zabavne de-
javnosti. To so: izleti (športno srečanje diabetikov v Celju, martinovanje s predavanjem, junijski izlet), pohodi (Oklo, Miklavž, Gradiško jezero, Šin-kov Turn, pohod ob svetovnem dnevu diabetesa, Mrčunov pohod), strokovna predavanja, okrevanja v termah in ob morju, obiski starejših članov in tokrat prvič tudi novoletno srečanje. Povezujemo se z gorenjskimi društvi na planinskih pohodih in na meddru-štvenih srečanjih. Marsikdaj je zelo zabavno in smeh je v pomoč pri urejanju naše bolezni. Pridite, ne bo vam žal, je staro pravilo!
Urnik meritev v letu 2017: 5. marec, 4. oktober, 3. maj, 8. november, 7. junij, 6. december.
besedilo in foto: anica kvas
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. aprila 2017. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. aprila 2017, do 12. ure.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan nas je v februarju še enkrat povabilo na prijetno predavanje. Če smo prvič prisluhnili potopisnemu predavanju o Novi Zelandiji, je bilo drugo srečanje na temo Etiopije malce drugačno, saj ni šlo za klasičen potopis, temveč, to nam je na začetku povedal predavatelj Jure Sešek, ki ga zadnja leta redno srečujemo na studenškem odru, za nekaj, kar doživiš na različnih srečanjih, kjer ni bilo veliko odgovorov, ampak le vprašanja ...
Etiopijo, celinsko državo v severovzhodni Afriki z glavnim mestom Adis Abebo ter 100 milijoni prebivalcev, je Jure Sešek spoznaval ob obisku misijonskih središč, ki so tesno povezana s slovenskimi misijonarji - sale-zijanci, ki največ skrbi namenjajo otrokom in mladim. Največ smo slišali o mestu Gambela, na obrobju katerega je več misijonskih središč, prav v času obiska Jureta Seška, ki je v okviru dobrodelne akcije Dobroti dajemo glas, zbiral finančna in materialna sredstva za pomoč Etiopiji, pa so odprli tudi
novo šolo. Požrtvovalni misijonarji si prizadevajo, da bi otroke nahranili, jih ohranili pri življenju in jim v okviru zelo majhnih možnosti zagotovili najosnovnejšo izobrazbo. Slišali smo o raznolikosti Etiopije, kjer živi več kot 90 narodov s prav toliko različnih jezikov. Vstopali smo v revne slamnate koče, kjer je isti prostor namenjen živalim in ljudem, se čudili pripovedi o sobivanju različnih ver in neznanskih težavah z vodo in sušo, ter prisluhnili dobrim zgodbam, v katerih kot botri nastopajo tudi številni Slovenci.
Res prijetno popotovanje, ki je še enkrat več pokazalo na svet, ki je drugačen od našega: zgodovino, ki navduši, in sodoben svet, ki zastavlja vprašanja in največkrat zaman išče odgovore, sodoben svet, katerega pomemben delček so naši misijonarji, ki s svojim požrtvovalnim delom rešujejo življenja, med njimi tudi misijonar Jože An-dolšek, ki je za Etiopijo zapisal: dežela, kjer se srečujeta brezup in upanje.
Vera Vojska
roltek
ROLETE - ROLO VRATA
ZAPOSLIMO
KOMERCIALIST-MONTER
Smo dinamično, stabilno slovensko podjetje ROLTEK z lastno proizvodnjo senčil in vodilni proizvajalec le teh v Sloveniji.
Naloge:
Nudimo:
>	Prodaja, izmere in tehnično svetovanje > obstoječim kupcem in pridobivanje novih
>■ Doseganje prodajnih ciljev	>
>	Poznavanje komercialnih in pogajalskih veščin vključno s pripravo ponudb in pogodb >
>	Sodelovanje na sejmih in šolanjih
> >
>	Strojna ali druga izobrazba
>	Obvladanje pogajalskih in komercialnih veščin
>	Veselje do prodaje in dela na terenu
>	Izkušnje v prodaji na terenu kot samostojni komercialist oz. montaži kot monter
Nagrajujemo strokovnost, razvoj in zavzetost zaposlenih Začetno šolanje in celovito uvajanje v prodajni proces
Možnost napredovanja in osebnostne rasti
Stimulativno vzdušje in plačo Varna zaposlitev in urejeno okolje
Prijave sprejemamo na zaposlitev@roltek.si do 20.04.2017
Vsi lastniki kosmatih četveronožcev lepo vabljeni v salon za nego kužkov in drugih malih živali na ureditev svojih ljubimcev. Salon Lapka je bil v januarju odprt v Domžalah in ponuja različne storitve: kopanje, razčesavanje, razvozlavanje, striženje, trimanje, nega oči, ušes, zob, blazinic, krajšanje krempljev, svetovanje in veliko več. Lapka v ruskem in ukrajinskem jeziku je to ljubkovalna beseda za taco živali - tačka.
Lapka z veseljem vabi vas in vaše hišne ljubljenčke na dan odprtih vrat, ki bo 6. aprila 2017 od 11. do 19. ure na Sla-mnikarski cesti 3 a, v Domžalah. Tam si boste lahko ogledali salon, opremo, spoznali pasjo frizerko in potek dela v salonu. Postavili boste lahko katerokoli vprašanje o negi vašega kosmatinca in še dobili darilce. Lahko prinesete pokazat vaše krtače in dobili boste nasvet, če so prave za vašega kužka. Za novicami in dogajanji v Lapki lahko sledite tudi na Facebook strani - lapkadomzale.
Mariia Parokonna Foto: Marko Udovič
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
(K)
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 4006
delovni čas: pon.-pet.:8-12 in 16-18 sobota: 9-12
14 | slamnik
društva
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Poročilo o delu
Od sredine februarja, ko sem nazadnje poročal za Slamnik in omenjal, da je bilo relativno malo intervencij, so nas iz regijskega centra za obveščanje ReCO, torej s številke 112, na posredovanje poslali kar 55-krat. Če k temu dodamo še usposabljanja in izobraževanja, ki smo se jih udeležili v Izobraževalnem centru na Igu, delo v servisu gasilnih aparatov ter redne in izredne dogodke v Heliosu in Leku, lahko rečemo, da je za nami precej delovno obdobje.
Najpogosteje smo na intervencijo izvozili zaradi požara. Kar dvaindvajset smo jih zabeležili. Trikrat je bilo nekaterim ponoči zabavno zažigati zabojnike za odpadke. Kurilna sezona gre sicer proti koncu, a smo vseeno kar sedemkrat gasili saje v dimniških tuljavah. Občane opozarjamo, da po oziroma pred novo kurilno sezono poskrbijo za ustrezno vzdrževanje. Obdobje toplejšega in predvsem bolj suhega vremena pa je povzročilo dobre pogoje za nastanek požarov v naravi. Sedemkrat smo gasili požare v naravi, najpogosteje travnike. Do prvih obilnejših padavin svetujemo previdnost pri morebitni uporabi ognja v naravnem okolju in pri aktivnostih, ki lahko v naravnem okolju povzročijo požar.
Pri požarih bi težko zaobšli do zdaj letošnje najobsežnejše posredovanje na našem območju. Prvega marca, nekaj pred 23. uro zvečer, smo prejeli obvestilo o požaru na Homcu. Zagorel je kmetij-sko-gospodarski objekt velikosti 15 x 30 m s prek sto balami sena in kmetijsko mehanizacijo. Kar 62 poklicnih in prostovoljnih gasilcev se je moralo zbrati, da so ogenj ukrotili in dokončno pogasili.
Trinajstkrat je bila potrebna naša tehnična pomoč. V večini primerov to pomeni pomoč pri vlomu v stanovanje ali hišo in pogosto tudi pomoč reševalcem pri prenosu obolele ali poškodovane osebe.
Kot običajno velik del naših posredovanj predstavljajo prometne nesreče. V obdobju od zadnjega poročila se jih je zgodilo dvajset, od tega polovica na lokalnih in regionalnih cestah, pri čemer se že čuti vpliv pomladi, saj so bili med udeleženci prometnih nesreč žal tudi že kolesarji, motoristi in traktoristi.
Med desetimi avtocestnimi nesrečami, kjer je bila potrebna naša pomoč, velja posebej izpostaviti požar v predoru Trojane. Kilometer in pol pred izvozom iz predora je zaradi počene pnevmatike zagorela prikolica poljskega tovornjaka, ki je prevažal kombi in dva manjša tovornjaka. Dve vozili je uspel rešiti voznik sam, eno pa je zagorelo skupaj s prikolico. Pri uspešnem posredovanju so sodelovali tudi poklicni gasilci iz Celja, predor je bil zaradi hitre in učinkovite intervencije zaprt le dve uri.
Tečejo pa tudi priprave na za-ščitno-reševalno vajo Domžale 2017, ki jo pripravlja občinski štab Civilne zaščite in bo potekala 6. aprila 2017. Preverjalo se bo predvsem pripravljenost večjih lokalnih industrijskih obratov na potres. Sodelovale bodo vse enote, vključene v sistem zaščite in reševanja Občine Domžale.
Janez Kosirnik
Občni zbor društva tabornikov rod Skalnih taborov Domžale
Kot se za vsako društvo spodobi, smo se tudi domžalski taborniki v petek, 24. februarja, dobili na rednem letnem občnem zboru, kot že vrsto let tudi letos na OŠ Rodica.
Ker smo taborniki precej bolj praktična kot pa birokratska organizacija, je bil uradni del našega občnega zbora kratek in jedrnat, precej raje in bolj pa smo se razgovorili pri točki pohvale in priznanja. Veseli smo, da lahko vsako leto zasluženo nagradimo naše člane, ki svoj dragoceni čas posvečajo takšni dejavnosti, kot smo taborniki. S svo-
jim prostovoljnim delom stremimo k vzgoji mladih, ki bodo spoštovali naravo in s tem rasli kot ljudje.
Naš slogan Z naravo k boljšemu človeku bi si lahko za zgled vzela marsikatera sorodna organizacija. Letos smo bili izredno veseli tudi obiska g. Lavriča, tajnika ribiške družine Kamniška Bistrica, ki je obiskal naš občni zbor v želji po nadaljnjem sodelovanju, in ga zapustil s prepričanjem, da so naši cilji podobni, in s pričakovanjem dobrega sodelovanja v prihodnosti. Tudi mi si želimo in stremimo k temu, da krepimo sodelovanje med društvi ter aktivno udejstvovanje v domžalski občini. Ponosni smo tudi na sodelovanje društva z enoto Civil-
Zimovanje v Ratečah
Splošno znano dejstvo je, da se vse življenje učimo.
medobčinsko društvo sožlTJE
Zimovanje, kakršnega smo imeli priložnost doživeti v Ratečah od 13. do 16. februarja 2017, je odlična priložnost za nabiranje novih izkušenj in znanj, ki jih sicer pridobivamo nekoliko drugače, manj formalno, a niso s tem nič manj zanemarljivi. Kaj je lepšega, kot učenje skozi nova doživetja in prijetne trenutke v družbi ljudi, s katerimi se imamo lepo? Spremljevalci prav v tem vidimo bistvo taborov vseživljenjskega učenja, ki jih pripravljamo. V okolju, ki je nekoliko drugačno od tistega, ki ga poznamo doma, lahko prav zato pridobimo nove izkušnje, ki jih lahko nato prenesemo v naš vsakdan. V okolju, kjer je včasih potrebno več prilagajanja, kjer moramo delovati kot skupina, če želimo doseči svoje cilje, in kjer se moramo morda kdaj malce bolj potruditi, da dobimo tisto, kar želimo, se v resnici razvijamo, rastemo. Mi smo uživali v sankanju, pohodih, druženju, skrbi za samega sebe, kuhanju, predvsem pa smo namenili
Čas je za spremembe
Redni in volilni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Domžale
ne zaščite, v kateri taborniška enota že vrsto let predstavlja steber namestitvene enote, ki se redno usposablja in je pripravljena priskočiti na pomoč vsakič, ko je to potrebno. Prostovoljstvo je temelj naše organizacije in prepričani smo, da je to eden od najpomembnejših stebrov, ki ga moramo ohranjati v današnji potrošniški družbi.
Častna nagrada, imenovana Skal'ca, je letos romala v roke Teje Založnik, dolgoletne starešine in zdajšnje blagajni-čarke društva, brez katere si ne predstavljamo društva takšnega, kakršno je.
Naš cilj torej je in ostaja, da v lokalnem okolju skrbimo za mlajše, da bi se zavedali narave, ki nas obdaja, jo cenili ter skladno s tem rasli v boljše ljudi, in sicer ljudi, ki spoštujejo sočloveka in naravo. Dokler imamo tako dobro podporo s strani lokalne skupnosti, osnovnih šol v domžalski občini, staršev naših otrok in taborniških prijateljev, nas za našo prihodnost ne skrbi!
Taborniški pozdrav Z-D-R-A-V-O!
Starešina RST Zala Hribar Foto: BLAZ VERBIČ
medobčinsko društvo invalidov domžale Na zelo dobro obiskanem rednem in volilnem zboru Medobčinskega društva invalidov Domžale so ugotovili, da so prepoznavno društvo. V prostorih MDI Domžale vse večkrat za pomoč prosijo tudi nečlani društva.
Po sprejemu poslovnika o delu zbora članov je o dejavnostih MDI Domžale v letu 2016 spregovorila predsednica Vida Perne in poudarila pomen dobrega dela društva, predvsem dela prostovoljcev, ki najbolj poznajo razmere na terenu. Spomnila je na finančno plat društva, ki se poslabšuje, zato so hvaležni za vsako dona-cijo, v letu 2016 tudi Sparu, Delavski hranilnici in Anini zvezdici. Helena Weith je poročala o izvajanju osmih posebnih programov s področja socialno zdravstvenih dejavnosti. Ker je bilo v tem okviru opravljenih res veliko dejavnosti, o njih podrobneje v eni od prihodnjih številk.
Na področju preprečevanja in blaženja socialnih in psihičnih posledic je bilo obiskanih 59 invalidov--jubilantov; preventivnih zdravstvenih meritev v prostorih MDI se je po-služilo 134 članov, poverjeniki so obiskovali težke invalide ter jim pomagali omiliti stisko in nemoč pri izvajanju vsakodnevnih opravil, hudo bolne člane, tudi po operacijah, več kot 200 članom so bili razdeljeni paketi iz Anine zvezdice. Socialna komisija je odobrila 45 prošenj za finančno pomoč, 35 invalidov pa je društvo pospremilo na zadnjo pot. V program je bilo vključenih 1333 članov, opravljenih je bilo 5367 prostovoljnih ur. Na področju zagovorništva so pomagali blizu 50 invalidom s 356 prostovoljnimi urami, 3548 ur je bilo opravljenih na področju informativne dejavnosti
članov. V programu usposabljanja za aktivno življenje in delo je bilo vključenih 537 članov društva in opravljenih 437 prostovoljnih ur. Za ohranjevanje zdravja in druge rehabilitacijske programe je bilo opravljenih 2419 prostovoljnih ur za 1086 članov, v programu rekreacije in športa je bilo skupno vključenih 494 članov ter opravljenih 679 ur prostovoljnega dela. Na področju dnevnih centrov in skupinskih pogovorov je sodelovalo 197 invalidov in opravljenih 769 prostovoljnih ur. V program kulturne in družbene dejav-
nosti je bilo vključenih 375 invalidov in opravljenih 695 prostovoljnih ur. Skupaj so prostovoljci opravili več kot 17.000 ur.
Sledil je sprejem programa za leto 2017, vsi člani ga zelo dobro poznajo, saj so z njim seznanjeni prek tradicionalnega koledarja, po sprejemu sprememb statuta so izvolili novo vodstvo, Vida Perne pa je bila soglasno izvoljena za predsednico. Zahvalila se je za zaupanje in predstavila prizadevanja za naslednje mandatno obdobje, ki jih je naslovila Čas je za spremembe. Ob tradicionalnih aktivnostih in skrbi za invalide je posebej izpostavila potrebe po spremenjeni zakonodaji, sofinanciranju dejavnosti in sodelovanju z Zvezo delovnih invalidov Slovenije.
Vera Vojska
V pestrem načrtu dela za leto 2017 za vsakogar nekaj
skupaj preživete dneve socializaciji in krepitvi samostojnosti izven znanega domačega okolja.
Lepi trenutki, ki smo jih doživeli, nam bodo vsem ostali v nepozabnem spominu, o tem ni dvoma. Da smo vse skupaj lahko doživeli, gre velika zahvala Petrolovim servisom, natančno njihovim poslovodjem: Nenadu Pevulja, Anji Mandelj, Simonu Čebulu, Mihi Sla-pniku, Deanu Malkoču in Gašperju Golobu. Dragi Petrolovci, hvala vam, da smo lahko izvedli ta tabor! Zahvaljujemo se tudi Marjanu Šarcu, županu občine Kamnik, za polno košaro dobrot. Planinskemu društvu Moravče pa najlepša hvala za pomoč pri premagovanju poti, ki smo jih prehodili in dokazali, da zmoremo. Pa srečno, bi rekel Kekec!
Hvala tudi udeležencem, članom Medobčinskega društva Sožitje, ki ste bili glavni akterji tabora!
Spremljevalci: Eva, Kaja, Jurček in Vilma Foto: Jurček Nowakk
Občni zbor OZVVS Domžale
ozvvs domžale Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil 10. marca v Trzinu. Po uvodni državni himni in krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci glasbene šole Lartko iz Trzina, nas je s svojim žametnim glasom razvajal Boris Kopitar, ki ga vedno bolj skrbi za vnuka-bo res še pel slovenske pesmi? Verjemite, da jih bo, pa ne samo njegov, tudi vnukinje in vnuki vseh tistih, ki smo se zbrali v dvorani.
Delovni predsednik zbora dr. Janez Kušar nas je seznanil z dnevnim redom.
O delovanju v preteklem letu: Iz poročila predsednika združenja Janeza Gregoriča se je dalo razbrati vso pestrost dogodkov v preteklem letu, od sodelovanja na veteranskih tekmovanjih na snegu do praznovanja 8. februarja, kulturnega praznika v Vrbi na Gorenjskem in sodelovanja s stanovskimi organizacijami na proslavah v Dražgošah in Oklu nad Ihanom.
V knjižnici Domžale smo se srečali s Tonetom Partljičem in avtorjem knjige Prevarana Slovenija Matejem Šurcem.
Udeležbe na Maistrovem pohodu v Lenartu, športnih veteranskih igrah ter pripravah nanje ter desetino pohodov, ne nazadnje tudi Pohoda po poteh vojne za Slovenijo z veliko udeležbo, katerega izvajalec je naše združenje.
Še posebno slovesno je bilo ob 25. obletnici bitke v Trzinu. Veterani kontinuirano že vrsto let seznanjajo učence osnovnih šol s potekom naše osamosvojitve.
OZVVS Domžale je aktivno udeleženo pri obeh državotvornih praznikih.
Vse skupaj je bilo 50 nalog, ki so bile v celoti izpolnjene. V finančnem
poročilu sekretarja združenja je bilo zaznati rahlo krčenje proračunskih sredstev, polovica zbranih denarnih sredstev se zbere s plačano članarino.
Upravljanje z zaupanimi sredstvi je bilo v mejah normativov in računovodskih standardov, kakor je menil predsednik NO v podanem poročilu.
O pogledu v prihodnost in organizacijskih spremembah: Delovni načrt za leto 2017 je še nekoliko zajetnejši od preteklega. Veterani ohranjajo tudi strelsko dejavnost, saj se nikoli ne ve ...
Novi člani združenja v preteklem letu so postali: Miran Žgajnar, Anton Gornik in Roman Hribar. Žal pa so nas v preteklem letu zapustili: Ivan Žibert, Stanislav Vrankar in Ladislav Starbek.
S svojo prisotnostjo je občni zbor ozaljšal tudi župan trzinske občine Peter Ložar, ki jim je zaželel še naprej tako uspešno delovanje kot doslej, in prejel priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje občine Trzin z veterani.
Udeležba je bila solidna, kar potrjuje dejstvo, da se veterani vojne za Slovenijo navzlic kratenju nekaterih pravic še naprej obnašamo dostojanstveno in smo zares zaskrbljeni za usodo naše domovine. Poleg naših članov se so zbora udeležile še delegacije iz veteranskih združenj Ljubljana, Kočevje, Grosuplje in Ribnica ter OZČ Domžale.
Zahvalo je dobil Jože Kosmač za uspešno izvedene zaupane mu naloge, bronasto priznanje društva Zdravko Popit in srebrno Matevž Dolinšek.
Veterani so razočarani nad odnosom političnih struktur do ljudi, ki so stopili v bran naši domovini, ko nas je najbolj potrebovala.
J. Gregorič
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3	slamnik | 15
slamnik@kd-domzale.si
društva
Ne moremo in ne smemo biti tiho
Zbor članov krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina
ko borcev za vrednote nob dob, krtina Zbori članov krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina so vedno dobro obiskani, saj je tovrstno srečanje v začetku marca vedno priložnost, da ob pregledu opravljenega dela v prejšnjem letu, sprejemu programa dela za tekoče leto, tudi priložnost za čestitke in dobre želje vsem predstavnicam ženskega spola ob mednarodnem dnevu žena - 8. marcu.
Tudi letos se je zbora udeležilo več kot pol članov krajevne organizacije, med gosti pa so bili Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, v imenu sveta KS Krtina je zbor pozdravil Florjan Zabret, v imenu Društva upokojencev Naš dom Dob pa Tatjana Gregorin, ki so vsi pohvalili delo organizacije in ji zaželeli še veliko uspeha.
Zbor je z recitacijo o tem, kako vrednot ne smemo nikoli pozabiti, začel Jože Lončar, zelo dobro pa vodil delovni predsednik Drago Gregorin. Po poslušanju poročila predsednice o opravljenem delu, poročilu tajnice in blagajnika je razprava posegla na področje vzdrževanja spomenikov, Jože Lončar pa je pod naslovom Ne morem biti tiho izpostavil problem primitivnega in lažnega izkrivljanja zgodovine, ki se je pojavilo tudi v nagovoru vatikanskega kardinala dr. Franca Rodeta na spominski slovesnosti na Šentjoštu
nad Horjulom, ko je med drugim organizatorje boja proti okupatorju označil za zločince, sam boj pa za največji zločin nad slovenskim narodom, kolabo-rante, ki so služili fašizmu in pozneje nacizmu pa za domoljubne in demokratične sile. Po njegovem mnenju tovrstne izjave ne smejo ostati brez odmeva: »Zato ne morem biti tiho. To je moja pravica, zapisana v ustavi. Ne bom netil sovraštva, porojenega na grobih in nesmiselnih lažeh. Bom pa vedno glasno odreagiral nanj.«
Njegove besede so pospremili z aplavzom, s katerim so prisotni sprejeli tudi program za leto 2017, v katerem bodo organizirane in izvedene vse tradicionalne akcije, organizacija pa se bo tru-
Obisk spominske slovesnosti v Dachau
Žalostni spomenik človeškega trpljenja
društvo izgnancev domžale
Koncentracijsko taborišče Dachau je eden najbolj žalostnih spomenikov človeškega trpljenja med drugo svetovno vojno, v katerem so našli smrt tudi številni Slovenci.
Letos poteka že 72 let od njegove osvoboditve, ki se je bomo spomnili z osrednjo mednarodno slovesnostjo v
nedeljo, 30. aprila 2017, ob 11. uri.Tudi letos Skupnost internirancev Dachau pripravlja obisk spominske slovesnosti v koncentracijskem taborišču, ki bo združen s postankom in ogledom nekaterih drugih znamenitosti, načrtovano pa je tudi srečanje preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev.
Čestitke najštevilčnejši rekreativni ekipi
Tradicija 8. marca v TVD Partizan Domžale ostaja
tvd partizan domžale Ponedeljek telovadba članice, otroci pa še flowin vadba; torek odbojka člani in članice ter nogomet in košarka člani, ob sredah odbojka člani, članice; ob nedeljah dopoldne nogomet člani; nordijska hoja, ki so jo prinesli prav partizanovci - vse to je na kratko povzeto rekreativna vadba članov in članic TVD Partizan Domžale, ki krepko koraka proti svoji 120-letnici. Nadaljevalec tradicije sokolov neguje rekreacijo za vse generacije, hkrati pa vedno poskrbi, da je rekreacija pestra in prijetna. K temu prispevata tudi dve tradicionalni prireditvi v marcu - 8. marec - mednarodni dan žena in materinski dan.
Letos tako mineva že 112 let od ustanovitve TVD Partizan Domžale, ki se je s prijetno prireditvijo tudi letos spomnil ene najbolj pridnih in številčnih skupin rekreativk - članic, ki se pod vodstvom Anice Črne Ivkovič vsak ponedeljek zvečer zberejo v telovadnici Osnovne šole Domžale in pridno skrbijo za uresničitev reka zdrav duh v zdravem telesu. Na prijetni prireditvi, vodil jo je Primož Košak, jih je najprej pohvalil predsednik ŠD TVD Partizan Domžale Janez Bizjak in jim izrekel iskrene čestitke ob dnevu žena. Njegovemu voščilu se je pridružil Marjan Ravnikar, predsednik sveta KS Slavka Šlandra, ki je poudaril pomen redne rekreacije za zdravje ljudi in izrekel društvu zahvalo za dejavnost, ki je tudi prispevala, da je občina Domžale najbolj zdrava občina v
Janez Bizjak, predsednik ŠD TVD Partizan Domžale: Tale nageljček je za vas, spoštovana Ela Košir.
Sloveniji. V imenu zbranih deklet se je organizatorjem zahvalila za pomoč pri organizaciji vadbe ter prijetnega srečanja ob mednarodnem dnevu žena vaditeljica Anica, ki je v kulturnem programu dokazala, da ji tudi ples ni tuj. Dekleta pa so posebej zaploskala Eli Košir, ki je s svojim ustvarjalnim delom na področju športa in rekreacije pomembno zaznamovala vrsto generacij v naši občini, ter Adrijani Ko-kalj, ki je pred kratkim prejela priznanje Športne zveze Domžale za več kot 10 let aktivnega dela v športu in rekreaciji ter zasluge na strokovnem in organizacijskem področju.
Vsa dekleta so ob čestitkah prejela nagelj, kos sladke torte Slaščičarstva Razpotnik, ter zdravo jabolko za boljše zdravje. V kulturnem programu
Nova predsednica KO ZB Simona Jenka
Na letnem občnem zboru Krajevne organizacije Zveze borcev Simona Jenka iz Domžal so ocenili delo v minulem letu.
Kot je dejala v. d. predsednice Almira Zemljič, so v organizaciji izvedli večino nalog, ki so si jih zadali v letu 2016. Med te spada udeležba članov na proslavah v Dražgošah in v Rudniku, na občinskih proslavah pa na Oklem, Žejah, Hrastovcu in v Kriškarjevih smrekcah, pa tudi na osrednji kome-moraciji ob Dnevu mrtvih na pokopališču v Domžalah. Lani je umrla ena članica, ob koncu leta je organizacija štela 42 članic in članov. Tudi lani je
nil, da bodo na letnem zboru članstva izvolili novo predsednico. Predsednica občinske organizacije ZB za vrednote NOB Domžale Marija Majhenič je v nagovoru poudarila, da je posebej po bolezni Marte Železnik krajevni odbor stopil skupaj in si razdelil naloge in tako zapolnil vrzeli. Na članskem sestanek KO ZB Simona Jenka so izvolili novo predsednico Manico Perdan Ocepek, ki jo je predlagal krajevni odbor borčevske organizacije. Zahvalila
dila, da ohranja in krepi vrednote NOB.
Uspešen zbor članstva smo zaključili s prijetnim nagovorom o zgodovinskem in sedanjem pomenu dneva žena, o čemer je govoril Jože Lončar, skupaj z Vero Vojska sta poskrbela za recitacije, za prijetnejše razpoloženje pa harmonikar in rdeči nageljč-ki za vse članice, in osebje Jamarskega doma na Gorjuši.
Sicer je pred krajevno organizacijo očiščevalna akcija, na kateri bomo poskrbeli za spomenike, spominska obeležja in njihovo okolico, v aprilu pa se bomo v čim večjem številu udeležili tudi osrednje prireditve ob dnevu boja proti okupatorju.
Vera Vojska
Med letnim srečanjem KO ZB Simona Jenka
bila posebna pozornost namenjena članstvu nad 80 let starosti, ki so jih ob koncu leta obiskali na domovih. Avgusta lani se je morala krajevna organizacija soočiti s hudo boleznijo predsednice Marte Železnik, ki je svoje delo opravljala izjemno vestno in prizadevno, zaradi bolezni pa je morala odložiti predsedovanje. Ob koncu leta je bila tako v krajevni odbor vključena Vesna Logar. Odbor je tudi skle-
se je za zaupanje, v razpravi pa je že prej poudarila, da je treba še naprej negovati pričevanja še živečih bork in borcev ter aktivistov, saj so izredno dragocena za poznavanje narodnoosvobodilnega boja v našem okolju. Po članskem sestanku je sledilo tova-riško druženje z željami, da krajevna organizacija uspešno nadaljuje svoje delo tudi v letu 2017.
Jože Skok
Če bi se želeli spominske slovesnosti v Dachau udeležiti in se pokloniti spominu žrtvam, vas vabimo, da se nam pridružite. Avtobus gre na pot 29. aprila 2017 iz Ljubljane, več informacij pa na telefonski številki 041 534 505 (Vera), prijave do 10. aprila 2017.
DIS Domžale
Oranže smo praznovale - sedmo leto je za nami
Prav je, da se ob koncu leta spomnimo in naredimo majhno inventuro naših aktivnosti.
šola zdravja V oktobru 2016 smo praznovali sedmo obletnico jutranje telovadbe v Ihanu. Naša skupina šteje 29 članov. Še posebej ponosni smo
bil v zimskem času dobrodošel. V decembru nas je iz Šole zdravja obiskala Zdenka Katič skupaj z Marjanom Bol-harjem, ki nam je predstavili veščine
je zaigral Marjan Urbanija, pravi virtu-oz igranja na orglice. S hčerko Urško Urbanija Žun sta pripravila priročnik z naslovom Moje prve orglice, v katerem je objavljenih tudi 30 ljudskih pesmi, ki se jih bo vsak, če ima vsaj malo volje in posluha, lahko z vztrajnostjo sam zelo hitro naučil. S plesom sta kulturni program obogatila že uveljavljena plesalca Jan Hafner in Pina Eržen (Plesni klub Diamant), ki se lahko pohvalita z vrsto naslovov državnih prvakov in drugimi lepimi uspehi.
Prijetno srečanje ob mednarodnem dnevu žena je za rekreativke pomenilo prijazen postanek med rekreativno vadbo, ki ji bodo ostale zveste tudi v prihodnje in ob njej poskrbele za sprostitev - tako telesa kot duše.
Vera Vojska
na telovadke, ki so začele telovaditi že prvi dan, ko smo v našem kraju organizirali telovadbo, in so še vedno aktivne. To so: Marija, Minka, Ivi, Helena, Mimi, Magda, Nuša in Silva. Čestitamo jim za njihovo vztrajnost in voljo.
Leto 2016 je bilo za skupino Šole zdravja iz Ihana poleg telovadbe aktivno tudi na drugih področjih, predvsem druženju, organizaciji izleta, praznovanjem. Organizirale smo izlet po Gorenjski, kot stalnica smo se v avgustu podale na Pokljuko, vmes pa si ogledale še dolino Radovne, praznovali smo 7. obletnico skupne telovadbe, obiskali smo tudi Konjeniški center na Brdu. Pa tudi na zdravilne rožce z Velike planine nismo pozabile. Čaj je
samoobrambe. Bila je prijetna izkušnja, ki si jih želimo še več.
Poleg aktivnosti izven kraja v zadnjem času posebno pozornost prejmemo od naših krajank. Tako nas je v oktobru obiskala krajanka Joži, ki nam je pripravila domač zajtrk (ka-šnato zelje s krompirjem). Joži, hvala.
Presenečeni smo bili prve dni v januarju letos, ko nas je obiskala naša nekdanja članica gospa Genovefa. Ob njeni okrogli obletnici ji čestitamo in želimo veliko zdravja.
Čas teče, me smo že pustovale in praznovale dan žena, vsekakor pa se moramo pripraviti na stalne aktivnosti naše skupine v letošnjem letu.
Helena Rode
16 | slamnik
iz NAŠIH VRTCEV iN ŠOL
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Pustna zabava v Pikapolonici Kitajščina na Osnovni šoli Dob
Na pustni torek, 28. februarja 2017, je bilo v enoti Pikapolonica še posebej veselo in zabavno.
VRTEC URŠA Igralnice in garderoba so zaživele v pisanih barvah različnih mask, ki so jih izdelali otroci. Povsod so viseli pisani baloni in klovni, ki so se nam veselo nasmihali. Namesto vzgojiteljic so v vrtec prišle črnke, namesto otrok pa princeske, vitezi, različne živali, gusarji, nindje, zmaji, super junaki, Rdeča kapica, Kekec in mnogi drugi.
Dan so nam popestrili tudi starši, ki so se v lepem številu udeležili pustnega rajanja v našem večnamenskem prostoru. Rajali smo in plesali naše
Otroci krasili pisarno podžupanje
Dan, ko sveti Gregor'luč v vodo vrže'.
VRTEC Dominik savio Letos smo veliko pozornosti namenili prazniku gregorjevo, ko se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih gregorčki) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sveti Gregor 'luč v vodo vrže'.
V sklopu mesečne teme, ki je bila posvečena družini, smo spoznavali ta praznik in k izdelavi gregorčkov povabili tudi starše otrok našega vrtca.
Na naši šoli že nekaj let učencem med interesnimi dejavnostmi ponudimo tudi kitajščino.
oš dob Letos smo delo zastavili nekoliko drugače. Odločili smo se za intenzivno obliko poučevanja, tako da so učenci prihajali k pouku dvakrat tedensko po dve uri. Ta oblika dela se je izkazala kot zelo učinkovita, saj so učenci izredno hitro napredovali. Nad
Kitajsko. Poznam že številke do 100, znam se predstaviti in znam pisati že nekatere pismenke.
ŽIGA, 4. R
Imam sošolca Xiana, ki je Kitajec in sem se hotel z njim pogovarjati v kitajščini. Imeli smo prijazno učiteljico
najljubše plese ter odganjali zimo.
Preživeli smo zares lep, pisan dan. Zahvaljujemo se tudi vsem staršem, ki so prišli in nam polepšali pustno rajanje. Nas so nato ob kosilu čakali še slastni pustni krofi, nato pa so se naše maškare prijetno spočile na popoldanskem počitku v vrtcu.
Popoldne smo rajali še naprej in uspešno pregnali zimo, saj nas že nekaj dni prijazno greje sonce.
Strokovne delavke enote Pikapolonica
tem, kako veliko so se na ta način uspeli naučiti, je bila navdušena tudi njihova mentorica, magistrica sinologije Su Ping, ki je po rodu Kitajka, v Sloveniji pa živi že osmo leto. Učenci so o tem, zakaj so se odločili za učenje, povedali: Kitajščino sem se začel učiti, ker me je zamikalo in ker je moj sošolec Kitajec. Na tem krožku sem se imel lepo in upam, da ga bom lahko obiskoval tudi naslednje leto. Zdaj že veliko znam. Ko bom velik, bom šel na
Su Ping. Zbirali smo nalepke in za deset nalepk smo dobili poseben kitajski piškot. Na koncu leta smo se posladkali s kitajskimi slaščicami.
GAL, 4. R
Kitajščina mi je zelo všeč zaradi tega, ker se lahko pogovarjam s Xia-nom. Imeli smo prijazno učiteljico Su Ping. Naučil sem se veliko novega.
NoAH, 4. R
Za to interesno dejavnost sem se odločila, ker sem želela več vedeti o pi-
smenkah. Doma nihče ni vedel, kako se reče 'živjo' po kitajsko. Želela sem potrditev, da kitajščina ni 'čing, čang, čong'. Pouk kitajščine sem si zamišljala drugače, a na koncu je potekalo še boljše od mojih pričakovanj. Bilo mi je zelo všeč.
Julija, 7. r
Meni je bila kitajščina kar dobra. Zanjo sem se odločil zato, da če bom šel kdaj na Kitajsko, da bom znal govoriti kitajsko. Tudi učiteljica Su Ping je bila zelo prijazna.
MATEJ, 4. R
Za kitajščino sem se odločil, ker je zelo težka in ker je naš sošolec Xian s Kitajske. Med kitajščino sem se zelo zabaval. Imeli smo prijazno učiteljico Su Ping. Ko smo s pridnim delom in trudom zbrali 10 nalepk, smo se posladkali s kitajskim piškotom.
LUKA, 4. R
Meni je kitajščina zelo dobra, ker se rad učim tuje jezike. Kitajski jezik je zelo zanimiv in pri teh urah sem se naučil veliko stvari, ki jih prej nisem vedel. Naučil sem se, kako se izgovorijo in s pismenkami zapišejo države, številke, pozdravi, naša imena ... Kitajščina je moj najljubši jezik in doma se zdaj lahko hecam s starši in prijatelji, ker vem, da me ne razumejo.
Lukas, 7. r
Besedilo in foto: Helena Gregorič
Zimsko počitniško varstvo
Tudi letos je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine na Osnovni šoli Rodica od ponedeljka, 27. februarja, do petka, 3. marca 2017 potekalo zimsko počitniško varstvo.
S temi gregorčki so se otroci iz skupine Zvončki, ki bodo šli jeseni v šolo, in vzgojiteljici odpravili na Občino Domžale in okrasili pisarno podžupanje Renate Kosec. Razveselili so jo tudi s pomladno pesmijo in ji podarili šopek zvončkov ter slastne ptičke iz testa, ki so jih spekli otroci iz skupine Zvezdice z vzgojiteljico.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo podžupanji Renati Kosec za povabilo in prijeten sprejem.
Andreja M. Soklič
oš rodica V varstvo so bili vključeni otroci iz domžalskih in okoliških osnovnih šol, od prvega do petega razreda. Ves teden je bil zelo pester. Izvajalke počitniškega varstva smo program popestrile z različnimi ustvarjalnimi, športnimi, kulturnimi in plesnimi dejavnostmi, čas pa smo si krajšali tudi z družabnimi igrami. V ponedeljek smo predvsem spoznavali svoje nove prijatelje, naredili smo si svoje maske, igrali, šli na sprehod in uživali. Sledil je pustni torek in rajanje maškar. Pri malici smo se posladkali s pustnimi krofi, pozneje pa smo plesali, se sladkali s slanim prigrizkom, risali na obrazke, šli v telovadnico in bili zelo razposajeni. Seveda, če pa so šolo zavzele maškare. V sredo je sledil dan robotike, saj so prišli s podjetja 'mali TehnoVed'. Predstavili so nam različne konstrukcijske igra-
če, iz katerih smo naredili avtomobile. Bilo jih je ogromno različnih in otrokom res ni zmanjkalo domišljije. Bili so razvrščeni v tri skupine. Ena skupina je izdelovala avtomobilčke, kjer jih je poganjala le baterija, druga skupina je izdelovala avtomobilčke, ki so jih upravljali z daljinci. Tretja skupina je naredila avtomobilčke, ki jih je poganjala voda. Pozneje so predstavniki 'malega
TehnoVeda' priredili tudi nekaj iger za otroke. Četrtek je spet minil v znamenju kina. V spremstvu učiteljic smo se odpravili do Kulturnega doma Franca Bernika, kjer smo si ogledali risanko Zapoj. Otroci so bili nad risanko navdušeni. Po koncu smo se odpravili nazaj v šolske prostore in na temo risanke tudi ustvarjali. Zadnji dan počitniškega varstva smo ustvarjali.
Otroci so z navdušenjem spet povedali, da jim je bilo počitniško varstvo všeč, ker: ustvarjamo, gremo v telovadnico, se družimo s prijatelji, delamo zapestnice ...
Izvajalke počitniškega varstva predvsem upamo, da so se otroci kaj novega naučili, se imeli super, se zabavali in da se spet srečamo.
Daša Ložar, Klara Tome in Eva Gruber
Na sejmu Altermed v Celju
Uspešna predstavitev
vrtec URŠA Predstavili smo se na stojnici, kjer smo preko plakatov pokazali, kako skupaj z otroki sledimo ciljem zdravega in odgovornega prehranjevanja. Razstavno mizo so krasili otroški izdelki na temo zdrave hrane, celotni prostor pa je občasno popestrila naša maskota Urša. Odrasle obiskovalce sejma smo obdarili s paketki zares okusnih
Mednarodne priložnosti
Center za mlade Domžale je partner projekta Sport to Support, ki se izvaja v hrvaškem Sisku. Cilj je mlade prek različnih športnih aktivnosti in delavnic o pravilnih prehrani, prvi pomoči in zdravemu načinu življenja spodbuditi k spremembi načina življenja.
eko piškotov, ki so jih spekli naši kuharji in kuharice, otrokom pa smo podarjali prstne lutke hrčke, ki so jih izdelali naši strokovni sodelavci. Zanimanje obiskovalcev je bilo zares veliko, tako da smo se zvečer zadovoljni vračali z uspešne predstavitve našega vrtca.
Mira Mlakar Korbar Foto: Tjaša Kralj
czm V projekt bo vključenih 30 mladih iz šestih držav, poleg petih mladih iz Domžal še iz Hrvaške, Norveške, Ukrajine, Gruzije in Srbije. Mladi se bodo srečali med 29. aprilom in 8. majem. Skupaj se bodo preizkusili v športnih aktivnostih, kot so veslanje, kolesarjenje, pohodništvo in igre brez meja. Svoje znanje bodo nadgradili tudi na različnih delavnicah. Te so mladinski voditelji, ki so se srečali februarja v Sisku, že pripravili, končan pa je tudi izbor mladih.
Mladinsko izmenjavo Center za mlade Domžale organizira v okviru svojih mednarodnih aktivnosti. Mednarodne projekte v sodelovanju s partnerji iz tujine prijavlja ves čas, o odprtih priložnostih za mlade pa jih obvešča prek spletne strani www.czm-domzale.si in Facebook profila. Za
vse, ki jih zanima krajša ali daljša izmenjava v tujini in še niso našli svoje priložnosti, pripravljajo tudi oseb-
na svetovanja. Svoj termin si lahko zagotovite s klicem na 040 255 568 ali če jim pišete na info@czm-domzale.si.
ENOSTAVNO VELIKO
Z V
FANTASTIČEN BON ZA 300 EUR
Med 8. in 15. aprilom se ustavite po nakupih v nakupovalnem parku STOP SHOP Domžale na Ljubljanski cesti 151 in
sodelujte v nagradni igri.
PIKAPOLONICA*
• T ■ 0 t ■ I «VIT
200TIC
TCIKKO
CLflRK
lB I slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
ŠTEVILKA 3 I MAREC 2017 I LETNIK LVII
slamnik@kd-domzale.si
Krizni novi svet
V torek, 14. marca 2017, se je 6 učencev OŠ Domžale (trije iz5. razreda, trije iz 6. razreda) udeležilo delavnic o možganih, ki so potekale v okviru Sinapsinega tedna možganov.
oš Domžale Z vlakom smo se odpeljali do Ljubljane, kjer so nas v Atriju ZRC na Novem trgu 2 gostoljubno pričakali predstavniki Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Na začetku smo se igrali igro, pri kateri smo se razporejali v skupine po barvi nogavic, po višini, barvi oči, pa starosti, kar ne bi bilo nič posebnega, če tega ne bi delali samo z neverbalno komunikacijo, torej brez besed.
Sledile so delavnice. Razdelili smo se v skupine in se postavili na eno izmed štirih postaj. Na prvi so nam razložili pomen in delovanje možganov ter njihovo zgradbo. Možgani se delijo na čelni reženj, temenski reženj, senčni reženj in zatilni reženj. Čelni reženj uporabljamo za načrtovanje, presojanje in pozornost, temenski reženj je namenjen senzoriki, zavedanja telesa v prostoru ter razumevanja govora, senčni reženj je odgovoren za sluh, misli in spomin. Zatilni del je pomemben za vid in predstavljanje informacij. Izvedeli smo tudi za gyrus in sulkus. Gyrus so hribčki na možganih, sulkus pa, če se lahko tako izrazim, dolinice. Na koncu te delavnice smo imeli kviz, s kate-
ri smo preverili, kaj smo se naučili. Na naslednji postaji smo zgraditi stolp iz LEGO® kock. Ampak spet ni bilo eno-
žganov iz stisnjene vate in makaronov, ali pa si lahko narisal simetrično sliko v obliki možganov. Pri zadnji nalo-
stavno, saj so nam nalogo otežili tako, da je vsak dobil svoje navodilo: npr. 5. in 7. nadstropje mora biti narejeno samo iz rumenih kock, poskrbi, da se vsaj v enem nadstropju dve kocki enake barve ne dotikata, stolp mora imeti 8 nadstropij ipd. Ampak to še ni vse! Pri tej nalogi smo morali biti vsi v skupini popolnoma tiho, kar ni tako enostavno, saj so bile nemalokrat naloge enega v nasprotju z nalogami drugega. Na naslednji postaji smo izdelali model mo-
gi smo morali Sašu pomagati pri odločitvah. Bilo je malo zapleteno, saj smo imeli različna mnenja, zato smo odločitev sprejeli z glasovanjem.
Delavnice so mi bile zelo všeč, saj so poučne, zanimive in zabavne, poleg tega pa so jih vodili dobri anima-torji. Upam, da se bom lahko tudi naslednje leto udeležil te ali kakšnih podobnih delavnic.
Učenec Mark Gedrih, 5. razred in mentorica Mira Marinšek
Kdo ne privošči veselja učencem OŠ Roje?
Vandalizem na igrišču pri Osnovni šoli Roje
oš roje Osnovno šolo Roje v Domžalah obiskujejo učenci s posebnimi potrebami. Težko že pričakujejo tople dni, da se bodo spet lahko igrali na novem igrišču in, kar je še najbolj težko pričakovano, skakali na novem, septembra pridobljenem trampolinu. Žal nam je, da jim bomo morali povedati, da jim je nekdo odvzel to veselje. Vandalizem na igrišču pri OŠ Roje ni nič novega. Več let smo se trudili, da smo pridobili donacije za novo igrišče in s pomočjo Rotary kluba Domžale smo ga septembra 2016 z veseljem in ponosom odprli. Ker imajo naši učenci specifične potrebe in sposobnosti, se je celoten kolektiv šole trudil, da je igrišče urejeno tako, da imajo možnosti za igranje na njem prav vsi. Z žalostjo ugotavljamo, da igre in otroškega veselja našim učencem nekateri očitno ne privoščijo. Vandalizem smo opažali že v preteklih letih, po obnovi igrišča pa se stopnjuje. Od razmazanih na novo pobarvanih površin, do cigaretnih ogorkov, steklenic, uničenih elementov in ograje; videli smo že veliko. Vseeno nas je še posebej prizadelo, da gre vandalom več kot očitno najbolj v nos otrokom najljubši element igrišča;
trampolin. Le nekaj dni po odprtju se je nekdo odločil le tega uporabiti za pepelnik, a trpežnost materiala je kljub nekaj luknjam še vedno dovoljevala uporabo in igro na njem. Dvajsetega februarja 2017 pa nas je pričakal žalosten prizor; tokrat so bili vandali temeljitejši in so trampolin preprosto razrezali. Sicer so bile pristojne službe obveščene in najbrž bo nekdo nekoč za to odgovarjal, vseeno pa ne razu-
memo, zakaj in kdo ne privošči našim učencem preprostega veselja, ki ga prinaša igra in iskren otroški smeh ob njej. Ob vseh tegobah, ki otroke s posebnimi potrebami sicer pestijo in jim otežujejo življenje, sta igra in zabava tisto, kar jim nariše nasmeh na obraz. Dovolite jim, da se smejijo in zabavajo, kakor ste se nekoč vi in kakor se ali pa se še bodo vaši otroci.
Kolektiv OŠ Roje
£)yaki in, zaposleni fS/uednje, ltde> ¿Domžale* <Vabu>Ahjedo>, 19. apJrfla,2017, ob-17. uhLuaMma naAuečcuw> otuohiteuruvie telovadnice-.
Poleg novega objekta vam bomo predstavili tudi utrip življenja na šoli.
Regijski otroški parlament
Zavedamo se pomena sedanjosti za prihodnost
oš VENCLJA PERKA DOMŽALE Potem ko je Zveza prijateljev mladine Domžale skupaj z Osnovno šolo Mengeš uspešno izpeljala medobčinski parlament, na katerem so osnovne šole
Med gosti je bila tudi Ema Škrjanc Ogo-revc, predsednica ZPM Domžale. Nato smo prisluhnili poročilom posameznih medobčinskih parlamentov, v katerih so otroci zlasti poudarjali: šola naj v ve-
z območja nekdanje občine Domžale predstavile svojo dejavnost v okviru letošnjega parlamenta pod naslovom Otroci in načrtovanje prihodnosti, so se na gostoljubni Osnovni šoli Venclja Per-ka Domžale zbrali parlamentarci (35) iz 13 občin, da bi v pripravah na državni parlament pregledali opravljeno delo osnovnošolcev na njihovem območju.
Za prijetnejše počutje na začetku regijskega parlamenta, 10 marca 2017, sta s svojim repanjem poskrbeli učenki OŠ Mengeš, nato pa je delovno predsedstvo (bravo, dekleta!) uspešno vodilo bogato razpravo, ki se je začela s prijaznimi pozdravi Petre Korošec, ravnateljice OŠ Venclja Perka Domžale. Pohvalila je ZPM ter mentorje, ki mlade spodbujajo k razpravi in zanimanju za problematiko ter jim hkrati ponujajo možnost odločanja in aktivnega vplivanja na razvoj družbe in dogajanja v njej. Zaželela jim je prijetno delo in druženje na šoli. Dobrim željam se je pridružil Toni Dragar, župan Občine Domžale, ki je poudaril, da so ideje mladih občanov, ki so jih povedali tudi na srečanju z njim, dobrodošle in, če je le mogoče, jih lokalna skupnost tudi uresniči. Tone Dolčič, namestnik Varuhinje človekovih pravic RS, je po pozdravu in želji za uspešno delo poudaril, da je otroški parlament zelo dobra oblika posredovanja otroških želja in idej, ki morajo biti spoštovane in upoštevane v otrokovo korist. Tanja Po-všič, mestna ZPM Ljubljana, je predstavila program regijskega parlamenta ter se zahvalila OŠ Venclja Perka za organizacijo in izvedbo srečanja ter zaželela, da bi znali v sebi najti srčne vrednote, ki jim bodo olajšale pot v prihodnost.
čji meri prispeva, da se bodo osnovnošolci dobro pripravili na življenje, posebej srednjo šolo; v družbi naj se krepi resnicoljubnost, prijaznost, poštenost, spodbujanje in spoštovanje avtoritete, več praktičnega znanja, izbirnih predmetov, delavnic in prevzemanja odgovornosti, najboljši zgled je osebni zgled; zaželeli so si športne vzgoje, logike, kulture v pouku; kjer pogrešajo spodbujanje kreativnosti, opozorili pa tudi na tudi pomanjkanje življenjskih ciljev in vrednot, pomoč učencem z učnimi težavami, pomembnost osebnih zgledov, pohval in omogočanja, da otroci razvijajo ambicije in domišljijo, imajo svoje sanje in jih skušajo uresničiti.
Zelo zanimivo in kreativno je bilo delo v treh skupinah, kjer so osnovnošolci obravnavali Okolje (moderatorka Irena Mraz - Planet Zemlja), temo Prihodnost in jaz, kjer so ob moderatorki Nini Kočar, Lunina Vila, zajeli tudi skrb za zdravje, strah, kompetence ... ter z moderatorko Bojano Vodnjov, OŠ Venclja Perka, skušali odgovoriti na vprašanje: Kakšen človek želim postati in v kakšni družbi želim živeti.
Obisk posameznih skupin je pokazal, da se parlamentarci zavedajo pomena sedanjosti za prihodnost, kar so potrdile tudi njihove razprave ob zaključku regijskega parlamenta, ko so strnili svoje ugotovitve, predloge in pobude, ki jih bodo posredovali na zasedanje državnega otroškega parlamenta. Med predlaganimi temami za otroški parlament v letu 2018 so se odločili za temo: Moško vs. Žensko.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
Glasbeno instrumentalni koncert strokovnih delavcev
Naš glasbeni nastop je polepšal dan
srednja sola domzale

vrtec urša Prvi teden v marcu je bil v našem vrtcu Urša glasbeno obarvan. Z glasbeno instrumentalno skupino strokovnih delavcev smo otroke in zaposlene popeljali v poučno potepanje, kjer so spoznavali pesmi in glasbila ljudskih pesmi z različnih koncev sveta. Ob sozvočju različnih instru-
mentov smo vsi zelo uživali. Glasba je napolnila naše srčke, bili smo veseli in radostni. Otroški nasmeški nas niso pustili ravnodušne. Njihove iskrive očke so nam dale vedeti, da jim je naš glasbeni nastop polepšal dan.
Tina Zupan Foto: Sabina Vetrih
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
KULTURA
Zastorska slika v Slamnikarskem muzeju
Vsakega obiskovalca Slamnikarskega muzeja ob vstopu v muzejski prostor najprej prevzame pogled na monumentalno sliko na platnu (610 krat 330 cm), ki jo je za Godbo Domžale med letoma 1926 in 1929 naslikal slikar Slavko Pengov.
Zastor
Profesorji Likovne akademije ob 10. obletnici (Slavko Pengov, tretji z desne strani zadaj)
■
Del freske v parlamentu
Roman Kos
Foto: Aco Majhenič, Roman Kos in arhiv Godbe Domžale
Slavko Pengov se je med obiskovanjem ljubljanske realke učil risanja in slikanja v šoli Probude pod vodstvom slikarja Fr. Sterleta. Med letoma 1926 in 1929 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med letoma 1929 in 1931 pa je študij (kiparstvo) nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od leta 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani.
Med njegova najpomembnejša dela spadajo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958.
Po zaključku del na Bledu je junija 1938 začel s poslikavami v domžalski farni cerkvi na Goričici in jih končal v mesecu in pol.
Leta 1951 je prejel Levstikovo, 1959. pa za poslikavo v Skupščini - freska zgodovina Slovencev - še Prešernovo nagrado.
Poslikave v Godbenem domu
Malokdo se še spomni, da je bila poslikana pravzaprav celotna vzhodna stena, to se pravi ves prostor levo in desno od odprtine za oder in tudi ves prostor nad njo, vse tja do stropa. Delno se to vidi na edini pričujoči fotografiji, posneti v notranjosti doma kmalu po odprtju. Poleg arhitekturnih elementov so na poslikavi predvsem izstopali portreti štirih svetovnih skladateljev - Mozarta, Wagnerja, Beethovna in Straussa. V zgornjem delu je bilo 15 figur v različnih pozah igraje na različne inštrumente. V centru nad odrom, med dvema portretoma, sta bila v prepleteni kompoziciji naslikana lira in angel.
V celoti gledano je bilo, skupaj z zastorjem, to kar zelo obsežno delo. In kdaj je Slavko vse to poslikal? Vsekakor je moral poslikave v sami dvorani delati takoj po zaključku šolanja v Zagrebu (junija) in jih dokončati do 4. avgusta 1929, ko je bilo odprtje doma.
Simbolika zastorske slike
Kaj nam pripovedujejo vse te podobe, figure, simboli, elementi, ki so naslikani na zastorju? Kaj nam sporoča avtor ali idejni snovalci vsebine zastor-ja? Žal tega točno ne vemo.
Nosilni elementi te zastorske slike so moške figure v nadnaravni velikosti. Sedem figur, ki naj bi predstavljale sedem dni v tednu. Osrednja predstavlja prav gotovo nedeljo. Figura je upodobljena kot bog-kralj in v avreoli je napis IN POČIVAL JE SEDMI DAN OD VSEGA DELA. Ta osrednja figura sedi (sedi na mavrici - Kristus kralj sveta), v naročju ima (v levici) fascio (fasces, butarica s sekirico), v desnici pa masko.
Če malo podrobneje pogledamo simboliko butarice s sekiro, ki je na celotni sliki mogoče najbolj 'sporen' simbol.
Uradna razlaga pravi: fasces [lat.], snop šib s sekiro, izvira od Etruščanov, v Rimu pa so ga nosili liktorji in je izražal uradni položaj rim. magistratov in s tem povezano pravico kaznovati in dosoditi smrtno kazen. S francosko
revolucijo je ponovno oživel skupaj z jakobinsko čepico kot simbol republi-kanizma, fašizem v Italiji pa se je vrnil k antičnem simbolu fasces, ki je 1926 postal uradni državni simbol.
Od etrurske civilizacije se je simbol skozi zgodovino zelo spreminjal - tako oblikovno (sekirica od strani, spodaj, zgoraj) kot pomensko. Vsebina simbola je bila: močni nudi pomoč šibkim, tako svojim otrokom kot drugim, kolikor pač zmore. Po zlomu Vestalk in s tem do takrat prevladujočega matriarhata se je simbol spremenil v svoje nasprotje. Simbol se je spremenil v simbol vladanja na podlagi moči - diktature. V drugi polovici 19. stoletja do prve svetovne vojne je bil
simbol še vedno v uporabi, v glavnem pri silah na levici.
Po prvi svetovni vojni leta 1919 je B. Mussolini s somišljeniki ustanovil zvezo Fasci di Combattimento ali Zvezo borcev, ki je uporabila ta simbol v smislu potrebe po narodni enotnosti nad interesi strank. Fascio postane simbol stranke in režima. Italijanska Fašistična stranka je bila tudi vzor za fašistične sisteme v drugih državah. Kaj vse je fašizem s svojim delovanjem, tudi na naših tleh, prinesel, vemo in na tem mestu o tem ne bomo razpravljali. Zanimal nas je samo simbol, ki so ga uporabljali in, ki so mu dodali s svojimi dejanji najbolj negativno vsebino.
Sprašujem se, je to slikar Slavko Pengov (ali idejni snovalci vsebine) to vedel in zakaj ga je umestil v to zastor-sko sliko? Najbrž bom(o) na to vprašanje težko kdaj dobili odgovor.
Naslednji element na sliki, ki zelo izstopa, je maska. Resda je imela Godba Domžale zelo močno dramsko sekcijo, a tu je naslikana samo ena maska v zlati barvi. A v glavnem se kot simbol-piktogram za uprizoritve-no umetnost uporabljata, povzeto po grški komediji in tragediji, dve maski - po izrazu vesela in žalostna. Zakaj je naslikana samo ena?
V spodnjem delu te centralne figure sta umeščena v 'trikotne' niše dva angela v belih oblekah-tunikah. Desni angel v rokah drži cvet rogoze, šaš, -simbol krhkosti, a tudi prožnosti, levi angel pa kelih - splošnejša simbolika keliha (čaše, kupe) velja za srednjeveški gral, posodo s Kristusovo krvjo, ki hkrati pomeni trenutno izgubljeno izročilo in napoj nesmrtnosti - vendar se eno in drugo izenači.
Na vsaki strani osrednje figure so naslikane tri moške figure, štiri v bolj lebdeči pozi in dve, ki sta v narodnih nošah, v stoječi. Na desni strani je med dvema figurama, v slovenski (gorenjski) noši, starejši moški. Oblečen je v kožuh, bogato okrašen z ornamen-tiko, obut pa je v črne usnjene škornje. V sklenjenih rokah ima pipo (čedro) in na desni roki obešen slamnati cekar z ornamentiranim napisom IHS. Na njegovi levici je bosonoga moška figura v okrasni tuniki, prepasana z rdečo vrvico. Z desnico se drži za čelo in pogleduje v nebo ... Na skrajni desni strani je figura mladeniča, v kratkih hlačah in beli srajci, ki v naročju drži ovco, jagnje . Jagnje je črne barve! Je kljub temu lahko še spravna žrtev za daritev, da si človek zagotovi odrešenje?
Desno stran tvorijo tri moške figure. Srednja je prav tako kot na levi strani oblečena v narodno nošo. Ta na tej strani nosi eno od hrvaških noš. Oblečena je v belo platneno srajco in hlače. Obuta v črne usnjene škornje, preko srajce nosi rjav telovnik in preko desne rame ima obešeno malho. V desnici drži palico. Z glavo je obrnjena na desno, k desni figuri in s pogledom opazuje, kaj je zapisano v odprti knjigi-zvezku (je to simbol sveta: Svet je neizmerna knjiga), ki jo v levi roki drži sosednja figura. Ta figura s knjigo ima v desnici pero. Na skrajni levici je figura mladeniča, oblečenega samo v kratke rjave hlače. Z veselim obrazom zre v nebo, v iztegnjeni levici pa visoko v zrak drži kozarec z vinom. Vino je na splošno povezano s krvjo, tako po barvi kot svojem značaju rastlinske
Slavko Pengov- slovenski slikar, 24. junij 1908, Ljubljana, t 6. januar 1966, Ljubljana.
esence: zato je pijača življenja in nesmrtnosti. V svetopisemskem izročilu je vino predvsem simbol veselja in, s posplošitvijo, vseh darov, ki jih Bog daje ljudem.
Vseh šest opisanih moških figur ima avreolo. Pri vseh je osnovna barva avreole zelena, vzorec iz stilizira-nih elementov ljudske ornamentike, ki je pri vsaki avreoli drugačen, pa je v rdeči barvi. Zelena je barva vode, kot je rdeča barva ognja, zato je človek od nekdaj čutil razmerje med tema dvema barvama kot razmerje med svojo bitjo in svojim obstojem.
Če je na vsaki strani mož v narodni noši - Slovenec in Hrvat - ali je mogoče potem osrednja figura Srb? Kralj? In vsi skupaj ponazarjajo Kraljevino SHS. Ob nastanku poslikav je še bila, saj se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo dva meseca po odprtju God-benega doma.
V zgornjem delu zastorja, levo in desno od avreole osrednje figure je na desni strani naslikana cerkev na Gori-čici še kot protiturški tabor. Na levi pa v taki podobi, kot je bila ob nastanku tega zastorja.
Levo in desno od slik tabora in cerkve sta na vsaki strani po dva angela. Angeli so tudi na poslikavah na steni nad zastorjem. Angeli so posredniki med Bogom in svetom, so sli, glasniki , čuvarji, vodniki, varuhi itd.
Vsi zgornji angeli imajo za krili zataknjene tarok karte, za vsakim krilom po eno. Na desni so piki in kare, na levi pa križi in srca. Ne vem (za enkrat), kakšen pomen imajo te karte, zataknjene za krili, saj že v samih tarok kartah obstaja in deluje cel svet simbolov.
Celotno sliko zaključuje slikar Slavko Pengov z napisom (zadnjim verzom), vzetim iz pesmi Podoba pesnika Otona Zupančiča, ki je izšla v zbirki V zarje Vidove. »O da nam je priti do svoje podobe i meni i tebi narod moj.« Pesem govori o pričakovanjih po končani prvi svetovni vojni.
Vsekakor bo potreben k simbolni analizi te slike in razumevanju sporočila še kakšen širši pristop. Tale zapis naj bo spodbuda in izziv, da se bo to mogoče v bližnji prihodnosti res uresničilo.
Celotno besedilo lahko preberete na spletni strani Slamnikarskega muzeja - www.kd-domzale.si/slamnikar-ski-muzej.html □
lB I slamnik
Dogaja se
Mesečina, dobitnik oskarja za najboljši film
1. april sobota
Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | KUHNA NA PLAČ
UliCna kuhinja / kulinarične posebnosti lokalnih gostincev po dostopnih cenah.
Mestni kino Domžale 10.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Animirana komedija /89' / sinhronizirano, 6+ / po dveh izletih v resniCni svet zvedave Smrkce Čaka nepozabna pustolovščina v domaČem gozdu.
16.00 | LEPOTICA IN ZVER
RomantiCna domišljijska drama /123' / Disneyjeva klasika v novi obliki, z zvezdniško igralsko zasedbo (Emma Watson, Dan Stevens, Ewan McGregor).
Menačenkova domačija
16.00 | DELAVNICA IZDELOVANJA BUTARIC
Vodijo rokodelke iz društva RC MoravCe / 2 uri / kotizacija: 5 € (otrok z odraslim brezplaCno) / material in pogostitev / št. udeležencev omejeno / prijave: info@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
Mestni kino Domžale 18.15| MESEČINA
Drama / 111' / film Barryja Jenkinsa je skica življenja in slogovno drzna pripoved o odraščanju v revnem predelu Miamija / oskar za najboljši film.
20.30 I DUH V ŠKOLJKI
ZF akcijski film / igra: Scarlett Johansson / 120' / lov na ekstremista, ki nasprotuje kibernetiCni tehnologiji / predelava legendarne japonske mange.
2« april nedelja
Draga Jelena Sergejevna, drama
KD Franca Bernika
20.00 | LJUDMILA RAZUMOVSKA: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 4. april.
Blunout klub
20.00 | NATAŠA NAHTIGAL
Nastop uCencev učiteljice petja Nataše Nahtigal.
7* april petek
Knjižnica Domžale 16.00-18.30 | DVORANA IGRAČ
Od igraCe do igroknjige / predstavitev knjižniCne igroteke / 3+ v prisotnosti odrasle osebe / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | LJUDMILA RAZUMOVSKA: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 4. april.
Blunout klub
20.00 | ADRIANO TRINDADE
Koncert / energija, prežeta z brazilskim jazzom in sambo.
8. april sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | POVEDKA O JEZERU
Dokumentarni film / 76' / sinhronizirano, 5+ / Čudovit film o finskih jezerih, o naravi in kroženju vode v starodavni skandinavski mitologiji.
Domžalski dom. Velika dvorana 14.00-19.30 | FENOMEN BRUNO GRONING
Dokumentarni film / info in rezervacije: 051 386 202 / vstop prost, prostovoljni prispevki.
Mestni kino Domžale 16.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. april.
17.45| LEPOTICA IN ZVER
Glej opis pod 1. april.
20.00 | NEPRIČAKOVANO OČKA
KomiCna drama /118' / veliki ženskar Samuel mir-
Galerija na potepu
8.00 | KIPAR DUŠAN TRŠAR IN ZBIRKE GALERIJE BOŽIDARJA JAKCA
Strokovna ekskurzija v Kostanjevico na Krki / vodi Jurij Smole / odhod ob 8.00 izpred KD Franca Bernika / akontacija: 19 €, vstopnina: 4 € / prijave do 6. aprila: info@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
VELIKONOČNI SEJEM
Kulinarični in turistiCni ponudniki iz Krajinskega parka Kolpa / posebna velikonočna butara Turističnega društva Jarše - Rodica.
KD Franca Bernika 10.00 | TOTEM
Sobotna otroška matineja in za IZVEN Papirnata predstava / Teatro Papelito / 25', 3+ / Totem je papirnato bitje, ki nastaja pred našimi oCmi / število mest omejeno / 4,5 oz. 4 €.
Mestni kino Domžale 16.30 | SMRKCI: SKRITA VAS
Hamo & Tribute 2 Love, koncert
KD Franca Bernika
20.00 | KATJA ŠULC: KAMLISAJLAN
Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Koncert / Carodejka glasov Katja Šulc z uglasbeno sodobno romsko poezijo in muzikami z najrazličnejših koncev sveta /16 €.
12» april sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
Knjižnica Domžale
17.00 | KAM S STRAHOM PRED PORODOM
Predavanje in delavnica / prijava na simone@ro-ditiznasmehom.com / vstop prost / org.: Simone Kindermann, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
Kulturni dom Vir pri Domžalah 18.00 | ČAROVNIJA
Glasbeno-gledališka predstava v izvedbi uCencev OŠ Dob / vstop prost.
KD Franca Bernika
20.00 | KATJA ŠULC: KAMLISAJLAN
Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 11. april.
13* april četrtek
nn 7Ïiri m ínmi Uronfiia HnHûr mu nûl/Hiniû HûMû fflai nnic nnrl 1 nrtríl
Galerija Domžale
19.00 | VESNA ČADEŽ: URBANA TIHOŽITJA
Odprtje slikarske razstave / pogovor vodi Jurij Smole.
Knjižnica Domžale
19.00 | S KOLESOM PO KAMERUNU
Potopisno predavanje / vstop prost / org.: Marko MohorCiC, Knjižnica Domžale.
Blunout klub 20.00 | JAMM
Koncert / klasiCna in popularna glasba v živo, ki zaobjame vzdušje prisotnih.
Mestni kino Domžale 20.30 | TIHA STRAST
Glej opis pod 10. april.
14. april petek
Knjižnica Domžale
številka 3 i marec 2017 i letnik lvii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ april
s,B
18 • apri torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 4. april.
KD Franca Bernika
19.00 | PRAZNIK OBČINE DOMŽALE
Slavnostna seja ob obCinskem prazniku / podelitev priznanj za leto 2016 / slavnostni govornik: župan Toni Dragar / org.: ObCina Domžale in JSKD ObmoCna izpostava Domžale.
19* april sreda
Knjižnica Domžale 10.00 | MINI JOGA
Biba leze ... cikel sreCanj za starše z dojenCki / vstop prost / org.: Urška BožiC Križaj, Simona Gla-van, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
Knjižnica Domžale 17.00 | PRINCESA PIKA
Pikina Čajanka / od 5. leta dalje / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Lidija Smerkolj TuršiC, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
Mestni kino Domžale 18.00 | MIRNI ZALIV
Burleskna kriminalna komedija /122' / nenavadna ljubezenska zgodba, v kateri nas Bruno Dumont popelje v zgodnja leta 20. stoletja / najboljši film in najboljša igralka na festivalu v Sevilli.
Knjižnica Domžale
19.00 | OBČINA DOMŽALE: PROSTOR ZADOVOLJNIH LJUDI
Odprtje fotografske razstave / ob obCinskem prazniku / avtor fotografij: Andraž GregoriC / org.: ObCina Domžale, Knjižnica Domžale.
Blunout klub
20.00 | ROK ZALOKAR TRIO
Koncert / jazz-rock-klasiCni-klavirski trio doda zvoku odtenke in ne podredi celotne zvočne podobe.
Mestni kino Domžale
20.15 | POTOVANJE ČASA: POT
ŽIVLJENJA
Menačenkova domačija
17.00 | DELAVNICA IZDELAVE ČISTIL ZA
DOMAČO UPORABO
Vodi Katarina Kališnik / 2 uri / kotizacija: 15 € / izdelava dveh izdelkov in skripta z recepturami / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave do 17. aprila: info@kd-domzale.si ali 01722 50 50.
KD Franca Bernika
20.00 | TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
Za IZVEN
Koncert ob dnevu upora proti okupatorju / revolucionarne, delavske in narodne pesmi /10 €.
23* april nedelja
Mestni kino Domžale 10.00 | MALI ŠEF
Družinska anim. komedija / 97' / sinhronizirano, 6+ / Timu novi bratec obrne svet na glavo - ustaviti morata zlobneža, ki želi Človeštvu ukrasti ljubezen.
16.00 | JEŽEK IN VRAN-
Glej opis pod 9. april.
NA SIROVI DIRKI
25* april torek
Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE
Glej opis pod 4. april.
18.00 | POTOVANJE ČASA: POT ŽIVLJENJA
Glej opis pod 19. april.
20.00 | COLOSSAL/VELIKANKA
Glej opis pod 23. april.
2£\* april ponedeljek
Center za mlade Domžale
18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE
FOTKE
Glej opis pod 3. april.
KD Franca Bernika
20.00 | GAŠPER TIČ: TRIO (PUPE)
Abonma glasbeno-scenski PRVI in IZVEN Komedija / Gledališče Koper / igrajo: Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan, Rok Matek / tri sestre med Čakanjem na dediščino uživajo v popevkah iz 50. let/18 €.
Janez Vrečar, zgodovinska razstava
■Menačenkova domačija, od 20. aprila do
30. april nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MALI ŠEF
Glej opis pod 23. april.
18.00 | V MREŽI
Glej opis pod 27. april.
20.15 | TIHA STRAST
Glej opis pod 10. april.
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Stalna razstava
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA
AHČINA
Stalna razstava o kmeCko-obrtniški družini AhCin in stalna kiparska postavitev del Franca AhCina.
JANEZ VREČAR (1887-1959): DOMŽALSKI PODOBAR IN GOSPODARSTVENIK
Zgodovinska razstava bo odprta od 20. aprila do 20. maja.
Galerija Domžale
VESNA ČADEŽ: URBANA TIHOŽITJA
Slikarska razstava bo odprta od 13. do 26. aprila.
Knjižnica Domžale STOL
Razstava Likovnega društva Mengeš bo odprta od 3. do 18. aprila.
PROSTOR ZADOVOLJNIH LJUDI
Fotografije Andraža GregoriCa (razstavlja ObCina Domžale) bodo na ogled od 19. aprila do 13. maja.
Knjižnica Domžale, oddelek za otroke in mladino PRAVLJIČNI PALČEK
Razstava izdelkov, ki so nastajali ob istoimenskem projektu družinskega branja, bo odprta od 4. do 30. aprila.
Center za mlade Domžale DRUŽINA2017
Razstave likovnih del otrok iz vrtca Urša, enota Bistra, bo na ogled do 10. aprila.
Tecaji?natecaji
COBISS - VIRTUALNA KNjlžNICA SLOVENNE
BrezplaCno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Co-
Čarovnija, glasbeno-gledališka r________
r pri Domžalah, 12. aprila
Prostor zadovoljnih ljudi, fotografska razstava
ne zapusti njune nekajmesečne hCerke in izgine.
3* april ponedeljek
Knjižnica Domžale
9.00-12.001 PRAZNUJMOZANDERSENOM
Pravljica / ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke / zakljuCeno za vrtce / org.: Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale
18.00 | KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE
FOTKE
Foto delavnice / vodi Klemen Brumec / od 15. do 30. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 18.00 | DAN OSVOBODITVE
Dokumentarni muzikal / 100' / dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji.
Knjižnica Domžale 19.15 | STOL
Odprtje likovne razstave / sodelujejo učenci GŠ Domžale / org.: Likovno društvo Mengeš, GŠ Domžale, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.00 | PR' HOSTAR
Hostar dan - karte po 1 € 'Gorenjska' komedija / 95' / za devetimi gorami in tremi cipresami leži majhna vasica in v njej hotel, kjer ostri so jeziki in prepovedani dotiki.
4-* april torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Za predšolske otroke (3+) in starše, skrbnike, dedke, babice / prijava na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale.
18.00 | PUŠKIN - ZADNJI DVOBOJ
Cikel ruskega filma / režija: Natalija BondarCuk / slovenski podnapisi / 105' / vstop prost / org.: Slovanska knjižnica, Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
20.00 | LJUDMILA RAZUMOVSKA: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Drama / SNG Nova Gorica / režija: Alan Jelen / igra: Stannia Boninsegna / izsiljevanje učencev do profesorice vodi v družbo brez vrednot /16 €.
5* april sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 7. do 12. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Od 13. do 30. leta / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
KD Franca Bernika
20.00 | LJUDMILA RAZUMOVSKA: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 4. april.
6. april četrtek
Knjižnica Domžale
19.00 | NEPRAVILNOST TELESNE DRŽE
Predavata Luka Bokal in Grega Engelman / vstop prost / org.: Bodifit, Knjižnica Domžale.
18.30 | UPOKOJITEV V STILU
Komedija / igrajo: Morgan Freeman, Alan Arkin, Michael Caine / 96' / trije prijatelji sklenejo, da bodo v pokoj stopili drzno - z ropom banke.
Blunout klub
20.00 | HAMO & TRIBUTE 2 LOVE
Koncert ene od najbolj popularnih slovenskih so-ul-blues-rock skupin.
Mestni kino Domžale 20.30 | DUH V ŠKOLJKI
Glej opis pod 1. april.
9* april nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 | JEŽEK IN VRAN - NA SIROVI DIRKI
Družinski animirani film / 78' / sinhronizirano, 5+ / dogodivščina o pomenu različnosti, ki pove, kako svoje šibkosti spremeniti v prednosti.
16.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. april.
18.00 | MESEČINA
Glej opis pod 1. april.
Kulturni dom na Močilniku Dob 20.00 | ODLIKOVANJE ZA VSAKO CENO
Ponovitev za IZVEN
Komedija / kaj vse je Človek pripravljen žrtvovati za ugled, ne glede na ceno / predstava domaČe gledališke skupine / info in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 20.15 | UPOKOJITEV V STILU
Glej opis pod 8. april.
10.	april ponedeljek
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
Mestni kino Domžale 18.00 I TIHA STRAST
Biografska drama / režija in scenarij: Terence Da-vies /125' / pretanjena in humorna zgodba o življenju in delu Emily Dickinson in pretresljiv portret ženske, umetnice uporniškega duha.
20.15 | POPOLNA BLAŽENOST
Abonma filmski PONEDELJEK Psihološka drama / 97' / miselno izzivalen film o hrepenenju, iskanju ljubezni in sreCe / nagrada Europa Cinemas Label na festivalu Karlovy Vary.
11.	april torek
Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE
Glej opis pod 4. april.
Mestni kino Domžale 10.00 | UPOKOJITEV V STILU
Abonma filmski DOPOLDANSKI Glej opis pod 8. april.
Center za mlade Domžale
17.00 | JAJČNE LUPINICE ZA SVEČKE IN
VENČKE
Ustvarjalna medgeneracijska delavnica / vodi Helena AdamiC iz trgovine Pri levCku / odrasli: 10 €, do 30. leta: 5 €, otroci z odraslim brezplaCno / prijave: info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Knjižnica Domžale
19.00 | ZALOŽNIŠTVO V SLOVENIJI
Slovenologija / gosta: Miha KovaC in Mitja Čander / org.: dr. Noah Charney, Knjižnica Domžale.
I/.UU | VLLIIUJINUUINM ULIUJKMUIJM
Ustvarjalna delavnica / od 4. do 8. leta / prijave obvezne / org.: Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale.
Center za mlade Domžale 18.00 | GRAFITI, GRAFITI
Delavnica grafitiranja / od 15. do 30. leta / vodi Ma-ksim AzarkeviC / brezplaCno / prijave: info@czm--domzale.si ali 040 255 568.
KD Franca Bernika
20.00 | KOMORNA GLASBA POVEZUJE SVET
Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert / Akademija Kronberg v gosteh / program: Mozart, Ravel, Kodaly / varovanci ene od najelitnejših zasebnih glasbenih akademij na odru skupaj z Matetom Bekavcem /18 €.
Blunout klub
20.00 I MOMENTO CIGANOS
Koncert / gipsy swing / avtorske instrumentalne skladbe.
15* april sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
SEJEM ROKODELCEV
Predstavitev rokodelcev, ki ustvarjajo in izdelujejo unikatne ter posebne kose.
Galerija Domžale
10.00 | USTVARJALNA SOBOTA ZA NAJMLAJŠE: NA PROSTEM
Ogled razstave Vesne Čadež / risanje urbane krajine blizu galerije (v primeru dežja v galeriji) / 3+ / 90' / pokrovitelj: Art Ljubljana / vstop prost.
Center za mlade Domžale 10.00 | GRAFITI, GRAFITI
Glej opis pod 14. april.
Mestni kino Domžale 10.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. april.
16.30 | UPOKOJITEV V STILU
Glej opis pod 8. april.
18.15 | NEPRIČAKOVANO OČKA
Glej opis pod 2. april.
20.30 | MESEČINA
Glej opis pod 1. april.
16 • april nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 | JEŽEK IN VRAN - NA SIROVI DIRKI
Glej opis pod 9. april.
16.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. april.
17.45 | DUH V ŠKOLJKI
Glej opis pod 1. april.
20.00 | POPOLNA BLAŽENOST
Glej opis pod 10. april.
17* april ponedeljek
Mestni kino Domžale 16.00 | LEPOTICA IN ZVER
Glej opis pod 1. april.
18.15 | UPOKOJITEV V STILU
Glej opis pod 8. april.
20.00 | TIHA STRAST
Glej opis pod 10. april.
Dokumentarni film / 90' / dolgo Časa tleC projekt Terrencea Malicka je hvalnica naravi, življenju in znanstvenemu spoznanju, katere protagonist je vesolje samo / nagrada Green Drop v Benetkah.
20. april četrtek
Knjižnica Domžale
10.00 | KAMRA: REGIJSKI PORTAL
Predstavitev portala / domoznanstvo / www.ka-mra.si / org.: Urška Justin, Knjižnica Domžale.
KD Franca Bernika
19.00 | KONCERT UČITELJEV GŠ DOMŽALE
Koncert v soorganizaciji s šolskim skladom / vstopnina: 3 € (za šolski sklad).
Menačenkova domačija
19.00 | JANEZ VREČAR (1887-1959):
DOMŽALSKI PODOBAR IN
GOSPODARSTVENIK
Odprtje zgodovinske razstave / v okviru projekta Domžalski umetniki v MenaCenkovi domaCiji / ob obCinskem prazniku / kulturni program: Martin Kozjek / vstop prost.
21» april petek
Knjižnica Domžale
8.00-19.00 | SVETOVNI DAN KNJIGE (23. APRIL)
Bukvama / ankete / nagradni Križ Kraž / hrošCek Simon / org.: ObCina Domžale, Knjižnica Domžale.
17.00 | GIBALNA IGRALNICA
Gibanje in igra / od 18. meseca do 3. leta v prisotnosti odrasle osebe / prijave na oddelku za otroke in mladino / org.: PŠ Miki, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
18.00 | COLOSSAL/VELIKANKA
Domišljijska komedija / 110' / ko Gloria (Anne Hathaway) izgubi službo in fanta, se preseli nazaj domov, kjer odkrije, da je povezana z ogromno pošastjo, ki napada Seul v Južni Koreji.
Kulturni dom Groblje
19.00 | SLOVESNI FOLKLORNI VEČER
Ob 10. obletnici delovanja Folklorne skupine Groblje / pod Častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja / v okviru obCinskih praznovanj / org.: Folklorno društvo Groblje, Domžale in JSKD ObmoCna izpostava Domžale / vstop prost.
Blunout klub
20.00 | THE INDICALS
Koncert / ska-reggae-rock bend, ki skuša biti živ in pristen in poslanstvo izpolnjevati z glasbo.
Mestni kino Domžale
20.15 | POPOLNA BLAŽENOST
Abonma filmski PETEK Glej opis pod 10. april.
22« april sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
PODČETRTEK
ObiCaji, kultura, kulinarika in turistiCna ponudba. KD Franca Bernika
10.00 | DOGODIVŠČINA ZAJČKA BRANKA
Sobotna otroška matineja in za IZVEN Lutkovno-igrana predstava / Talija - ustvarjalni laboratorij / 30', 3+ / o zajCku, prijateljstvu in pogumu / število mest omejeno / 4,5 oz. 4 €.
KD Franca Bernika
20.00 | GAŠPER TIČ: TRIO (PUPE)
Abonma glasbeno-scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 24. april.
Blunout klub
20.00 | DOMEN CIZEJ KVARTET
Koncert nadobudnih jazzistov.
26 • apri sreda
Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE
Glej opis pod 5. april.
Mestni kino Domžale
18.00 | POTOVANJE ČASA: POT ŽIVLJENJA
Glej opis pod 19. april.
20.00 | MIRNI ZALIV
Glej opis pod 19. april.
Blunout klub
20.00 | ROUNDSOUARE
Koncert / veC glasbenih slogov, združenih v avtorski glasbi, tvori popolno celoto.
27* april četrtek
Mestni kino Domžale 10.00 | MALI ŠEF
Glej opis pod 23. april.
18.00 | V MREŽI
Drama, triler / igrata: Emma Watson, Tom Hanks / 110' / strahovite posledice tehnologije pridejo navzkriž z željo biti slišan v svetu, kjer spletna prisotnost pomeni vse.
20.15| UPOKOJITEV V STILU
Glej opis pod 8. april.
28 • apri petek
Mestni kino Domžale 10.00 | SMRKCI: SKRITA VAS
Glej opis pod 1. april.
18.00 | COLOSSAL/VELIKANKA
Glej opis pod 23. april.
20.15| V MREŽI
Glej opis pod 27. april.
29* april sobota
Tržni prostor Domžale
8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
PRLEKIJA
ObiCaji, kultura, kulinarika in turistiCna ponudba.
Mestni kino Domžale
10.00 | JEŽEK IN VRAN - NA SIROVI DIRKI
Glej opis pod 9. april.
16.30 | MALI ŠEF
Glej opis pod 23. april.
18.15 | COLOSSAL/VELIKANKA
Glej opis pod 23. april.
20.30 | MESEČINA
Glej opis pod 1. april.
UlOO, lllVjVJWIOOy V OG11VV7 J1CVHJ UltVA iz.. 111	Ul\_/. 1 11JO.VC lici
0172412 04 (Janez Dolinšek in Lidija Smerkolj TuršiC).
PREDSTAVITEV APLIKACIJ
V Knjižnici Domžale vam lahko pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si.
RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
Knjižnica Domžale za svoje Člane organizira brez-plaCni računalniški teCaj. TeCaj traja en mesec in poteka dvakrat tedensko (ob sredah in petkih) od 10. do 12. ure. Število mest je omejeno. Obvezne prijave: 0172412 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.
NADALJEVALNI RAČUNALNIŠKI TEČAJ ZA SENIORJE
Namenjen je vsem seniorjem - Članom Knjižnice Domžale. Spoznali boste e-pošto, Facebook, Skype, Viber... TeCaj poteka vsako drugo soboto (8.00-9.30) in tretjo soboto (9.00-12.30) v mesecu. Obvezne prijave: 0172412 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.
VARNI NA INTERNETU IN UPORABA E-NAPRAV
Vsako drugo soboto v mesecu (10.00-13.00) vabljeni na cikel brezplačnih delavnic za starejše, začetnike in nevešče o varnosti na medmrežju in uporabi različnih elektronskih naprav. Obvezne prijave: 0172412 04 ali helena.prelc@dom.sik.si.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 66 00, info@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 8 0, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop v domačijo in na razstavo prost, dodatna ponudba plačljiva.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Manca Kraševec Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v maju pošljite do 19. aprila na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si.
22 | slamnik
KULTURA
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
ŽIVLJENJE V GLASBI
KATJA ŠULC, GLASBENICA
Katja Šulc je glasbenica, ki z glasbo vse raziskuje, eksperimentira, preizkuša nove pristope, predvsem pa razvija svojo, lastno glasbeno pot, ki se razteza med sodobno elektronsko glasbo in etno - folk glasbo.
Lenart Zajc
Foto: osebni arhiv Katje Šulc
Je glasbenica, ki se je šolala v New Yorku, in svoje znanje nadgradila na popotovanjih po svetu, kjer je srečevala različne glasbenike, s katerimi je sodelovala. Njen zadnji projekt je navdahnila romska poezija, ki jo je uglasbila v Mehiki ob sodelovanju z mehiškimi glasbeniki.
Kako se je začela vaša ustvarjalna glasbena pot? Oziroma, kaj je bilo tisto, zaradi česar ste se odločila postati profesionalna glasbenica?
Z glasbo sem od malega tesno povezana, sicer v mladosti bolj s plesom kot petjem, če ne štejem pevskih zborov in prepevanj ob kitari. Profesionalno pa sem se glasbi zapisala dokaj pozno, sredi dvajsetih. Ključno je bilo moje prvo potovanje v Mehiko, kjer sem začela srečevati svoj glas. Pozneje sem se naključno znašla na odru z nekim mehiškim bendom in ostala z njimi teden dni. Na tem potovanju sem se dokončno odločila, da se želim popolnoma posvetiti glasbi. Življenje z glasbo ob sebi ima neko drugo kvaliteto, glasba zdravi. S to odločitvijo oziroma spoznanjem sem se vrnila v Slovenijo ter se lotila glasbenega in pevskega študija, sledila je akademija v New Yorku, ki je bila del mojih sanj, in pot je vodila dalje.
Ustvarjate zelo raznoliko glasbo, od elektronike do folk glasbe. Gre pri tem za eksperimentiranje, ali pa poezija, ki jo uglasbite, potrebuje tudi lasten slog?
Rada prepletam žanre, kar je morda tudi povezano s tem, da sem naklo-
Rojevanje pesmi ima zelo svojevrstne in raznolike poti, včasih zaslišiš verz, včasih melodijo, včasih oboje hkrati.
njena zelo različnim glasbenim izrazom. Res pa je tudi, da sama poezija, ki ji običajno sledim in jo naprej izberem, narekuje, v kaj bi se oblekla, in kje zazveni tako, kot jo jaz slišim in čutim. Sicer pa ne načrtujem, kako bo kaj zvenelo, nekako samo sledim občutku, da se mi sliši prav.
Kot sem omenil, vaša glasba sloni na poeziji. Mila Kačič, vaša lastna poezija, zadnje čase romska poezija. V čem se razlikuje pisanje besedil za glasbo, od pisanje glasbe za že obstoječa besedila? V obeh primerih skušaš prav spojiti besedo in glasbo, ne glede na to, s čim začneš, torej skušaš ujeti razpo-
loženje, čustvo, barve. Ko pišem besedilo na glasbo, se skušam zliti v glasbo. Običajno pa je obratno, glasbo oblikujem na že izbrano pesem. Najprej pride ritem, potem melodija, potem aranžma. Pri tem običajno delujem z glasbenikom, sama nisem tako dobro teoretično podkovana, da bi izoblikovala celo skladbo, rabim partnerja, s katerim se potem nadgrajujem. Zgodi pa se tudi, kot je bilo v primeru Mile Kačič, da glasbenik zapiše celotno kompozicijo, tudi to mi je blizu, takrat sem lahko 'samo' interpret. Pisanje besedil in glasbe je ena kreativna panoga več, rada sem kreativna, rada pa se posvečam samo interpretaciji, da vdahnem ži-vost pesmi.
Ko sami pišete poezijo, obenem razmišljate tudi o glasbi zanjo?
Večina besedil za Twisted Delight je bila napisanih na pesniških delavnicah, kjer sploh še nisem razmišljala o tem, da bi jih kdaj uglasbila. Sicer ne delujem, kot delujejo pesniki, da se mi poezija redno zapisuje, rabim sproščanje ventilov, porive, pesniške delavnice so se izkazale za zelo učinkovite. Rojevanje pesmi ima sicer zelo svojevrstne in raznolike poti, včasih zaslišiš verz, včasih melodijo, včasih oboje hkrati.
Če se vrneva k vašemu zadnjemu projektu, uglasbeni romski poeziji, kaj vas pripeljalo do točke, da ste se odločili in se lotili tega projekta?
Od nekdaj me je privlačila romska kultura, romska glasba in romska glasbena izraznost so pri meni visoko na piedestalu. Potem se je zgodilo, da mi je pred leti v roke prišla antologija romske poezije, prevedena v angleščino, The Roads of Roma, ki jo je izdal PEN znotraj cikla ogroženih svetovnih literatur. Takrat se me je zelo dotaknila poetika te unikatne poezije in porodila se je ideja, da bi jo uglasbila. Pot je bila kar dolga, ker sem se odločila, da bom
pesmi izvajala v izvirniku, treba jih je bilo torej poiskati, izbrati, dobiti prevode, se naučiti pravilno izgovorjavo, k sreči sem imela ob sebi vrhunskega mentorja, uglednega romologa prof. Marcela Courthia-da. Romska poezija je namreč težko dostopna, on pa mi je odprl vrata v svojo bogato knjižnico.
Kako, da ste se odločili za snemanje v Mehiki?
To se je preprosto zgodilo, na enem od potovanj po Mehiki sem srečala mehiškega violinista Albana Usatcha, ki je po svojih poteh zelo povezan s cigansko glasbo, začela sva muzicirat, in ko je prva uglasbena pesem zazvenela prav, sem nadaljevala in se vračala v Mehiko, kjer sem na koncu album tudi posnela.
Je balkansko romska problematika podobna problematiki, ki jo doživljajo tudi Mehičani?
Obstaja močna vzporednica med položajem Romov in položajem tamkajšnjih avtohtonih prebivalcev, torej številnih indijanskih plemen. Gre za iste reči, torej pomanjkanje čisto človeškega spoštovanja, pravic do izobraževanja, socialnega statusa, zdravstva, integracije z ohranitvijo lastne kulturne vrednosti itd.
Kako vaša potovanja vplivajo na vašo ustvarjalnost?
Dobro! Potovanja in drugi kraji pri meni odpirajo kreativnost in dajejo svoj vpliv, širino, pogled od daleč, razprta krila, navdih.
Bi mi zaupali, v katerem delu sveta se počutite najbolj doma?
V Mehiki mi je zelo domače. Tudi Slovenija ima svoje čare, na katere sem navezana, tudi bližina Balkana daje svoj pečat.
Katjo bomo lahko v živo spremljali v Domžalah, v Kulturnem domu Franca Bernika v torek, 11. aprila, ob 20. uri. □
Tomažu Habetu ob življenjskem jubileju
Kdor se želi pogovarjati o glasbi v naši občini, v nobenem primeru ne more mimo priimka Habe.
Srečamo se kar z dvema Habetoma, ki sta odločno zaznamovala kulturno življenje domžalske občine, glasbenega življenja posebej. Oče Stane se je že zdavnaj preselil v zgodovinski spomin Domžal, pred nami pa se je, dobesedno pred našimi očmi, zgodil življenjski jubilej drugega Habeta - mlajšega od obeh - profesorja Tomaža Habeta.
Šestletni se je z očetom Stanetom in mamo Minko preselil z Vrhnike v Domžale (ob sestri Minči), odtlej pa naju s Tomažem zaznamuje v določeni meri skupna pot najprej v osnovnošolskem izobraževanju, 'na stara leta' jih nama je usoda določila živeti komaj nekaj deset metrov narazen.
Pedagoško delo je nekaj zelo težavnega, človek se mu mora predati scela, zato brez ljubezni, prave gorečnosti do poklica, ne gre: s temi lastnostmi obdarjen je Tomaž (že dolgo mu pravim Tomo) desetletje svojega življenja kot predpogoj pustil osnovnošolcem, potem pa z neverjetno življenjsko močjo in ustvarjalnimi navdihi stopil na pot vodenja neštetih zborov (od otroških, do onih, ki jih tvorijo pevci, t. i. zrelega obdobja), manjših vokalnih zasedb do Simfonič-
nega orkestra Domžale - Kamnik. Prišel je tudi do končnega dolgoletnega dela na Srednji glasbeni šoli, sodeloval je pri Mladih levih, v kitarskem ansamblu in kdo bi še našteval. V vsem tem titanskem opravljenem delu je prijatelj Tomaž ostal preprost, odprt, kot človek svetel in do konca predan svoji glasbeni muzi.
Spominjam se koncerta v juliju 1966, ko je Tomaž pravzaprav še kot 19-letni golobradi mladenič predstavil svojo izjemno kantato Sreča umreti je za svoj narod. Znani skladatelj prof. Matija Tomc, ki je bil tudi na omenjeni proslavi 25-letnice Osvobodilne fronte, je po koncertu in predstavitvi kantate zapisal:
»Habetova muzika vzbuja pri poslušalcu, ki je le nekoliko razgledan v sodobni glasbi, živo zanimanje. V njej vidi ustvarjalca, ki se ne prepušča slučaju, ampak kljub svoji mladosti že zavestno gradi svojo muzikalno stavbo, pa naj bo ta oblikovana v svojevrstni harmoniji in posebno še s čvrstim ritmom. Tudi skrivnosti orkestralnega izraza Habetu niso tuje, saj mu orkester prav živo poje.«
Tako veliki mojster slovenske zbo-
rovske in umetne glasbe. Od tistega časa, ko je bilo Tomažu 19 let, se je oblikoval tako človeško kot tudi strokovno. Svoje čudovito poslanstvo glasbenega pedagoga je zaznamoval z množico glasbenega učnega in razvedrilnega skladateljskega gradiva, za mlade, predvsem pa s svojo nikoli skaženo opredelitvijo, da nikomur ni preprečeval uživanja in pevskega zbli-žanja z glasbo saj - tako meni Tomaž -, človeku, četudi nima nobenega smisla za glasbo, ne moreš vzeti tega najlepšega izrazila v življenju.
Tomaž je v življenju ostal tak, kot je bil, kljub velikim uspehom in množici priznanj, ki jih je prejel. Ni končal v akademski vzvišenosti, strokovni nadutosti ali skladateljski nedotakljivosti. Od takrat, ko sva oba že mladeniča v osnovni šoli 'Pri Kebru' pripravljala učence (on glasbeno, jaz besedno interpretativno), pa vse do danes, imamo v svoji sredi velikega človeka, ki je ostal skromen, topel, človeški in si je zaslužil vso množico voščil, ki jih je te dni prejemal. Z vsem srcem se številnim voščilom in čestitkam pridružujem tudi
Matjaž Brojan
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
kultura
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
APRIL
2017
MESEČNI KOLEDAR
torek, 4. april / 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN sreda, 5. april / 20.00 / abonma gledališki RUMENI in IZVEN četrtek, 6. april / 20.00 / ab. gledališki RDEČI in IZVEN petek, 7. april / 20.00 / abonma gledališki ZELENI in IZVEN
Ljudmila Razumovska: DRAGA JELENA SERGEJEVNA
drama/SNG Nova Gorica / režija: Alan Jelen / igrajo: Stannia Boninsegna, Nejc Cijan Garlatti / Vito Weis, Andrej Zaiesjak, Maša Grošelj, Žiga Udir / Drama - trller o šoli izsiljevanja učencev do profesorice, ki vodi v družbo, kjer ni več idealov in vrednot
sobota, 8. april /10.00 / Sobotna otroška matineja (omejeno število mest)
TOTEM
papirnata predstava / Tecrtro Papelito / nastopata: Brane Solce in Sanja Fidler / 25', 3+ / Totem je veliko in nenavadno bitje, ki pred našimi očmi počasi nastaja iz kartona in papirja.
torek, 11. april /20.00 /abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN sreda, 12. april / 20.00 / abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN
KATJA ŠULC "Kamlisajlan"
koncert / nastopajo: Katja Šulc (vokal), Igor Matkovič (trobenta), Andraž Mazi (kitara), RobertJukič (bas), Damir Mazrek (tolkala) / Čutna čarodejka glasov Katja Šulc z uglasbeno sodobno romsko poezijo in muzikami, ki svoje vplive pobirajo iz najrazličnejših koncev sveta.
petek, 14. april/20.00/abonma koncertni MODRI in IZVEN
KOMORNA GLASBA POVEZUJE SVET Akademija Kronbergvgosteh
koncert / nastopajo: William Hagen (violina), David Castrobalbi (violina), Mathis Ro-chat (viola), Ella van Poucke (violončelo), Mate Bekavac (klarinet) / program: Mozart Ravel, Kodaly/Varovanci ene najbolj elitnih privatnih glasbenih akademij iz Kronberga prvič na domžalskem odru.
sobota, 22. april /10.00 / Sobotna otroška matineja (omejeno število mest)
Barbara Vidovič: DOGODIVŠČINA ZAJČKA BRANKA
lutkovno-igrana predstava / Talija - ustvarjalni laboratorij / nastopata: Barbara Vidovič, Oskar Kranjc/30', 3+/Zgodba o zajčku, prijateljstvu in pogumu.
sobota, 22. april / 20.00 / za IZVEN
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
koncert ob dnevu upora proti okupatorju /Tržaški pevski zbor z repertoarjem revolucionarnih, delavskih in narodnih pesmi.
ponedeljek, 24. april / 20.00 / abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN torek, 25. april / 20.00 / abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN
Gašper Tič: TRIO (PUPE)
komedija / Gledališče Koper / režija: Jaka Ivane /glasba in priredbe: Davor Herceg / igrajo: UrošSmolej, DanieIDan Malalan, Rok Matek/ Glasbena komedija treh sester, ki med čakanjem na očetovo dediščino uživajo v popevkah iz petdesetih let.
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
James Lovelock
Težavna pot v prihodnost
Mladinska knjiga, 2017
Britanski znanstvenik in oko-ljevarstvenik, ki je zaslovel kot avtor teorije o Gaji, v kateri zemljo skupaj z vso floro in favno vključno s človeštvom predstavlja kot kompleksno samo-re-gulirano celoto. Lovelock tokrat razmišlja o vlogi in pomenu človeštva za ohranitev življenja na planetu. Znanstvenika v častitljivih letih ne obremenjuje politično korektni eko-diskurz, prav tako ne antropocentrično motivirano varovanje narave. Nekje celo pravi, da lahko to, kar se zdi uničevanje planeta, vidimo kot konstruktivni kaos, ki je nujen za vzpostavitev nove kvalitete. Tako kot ni bil svet ustvarjan za našo dobrobit, si je samoljubno in arogantno zamišljati, da mora biti v prihodnosti vse namenjeno zagotavljanju preživetja človeštva v obliki, kot jo poznamo danes.
Paul Verhaeghe Identiteta
CICERON, 2016
Razmišljanja kliničnega psihologa in terapevta o vplivu neoliberalnega okolja na oblikovanje identitete. Zabloda, da živimo v svobodni družbi, kjer lahko uspe vsak, če se le dovolj potrudi, povzroča vedno večjo kolateralno škodo na mentalnem zdravju, zniževanju standardov javnih storitev, pospešenem socialnem razlikovanju in uničenem okolju. Vsesplošno favoriziranje zmagovalcev za vsako ceno pušča ob strani vedno večje število poražencev, ki se jih prepogosto odpravi v prepričanju, da gre za njihovo osebno krivdo. Neoliberalizem preferira določene osebnostne lastnosti, ki se v marsičem prekrivajo z opisom psihopatske osebnostne strukture. A navkljub vsemu verjamemo vanj in vztrajamo pri gašenju požara z ognjem.
Elena Ferrante
Genialna prijateljica
Cankarjeva založba, 2016
Elena Ferrante, ki jo slovenski bralci spoznavamo z zamudo (česar smo sicer žal že navajeni pri dobrih avtorjih), nas je po romanu Dnevi zavrženosti, sedaj posrkala v veličastno sago, prvo knjigo neapeljskega cikla,	♦
pripoved o prijateljstvu med Lilo in Eleno (da je ime glavne junakinje enako psevdonimu skrivnostne pisateljice, verjetno spet ni zgolj naključje). Pisateljica, pri kateri se nekaterim zdi bolj pomembno odkrivati, kdo je in kje živi, kot pa odkrivati, kaj nam ima za povedati, nas tokrat popelje v povojni Neapelj, kjer spoznamo več medsebojno prepletenih družin in njihova ozadja, v ospredju zgodbe pa sta pri-povedovalka Elena, ki nam povsem od začetka in zelo natančno popiše nenavadno in nenadkriljivo prijateljstvo z Lilo, za katero povsem na začetku knjige zvemo, da je pri svojih 60. letih skrivnostno izginila ... Briljantna pripoved o prijateljstvu, ljubezni, sovraštvu, maščevanjih, odpuščanju, pozabljanju ... torej o vsem, kar tako ali drugače barva naša življenja in kar jih dela lepa in boleča .Nestrpno torej čakamo na prevod druge knjige neapeljskega cikla.
Sanja Lončar
Naravne rešitve za radiacijo
Jasno in glasno, 2016
V knjigi se avtorica posveti tistemu delu sevanj, ki jih znanstveniki imenujejo ionizirajoča, laiki jim pravijo radioaktivna sevanja ali radiacija, stroka pa jih imenuje sevanje radioaktivnih snovi, ki ima dovolj energije, da poškoduje materijo. V to skupino spadajo sevanja, ki smo jim izpostavljeni pri obsevanjih v medicini, in goriva za jedrske elektrarne, jedrska orožja in v zadnjem času obsevanje hrane. Koliko smo zares izpostavljeni
sevanjem, je težko ugotoviti, saj je vsa znanost na tem področju močno sponzorirana s strani industrije. Avtorica nam poleg statističnih podatkov, izsledkov in drugih informacij v knjigi predstavi tudi abecedo sevanja in ukrepe, če pride do izpostavljenosti.
knjige za otroke in mladino
Tina Arnuš Pupis
Za devetimi drevesi
Miš, 2017
Knjiga Za devetimi drevesi je avtoričin prvenec, v njem je povezala deset živalskih zgodbic. Živalske junake in včasih tudi dečka Srečka spremljamo v duhovitih zgodbicah s pomenljivimi naslovi: Srečko išče srečo, Zajec najde čas, Lesička se uči pisati, Jabolko spora, Ubogi jazbec, Gozdni projekt ... Živali se srečujejo s čisto običajnimi človeškimi tegobami kot so pomanjkanje časa, iskanjem sreče, težavami s pisanjem, z medsebojnimi prepiri ... A zgodbice se vedno obrnejo tako, kot mora biti. Imenitno knjigo krasijo ilustracije Tanje Komadine. Zgodbice so primerne za večerno branje in tudi za samostojno branje za otroke prve triade.
Nina Novak Kerbler
Moj prijatelj je drugačen
Celjska Mohorjeva družba, 2016
«T «tUrfTOJ 3E ßii Aftàîi
Deček Jetmir se s starši s Kosova preseli v Slovenijo. S Filipom se spoprijateljita že v vrtcu. Tudi v šoli sta sošolca.Tam Jetmiru ni lahko. Sošolci ga zasmehujejo, se norčujejo iz njega ... Filip je zelo žalosten, vendar ne zbere dovolj poguma, da bi mu pomagal. Zaradi tega ima slabo vest. Bi moral o zbadanju in nasilju povedati komu od odraslih? Knjiga obravnava 'problematiko diskriminacije otrok priseljencev v našem okolju in preseganje predsodkov, povezanih s tem.' Izšla je v zbirki Prijazna družba.
Alenka Klopčič
Vegetarijanski medvedek Bruno
Eko knjiga, 2013
Zgodba o medvedku Brunu s prijaznimi ilustracijami Nine Meglič je v delu, ki govori o selitvi medvedka, povsem resnična. Med letoma 1999 in 2002 so namreč italijanski in slovenski varuhi narave v italijanski naravni park Adamello Brenta naselili deset medvedov iz Slovenije, ker je po skoraj dvesto letih obstoja te mogočne vrste na italijanskih tleh rjavi medved tam skoraj izumrl. Še bolj kot o tem pa gre za zgodbo o živali, ki jo pogosto neupravičeno obravnavamo kot nevarno in kot grožnjo, medtem ko temu ni tako in se v resnici medved, če je le možno, ob srečanju s človekom umakne in tudi sicer 70 do 80 odstotkov njegove prehrane predstavljajo rastline, ostalo pa ličinke in mrhovina. Simpatične zgodbice o medvedku Brunu vsekakor otrokom še približajo to že tako ali tako priljubljeno žival, ki nastopa v številnih otroških zgodbah.
medioteka
DVD
Philomena
FiviA, 2014
Filomena je večkrat nagrajeni film, prejel je kar dva oskarja in beneškega leva, posnet je po resnični zgodbi z Irske. Prepletajo se usode pripadnikov različnih generacij. Razočarani in malo cinični brezposelni novinar skupaj z dobrodušno starko Philomeno se poda v iskanje njenega davno odvzetega sinka, za katerim se je izgubila vsaka sled. Srečamo se s kruto vlogo takratne in dandanašnje Cerkve, z dogmami, ki so in še krojijo usode vernikov oziroma njenih pripadnikov. Kljub žalostni zgodbi film preveva toplina, vera v odpuščanje in nenasilno delovanje.
24 | slamnik
kultura
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Jih prepoznate?
Domžalski umetniki v Menačenkovi domačiji - Janez Vrečar
KOLUMNA • ODTIS ČLOVEČNOSTI	LENART ZAJC
P CVETKE
Že nekaj časa me kar zmrazi, kadar slišim, da nekdo utemeljuje sprejemanje neke dejavnosti oziroma njeno zavračanje zgolj z vidika dobička.
Pač, če tisto kar-koli-že-de-lamo, prinaša profit, potem je OK, če pa ne, potem pač ne. In seveda govorimo le o ekonomskem profitu, oziroma po domače, denarju, ki bo padel v žep. No, če je takšno razmišljanje še razumljivo pri podjetnikih, ki sanjarijo o hitrem vzponu iz sivine vsakdanje povprečnosti, pač, če vzamemo pred oči tipičnega podjetnika iz tranzicijskega obdobja, katerega namen je bil predvsem čim hitrejša omastitev lastnih brkov, oziroma lepše rečeno, bogastvo, ki se bo pojavilo čez noč, v takem primeru je seveda ekonomski smisel njegove dejavnosti edini pravi smisel. Pač, tam v začetku devetdesetih, je mlada postsocialistična podjetniška generacija, lačna kapitalističnih dobrin, živela v ameriškem snu: ni šlo za reveže, tudi če niso imeli pod palcem ničesar, šlo je za neuresničene milijonarje, ki jim bo ravnokar uspel njihov veliki met. Žal v večini primerov ta veliki met ni segel dlje kot do novega nemškega vozila, prevelike hiše in morda še kakega morskega plovila, ter obilice kreditov, ki jih je omenjeni met potegnil za seboj. Žal je velika večina podjetij, nastalih na takšnem temelju, šla hitro rakom žvižgat. Pač, če se nekdo želi ukvarjati z dejavnostjo dolgoročno, mora bolje razmisliti o zadevi, recimo o tem, kako bo njegova dejavnost sprejeta v njegovem družbeno kulturnem okolju, kaj lahko dolgoročno doprinese, kako bo vplivala na ostale dejavnosti in predvsem, kaj bi rad z njo dosegel in če je odgovor na ta vprašanja predvsem zaslužek ... Ampak prav, vsak po svoje in ni na meni, da bi sodil o tem, kar počno s svojim drugi. Motiti pa me začne, ko ta logika ekonomskega smisla kot edinega smisla prevlada v sferah, ki so bistveno pomembnejše na nivoju celotne družbe.
Takšen primer je pošta in to ne kar kakšna, pač pa slovenska državna pošta. Ustanova, katere korenine segajo v čas habsburške monarhije, ko je bila osnovana predvsem z namenom povezovati državljane po vsej monarhiji, jim omogočati komunikacijo na daljavo, pošiljanje paketov in še vse ostalo, kar pač k poštni eksistenci spada. Biti profitna organizacija ni bilo na tem spisku. Zadnje čase pa se je to spremenilo. Od nekod se je nekomu vsadila ideja, da pošta ne prinaša dovolj dobička, da verjetno posluje celo z izgubo. In bolj ali manj čudaške rešitve so začele kar deževati. Sam tega sicer še nisem doživel, ampak prijateljica iz Ljubljane mi je pravila, kako jim njihov poštar prodaja gospodinjske pripomočke. Poštar akviziter torej. Spet druga, ne najbolj posrečena rešitev, je bila sprememba pošt v prodajalne krame, na poštnih policah lahko najdemo od pokopaliških sveč, čokoladic, otroških knjig pa do zgoščenk z bolj ali manj poskočno su-balpsko glasbo. Ampak tudi to še ni vse. Domislica čez vse je vodilne poštarje prizadela pred dobrima dvema letoma, ko so se odločili po bog-ve--kakšnem obskurnem vzoru iz tujine enostavno zapreti svoje poslovne prostore in razdeliti koncesije različnim zasebnikom po vsej Sloveniji.
Dob, na primer, je bil pred to umno poštno odločitvijo, krajevna skupnost z lastno pošto, njeni prostori so bili nedavno obnovljeni, dvi-
gnjeni na varnostne standarde, ki jih ta dejavnost zahteva. Če odštejem že prej omenjeno nepotrebno kramo, ki se je na pošti prodajala, pa tja sicer ne spada, bi lahko rekel, da so stvari delovale. Štimale po domače. No, nekaj let po obnovi so dobsko pošto zaprli njeno delovanje pa preselili v cvetličarno. Da, prav ste prebrali, v
<6 Ko grem na pošto v svojem kraju, bi želel, da je to dejansko pošta in ne cvetličarna, in zares upam, da mi poštar naslednjič ne bo ob priporočenem pismu z davkarije ponudil še vilede, pač tako, da si obrišem solze, ki mi jih je na oči zvabilo davčno pismo.
cvetličarno. Peščico let nazaj obnovljeni poštni prostori so tako ostali prazni, kaj se je zgodilo z zaposlenimi z dobske pošte sicer ne vem, vem pa, da se mi zdi hoditi v cvetličarno po priporočene poštne pošiljke bistveno bolj bizarno, kot se mi je zdelo prej, ko sem ponje hodil v s kramo natlačeno pošto. Seveda nimam dovolj dobrega vpogleda v poštno poslovanje, da bi lahko razumel globlji smisel takšne poštne poslovne prakse. Tudi mi ni jasno, zakaj vodilni poštarji raje ne razmišljajo o okrepljeni paketni distribuciji, ekspresni pošti in podobnem, nenazadnje gre tu zasebnim podjetjem prekleto dobro in če malo pomislim, se zdi, da ima pošta tu kar pošteno prednost, če bi uporabila svoje enote drugače, kot pa, če bi svoje prostore namenila kramariji oziroma jih izpraznila in prepustila poštarskim duhovom. Veliko stvari je, ki mi seveda niso razumljive. Mi je pa razumljivo nekaj drugega - vem, da je pošta vsaj delno financirana z davkoplačevalskim denarjem. In kot davkoplačevalec bi želel za svoj denar storitev, kot se spodobi. Namreč, ko grem na pošto v svojem kraju, bi želel, da je to dejansko pošta in ne cvetličarna, in zares upam, da mi poštar naslednjič ne bo ob priporočenem pismu z davkarije ponudil še vilede, pač tako, da si obrišem solze, ki mi jih je na oči zvabilo davčno pismo. □
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. aprila 2017.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. aprila 2017, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com
menačenkova domačija V projektu Domžalski umetniki v Menačen-kovi domačiji, ki ga pripravljamo v okviru praznovanja občinskega praznika, bomo predstavili podobarja, mizarja in nekdanjega župana Janeza Vrečarja (1887-1959); sicer rojenega Moravčana, ki pa je svojstveno zaznamoval svoj čas delovanja v Domžalah.
Malokdo Janeza Vrečarja pozna kot odličnega risarja in slikarja - v njegovi zapuščini so portreti, katerih identitete so še velika neznanka.
Zato vas vabimo, da pozorno pregledate narisane portrete, ki jih je narisal v svojem zgodnjem obdobju, verjetno v času pred ali po prvi svetovni vojni.
kdfb Komaj kdo se je morda na temle koncertu (KDFB, 21. februar 2017) zavedal, da je šlo na koncertu klavirskega tria v zasedbi: Elena Bashkirova/ klavir, Michael Barenboim/violina in Julian Steckel/violončelo za integralno oziroma celostno izvedbo sploh vseh treh Brahmsovih klavirskih triev (obenem gre za glasbeno zasedbo in obliko hkrati) na samo enem koncertu; in to spet v naših Domžalah! Malo je tako celostnih in enovitih, slogovno in izvedbeno odigranih koncertov, kot je bil slednji. Imate radi Brahmsa? Je namreč hkrati neke vrste retorično vprašanje, s katerim se je vedno ob Brahmsovi programski ponudbi
knjižnica domžale Topel dogodek, ki je bil dobro obiskan, je postregel z vrsto odličnih plakatov, ki so jih naslikali mladi varovanci likovne šole, ki v okviru Likovnega društva Vere Terstenjak poteka že vrsto let.
Letošnja razstava Praznujmo mir se odvija 20. leto zapored, kolikor časa že traja vseslovenska akcija v okviru mednarodnega likovnega natečaja Lions.
Zbrane je najprej nagovorila Cveta Zalokar, direktorica Kulturnega doma Franca Bernika, ki je predstavila smisel in pomen lionizma, ki letos praznuje 100. obletnico delovanja. Za njo je spregovorila Jadranka Šumi, predsednica Lions kluba Domžale, ki je posebej izpostavila, kako otroci in mladi doživljajo svet. Kako občutljivo razmišljajo o miru in kakšni so njihovi strahovi zaradi morebitnih vojn.
Morda v njih prepoznate osebe iz vaših družinskih krogov ali starih fotografij ter nam na tak način pomagate dopolniti vsebino razstave. Portreti so iz arhiva Ivana Jesenika in Damjane Kobler.
spraševal moj nekdanji kritiški kolega pri ljubljanskem Dnevniku Peter Ku-šar (1940-2004). Sam sem Brahmsa razumel (zlasti še zaradi njegovega klavirskega in orkestrskega opusa) in se o njem spraševal celo: Ali ljubite Brahmsa? Res pa je tudi, da je prav nemški romantični skladatelj Johannes Brahms (1833-1897) morda hkrati enako popularen in vreden po ko-mornoglasbenem opusu, znotraj tega morda še najmanj prav po omenjenih klavirskih Triih? Zaradi časovne in kakšne druge, slogovne estetike in kriterijev, smo jih tokrat slišali v malce obrnjenem vrstnem redu, kot pa so nastali oziroma so v skladateljevem opusu označeni: (Klavirski) Trio št.: 3 v c-molu op. 101 (1886), 2 v C-duru, op. 87 (1880-82) in v H-duru, op. 8 (185354; 1889); opus, ki je torej nastajal skozi vsa skladateljeva ustvarjalna leta 1853-89, alias vsega skupaj 36 let.
Komorni ansambel treh več kot enakovrednih in še zlasti, kar je najpomembnejše: odličnih inštrumentalnih muzikov, se je z omenjeno Brahmsovo literaturo (ta jim je mdr. navrgla skoraj uro in pol čiste muzike) slogovno enovite umetnosti absolutne glasbe v resda kontrastnih stavkih, izkazal za čisto prefekcijo. Teh - stavkov - je v vsakem od navedenih Triev po štiri. Iz njih pa navkljub različnim in nasprotnim tonalitetam veje značilna skladateljeva trdost in trpkost. Sicer pa trda notranja logika v njih hkrati kaže tudi na formo, obliko, njihovo vsebino pa pre-
Zbrane umetnike in goste je nagovorila tudi Darja Delavec, pooblaščen-ka guvernerja za akcijo Plakat miru Lions Slovenija.
Med mladimi domžalskimi umetniki je komisija v ožji izbor uvrstila dela treh trinajstletnikov: Kaje Gorenc, Loti Vrtačnik in Črta Cerarja Drobniča. Med njihovimi izvrstnimi stvaritvami
Z odgovori vas bomo pričakovali na razstavi, ki bo odprta v Menačenkovi domačiji od 20. aprila do 20. maja 2017. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Katarina Rus Krušelj
veva globoka iskrenost. Tematsko gradivo je v tem obravnavano naravnost mojstrsko. Skladateljeve harmonije so polne novih obratov in sklopov, pri čemer se ne izogiba niti ostrim disonan-cam. Vse te vrline in Brahmsove avtorske, skladateljske posebnosti je znala omenjena trojica zgraditi v trdne arhitektonske spomenike, kjer pa so bili tudi njihovi posamični elementi sami po sebi le neke vrste predpogoj za celotno podobo njihovega skupnega odličnega, da ne zapišem vrhunskega mu-ziciranja. Tudi že omenjena (glasbena) dramaturgija je bila več kot upravičena in obrnjena; saj smo šele nazadnje - po Triih v c-molu in C-duru, slišali Brahmsovo delo, Trio v H-duru; torej od najbolj popularnega pa vse do skladateljevega tovrstnega prvenca. Ne le da veljajo določene karakteristike za Brahmsov Trio v c-molu (»... To je močna glasba, mestoma celo nasilna in groba, oglata in zlovoljna, toda večinoma polna možate moči. Ima pa tudi svoje mirne trenutke. Vsa ta mirnost pa ne zabriše najizrazitejšega značaja te glasbe: izzivalnosti in nemira ...« /William Murdoch/). Večina teh značilnosti velja ne le za vse odigrane in slišane Brahmsove (klavirske) Trie, ampak celo za večino njegovega raznovrstnega in bogatega glasbenega opusa: samospevi, klavirska in druga solistična glasba, koncerti, preostala komorna glasba, orkestralna glasba-simfonije, zborovska glasba idr.
Dr. Franc Križnar
je distrikt najbolj prepričala Kaja Go-renc, katere delo se je uvrstilo v ožji izbor na nacionalni ravni.
Prireditelji so posebej pozdravili Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, ki si vsako leto vzame čas, da s svojo prisotnostjo počasti omenjeni dogodek.
K. V.
Imate radi Brahmsa?
Jerusalem Music Festival on Tour ali kar trije Brahmsovi klavirski trii Četrti koncert 19. sezone modrega abonmaja KDFB
Plakat miru tudi v Domžalah
»Otroci in drevesa najlepše rastejo v miru,« je zapisala ena od mladih umetnic, ki so slikali letošnje plakate miru. V sredo, 15. marca, so jih skupaj z mentorico, priznano slikarko Vero Terstenjak, in Lions klubom Domžale, postavili na ogled v domžalski knjižnici.
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
kultura
Odlično slovensko-hrvašk0 glasbeno sodelovanje
Ljubljana, Homec, Domžale in Zagreb so kraji, v katerih so bile od 4. do 18. marca prireditve 18. Gostičevih dni.
Dr. sc. Zdenka Weber Toni Iglič
Tradicionalnih slovesnosti, s katerimi organizatorji Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana in Opera HNK Zagreb, letos pa tudi Slovenska filharmonija, izkazujejo spoštovanje slovenskemu tenoristu Jožetu Gostiču (1900-1963), enemu največjih umetnikov slovenske in hrvaške glasbene scene, stebru Opere HNK v Zagrebu od leta 1937 do 1963.
Jože Gostič je bil prvak Opere HNK Zagreb, ki je vse do svoje prerane smrti navduševal s svojim petjem in interpretacijami glavnih likov, med katerimi so bili najpomembnejši Verdijevi Rada-mes, Manrico in Otello, Wagnerjeva Lohengrin in Parsifal, Bizetov Don José in Porin Vatroslava Lisinskega ter Ero Jakova Gotovca. Gostič je dosegel mednarodni uspeh kot član Dunajske državne opere, gostoval je tako v milanski Scali, pariški Grand Operi, v Veliki Britaniji ... Na Salzburških letnih igrah je leta 1952 nastopil v glavni vlogi Midasa na prai-zvedbi opere Danajina ljubezen Richar-da Straussa, kar vse govori o ugledu interpreta celotnega repertoarja lirskih in dramskih tenorskih vlog. V Zagrebu je še danes živ spomin na Gostiča in skupina njegovih poslušalcev iz Društva prijateljev zagrebške Opere in iz Kul-turnega-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba še vedno obišče tudi slovesnosti na Homcu in v Domžalah.
Posebno spoštovanje maestru Vladimirju Kranjčevicu
Gostičevi dnevi so nastali na pobudo maestra Vladimirja Kranjčevica, dobrega poznavalca Gostičevega dela in uglednega dirigenta, ki je veliko nastopal tudi v Ljubljani. Prav on je kot ravnatelj Opere HNK Zagreb leta 1998 navezal stike s člani domačega kulturnega društva in skupaj z njimi utemeljil slovesnosti, ki so se razvile do letošnjih že 18. Gostičevih dni.
Prof. Kranjčevic je preteklo leto, 21. novembra, slavil svoj 80. rojstni dan. V letošnjem letu pa se je odločil, da zaključi svoje aktivno glasbeno delovanje s slovesom od orkestrov in zborov, s katerimi je v desetletjih ustvaril
Častni gost na koncertu v Slovenski filharmoniji in Spominski sv. maši je bil poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle.
nadvse uspešne koncertne nastope. Zato je bila uvodna prireditev 18. Go-stičevih dni, koncert z Zborom Slovenske filharmonije v Ljubljani 4. marca, posvečena njegovemu jubileju.
Številna publika v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je poslušala izvedbo Liturgije sv. Janeza Zlatousta, op. 31 Sergeja Rahmanino-va, velikega zborovskega a cappella dela, uglasbenega v izvirnem tekstu Božanske liturgije sv. Janeza Zlato-usta, ki pripada glavnemu obredu Vzhodne pravoslavne cerkve in je napisan v staroslovenskem jeziku.
Predstavljena je bila sijajna zborovska stvaritev, katere izvedba vključuje moški glas ter mešani pevski zbor a capella, ki poje največkrat štiriglasno, na posameznih mestih pa se harmonije razširijo tudi do osmeroglasja. Solist je bil baritonist Janko Volčan-šek, pevec izrazito lepe barve glasu,
Maestro Vladimir Kranjčevic
u.%
Slovenska filharmonija
Slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
I LLLnil 1111J ™	— A-
Hl«
Cantores sancti Marci (foto: Mirko Cvjetko)
odlične dikcije in velike predanosti glasbi. Melodični in harmonski jezik poznoromantične idiomatike, izmenjave različnih prošenj, ki v dvajsetih stavkih izražajo duhovno dogajanje, sklop zborovskih delov, razvoj dina-
Koncerta v Slovenski filharmoniji in v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah se je udeležila tudi častna gostja, veleposlanica Republike Hrvaške Vesna Terzic.
mičnih vzponov v crescendu vseh glasov in nežni pianissimi molitve, so kvalitete, ki Rahmaninovo Liturgijo dvigajo na visoko raven ene od najuspešnejših stvaritev ruske duhovne glasbe z začetka 20. stoletja.
Ker je delo redkeje na sodobnem koncertnem repertoarju, je bila izvedba Zbora Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Vladimirja Kranjče-vica, zahvaljujoč nadvse ubranemu in natančnemu petju slovenskega profesionalnega pevskega zbora, doživetje za vse poslušalce. Ko pa je petje utihnilo, se je oglasil gromozanski aplavz, ki se
Homec, upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran
amaterskega zbora cerkve sv. Marka na zagrebškem Gornjem gradu, je pritegnila in s pravo glasbeno pripovedjo dodatno oplemenitila mašni obred, ki so ga spremljali domačini in njihovi številni hrvaški in slovenski gostje.
V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so istega dne popoldan na tradicionalnem skupnem koncertu nastopili solisti Opere HNK Zagreb Marija Kuhar Šoša, Adela Golac Rilovic, Ljubo-mir Puškaric in Ozren Bilušic ob klavirski spemljavi Darijana Ivezica ter solisti SNG Opere in baleta Ljubljana Urška Breznik, Branko Robinšak, Jože Vidic in Saša Čano, ki jih je na klavirju spremljal Marko Hribernik. Gosti iz Zagreba so duhovito sestavili program z arijami, dueti in tercetom iz oper s skupnim imenom Don, iz Donizzetijevega Pasqualea, Verdijeva Carla in Mozartovega Giovan-nija. Vsak od solistov je pokazal sijajne pevske in igralske sposobnosti, vsi skupaj pa so ustvarili odlično vzdušje ve-
selja in razigranosti, kar je publika nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Solisti Ljubljanske opere so bili za arije in du-ete iz Rossinijeve Pepelke, Verdijevega Plesa v maskah in Trubadurja ter Beethovnovega Fidelia prav tako nagrejeni z dolgotrajnim aplavzom, predstavili pa so visoko profesionalno raven petja in interpretacije v ljubljanski Operi. Srečanje zagrebških in ljubljanskih opernih solistov je resnično dobrodošla priložnost za prijateljsko sodelovanje. Dolgemu aplavzu, namenjenemu pevcem ob koncu koncerta, je sledila čestitka
Na Slavnostnem koncertu je bil poseben pozdrav namenjen operni pevki, ki je v mladosti prepevala z Jo-žetom Gostičem, Boženi Glavak.
organizatorjev in pokrovitelja maestru Vladimiru Kranjčevicu ob njegovem jubileju. Maestro Kranjčevic se je po končanem dolgem aplavzu in stoječih ovacijah s pomenljivim in vsebinsko bogatim govorom zahvalil publiki ter izrazil radost in ponos, ki ga je vedno občutil v sodelovanju s slovenskimi ansambli v svoji dolgoletni dirigentski karieri. Predvsem pa je poudaril pomen Gostičevih dni in pristen odnos, ki ga veže do teh dogodkov.
Ero z onega sveta Jakova Gotovca v Operi HNK v Zagrebu, 8. marca, in Madama Butterfly Giacoma Puccinija v SNG Opera in balet v Ljubljani, 18. marca, sta bila veliki predstavi, ki sta zaokrožili letošnje slovesnosti in pritegnili polni dvorani gledalcev. Go-stičevi dnevi ustvarjajo in uspešno nadaljujejo izredno dobro sodelovanje slovenskih in hrvaških glasbenikov in opernih hiš. Vsem v ponos in na veliko navdušenje poslušalcev. □
je prelil v dolgotrajne stoječe ovacije, s katerim je publika slovenske metropole želela posebej izraziti svoje veliko spoštovanje in hvaležnost maestru Vladi-mirju Kranjčevicu. Darilo zbora, kip sv. Cecilije, ki ga je vidno ganjeni maestro prejel od pevcev Zbora Slovenske filharmonije, pa ostaja trajni spomin na poslednji nastop s pevci, s katerimi je dosegel mnoge uspehe, izvedel številna dela in posnel niz zgoščenk.
Slovesno na Homcu in v Domžalah
Drugi dan, v nedeljo, 5. marca, so se slovesnosti nadaljevale v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu s Spominsko sv. mašo, ki jo je z izvedbo Hrvaške maše v As-duru, slovenskega skladatelja Franje Serafina Vilharja, glasbeno obogatil zbor Cantores sancti Marci iz Zagreba pod dirigentskim vodstvom Jurice Petra Petrača in z navdušujočim spremljanjem organista Pavaa Mašica. Nagovor upokojenega ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana, s poudarkom na človeških in kulturnih vezeh med slovenskimi in hrvatskimi verniki, je navdušil vse zbrane. Glasbena spremljava pevcev zagrebškega
KIPAR DUŠAN TRSAR
IN ZBIRKE GALERIJE BOŽIDARJA JAKCA
Zadnji potep Galerije Domžale v letošnji sezoni nas popelje v Kostanjevico na Krki, eno najslikovitejših dolenjskih mest, z bogatimi likovnimi zbirkami in predvsem retrospektivno razstavo kiparja Dušana Tršarja.
Razstava je prava zakladnica bogatega ustvarjalnega življenja kiparja, ki je v našem prostoru ustvaril močan in raznolik opus in se po kvaliteti in pestrosti kosa z vrhunskimi deli svetovne umetnosti. Ogledali si bomo še posamične zbirke ene največjih galerij pri nas, pa tudi Forma vivo, ki je vedno bolj vitalna in ponovno pomembna likovna prireditev pri nas in širše. Strokovno ekskurzijo bo vodil Jurij Smole. Na sprehodu si bomo ogledali še mesto Kostanjevica na Krki in organizirali bomo tudi možnost kosila v Gostilni Žolnir.
Odhod avtobusa izpred KD Franca Bernika Domžale je ob 8. uri, vrnitev okoli 18.ure. Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vstopnino, vodenje in organizacijo, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: 20 do 24 oseb: 29,00 eur / 25 do 29 oseb: 24,00 eur / 30 do 34 oseb: 23,00 eur / 35 do 39 oseb: 21,00 eur / 40 oseb in več: 19,00 eur Prijave osebno v KD Franca Bernika Domžale ali po telefonu 01/722 50 50 z obveznim vplačilom akontacije 19 evrov na Agencijo Lacosa FK, TRR: SI566100 0000 3521 447 (Referenca SI00 1405, Namen: KDFBD TRŠAR + PRIIMEK) sprejemamo do vključno četrtka, 6. aprila 2017. Na avtobusu bomo opravili obračun glede na število potnikov in zbrali naročila za kosilo.
Pohitite s prijavami in prijazno vabljeni!
Informacije: www.kd-domzale.si I tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
26 | slamnik
KULTURA
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Nasmejani Trikrat da
Dvorana Kulturnega društva Jožef Virk Dob na Močilniku je posebej dobro obiskana ob nedeljah popoldne, ko se v njej v okviru otroškega abonmaja zbere najmlajše občinstvo in si navdušeno ogleduje zanimive otroške predstave - tako gostujočih gledaliških skupin kot tudi domače, ki vsako leto pripravi vsaj eno premiero.
Naše življenje
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK
dob V začetku marca pa so v Dobu gostovali gledališčniki iz Kulturno prosvetnega društva Josip Lavtižar iz Kranjske Gore - Ta bol' teater, ki so nam predstavili romantično komedijo Trikrat da v režiji Tatjane Peršuh.
Pred nami se je odvijala prava družinska drama, v kateri je glavno vlogo odigrala nevesta, ki se nikakor ni mogla odločiti med tremi potencialnimi ženini: prvim, ki ji je s skupnim večletnim življenjem že dokazal, da je edino primeren ženin zanjo; drugi, ki je stavil na drzno in izzivalno ter pestro skupno življenje, in tretji - ki je bil, kot nevesta, žrtev ljubezni na prvi pogled, za katero vsi dobro vedo, da je ni. Vmes posegata še mama, ki prisega na mnenje astrologa, in njena hči, nesojena nevesta kandidata za ženina, ki se je zaljubil (pa ne vanjo) na prvi pogled. Odločitev za enega od treh že-
VIMUZEJU April 17
MENACENKOVA DOMAČIJA
JANEZ VREČARi
(1887-1959)
domžalski podobar in ' gospodarstvenik^
Četrtek, 20. april 2017, ob 19. uri | Odprtje;*^-,
Razstava | 20. april - 20. maj 2017 £ _
Sobota, 22. april 2017, ob 17. uri
Delavnica izdelave čistil za domačo uporabo
Vodi Katarina Kališnik
2 uri/ kotizacija: 15 eur / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave sprejemamo do 17. aprila na e-naslov info@kd-domzaie.si ali 01-722 5 0 50 (KDFBD).
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
Marčna slikarska razstava Naše življenje v Galeriji Domžale nas je navdušila. Čeprav slikar Jurij Kalan zase pravi, da je izreden pesimist, so nas njegova likovna dela presenetila z barvitostjo, svetlobo in razigranostjo.
galerija DOMŽALE Morda tudi zato, ker nam je figuralno slikarstvo precej bližje kot npr. abstraktno in se lažje poistovetimo s figurami, ki so naslikane precizno realistično. Vendar pozor, pri Kalanovem slikarstvu ne gre toliko za realizem, še manj fotorealizem,
temveč vizualizacijo vsakdana v krogu družine in domačega okolja. Slikarju domačnost, intima, vsakdanjost pomenijo več kot dovolj zgovorna tematika, vredna njegove pozornosti. Pri slikanju ne potrebuje izmišljenih prizorov, temveč posega v svoje lastno
bivanje in življenje; pri slikanju ne potrebuje izmišljenih upodobljencev, temveč resnične osebe s svojimi značaji, ekspresijami, odzivi na situacije, v katerih so se znašli. Ustvarja slike z osnovnimi elementi, brez pretiravanj, čeprav rad uporablja rahlo izkrivljeno perspektivo ter se kompozicijsko spogleduje s filmskim kadriranjem. Običajno je fotografija njegova osnova za slikanje, ni pa nujna, saj prizore tudi skicira. Odlična dopolnitev slik so tudi lesene figurice - male poslikane por-tretne upodobitve, izrezljane iz vej.
Razstava Jurija Kalana je bila odprta od 16. do 30. marca. Zamudniki si lahko njegove slike ogledate do 9. aprila na skupinski razstavi Telesnost v Mestni galerija Ljubljana.
Katarina Rus Krušelj
ninov je tako težka, da si v obilici besednih iger in situacijske komike, vse skupaj je nasmejalo občinstvo, zaljubljenca na prvi pogled morata vzeti teden časa za to, da ugotovita, ali sploh spadata skupaj. Nestrpno občinstvo, ki se ni moglo odločiti, kateri ženin se bo poročil, če se sploh in oh bo. Poroka z dvesto in več povabljenci, kot se za SBO (če še niste vedeli, pomeni Strašno Bogat Okus), z zalo nevesto bo. Za kar malce razočarane ljubitelje kulture, ki jih v Dobu ni malo, se nevesta ob koncu romantične komedije vendarle odloči - ženini so vsi trije. Konec dober, vse dobro - obiskovalci zadovoljni z zabavno predstavo ter nekaj več kot uro smeha, ki vedno prav pride, gostujoče društvo pa hvaležno za spontan aplavz. Domačim gleda-liščnikom za prijetno gostovanje Ta bol' teatra hvala.
Vera Vojska
Prišla je na kant, a je nosila gosposki gvant
V Radomljah je Turistično društvo Radomlje 9. marca pripravilo zanimivo razstavo Prišla je na kant, a je nosila gosposki gvant, ki bi jo v današnji jezik prestavili, da je prišla ob vse, a je nosila gosposko obleko.
Pripravila jo je Veronika Pogačar, ki ima poseben odnos do starih oblačil iz mladosti. Najprej se je kazal v ljubezni do narodne noše, pozneje pa v želji po ohranjanju, preučevanju in arhiviranju vsakršne slovenske oblačilne dediščine. Zato je bilo na razstavi moč videti noše tudi iz druge polovice 19. stoletja.
V imenu Turističnega društva Radomlje je obiskovalce pozdravila Zlatka Levstek. Za ustrezno glasbeno vzdušje sta poskrbela harmonikar Danijel Grilc in klarinetist Marko Le-dinek. Razstavo je odprl Metod Mar-čun, predsednik Krajevne skupnosti Radomlje. Veronika Pogačar je razložila, kako je pripravljala razstavo, kje vse si je sposodila razstavljena oblačila in katera od oblačil so njena. Najdlje se je zadržala pri opisu kučemaj-ke (ponekod v Sloveniji kočemajke). Opisala je, kako se je razvijala iz pla-
Veronika Pogačar in Bojan Knific sta poskrbela za strokovni opis oblačil in oblačilne kulture.
tnenega delovnega v praznično žida-no in okrašeno oblačilo. Navezala se je tudi na razstavljene stare družinske fotografije in slike slikarja Antona Roj-ca s Hudega, ki je bil po poklicu mizar.
Ker si je razstavo ogledal tudi dr. Bojan Knific, slovenski etnolog, ga je
Veronika Pogačar mimo programa izzvala, da strokovno začini njeno pripoved. Povedal je, da so kučemajke bile kmečki odgovor na meščansko in gosposko modo, ki je ženske tlačila v steznike. Steznik je bil za kmečka dela neprimeren, kljub temu pa so ku-čemajke imele izrazito ozek pas, v bokih in oprsju pa so bile široke in radodarne, ker so s tem poudarjale, da bo ženska lažje rodila in bogatejše dojila. Dotaknil pa se je tudi židanih oziroma svilenih izdelkov. Originalna svila, ki so jo predle sviloprejke, je bila izjemno draga. Pred dobrimi sto leti so s kuhanjem lesa začeli izločati celulozo in jo s sušenjem oblikovali v gladke tanke niti, iz katerih so tkali živopisne rute. Takrat je umetna žida postala cenovno dostopna tudi kmetom, zato je imela vsaka kmetica v skrinji več rut, avbo in pečo pa samo eno.
Besedilo in foto: Igor Lipovšek
Kamniški slikar Dušan Sterle je ostal brez besed
Vendar le v naslovu februarske likovne razstave v Galeriji Domžale, kajti njeno sporočilo je več kot le zgovorno.
galerija domžale Naj si uvodoma sposodim besede Jurija Smoleta, galerijskega kustosa, ki je zapisal, da je »razstava Brez besed v resnici vsaka razstava likovnih del; Dušanova pa še posebej, ker je njegovi osuplosti nad bedo človečnosti ogorčenje posrkalo ne samo besede, temveč tudi zrak, da bi jih izrekel.« Razstava govori o aktualnih zgodbah človeštva, njegovih tragikah, strahotah, nemoči ter nasproti o našem sprenevedanju in ignoranci do tega. V galerijski prostor je v skorajda filmski sekvenci nanizal množico platen v monotonih tonih, z abstrahiranimi podobami in figuralnimi poudarki. Mono-tipija je tista tehnika, ki jo je uporabil kot idealen izraz 'človeškega' smetišča, v katerega se je naselil mali človek kot prispodoba ljudi, porinjenih na družbeno obrobje. Pri odtiskovanju je uporabil resnične predmete iz njegovega okolja: čevlje z neskončno dolgimi vezalkami, spodnjice, copate in druge odpadke. Igra z detajli, kompozicijsko ravnovesje, razgibana slikovna površina ... vse govori v prid umetnikovemu poglobljenemu raziskovanju medsebojnega delovanja različnih likovnih elementov. Več je manj, bi lahko rekli
z drugimi besedami. Razstavljenim slikam je dodal kiparsko figuralno postavitev šestih belih kipov v človeški velikosti kot prispodobo 'nemih' prič družbenega dogajanja, torej nas, ki si zatiskamo oči pred svetovnimi (in domačimi) konflikti. Na odprtju razstave so bile skulpture uporabljene kot platno videoprojekciji, ki jo je za to posebno priložnost oblikoval umetnikov sin Matic Sterle, in z njo na subtilen način poudaril očetovo družbenokritično sporočilo.
Slikar, oblikovalec, grafik in ilustrator Dušan Sterle živi in ustvarja v Ka-
mniku. Imel je že več kot 30 samostojnih razstav doma in v tujini. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi bronastega priznanja Občine Kamnik (2003) za prispevek k razvoju kamniške kulture. Je tudi organizator likovnega dogajanja v Kamniku. Ena od njegovih stvaritev je slikarska kolonija in razstava na Šutni, s katero je ustvaril kamniški Montmartre. Še posebno ljubo mu je vsakoletno slikarsko srečanje Pod Skalo v spomin na Dušana Lipovca, kamniškega slikarja in likovnega publicista, njegovega velikega prijatelja.
Katarina Rus Krušelj
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
kultura
De še bolje spoznamo velikega Domžalca
Jože Karlovšek: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe
knjižnica domžale Na pravem Karlovškovem večeru zadnje dni februarja 2017 v Knjižnici Domžale se je voditelj Matjaž Brojan najprej zahvalil avtorjem knjige, članom Društva Slovenski staroverci, Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe, ki so našli moč, delo, sredstva in zagnanost za izdajo knjige, hkrati pa jim izrekel velik hvala v imenu Domžal za izdajo knjige, ki ima 224 strani, 48 črno-be-lih in 13 barvnih slik. Vse slike so delo Jožeta Karlovška. Knjiga, napisana
nja dr. Monika Kropej Telban in umetnostni zgodovinar Boštjan Kenda.
Karlovškovo ime ostaja med najbolj ustvarjalnimi Slovenci, njegovo delo -evidentirati, ustvarjati in nadgrajevati ljudsko dediščino pa še danes odmeva med študenti, jim je pomemben vir pri študiju. Vse se mu je zdelo pomembno. Za njim je ostalo šest knjig, številni članki, strokovne študije, skripta ter nepregledna množica ustvarjenih oblik v lesu, kamor je upodabljal pravljične motive, podobe slovenske-
1959, in nikoli izdana, je razdeljena na tri dele. V prvem so uredniški komentar napisali Domen Češarek, Matija Kenda in Nejc Petrič. V drugem delu je celotna neizdana knjiga Jožeta Karlovška, dokončana leta 1959, skupaj s slikami. Predgovor je napisal etnolog Niko Kuret, prva tri poglavja pa etnolog Ivan Grafenauer. Tretji, strokovni del, sta napisala etnologi-
ga duhovnega življenja v novem izjemnem likovnem izrazu - batiku.
Avtorji so predstavili svoj pogled na Karlovškov mitološki svet, ki so ga s knjigo želeli zaokrožiti in celovito predstaviti in tako nadaljevati Kar-lovškovo pot. Predstavili so začetek ustvarjalne poti do izdaje Karlovško-vega rokopisa. V pogovoru so poudarili izjemno bogastvo Karlovškove-
Vabilo na sakralni koncert
TEBI POJEM
v izvedbi
Domžalski komorni zbor
zborovodkinja Ana Erčulj
Komorni zbor Ave
zborovodja Marko Vatovec
Cerkev sv. Jožefa, Vir Nedelja, 9. aprila 2017,
ob 19. uri Vstop prost
Letos portret kot ustvarj'alni izziv
V letošnjem že 6. likovnem natečaju v Menačenkovi domačiji smo se posvetili portretu kot enemu izmed osrednjih motivov likovnega ustvarjanja.
menačenkova domačija V razpisu smo zapisali, da naj ustvarjalci upodobijo osebe, ki so na njih napravile poseben vtis; lahko izhajajo iz njihovega spomina, a iz resničnega življenja, in iz okolja, v katerem živijo. Da sta zasnova in rešitev likovnega dela čim bolj ustvarjalna, je izredno pomemben dialog med avtorjevim doživljanjem portretiranca, njegovih karakteristik in razpoloženj, ter primerno tehnično izvedbo v risbi, sliki, grafiki ali kipu. Našemu javnemu pozivu so se z 38 likovnimi deli odzvali ustvarjalke in ustvarjalci iz likovnih društev v
Domžalah, Krašnji, Lukovici, Mengšu in Radomljah ter posamezniki. Tudi letošnji odziv je bil nad pričakovanji, kljub temu smo izpustili predizbor, tako da so na razstavi razstavljena vsa prispela dela. Izbor natečajskih del je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost likovnega izražanja, motiva in tehnike. Najboljša dela so bila na odprtju natečajske razstave 7. marca 2017 nagrajena s priznanji in nagradami, ki jih prispevalo podjetje Art Ljubljana, d. o. o., Trgovina z umetniškim materialom, medtem ko je ustvarjalki Danici
POISCITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
Film: Zakaj je Mesečina prejela oskarja?
ga ustvarjanja, pri čemer so besedilo sicer posodobili in aktualizirati, niso pa posegali vanj, saj so želeli ohraniti njegovo idejo - iskati pravo slovensko umetnost - tako v slikarstvu, or-namentu in stavbarstvu.
Knjiga je namenjena Slovencem, vsem, še posebej Domžalcem, ki jim bo pomagala pri ohranjanju spomina na Jožeta Karlovška. Avtorji pa upajo, da bo izdaja knjige pripomogla k obuditvi duhovne kulture, k slovenskemu pripovednemu izročilu, ki je močno vplivalo, da obstajamo kot narod.
Društvo Slovenski staroselci bo knjigo Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavilo v krajih, povezanih z delom in življenjem velikega Domžalca Jožeta Karlovška.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
Zdaj že vemo, da je oskarja za najboljši film leta prejela Mesečina (Moonlight), film temnopoltega režiserja Barryja Jenkinsa o okrutni usodi temnopoltih Američanov, za povrhu dveh homoseksualno naravnanih. Ufff ... Glede navedenega se lahko strinjamo, da bi s tovrstno vsebino z lahkoto zapolnili najmanj enourno dnevno-informativno oddajo. In če odmislimo najbolj očiten razlog politične korektnosti - ob tem, da je nekaj temnopoltih posameznikov iz filmske industrije v minulem letu odločno 'popljuvalo' pristojne, ker v tekmovalni sklop niso nominirali niti enega temnopoltega igralca in tudi ne filma - je najbolj 'pošteno', da se jim v tem letu oddolžijo kar z zlatim kipcem samim. Iz podobnih razlogov tudi sam pišem o temnopoltih in ne denimo o črncih. Pa je res tako najbolj prav? Poglejmo nekaj razlogov, zakaj morda temu ni tako.
Naj že vnaprej poudarim, da je Mesečina sicer zelo dober film, ki terja globlji razmislek tako o usodi temnopoltih kot tudi homoseksualnih oseb (oziroma vseh drugačnih, manjšin, deprivilegiranih). Kljub temu pa mu zmanjka nekaj ostrine v dramaturškem smislu. Tudi igra razmeroma neznanih igralcev je odlična (predvsem Mahershale Alija v vlogi očetovske figure Juana in Naomie Harris v vlogi z drogo zasvojene matere Paule). V tem pogledu najbolj zbode v oči Juanovo nenadno izginotje iz filma (gre za smrtni primer, kakor izvemo pozneje), saj se le-ta v prvem delu trilogije izkaže za ključno osebo v razvoju glavnega lika Shirona. Za povrhu Juanova ljubica Theresa, ki je nekakšna Shiro-nova nadomestna mati, obdobje po njegovi smrti odigra praktično identično, ne glede na omenjeno, nedvomno nenadomestljivo, izgubo za oba filmska značaja. Drug pogojni lapsus pa se zgodi v najpomembnejši sceni filma, ko Shiron svojemu nekdanjemu ljubimcu Kevinu iskreno prizna, da je bil on edini, ki se ga je kdajkoli 'dotaknil'. Toda pozor! Pri tem ne gre za srčne globine, kot bi nemara pričakovali - in kar bi nedvomno seglo dosti globlje -, pač pa 'zgolj' za fizični dotik, ki ga junak v svojem, zdaj že odraslem življenju, nekako ni zmožen. Pri vsem navedenem nekako dobimo celo občutek, da je film narejen predvsem zato, da je všečen, vendar
pa slednje žal mestoma tudi izsiljuje. Kar naj bi delovalo kot ganljivo, je prej okorno in nerodno, če že ne malček neprijetno. In če se ozremo nazaj in se vprašamo: le komu danes ne more (ne sme!) biti všeč film o temnopoltih posameznikih iz socialnega dna, ge-jih za povrhu? Očitno je, da je že sam kontekst razumevanja takšnega vprašanja postavljen tako, da si drugačno stališče lahko dovolijo kvečjemu kakšni nestrpneži, če ne celo ksenofobi ali homofobi. Menim, da si je filmska akademija naredila medvedjo uslugo,
ko je omenjeni film izglasovala za najboljšega in da je s tem samo še bolj načela svojo, že tako vprašljivo kredibil-nost. Simbolično zgovorna pa je bila tudi sama podelitev nagrade, ko so jo najprej po pomoti izročili Deželi La La in šele pozneje ugotovili, da gre pravzaprav za napako. In ne samo, da je Dežela La La veliko boljši film od omenjenega, pač pa isto lahko trdimo vsaj še za Manchester ob morju, Lev: dolga pot domov, Za vsako ceno in celo Prihod, ki je morda najboljša znanstvena fantastika v zadnjih petnajstih letih. Da bo mera polna, je veliko bolj kre-dibilen film o tem, kako je biti temnopolti Američan v ZDA, Loving, ki pa sploh ni bil nominiran.
Če sklenemo, se mi zdi škoda, da je uradno najboljši film v konkurenci prav Mesečina, ki bi pri drugačnem razpletu dogodkov lahko izpadla prav simpatično, saj gre za korekten poskus prikaza začaranega kroga s kombinacijo problematik barve kože, zlorabe drog in neizpolnjene ljubezni. K atmosferi filma pa precej pripomore tudi čudovita glasbena podlaga skladatelja Nicholasa Britella, kar samo potrjuje, da film pač ne more biti najboljši, če ga morajo reševati podobni ukrepi.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
Žiga Čamernik
Šraj z likovnim delom, za katerega je zbrala največ točk, omogočena tudi samostojna avtorska razstava v novi programski sezoni. Drugo mesto je zasedla Marcela Kopitar in tretje Ida Rebula. Priznanja so prejeli Alojz Burja, Breda Cerar, Štefan Cerar, Nana Gube-rinič, Brane Murko in Silvester Zdovc. Pokrovitelju natečaja in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za večletno korektno sodelovanje pri naših likovnih natečajih, kajti brez njih jih ne bi uspešno izvedli. Drugo leto pa se spet vračamo z novim likovnim izzivom.
Katarina Rus Krušelj
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
vesna cadez
NASE ŽIVLJENJE
13. - 26. april 2017
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 13. aprila 2017, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50
GD
28 | slamnik
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
politične stranke
slamnik@kd-domzale.si
ANDREJA poGACNIK JARc / LTD
Mednarodno sodelovanje širi obzorja in krepi samozavest
Če smo v kolumni LTD v prejšnji številki Slamnika brali o druženju s Slovenci, ki živijo v Švici, in njihovi navezanosti na rodno domovino, se bom tokrat dotaknila spominjanja rojaka, opernega zvezdnika svetovne slave, Josipa Gostiča. Svetovljan, izjemen umetnik, se je vsako leto vračal na domači Homec in zapel v domači cerkvi. Zato ne preseneča, da so Homčani nanj izjemno ponosni. Vsako leto, že 18 let zapored, v njegov spomin organizirajo Gostičeve dneve. Vsa leta se s sodelovanjem zagrebške in ljubljanske opere zvrstijo vrhunski kulturni dogodki na Homcu, v Domžalah, Ljubljani, Zagrebu, včasih še v Mariboru ali na Reki. Ti dogodki niso le izjemni kulturni užitki, pač pa tudi priložnost za strokovno in prijateljsko druženje s hrvaškimi glasbeniki, društvom prijateljev zagrebške opere in številnimi Slovenci, ki spoštujejo delo in spomin svojega slavnega rojaka. Med njimi peščica zanesenjakov s Homca, ki nam vsako leto v domžalski kulturni hram pripelje vrhunske ustvarjalce zagrebške in ljubljanske opere. Naša občinska politika je ponosna nanje in jim je hvaležna.
Za to, da se zavedamo lastnih dosežkov in jih znamo postaviti ob bok tujim, je treba pokukati
nsi / ljudmila novak, poslanka v dz rs
Vlada Mira Cerarja na slepem tiru (Koper-Divača)
V zadnjih nekaj tednih smo bili priča razpravam o državni investiciji v drugi tir železniške proge Koper - Divača, kjer se je ponovno pokazalo, da še ne premoremo vlade, ki bi skrbno in tehtno ravnala z javnim denarjem. V primeru drugega tira tako vlada Mira Cerarja zagovarja izgradnjo enotirne proge s štirimi predori, kar bi nas stalo milijardo evrov. Na drugi strani pa je skupina inženirjev pripravila varianto dvotirne proge, ki bi imela le en predor, kar bi pripomoglo k varnosti, stala pa bi 650 milijonov evrov. Pri tem je treba izpostaviti, da bi bila pot vlaka po tej drugi, cenejši varianti, 8 minut hitrejša, ob tem pa bi z inovacijo pri spuščanju vlaka z jeklenico pridobili tudi ogromne količine električne energije.
Vlada pa trmasto vztraja pri svojem predlogu z argumentom, da je bilo v projekt že toliko vloženega, da ga ni več smiselno spreminjati. In to ob dejstvu, da so v izvedbi šele umeščanje trase proge v prostor in nekatera pripravljalna dela. Lahko se zgodi, da se nam bo ponovila investicijska zgodba gradnje TEŠ 6, za katero se danes ve, da je bila že vnaprej obsojena na neuspeh in je zato tudi predmet parlamentarne preiskave. Odgovornosti za stalne podražitve projekta in podpisovanje aneksov ni prevzel še nihče, a položnice za elektriko bodo kmalu višje prav zaradi tega zgrešenega projekta. Zato upam, da bo slovenska vlada zmogla pokazati toliko trezno-
marjan ravnikar / sd, podpredsednik oo
Kako varno do šole v Dragomlju?

Cesta Domžale - Dragomelj, ki je tudi glavna cesta ter je v jutranjih in popoldanskih urah, ko gredo otroci v šolo in iz šole najbolj obremenjena s prometom, je polna pasti za druge ranljivejše udeležence v prometu, kot so otroci in starejši.
V tem delu ni ustrezne povezave s kolesarsko potjo, ni ustreznega pločnika, ki bi omogočal varnejšo pot otrokom do bližnje šole v Dragomlju. Ko se pripeljemo iz Domžal do prvega prehoda za pešce, ni semaforja in ne grbin, s katerimi bi lahko umirili promet in preprečili varen prehod za pešce. Obstoječa označba ob zgoščenem prometu ne zadostuje. Šolarji sicer pri prečkanju cestišča ustrezno dvignejo roko pred prehodom, da opozorijo voznike, naj pred prehodom ustavijo in jim omogočijo varno prečkanje ceste. A le redki vozniki ustavijo pred prehodom. Tudi preostali del šolske poti je vse prej kot varen, saj ob cesti skozi vas Dragomelj ni pločnika, po katerem bi otroci lahko varno hodili do šole. Zelo nevaren del poti predstavlja tudi zožanje cestišča med hišami znotraj naselja Dragomelj, kjer se dve osebni vozili ne smeta srečati. Cesto skozi Dragomelj uporabljajo tudi večja tovorna vozila in avtobusi, ki za šibkejše udeležence v prometu,
sds / mag. Tomaž DEžELAK, čLAN os IN pREDsEDNIK oo sDs
Zastave našega ponosa -praznik ob Kamniški Bistrici
M Za to, da se zavedamo lastnih dosežkov in jih znamo postaviti ob bok tujim, je treba pokukati prek svojih meja.
prek svojih meja. Če takšne izkušnje omogočimo otrokom, je to lahko pomembna spodbuda. V sklopu nekaterih evropskih projektov je to mogoče že v osnovni šoli. Pretekli teden so na OŠ Rodica zaključili dvoletni projekt Erasmus+ , v katerem je sodelovalo šest evropskih držav. Na srečanjih na Finskem, Poljskem, v Nemčiji, Italiji in v Španiji so učenci in učitelji primerjali tradicije, običaje in izročila svojih držav ter govorili o vrednotah, ki naj bi jih živela Evropa: o zaščiti človekovih pravic, pravičnosti, medsebojnem spoštovanju , sodelovanju in varnosti.
Mnogo zanimivega in poučnega prinaša mednarodno sodelovanje, omogoča izmenjavo izkušenj, tkejo se nova prijateljstva, krepi zavest, da smo enakopravni člani skupnosti, da smo imeli in še imamo izjemne posameznike, na katere moramo biti ponosni.
Nogomet je prva najpomembnejša obstranska zadeva na planetu. Na našem 'čudovitem' stadionu z eno celo tribuno smo eno izmed prejšnjih nedelj gostili državnega nogometnega prvaka. In glej ga šmenta, ponosno smo razvili zastavo zmage. Premagali smo moštvo, ki prihaja iz mesta, ki je desetkrat večje. Bravo fantje in seveda dekleta ter navijači. Zavedati se moramo, da so igralci na igrišču samo vrh ledene gore, ki krasi ta uspeh. Za uspeh so zaslužni vsi, ki s svojo predanostjo in nesebičnostjo krasijo delo tega kluba. Zato bravo vsi, ki z velikim entuziazmom branite naše lokalne barve. Bilo pa bi krivično, če bi se ustavili le pri nogometu. V mestu na vasi (kot ga je poimenovala bivša županja) imamo kar nekaj predanih ljudi, ki se jim politika nikoli ne zahvali. Zato bi izkoristil to priložnost in se zahvalil vsem učiteljem v šolah, ki dovolijo otrokom zreti v zvezde, zdravnikom in sestram, ki jih potrebujemo v najtežjih trenutkih, gasilcem in vsem drugim, katerih srce bije za nesebično pomoč drugim. Bravo, ti ljudje se zavedajo, da so trenutki v življenju, ko lahko osebni stik, nasmeh in malo pozornosti prinesejo tisti občutek, da lahko rečeš: Ponosen
<4 Trenutna tekma, ki zadeva vse nas in ne le ljubitelje nogometa, je cena odvoza smeti. In tukaj nam manjka najboljše moštvo.
sem, da sem tukaj doma! Zato bodimo ponosni še naprej. Razvijmo naše zastave in se borimo tako kot veliki. Vendar se tekma ne odvija samo na igrišču. Trenutna tekma, ki zadeva vse nas in ne le ljubitelje nogometa, je cena odvoza smeti. In tukaj nam manjka najboljše moštvo. Jeseni bomo namreč dobili nove (občutno višje) cene odvoza komunalnih storitev. In na tej tekmi hudo izgubljamo. Stroški gredo v nebo. Ljubljana nam diktira tempo in naš selektor (župan) nam napoveduje hud poraz. Vendar, zavedati se moramo, da življenje ni nogomet, ki se za navijače konča ob pisku sodnika, ampak celodnevna tekma, ki zahteva plačilo mesečnih položnic in odrekanje. Zato besede našega selektorja: »Ne vemo, kaj se dogaja,« niso dopustne. Bojim pa se, da se naše zastave na tej tekmi ne bodo zmagoslavno razvile, zato se primite za denarnice.
DEsus / MARIJA puKL, pREDsEDNicA oo
Za pošteno delo, poštena plača in tudi poštena pokojnina!
(4 Bližamo se zadnjemu letu njegovega mandata, novih standardov pa ni še od nikoder ...
sti in zdrave pameti, da bo prisluhnila dobronamernim predlogom strokovnjakov, ki predlagajo cenejšo in varnejšo rešitev, ki bi del investicije poplačala tudi s proizvodnjo elektrike.
Vlada Mira Cerarja je zašla na slepi tir tudi pri kadrovanju za najpomembnejše nadzorne položaje v nekaterih državnih podjetjih. Namesto da bi na najodgovornejše funkcije imenovala strokovno preverjeno dobre in kompetentne ljudi, se kadruje po načelu 'Najvažnejše je, da nam je zvest'. Šele nato pridejo na vrsto strokovna usposobljenost, izkušnje in druge kompetence. Ne trdim, da vlada nima pravice na odgovorne funkcije imenovati ljudi, ki so lojalni določeni stranki, a naj najde takšne, ki vsaj ne bodo delali škode državi in Sloveniji zmanjševali ugleda doma in v tujini. Miro Cerar je pred prevzemom vlade povsod obljubljal, da bo prelomil z omenjeno staro kadrovsko prakso ter da bo vpeljal višje etične in strokovne standarde. Bližamo se zadnjemu letu njegovega mandata, novih standardov pa ni še od nikoder.
Stranka DeSUS je na svojem 10. kongresu sprejela program dela, ki je razširjen s področji, ki so čedalje bolj pomembna za uspešno družbo. Brez uspešnega gospodarstva, brez gospodarske rasti, brez zaposlovanja mladih in tudi starejših od 50 let, ne bo uspešne Slovenije.
Skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki je vodstvo stranke pripravilo nov gospodarski program stranke, ki ga je sprejel kongres. Cilji gospodarskega programa DeSUS so več novih domačih in tujih investicij, prijaznejše poslovno in enostavnejše davčno okolje, večja zaposlenost za vse, zlasti pa nova kvalitetna delovna mesta za mlade in tudi za starejše. Slovenija ima pomembne razvojne možnosti in prednosti, kot so njena geostrateška lega in strateška naravna vira prihodnosti, voda in les. Premalo pozornosti namenjamo tudi področju pridelave zdrave hrane in celotni oskrbovalni verigi s hrano. Vrniti se moramo nazaj k naravi in povečati obseg samooskrbe.
Z velikimi napori smo v tej vladi uspeli ponovno uvesti usklajevanje pokojnin, samo za lansko leto smo jih trikrat usklajevali, in to zato, ker je stranka DeSUS v koalicijski pogodbi zahtevala usklajevanje pokojnin, če bo gospodarska rast višja od 2,5 %.
V stranki DeSUS bomo še naprej podpirali slovensko podjetništvo, obrtništvo in kmetijstvo
44 Cilji gospodarskega programa DeSUS so več novih domačih in tujih investicij, bolj prijazno poslovno ter bolj enostavno davčno okolje, večja zaposlenost za vse, zlasti pa nova kvalitetna delovna mesta za mlade in tudi za starejše!
ter uvedbo davčnega pavšala za samostojne podjetnike in obrtnike. Z ustreznim poslovnim okoljem moramo zavarovati srednji razred, ki v naši družbi izginja.
Pred nami je še eno leto do rednih parlamentarnih volitev in v stranki DeSUS želimo končati reden mandat te vlade. Naša napoved v volilno kampanjo pomeni začetek vseh potrebnih priprav za čim boljši volilni rezultat na parlamentarnih volitvah. Zato v občinskih organizacijah začenjamo s temeljitimi pripravami na volitve v letu 2018.
V svojih aktivnostih izpostavljamo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja, vseži-vljenjskega učenja in dajemo podporo programu Starejši za starejše, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije.
MAG. ALES TRTNIK / oo Nsi DoMžALE
Poslanci NSi prepričani v gospodarski potencial domžalsko-kamniške regije
44 Pločnika za pešce kot elementa za zagotavljanje varnosti v prometu v Dragomlju (od strnjenega naselja vsaj desetih hiš na desni strani državne ceste) enostavno ni ...
predvsem za pešce in kolesarje, predstavljajo še posebno nevarnost.
Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. V tem delu naselja je kar nekaj šoloobveznih otrok, zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu in pa upravljavci cest.
Pločnika za pešce kot elementa za zagotavljanje varnosti v prometu v Dragomlju (od strnjenega naselja vsaj desetih hiš na desni strani državne ceste) enostavno ni oziroma je le na delu od avtobusne postaje Dragomelj v dolžini 20 m, in ga lahko uporabljajo kot del šolske poti.
Vodstvo Nove Slovenije je sredi marca obiskalo domžalsko-kamniško regijo, kjer se je lahko iz prve roke prepričalo, da ta regija premore velik gospodarski in turistični potencial. Hkrati je bil obisk priložnost za seznanitev z glavnimi težavami tega območja. Delovni obisk se je začel v rojstni hiši barona Jurija Vege v vasi Zagorica pri Dolskem, kjer so razočarani predvsem nad namero župana občine Dol pri Ljubljani, da spominsko sobo v Zagorici ukine in jo preseli v Dol pri Ljubljani. To bi za vas, ki je prav zaradi Vegove rojstne hiše deležna večje turistične pozornosti, pomenilo veliko izgubo.
Sledil je obisk Doma sv. Katarine v Mengšu, podjetja Roltek v Želodniku, pečarstva Avbelj v Lukovici in zasebnega Lončarjevega muzeja na Podborštu pri Komendi. Obisk se je nadaljeval v podjetjih Nektar Natura in Iskra Mehanizmi v Kamniku ter podjetniškem centru KIKštarter, ki mladim nudi prve podjetniške izkušnje. Podjetniki so največkrat opozorili na počasne in zahtevne postopke pri umeščanju svojih dejavnosti v prostor, kar jim pogosto preprečuje, da bi širili svojo gospodarsko dejavnost in tudi dodatno zaposlovali. Podobne težave so na srečanju z vodstvom NSi izpostavili tudi župani občin iz te regi-
44 Za polno uresničitev gospodarskega potenciala, pritegnitev tujih vlagateljev in večje naložbe v turizem, bi potrebovali še bolj privlačno poslovno okolje, nižje davke in bolj odzivne sogovornike na državni ravni.
je, ki so dnevno soočeni s problemi vzdrževanja in obnove cest, vrtcev in druge infrastrukture.
Kot so v zaključku delovnega obiska na pogovornem večeru dejali poslanci NSi, so se lahko prepričali, da je domžalsko-kamniška regija gospodarsko zelo zanimiva in ima tudi številna uspešna podjetja. A za polno uresničitev gospodarskega potenciala, pritegnitev tujih vlagateljev in večje naložbe v turizem bi potrebovali še privlačnejše poslovno okolje, nižje davke in odzivnejše sogovornike na državni ravni. Poslanci NSi so zato napovedali, da bodo na konkretne težave opozorili pristojne ministre, prav tako pa se bodo po svojih močeh zavzeli za bolj stimulativno poslovno okolje in učinkovitejšo prostorsko zakonodajo.
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
ŠPORT
PODPRITE ODLIČNE ŠPORTNIKE
UROŠ SLAVINEC, DOBITNIK PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa je Uroš Slavinec. Z njim so povezani mnogi domžalski košarkarski uspehi, tako rezultati v množičnem delu z najmlajšimi rodovi košarkarjev kot kvalitetnem razvoju košarke.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc
Neprecenljiva so tudi njegova prizadevanja pri prenovi Športne dvorane Domžale, ki je tudi po njegovi zaslugi dobila podobo, kakršno potrebuje in si jo Domžale zaslužijo, pravijo v Košarkarskem klubu Domžale.
Začniva z dejstvom, da so kolektivni športi v globoki krizi, od hokeja, odbojke, košarke, deloma tudi nogometa, še najmanj pa rokometa. Kaj narediti, da bi, recimo košarka, ponovno zaživela? Težko bi rekel, da je katerikoli drugi kolektivni šport v Sloveniji tako tradicionalen in s tako bogato zgodovino kot košarka. Uspehi, ki jih je imela že Jugoslavija in znotraj nje tudi Slovenija, so izjemni. Danes pa je v globoki krizi, bi si upal reči, z izjemo beograjskega pogona Crvene zvezde. Tam je namreč še danes neverjetno polna dvorana, vzdušje, pripadnost. Proračuni v košarki so se zmanjšali skoraj vsem, tudi hrvaškim, bosanskim in seveda slovenskim klubom. Slovenci smo medtem izgubili še eno mesto v ABA ligi, saj je odšla Krka. Tudi njih sem zadnje čase kar nekajkrat spremljal in je neprepoznavna, slaba. Čudim se tudi, od kje najde Olimpija toliko notranje energije, da dobi še kakšno tekmo.
Kje vidite rešitev?
Ljudje, ki imajo vpliv in moč ter so ljubitelji košarke, morajo stopiti skupaj. Po mojem so ključni Erjavec, Lor-bek, Lisac, Mermal, Vilfan, Sagadin, Jankovič, pa tudi Maja Brenčič Ma-kovec, Miro Cerar in Janez Janša. Ta skupina bi lahko pripravila izhodišča za sanacijo in razvoj klubske košarke. Posebej bi bilo treba podpreti Olimpi-jo, da jo ohranimo v najkvalitetnejših evropskih tekmovanjih.
Kako te ljudi prepričati, da stopijo skupaj?
V	Sloveniji imamo še vedno zelo močno reprezentanco zato, ker imamo Dra-giča, ki je genialec, imamo tudi Luko Dončiča in ostale. Reprezentanca, če ne bo poškodb, je lahko zelo močna na terenu, kar pomeni, da bo prišlo do močne spodbude za razvoj klubske košarke in mladih košarkarjev. Če bi ta okrogla miza dala prave smernice in odprla en odkrit, nepolitičen dialog, in bi istočasno imeli še močno reprezentanco na evropskem nivoju, ki dosega uspehe, lahko začnemo ponovno delati tako, kot smo včasih.
Potrebujemo torej nov zagon?
V	Sloveniji imamo še vedno lepo število mladih, potencialno zelo dobrih in močnih igralcev, ne nazadnje tukaj tudi v Domžalah. To so visoki fantje, ki so za svoja leta že zelo dobri. Naš cilj bi moral biti, da v čim večji meri poženemo mlade naprej. Ne moreš pa jih razvijati, če jim ne daš minutaže. Ključno vprašanje tukaj je trenerski kader v Sloveniji in njihovo prepričanje, da se skrbi in spodbuja mlade.
Se pravi ni dovolj, da imamo mladinski center in določeno število otrok, pomemben je kader, ki stoji za njimi in jih spodbuja? Tega pa v Sloveniji manjka, pravite?
Tako je. Ni kvalitete. Potrebujemo ljudi, kot je Zmago Sagadin. On je bil trener, ki je dal kakšnemu mlademu minutažo na prvi tekmi in tudi, če je bil katastro-
Odgovoriti si je treba na vprašanje, zakaj imamo košarko, zakaj bi jo radi imeli in kakšna naj ta košarka bo. Mi potrebujemo dobro košarko tudi zato, ker to pomeni zdravo okolje za mlade ljudi. Mladi košarkarji morajo namreč še naprej hoditi v šolo in izpolnjevati šolske obveznosti.
falen, ga je dal v igro na drugi tekmi, pa potem še tretjič. To je veličina trenerja, da pripelje mlade, da rastejo, da eksplodirajo. Ne pa, da se vsak mlad trese, če bo igral minuto, vrgel na koš, zgrešil in bo konec njegove kariere.
Kje vidite prednost razvoja domačih igralcev pred kupovanjem tujih, že izoblikovanih?
Odgovoriti si je treba na vprašanje, zakaj imamo košarko, zakaj bi jo radi imeli in kakšna naj ta košarka bo. Mi potrebujemo dobro košarko tudi zato, ker to pomeni zdravo okolje za mlade ljudi. Mladi košarkarji morajo namreč še naprej hoditi v šolo in izpolnjevati šolske obveznosti. Ker smo mala občina po nekaterih merilih, pa imamo še vedno ogromno potencialno zelo uspešnih mladih fantov. Če gledaš na to izključno marketinško, komercialno, boš pogledal koliko denarja imaš in koliko tujcev lahko pripelješ za ta denar. S tem boš naredil nekaj malega, ampak to pomeni, da si forsiral tujce. Treba pa je najti ravnotežje, seveda kakšnega tujca, ki prinaša nove, sveže ideje v šport, je dobrodošlo, a treba je dobro kombinirati. Včasih so bile omejitve glede števila tujcev bolj striktne, menim, da mora biti to
število nadzorovano, in morajo imeti domači fantje prostor za razvoj. Delati moramo okolju primerno, skrbeti za animacijo, razvoj mladih ljudi in skozi to dosegati najboljše možne rezultate. Imamo dobre pogoje, dvorano, ki je idealna za mladinske pogoje, krasno lokacijo, bližino srednje šole in Ljubljane ter letališča.
Kje vidite prihodnost domžalske košarke?
Ključno je, kako se bodo odločili novi lastniki Heliosa. Apeliram na njih, da izdatno podprejo KK Domžale. Klub bi v tem primeru lahko nadaljeval s politiko iz preteklosti, ki je največji poudarek dajala razvoju lastnega igralskega kadra.
Velik pomen v profesionalnem športu torej igra denar. Brez podpore podjetja Helios, ki ste mu predsedovali, bi se težko razvijali na način, kot se klub je. Gre za družbeno odgovornost. Kaj pa ostala podjetja, ali razumejo pomen 'vračanja družbi' skozi podporo športnim organizacijam?
Takrat je bilo tako, da je vodstvo občine spodbujalo tudi druge močne firme iz naše regije, da sodelujejo. Močna so bili papirnica, Tosama, Univerzale, pa tudi kamniška podjetja. Domžale, Mengeš in Kamnik so bile močan gospodarski center. Na žalost se je samo Helios odločil za večjo sponzorsko pomoč, medtem ko so imeli ostali manj možnosti, manjše profite. Danes recimo še Calcit že nekaj let spremlja odbojko v Kamniku in to uspešno. Če imaš vsaj nekaj denarja, ga prilagodiš, dobiš mlade in iz njih narediš največ.
Kaj pa ostali športi, ste se kdaj spogledovali s katerim, ali je bila košarka vaša edina športna ljubezen?
Že kot mlad fant sem se vezal na košarko. Pri desetih letih me je trener v Mariboru, kjer sem začel, na
atletskem mitingu, kjer sem bil soliden šprinter, povabil h košarki. V ta šport sem se zaljubil. Sem navdušen športnik in tudi sicer spremljal veliko zimskih športov, do rokometa, nogometa. Ravno pri nogometu pa moram omeniti še eno dejstvo, ki bi ga morali znati izkoristiti - to je imenovanje Aleksandra Čeferina na nogometni vrh. On je res naša velika priložnost.
Danes so izzivi športnih organizacij, profesionalnih klubov drugačni kot v času, ko ste začenjali vi. Kje opažate največje spremembe?
Največja sprememba se je zgodila na področju športa zaradi hitre in globoke globalizacije svetovnega gospodarstva. V ospredju je izključno profit na kratek rok. Posebej v majhnih državah tak pristop ni sprejemljiv. Pred sabo moramo imeti tudi druge cilje.
Ne vidim pa nekega posebnega napredka na področju organizacije športa. Mislim, da so v ospredju spet finančne možnosti, ki diktirajo pogoje, kvaliteto kadrov, ki jih lahko kreiraš. Slovenija je izrazito športna država, imamo toliko medalj in športnikov glede na našo populacijo kot malokdo. A to za seboj potegne dodatno drobljenje sredstev, ki jih je že tako malo in se drobijo na številne panoge, kar pa pripelje do tega, da nobena panoga nima dovolj. Pred več desetletji, okoli leta 1970, so bili na kongresu sprejeti t.i. portoroški sklepi v športu. Osnovna ideja je bila, da se določijo prioritete, a jim to ni uspelo.
V dolgoletni športni karieri, nekoč ste bili tudi sami športnik, košarkar, nato pa športni funkcionar, katerih športnih dogodkov se najraje spominjate?
Zagotovo časa, ko sem bil še mladinec pri Olimpiji in smo bili na državnem prvenstvu tretji. Čeprav sem bil takrat
malce žalosten, ker sem naredil napako, ki nam je odnesla finale. Zadnji napad je bil na meni, izgubili smo možnost za finale in bili na koncu tretji, v nasprotnem primeru bi bili lahko celo prvi. Še pred tem, v obdobju pionirske košarke, sem bil v Mariboru in tam se je zelo dobro delalo z mladimi, bili smo kar nekaj let v samem vrhu. Seveda pa so tukaj še uspehi v Domžalah, bili smo državni in pokalni prvaki, veliko duše in srca je bilo v teh tekmah.
Letos ste prejeli nagrado za življenjsko delo, za vaš velik doprinos domžalski košarki, ki je eden paradnih konjev slovenske košarke. Kaj ta nagrada pomeni za vas?
Verjetno sem dovolj star, da lahko ocenim, kdo so bile ključne osebe, ki so naredile veliko in največ. Sam spadam bolj v drugi paket, ne toliko kot oni, v prvega. Malo tudi zaradi moje nekdanje funkcije, ki je zahtevala več kot celega človeka. Ledino pa so orali zdaj že pokojni Brate Orehek pa še vedno aktivna Mitja Šircelj in Sašo Grilj. Tukaj bi zagotovo izpostavil Lada Gorjana, čeprav je mlajši, pa je eden tistih, ki nikoli ni pogledal na uro ali v kuverto, on je enostavno zaljubljen v košarko. Šele potem se pojavim jaz. Moj stil dela v športu je bil povezovati, motivirati, aktivirati, zaupati, držati skupaj. Po tej logiki sem deloval in dajala je določene rezultate. Mi pa to priznanje veliko pomeni brez dvoma, tako da sem bil zelo lepo in pozitivno presenečen.
Morda vaša popotnica mladim športnikom?
Bistveno je, da se mladina vključuje že zelo zgodaj v šport, v panogo, kjer vidi izpolnitev svojih sposobnosti in želja. Glede na videno, ob podelitvi športnih nagrad, nas v Domžalah res ni treba skrbeti, saj je vključevanje mladih v šport na zelo dobri poti. □
MOTRiO
PODALJŠAJTE ŽIVLJENJSKO DOBO MOTORJA VAŠEGA VOZILA!
1-letna garancija na Motrio nadomestne dele in njihovo vgradnjo.
V kolikor kupec opravi nakup velikega servisa s 100% Motrio nadomestnimi deli (obvezna menjava jermena razdelilnega sistema, jermena za pogon opreme motorja in vodne črpalke), nadomestne dele in opravljeno delo za mali servis plača 1 €. Navedene cene vključujejo DDV. Ponudba ni združljiva z drugimi akcijami.
WWW.MOTRIO.SI
30 | slamnik
šport
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Zmaga proti Olimpiji premalo za pozitivno oceno
Nogometaši Domžal so se znašli v položaju, ki ga niso želeli in po odličnem jesenskem delu tudi pričakovali.
nk domžale je v spomladanski del krenil s tiho željo, da bi vodilnemu dvojcu na prvenstveni lestvici, Mariboru in Olimpiji, ponagajal v lovu na naslov slovenskega prvaka. No, po eni strani je, saj je pred nabito polnimi tribunami doma premagal razglašeno Olimpijo, junak edine spomladanske domžalske zmage pa je bil 19-letni otrok kluba Jan Repas. In to pred rekordnimi 3500 gledalci, kolikor se jih še nikoli ni zbralo na tekmi slovenskega prvenstva na domžalskem stadionu.
"	V
Jan Repas je proti Olimpiji pred 3500 gledalci poskrbel za do zdaj edino spomladansko domžalsko zmago.
A kaj, ko se ostale tri tekme niso iztekle po željah Domžalčanov. Začelo se je že z uvodno spomladansko tekmo v Velenju, ko so imeli varovanci Simona Rožmana zmago tako rekoč v žepu, a so izenačujoči zadetek prejeli v zadnji sekundi tekme in Rudar se je na koncu veselil točke ob izidu 1:1. Pred tem so Domžalčani zapravili številne priložnosti, ki bi odločile srečanje, sodnik pa jim je v končnici tekme razveljavil tudi zadetek zaradi prepovedanega položaja. Sledil je domači poraz proti Kopru, potem ko je žogo nesrečno v svojo mrežo preusmeril Miha Blažič, napadalci pa so zaman skušali zatresti nasprotnikovo. Ob zaključku cikla štirih prvenstvenih tekem pred marčnim odmorom je sledil še poraz proti Gorici, ki je bila doma boljša s 3:1. Začelo se je obetavno, saj so 'rumeni' prvi polčas dobili z 1:0, zadel je Denis Halilovič, a sledil je hud padec in trije zadetki domačih v zgolj 14 minutah igre.
Obstanek le še sanje, ostane jim boj za čast
Radomljam tudi spomladi niso našli poti iz krize, saj so v uvodnih štirih kolih zabeležili prav toliko porazov.
»Seveda bi si glede na našo ambicioznost želeli boljši izkupiček kot zgolj štiri osvojene prvenstvene točke. V prvih dveh tekmah se nam ni izšlo po naših željah, sledila je spodbuda ob zmagi z Olimpijo, potem ko se nam je na zadnji tekmi proti Gorici zgodil nenormalen padec, ki ni dopusten. Upam, da fantje razumejo, da se ne bom zadovoljil s tem, kar trenutno kažemo. Hočem več ambicije! Vemo, kje so težave in jih v teh mini pripravah želimo popraviti,« nam je zaupal 33-letni trener Domžal Rožman.
nk radomlje Potem ko je članska selekcija Nogometnega kluba Radomlje drugi del sezone v Prvi ligi Telekom pričakala v spremenjenem kadru s številnimi okrepitvami (ob tem, da je moralo klub zapustiti nekaj domačih igralcev) in pod novim vodstvom, novi trener je postal Adnan Zildžovic, je bilo slišati napovedi o lovu na obstanek med prvoligaško druščino.
A sanje so se razblinile že na prvi spomladanski tekmi, na kateri bi 'mlinarji' morali zmagati, a jih je v Domžalah kar z 0:3 porazil Aluminij. Prvi ubežnik na lestvici je tako pobegnil na kar 15 točk razlike, v naslednjem krogu se je ta številka dvignila na 16, tako da so se Radomljani poslovili od želje po boju za obstanek. Z 9 točkami po 25. odigranih kolih so prikovani na dnu lestvice.
Razlog je tudi neučinkovitost, o čemer smo pisali že v prejšnji številki, saj so že na zadnjih prijateljskih tekmah v februarju na štirih srečanjih mrežo nasprotnika zatresli le enkrat. To statistiko so ponovili tudi na začetku spomladanskega dela prvenstva, potem ko je porazu proti Aluminiju
sledila še ničla proti Celju (0:1), Kopru (1:4) in Krškemu (0:2).
Enajst kol pred koncem in ob zabeleženih porazih proti Aluminiju in Krškem se zdi, da rešitve ni več. Po reprezentančnem premoru sledijo tekme proti Mariboru, Rudarju, Domžalam in Olimpiji, kjer velikega zbira točk ni pričakovati. Tako rado uporabljen rek 'žoga je okrogla, tako da ... ' ob želji po uspehu kluba iz naše občine seveda
ne gre spregledati, a realnost je takšna, da bodo v položaju, v kakršnem so Ra-domljani, tudi nogometaši kmalu rajši pogledali na osebno statistiko kot na ekipno. In ko ekipa ne diha kot eno, je težko. Nogomet zna biti krut šport (kot vsi), zato 'mlinarjem' ob vstopu v zadnja dva meseca sezone zaželimo časten boj do konca. Z dvignjeno glavo.
Domen Jarc Foto: Rok Zore/nk-radomlje.si
Odhodi ključnih mož jesenskega dela, v prvi vrsti Slobodana Vuka in Marka Alvirja, so zaenkrat, kot kaže, pustili posledice, saj je predvsem realizacija tista, ki nikakor ne steče. »Zavedati se je treba, da smo izgubili štiri igralce, ki so bili ključni tako pri doseganju zadetkov kot ustvarjanju zaključnih podaj. Izgubili smo kvaliteto, ki jo morajo fantje, ki zdaj dobivajo priložnost, pokazati. Delamo na tem, da popravimo slabo realizacijo,« še dodaja Rožman, ki je v teh mini pripravah iskal tudi boljšo kohezijo v slačilnici: »Odnosi so korektni, je pa to manj, kot si jaz želim. Normalno je, da se odnosi rušijo, ko ni želenih rezultatov.«
Za dvig forme in rezultatov bo še kako primeren začetek aprila, ko Dom-žalčane čakata na papirju lažja nasprotnika Radomlje in Krško ter za uvod v april že 1. v mesecu še neugodni Celjani.
Domen Jarc
Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si
Pomladne aktivnosti za vse generacije
V marcu je bilo v Plesni šoli Miki precej pestro, a kljub temu napovedujejo, da bosta april in maj še bolj napoljnjena z aktivnostmi in zanimivimi dogodki.
plesna šola miki Kot se spodobi, so tudi plesalci Plesne šole Miki med zimskimi počitnicami počivali in se zabavali na prostem. Z vrnitvijo v šolske klopi pa so se tudi plesni učitelji vrnili v vrtce, šole in Plesalnico. Skupaj z otroki nadaljujejo in stopnjujejo tempo treningov, saj jih v aprilu čaka kar nekaj nastopov. Predšolski plesalci bodo tradicionalne pomladne nastope opravili že drugi vikend v aprilu, nastop pa bo povezan v zgodbo o Bi-ju in Bo-ju, vesoljčkoma, ki bosta skupaj z otroki plesala in se zabavala. Nastopilo bo več kot 400 otrok, ki se že od oktobra pridno pripravljajo in učijo osnovnih plesnih korakov.
Šolski plesalci bodo aprila nastopili za starše in prijatelje. Vsaka skupina posebej jim bo na internem nastopu pokazala napredek in vrsto plesnih točk. Ob zaključku sezone jih junija čaka še največji nastop na Domžalskem plesnem dnevu pred več tisoč glavo množico.
Pestro tekmovalno dogajanje
Tudi Plesalnica v Zgornjih Jaršah ne zaostaja. Sredi marca so plesalke klasičnega baleta za mamice pripravile Baletni dan, kjer so se skupaj naučile, kako se naredi prava baletna figa, ponovile nekaj osnov klasičnega baleta in na koncu še nastopile za očke, bratce in sestrice. Svoj napredek so pokazale tudi ostale skupine iz Plesalnice. Straši so si lahko med Dnevi odrtih vrat ogledali celoten trening, ter bili z videnim zelo zadovoljni in veseli novega znanja njihovi otrok. Tudi njihov glavni nastop bo na Domžalskem plesnem dnevu.
Da pa ne pozabimo na odrasle, tudi oni so pridno plesali na Plesnem večeru, kjer so se lahko udeležili delavnice angleškega valčka in pozneje še zabave, kjer so lahko naučeno preplesava-li. In ne, ni hec: 1. aprila ob 18. uri so samo dame vabljene na poseben dogodek - 2. dogodek za ženske, kjer bo govora o temi Ljubezen do gospodinjstva nam ni prirojena. Gostja večera bo kandidatka za Slovenko leta 2016 Katarina Bervar Sternad.
Tjaša Derstvenšek
Tekmovanja v smučarskih skokih v polnem razmahu
Zmagovalna slovenska ekipa na mladinskem svetovnem prvenstvu v Park Cityju
Tudi letos Pokal Občine Domžale
Med številnimi društvi, katerih dejavnost s finančnimi sredstvi pomaga sofinancirati Občina Domžale, je tudi Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine.
ssk sam ihan Kot se za zimske mesece spodobi, so se naši tekmovalci udeleževali tekmovanj vseh vrst, tekmovali so na svetovnem mladinskem prvenstvu, svetovnem prvenstvu za člane, državnem prvenstvu, pokalu Cockta, alpskem pokalu in na tekmah svetovnega pokala.
Začetek meseca je postregel z mladinskim svetovnim prvenstvom v ameriškem Park Cityju. Tam nas je odlično zastopal Tilen Bartol, ki je na posamični tekmi dosegel 9. mesto, v ekipni tekmi pa je slovenska reprezentanca zmagala.
Na tekmah svetovnega pokala nas je zastopal Jernej Damjan, ki je bil v Wil-lingenu na 27., v Oberstdorfu 13. in 16., v Saporu 47. in 24. ter v Pyeongchangu 24. in 23. mestu. Med dekleti nas je zastopala Eva Logar, ki je na domači tekmi na Ljubnem zasedla 17. in 24. mesto, v Hinzenbachu pa 31. in 32. mesto.
Na državnem prvenstvu v Kranju so nas v kategoriji dečki do 12. let zastopali Samo Seljak, ki je dosegel 25. mesto, Žiga Jančar s 33. in Žiga Vaupotič s 50. mestom. Med mladinci do 20 let je Tilen Bartol skočil na 4. mesto. Na državnem
prvenstvu za cicibane in cicibanke do 9 let v Mislinji je Kimy Brojan zasedla 15. mesto, Nejc Peterka 43., Matic Rovšnik 60. in Žiga Javernik 63. mesto. Vsem cicibanom iskrene čestitke za pogum!
Na tekmi pokala Cockta za člane v Kranju je bil Miha Kveder na 2., David Krapež 3. in Luka Plestenjak 7. mestu.
Na tekmi alpskega pokala, ki je bilo tudi v Kranju, je Tilen Bartol preskočil vse konkurente in dosegel 1. mesto.
Višek letošnje zime je nedvomno predstavljalo svetovno prvenstvo v Lah-
tiju na Finskem. Slovenski tekmovalci letos niso posegali po najvišjih mestih, kar pa ne pomeni, da niso skakali solidno. Na posamezni tekmi je Jernej Damjan dosegel 32. mesto, na ekipni tekmi pa je skupaj s Petrom Prevcem, Jurijem Tepešem in Anžetom Laniškom dosegel 5. mesto.
Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informacij dobite na www.ssk-ihan.si/.
Besedilo in foto: SSK Sam Ihan
medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine
z različnimi aktivnostmi poskušajo polepšati življenja svojih članov in članic, predvsem pa jim skušajo olajšati njihove življenjske in delovne poti. Tako sta bila v Domžalah že dva večja dobrodelna koncerta, s katerimi so paraplegiki, ob drugih pomočeh, zagotovili finančna sredstva za nakup zanje prirejenega kombija. Poznamo jih tudi po njihovem vsakoletnem vseslovenskem kegljanju za Pokal Domžal, ki ga pripravljajo ob prazniku Občine Domžale. Prvi je bil pred 19 leti na pobudo Cvetke Štirn, ene najuspešnejših kegljačic v tem športu, tudi dobitnice priznanja Občine Domžale. Pri organizaciji in izvedbi vseslovenskega turnirja v kegljanju ob generalnem pokrovitelju Občini Domžale
vselej sodelujejo tudi Zavod za šport Domžale ter sodniki kegljaškega kluba, paraplegiki pa so veseli tudi pomoči drugih številnih sponzorjev.
Tako bo 21. aprila 2017 - v okviru praznovanj Občine Domžale, že 19. kegljaški turnir za Pokal Domžal, ki za vse sodelujoče pomeni pravi športni praznik, hkrati pa tudi zaključek posamezne kegljaške sezone.
Vera Vojska
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 31
šport
na kratko
V marcu do naslova državnega prvaka še štirje atleti
Zaključek zimskega dela sezone je v marcu postregel s sedmimi medaljami s strani Atletskega kluba Domžale.
Atleti so tekmovalno sezono dvigovali tudi na pripravah v Rovinju (tekači) oziroma Medulinu (metalci).
ak domžale Že tako uspešnemu uvodu v tekmovalno leto 2017, v katerem so tekmovalci v januarju in februarju zbrali kar deset medalj na prvenstvih Slovenije, so v marcu tej zbirki dodali še sedem novih.
Že zaključek februarja je bil odličen, saj so metalci pod vodstvom trenerja Danila Emberšiča na zimskem prvenstvu Slovenije za članski in mlajši mladinski kategoriji na domačih tleh osvojili kar pet medalj. Atletski klub Domžale je namreč zdaj že tradicionalno organiziral enega prvih vrhuncev sezone za metalce, ki so v Domžalah lovili uspešen uvod v tekmovalno leto. Zimska jutranja idila -zvečer je namreč tekmovališče pobelil sneg - tekmovalcev ni zmedla, tako da je za enega vrhuncev poskrbela državna prvakinja v metu kopja, atletinja celjskega Kladivarja Martina Ra-tej, ki je kopje zalučala kar 63,95 metra daleč in postavila tretji izid sezone na svetu. Domžalčani na domačem terenu do zlate medalje niso zmogli, a drugo mesto Gabrijele Kumek v metu kladiva (45,93 metra) in tretje Erike Pirnat v isti disciplini ter Denisa Ku-meka v metu diska v članski kategoriji in še dve medalji v kategoriji mlajših mladincev sta bili pika na i uspešni izvedbi tekmovanja. Med mlajšimi
mladinkami je Tjaša Jankovič osvojila srebro, potem ko je tri kilograme težko kladivo z njenih rok poletelo 45,08 metra. Medaljo istega leska je v enaki disciplini osvojil še pionir Jan Ember-šič, ki je ob tri leta starejših metalcih dokazal, da velja za enega največjih biserov te, zaradi Primoža Kozmusa, v Sloveniji priljubljene discipline. Kladivo, težko pet kilogramov, je zalučal 38,68 metra daleč.
Velenje je nato v soboto, 18. marca, gostilo prvenstvo Slovenije v krosu,
kjer je v domžalskem dresu v prvi vrsti blestel mladinec Jakob Mali. Atlet, ki se v tej sezoni podaja v lov za normo za svetovno prvenstvo v Keniji, si je pritekel prvi naslov državnega prvaka v tej atletski panogi, potem ko je s 4000 metrov dolgo progo opravil v odličnem času 12:20. Brez pričakovane medalje je med pionirkami U16 ostala Maja Per, ki ji je bolezen spo-drezala krila, tako da se po dolgem času ni povzpela na zmagovalni oder, kljub temu pa tudi sedmo mesto ni
preveliko razočaranje, saj je bila medalja oddaljena manj kot pet sekund.
Isti dan so se na Ptuju za medalje merili tudi metalci na zimskem prvenstvu Slovenije v metih, tokrat v starejše mladinski in pionirski kategoriji. Kar šest medalj je bil izkupiček pionirjev, ki so še enkrat več dokazali, da jih čaka uspešno leto in več kot očitno tudi lov na reprezentančne nastope in klubske rekorde. Slednjemu je bil najbližje Jan Emberšič, saj je štiri kilograme težko kladivo iz njegovih rok poletelo 48,84 metra, kar je bilo dovolj za zlato medaljo, a 19 centimetrov premalo za mejnik Roka Balantiča iz leta 2012. Zlato medaljo je okoli vratu prejela tudi Alenka Pirnat v metu kladiva, družbo na odru za zmagovalce pa ji je delala klubska prijateljica Lucija Florjančič. Tretja zlata medalja za Domžale je romala v roke Alana Radi-ča, ki je slavil v metu diska. Ta disciplina je bila sicer povsem v domžalski oranžni barvi, saj je srebro osvojil Matic Križman, bron pa Matevž Kosem Todorovič.
Dva klubska rekorda in kar 16 medalj z državnih prvenstev v začetku leta 2017 so zagotovo motiv za domžalsko atletsko sezono, ki se v naslednjih mesecih približuje vrhuncu.
Domen Jarc
Ekipne državne prvakinje v namiznem tenisu
Na Muti je potekalo letošnje ekipno državno prvenstvo za mladinke in mladince.
namizni tenis Naša mladinska ekipa v postavi Ana Tofant, Katarina Stražar, Nika Kobetič in Tara Kobe-tič so pod vodstvom trenerja Davida Orešnika brez težav opravičile vlogo favoritinj in se dobesedno sprehodile do naslova državnih prvakinj med mladinkami ter ponovile lanskoletni uspeh s ponovno osvojitvijo tega naslova. Uspešna je bila tudi naša mladinska ekipa, za katero so igrali Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli in Mark Šporar, ki so osvojili tretje mesto, kar je vsekakor odličen uspeh in dobra vzpodbuda za naprej.
V Kidričevem pri Ptuju potekal 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje (U15). Tara Kobetič je zasedla odlično drugo mesto, Vita Kobetič je bila tretja, Gaja Kobetič pa se je uvrstila na 9. mesto. V kategoriji kadetov sta se Dejan Jokic in Aljaž Goltnik uvrstila na 5. do 8. mesto, Rok Grad in Mitja Zavec sta zasedla končno 9. do 16. mesto.
Nekaj ligaških informacij. Naša prva ekipa v 1. slovenski namiznoteni-ški ligi (SNTL) zaseda odlično 6. mesto. Zadnji krog ligaških tekmovanj bo potekal v soboto, 1. aprila, in vabljeni k ogledu in navijanju, ko se bo ob
17. uri v dvorani v Mengšu (poleg slaščičarne Flere) pomerila proti ekipi iz Maribora. V 3. SNTL je naša druga ekipa še neporažena in nadaljuje zmagoviti niz, ki jih za naslednje leto vodi v napredovanje v 2. SNTL.
V Tržiču je potekalo 2. odprto prvenstvo Gorenjske, ki se ga je udeležilo tudi 19 naših tekmovalcev in tekmovalk. Veseli smo bili odličnih rezultatov in uspehov, še posebej pri najmlajših kategorijah, in spet smo potr-
dili, da delamo dobro ter da smo najboljši klub gorenjske regije.
Še nekaj novic z mednarodnih tekmovanj. Slovenska ženska članska reprezentanca, za katero je igrala tudi naša Ana Tofant, se je v Dravogradu pomerila z reprezentanco Anglije. Z zmago bi si zagotovile možnost za igranje dodatnih kvalifikacij za nastop v elitni skupini na letošnjem ekipnem evropskem prvenstvu. Žal so naše igralke tesno, z 2:3, izgubile ta dvoboj. Smo pa lahko veseli, da je naša reprezentantka Ana kljub svoji mladosti že upravičila zaupanje selektorke za nastopanje v slovenski ženski članski reprezentanci in ni veliko manjkalo, da bi pripravila veliko presenečenje ter ugnala prvo angleško igralko Tin Tin Ho.
Že naslednji dan po tekmi z Anglijo se je Ana Tofant pridružila Katarini Stražar in ostalim slovenskim mladim reprezentantkam, ki so nastopile na mednarodnem odprtem prvenstvu Italije - to tradicionalno poteka v morskem letoviškem mestu Lignano Sabbiadoro. Tu se je izkazala Katarina Stražar, ki je skupaj s sotekmovalko Ano Vovk v ekipnem delu osvojila peto mesto.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
Državni prvaki in pokalni zmagovalci
V letošnji sezoni smo imeli člani karate kluba Domžale priložnost organizirati državno prvenstvo za mladince, mladinke, člane in članice.
sankukai karate klub domžale
Tekmovanja, ki je bilo v nedeljo, 12. marca 2017, v popoldanskih urah, so se udeležili tudi domžalski karateisti. V predtekmovanju so se tekmovalci najprej borili za vstop v finalni del, ki se je začel ob 15. uri.
Po slovenski himni in uvodnem nagovoru podpredsednika Sankukai karate zveze Deana Levačiča so se borbe za medalje in pokale začele. Vsi tekmovalci so se po najboljših močeh trudili, žal je nekaterim zmanjkal kanček športne sreče. Kljub temu so domžalski karateisti dosegli dobre rezultate. Med mladinkami je 3. mesto osvojila Ana Novak, na isto stopničko se je uvrstil tudi Surya Kotar v kategoriji članov do 75 kg. Srebrno medaljo je
med članicami na koncu osvojila Tja-ša Šinkovec, z naslovom državnega prvaka v letu 2017 pa se lahko pohvali Sebastijan Trdin, ki mu je to uspelo v kategoriji mladincev.
Čestitamo!
Na državnem prvenstvu so razdelili tudi pokale in medalje pokalnim zmagovalcem - tistim, ki so v sezoni 2016 v svojih kategorijah zbrali največ
točk. Tukaj so bila uspešna predvsem domžalska dekleta. Bron si je med ka-detinjami okrog vratu nadela Bibiana Kepic, njena sestra Tinkara Kepic pa je med mladinkami stopila še stopničko višje in osvojila 2. mesto. Z nazivom pokalne zmagovalke med članicami se lahko pohvali Teja Grad. Vsem dekletom iskrene čestitke!
Potem ko so mladinci in člani s svojimi borbami opravili že v drugem marčnem vikendu, je naše mlajše karateiste čakalo regijsko tekmovanje, kjer je bilo treba doseči dober rezultat za uvrstitev na državni turnir. Ta bo tokrat potekal 9. aprila 2017 v Ivanč-ni Gorici, kjer bomo trdno držali pesti za naše otroke. Vabljeni, da nas pridete podpret!	Tjaša Š.
ples
Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih
V soboto, 4. marca 2017, je bilo v Murski Soboti državno prvenstvo v latinskoameriških plesih. V najmlajši kategoriji mlajših pionirjev je de-bitiral najmlajši plesalec iz družine Podgoršek. Nace, ki obiskuje 1. razred osnovne šole Dob, je s soplesal-ko Emo Brinovec zasedel 3. mesto. Oba sta težko pričakovala svojo prvo tekmo, kar se je videlo tudi v njunem nastopu. Nace in Ema sta bila tudi najmlajši par na parketu, saj Nace šteje šele 6 let, Ema pa je dve leti starejša. Plesni parček pleše za plesni klub Feniks Ljubljana, pod okriljem trenerke Metke Mesesnel Bizilj.
V vseh treh starostnih kategorijah mladincev in pri članih je prišlo do kar nekaj menjav plesnih partnerjev, kar je še dodatno popestrilo dogajanje, nekaj plesalk pa je navdušilo tudi z novimi in zanimivimi kreacijami oblek.
Nace Podgoršek in Ema Brinovec na svojem prvem 'državcu'
Vsem plesalcem čestitamo in želimo še veliko plesnih uspehov.
Plesni par Jan Hafner iz Doba in soplesalka Pina Eržen, člana ŠRKD Diamant iz Ljubljane, sta si priplesa-la četrto mesto. Odličen rezultat, saj sta z letošnjim letom prestopila v kategorijo starejših mladincev. Iskrene čestitke Janu in Pini ter njunima trenerjema Zoranu Plohlu in Tatsiani Lahvinovich Galchun.
Vesna in Tone Podgoršek Foto: Tone Podgoršek
KK HELIOS SUNS
Za ubranitev naslova državnega prvaka
Košarkarji Helios Suns so vse do zadnje tekme svoje navijače držali v napetem vzdušju. Do zadnjega se ni vedelo, ali se bodo košarkarji KK Helios Suns v zadnjem delu letošnjega prvenstva borili v ligi za prvaka ali v ligi za obstanek. Na srečo jim je uspel premik v zgornji del lestvice, kjer so obdržali možnost za ubranitev naslova državnega prvaka.
Ko so se v četrtini finala poslovili od nadaljnjega tekmovanja v pokalu Spar, so usmerili moči v domače prvenstvo in Pokal Sixt Alpe Adria. V mednarodnem pokalu so v polfinalu že premagali ekipo Rogaške (67:62). V Ligi Nova KBM so za uvrstitev v ligo za prvaka premagali prav tako Rogaško (76:68), nato Krko (84:78), sledil je sicer poraz proti Hopsom iz Polzele (70:87) in nato pomembna zmaga proti Portorožu v Športni dvorani Domžale (78:58).
V ligi za prvaka so košarkarji Heliosa prvo srečanje odigrali proti novomeški Krki, ki pa je bila tokrat rezultatsko precej močnejša. Košarkarji iz Domžal so morali na domačem terenu priznati poraz, Krka pa je domov odšla z dvema točkama in rezultatom 59:76.
Čaka nas zanimivo nadaljevanje prvenstva, v katerem upamo, da bodo domžalski košarkarji pokazali svojo moč.
M. K. K.
32 | slamnik	številka 3 | marec 2017 | letnik lvii
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
Državno mladinsko prvenstvo na Ptuju
Na Ptuju je v začetku marca potekalo državno mladinsko posamično prvenstvo v šahu v posameznih kategorijah od 8 do 16 let.
šah Udeležili so se ga tudi mladi iz Šahovskega društva Domžale, ki so kar uspešno nastopali. Med deklicami do 10 let je Jerneja Grošelj med 14 udeleženkami osvojila dobro peto mesto. Iz devetih partij je zbrala 5,5 točke, premočno pa je zmagala Taja Guid, ŠK Ljubljana Duol, ki je premagala vse tekmice in zbrala devet točk. Med dekleti do 16 let se je Kaja Grošelj uvrstila na četrto mesto, v sedmih partijah je zbrala dve točki in pol, seveda pa bi bila lahko njena uvrstitev še precej boljša, če ne bi izgubila zadnje partije. Sodelovalo je sedem šahistk, zmagala je Zala Urh, ŠK Stari Mayr Kranj. Med dečki do deset let je Rudi Olenik Čam-pa med 32 udeleženci osvojil zelo dobro četrto mesto, iz devetih kol je zbral 6,5 točke. Enako kot drugi in tretjeuvr-ščeni, tako da mu je le malo manjkalo do izjemnega uspeha. Slavil je sicer Andraž Gregorič, ŠK Nova Gorica. Med fanti do 14 let je Erik Hiti osvojil polovico možnih točk, to je 4,5 točke iz devetih partij in med 25. udeleženci osvojil solidno 13. mesto. Med fanti do 16 let je Klemen Košak pristal na 10. mestu in zbral pet točk, Matija Straže pa na 16. mestu s 3,5 točke; sodelovalo je 21 mladih šahistov, odigrali so devet kol. Na vrhu so bili trije že uveljavljeni šahisti: David Brinovec, Domen Tisaj in Nejc Amon. Na Ptuju so odigrali tudi mladinsko državno prvenstvo v
Domžalski Tigri pripravljeni na novo sezono
Po mesecih treningov, pripravah in skupnih treningih z avstrijsko ekipo iz Celovca so Tigri nabrusili kremplje in se podajajo v boj za naslov prvaka 2. divizije AFL.
ameriški nogomet Marec je bil za klub ameriškega nogometa Domžale Tigers poln dogodkov, ki so bili nujno potrebni, da se pripravijo za novo sezono z začetkom 2. aprila v Radomljah. Letos se Tigersi selijo v Avstrijo, kjer bodo igrali v 2. diviziji AFL, ki je podpornica ene izmed najmočnejših lig v Evropi, ker so se odločili, da pokažejo Avstrijcem svoje zobe.
S samimi pripravami so začeli že v januarju, ko so imeli treninge atletike in instalacije novih tehnik in playov, ki jih bodo uporabljali to sezono. Enajstega marca so imeli možnost vse te stvari preizkusiti na gostovanju pri Carinthian Lions, kjer so imeli skupni trening, na katerem so bili Lionsi prijetno presenečeni nad borbenostjo in hitrostjo naših Tigrov. Teden za tem so Lionsi prišli v Domžale na še en skupni trening, ki je bil narejen kot simulacija tekme. Tigersi so sebi dokazali, da so letos neprimerno boljši kot lan-
Uspešen začetek plesne sezone
Tako kot vsi profesionalni športniki se tudi plesalci športnih plesov v paru pripravljajo na tekmovanja in nastope skozi vse leto, brez večjega oddiha.
ples To pozneje prinese sadove v obliki rezultatov in posledično še večje zavzetosti in želje po samem vrhu državnih in svetovnih uvrstitev.
Pred nekaj meseci smo dobili nov plesni par v konkurenci članov, perspektiven in željan uspehov za Slovenijo. To sta dokazala že ob prvem tekmovalnem nastopu. Domžalčan Miha Žerjav in njegova nova soplesalka Irina Vasilievskaya, ki prihaja iz Rusije, sta v nemškem Pfortcheimu med veliko konkurenco na World Open tekmovanju zasedla 22. mesto v latino plesih od 61. parov, kar je bil več kot odličen začetek njune plesne zgodbe in vzpodbuda za nadaljnji trud. To sta teden dni pozneje ponovno dokazala z osvojitvijo 2. mesta, tik pod vrhom, tudi v Turčiji. V začetku marca sta po nekaj mesecih skupnega plesanja nastopila na državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih, ki je bilo v Murski Soboti in si priplesa-
Manja Žerjav in Filip
la titulo slovenskega podprvaka. Cilji v bližnjih mesecih je segati po finalnih in polfinalnih uvrstitvah na mednarodnih tekmovanjih, kjer bosta tako pridobila
prepoznavnost, in seveda dober nastop na svetovnem prvenstvu, kjer bosta zastopala barve naše države.
In po zgledu starejšega brata se je v ples zaljubila tudi njegova sestra, Ma-nja Žerjav. Očitno je plesni gen v tej družini zaznamovan in tako tudi ona s soplesalcem Ulm-Cika Filip iz Hrvaške dosega zavidljive rezultate v vseh desetih plesih. Na omenjenem državnem prvenstvu sta tudi onadva osvojila naslov državnih podprvakov v kategoriji mladincev.
Plesni klub Feniks, ki v tekmovalni obliki deluje v Domžalah v sklopu plesnega studia King dance, je za leto 2017 na državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih osvojil še kopico drugih medalj in uvrstitev. Plesni pari se pripravljajo na nova tekmovanja in v naslednjih številkah se veselimo poročanja o novih uspehih.
King Dance
Mladi upi domžalskega šaha na Ptuju: z leve zadaj Matija Straže, Kaja Grošelj in Klemen Košak, spredaj Rudi Olenik Čampa, Jerneja Grošelj in Erik Hiti
pospešenem šahu, kjer je Rudi Olenik Čampa med 64 udeleženci v kategoriji fanti do 10 let osvojil zelo dobro peto mesto, v devetih kolih je zbral 6,5 točke. Spremljevalka mladih je bila fide mojstrica Špela Orehek, njena pomoč na zahtevnem tekmovanju pa je bila še kako dobrodošla.
Jože Skok
TAK Domžale vknjižil prvo zmago v sezoni
Zmaga proti tekmovalcem CF Ljubljana, KDU Olimpijipremoč
sko sezono, in pokazali Avstrijcem, da z njimi ne bo šale. Po obeh skupnih treningih in mesecih treningov so jih ločile do tekme samo še priprave v Umagu. Tridnevni tako imenovani kamp, na katerem so imeli pet intenzivnih treningov, je prinesel veliko novih izkušenj ter predvsem še bolj združil in poenotil ekipo in dvignil ekipni duh na novo raven.
tak domžale V nedeljo, 19. februarja 2017, je Težkoatletski klub Domžale v svojih prostorih gostil tekmovalce CF Ljubljana. Gre za novoustanovljeni klub, vendar so se njihovi tekmovalci zelo izkazali z borbenostjo in tudi z lepo tehniko dviganja uteži. Vseeno pa so bili domači fantje nepopustljivi in zmagali s prednostjo več kot 300 točk. Za TAK Domžale so nastopili: Anže Kosmač (poteg: 118 kg, sunek: 136 kg), Jernej Orešek (110+133), Valentin Orešek (92+110), Jaka Žagar (77+98) in Jošt Janša, ki je v zadnjem obdobju napravil velik napredek. V potegu je zmogel 100 kg, v sunku pa popravil osebni rekord, ki zdaj znaša 128 kg! Tekmovalci TAK Domžale so skupaj dosegli 1288 točk, kar je dober obet za nadaljevanje sezone.
V nedeljo, 19. marca 2017, je Tež-koatletski klub Domžale gostil KDU Olimpijo. Tokrat so domači morali priznati premoč gostom, ki so dosegli
silno dober rezultat 1473 točk. KDU Olimpija je nastopila tudi z žensko ekipo, v kateri so punce skupaj dosegle 344 točk. Za TAK Domžale so nastopili: Jernej Orešek, ki je v potegu zmogel 116 kg in sunku 135 kg, Jošt Janša (100 kg+132 kg), Valentin Orešek (100 kg+116 kg), Anže Kosmač (90+100) in Jaka Žagar (80 kg+100 kg). Posebej velja pohvaliti Jošta Janšo, ki je postavil nov osebni rekord v sunku in biatlonu, pa tudi Anžeta Kosmača, ki je pomagal ekipi kljub poškodbi. Že čez dva tedna se bo mladi up Jaka Žagar udeležil državnega prvenstva za kadete in mladince. To bo tudi zadnja tekma pred članskim državnim prvenstvom, ki bo letos prvič potekalo v Vipavi. Več na www.tak-domzale.si.
V. O.
Zelo uspešni na področnem tekmovanju v namiznem tenisu
V telovadnici OŠ Dragomelj je potekalo področno osnovnošolsko tekmovanje v namiznem tenisu, na katerem so imeli pravico nastopa najboljših šest v posamični konkurenci ter najboljši dve ekipi s tekmovanj domžalske regije in okoliških regij.
namizni tenis Tekmovalci iz domžalske regije, ki so nastopili pod vodstvom trenerjev Davida Orešnika in Janeza Stibriča, so se ponovno izkazali. V ekipnem delu je v polfinalu ekipa OŠ Rodice s 3:1 premagala ekipo OŠ Simona Jenka iz Smlednika, ekipa OŠ Dra-gomelj pa s 3:2 ekipo OŠ Marije Vere iz Kamnika. V finalu sta se tako pomerili ekipi OŠ Rodica in OŠ Dragomelj ter po odločilni tekmi mešanih dvojic je slavila ekipa OŠ Rodica (v postavi Tara, Gaja in Vita Kobetič, Živa Markič, Lukas Tristan Nickel Kožel in Andriy Pa-sichnyk) z rezultatom 3:2 in tako (ponovno) osvojila naslov področnih na-
miznoteniških šolskih prvakov ter se uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja.
V tekmovanju posameznikov so tekmovalci iz naše regije dosegli kopico dobrih rezultatov. Pri učencih od 1. do 5. razreda je bil Maj Guček (OŠ Dra-gomelj) 2., Andraž Kramžar in Stevan Tosic (oba OŠ Dragomelj) pa sta si razdelila 3. do 4. mesto. Pri učenkah v isti kategoriji je Ula Guček (OŠ Dragomelj) dosegla 2. mesto. Pri starejših učencih in učenkah (6. do 9. razred) je Mark Šporar (OŠ Venclja Perka) osvojil drugo mesto, pri učenkah je slavila Ana Peterlin (OŠ Venclja Perka), drugo mesto je osvojila Živa Markič (OŠ Rodica).
V absolutni kategoriji (igralci in igralke s točkami Namiznoteniške zveze Slovenije) je zmagal Aljaž Goltnik (OŠ Mengeš), 2. je bil Mitja Zavec (OŠ Trzin), 4. pa Rok Grad (OŠ Dragomelj). Pri dekletih v isti kategoriji je področna prvakinja postala Vita Kobetič, druga je bila Tara Kobetič in tretja Gaja Kobetič (vse OŠ Rodica).
Najboljši s tega tekmovanja so se uvrstili v četrtfinale, ki bo predvidoma na Otočcu in upam, da bomo tudi od tam poročali o odličnih uspehih naših mladih namiznoteniških igralcev in igralk ter o njihovi uvrstitvi v polfinale.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
S ponosom lahko rečem, da so Ti-gersi pripravljeni na novo sezono, kot še nikoli prej. Zato le pridite podpret domačo ekipo 2. aprila v Športni park Radomlje, ko bodo Tigri igrali proti Racmanom iz Salzburga in jim odgriznili krila v boju za zmago.
Več si lahko preberete tudi na naši FB strani Domžale Tigers, kjer dobite tudi razpored vseh ostalih tekem za letošnjo sezono.
Luka Kruljec Foto: Darja Povirk
Najboljši s področnega namiznoteniškega tekmovanja, skupaj z izvajalcem Iztokom Bregarjem ter trenerji Davidom Orešnikom, Janezom Stibričem in Željkom Duričem
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3	slamnik | 33
slamnik@kd-domzale.si
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno Tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 90. letu sklenil naš dragi mož, oče, ata in stric
Matija Svoljšak
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sočutja, objeme podpore ter darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala osebju MGC Bistrica za nudeno pomoč in skrb. Zahvala tudi dr. Janezu Svoljšaku za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri njegovih zdravljenjih. Hvala tudi dr. Petru Keclju in sestri Dragici za pomoč v zadnjem obdobju. Zahvala Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: žena Milena, sin Sašo z ženo Meto, vnuka Jan in Mark ter nečaki in nečakinje
Tam na koncu mavrice, tam med zvezdami nekje, iščem meni drag obraz. Ko ne vem, kako, ne kam, v temni noči veter mi prinese vajin glas...
Breda in Milan Pirc
+2003	+2012
Minevajo leta. Še vedno ne moremo razumeti, zakaj? Vsak dan se vaju s hvaležnostjo spominjamo.
Vsi njuni
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 84. letu sklenil naš dragi oče, ded in praded
Andrej Jemec
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče v njegov spomin. Za skrbno zdravniško pomoč se zahvaljujemo zdravnici dr. Vodetovi iz ZD Domžale in osebju Doma upokojencev Domžale. Zahvala tudi gospodu župniku Klemenu Svetelju za krščanski obred, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: sin Marko in hči Andreja z družinama, vnuki Jan, Rok, Katja in Klemen ter pravnukinje Lara, Ana in Urša
In pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. In srce tvoje je omagalo, dih zastal . Takrat tiho si odšel od nas, kot lepa misel, ki mine in nam pusti spomine. In čas beži .
V SPOMIN
Devetega aprila 2017 bo minilo 10 bolečih let, odkar nas je na pragu cvetoče pomladi nenadoma zapustil naš dragi
Anton Cerar
Zrinjskega ulica 8, Vir
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, obiskujete njegov grob, se ga s hvaležnostjo spominjate, mu prižigate sveče in ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te!
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Tiho je odšel naš
Roman Bitenc
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podpirali z molitvijo, nam pomagali in stali ob strani v težkih trenutkih. Hvala za darovane svete maše, cvetje, sveče in denarne prispevke sosedov in prijateljev, ki smo jih izročili naši cerkvi, župniji Jarše, za obnovo strehe.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi poti v večnost.
Vsi njegovi
Kjerkoli si zdaj - naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče! Ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, za vedno v vseh naših srcih bo ostala!
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je za vedno zaspala naša draga žena, mamica, babica, tašča
Marija Gorišek
iz Štude pri Domžalah
Iskrena zahvala vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, vaščanom, gasilcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se župniku Klemenu Svetelju za lep obred. Hvala pevcem Grajskega okteta za prelepo petje.
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami nosite v svojih srcih.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 77. letu se je poslovil naš dragi mož, oči in dedi
Bogdan Lampič
iz Radomelj
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za tople besede sočutja, objeme podpore ter darovano cvetje in sveče.
Hvala Branku Rožiču in Marku Jagodiču za ganljiva poslovilna govora.
Hvala Moškemu pevskemu zboru Radomlje za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in postali ob njegovem grobu s spominom na lepe trenutke, ki ste jih preživeli z njim.
Žena Varja ter hčerki Nataša in Kristina z družinama
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav zdaj spokojno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 54. letu sklenil naš dragi mož, oče in brat
Milenko Panic
iz Domžal, Depala vas 48 B
Minilo je 40 dni 17. februarja, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izrečena sožalja in pomoč. Posebej se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: žena Milena, otroci Danijel in Danijela, Mišo, bratje in sestre
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 80. letu starosti sklenila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Majda Podmiljšak
iz Doba, Prešernova ulica 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem iz Doba in Domžal, ki so nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, njenim sodelavkam in sošolcem, darovalcem sveč in cvetja, izvajalcem žalne glasbe in gospodu župniku Juretu Ferležu za sočuten pogrebni obred.
Vsi njeni
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V SPOMIN
Osemnajstega marca je minilo eno leto, odkar je tiho odšel naš dragi
Franc Repovž
iz Nožic
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi.
Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenil naš
Džemal Ačkovic
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 17. marca 2017.
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga boste spominjali.
Vsi njegovi
Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane. To je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Osemnajstega marca so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš
Milan Belcijan
iz Domžal
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
34 | slamnik
OBJAVE
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Delo, vera in poštenje, tvoje bilo je življenje.
ZAHVALA
V 98. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
Ivana Rode
rojena Mal, Pavletova mama z Rov
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše ali cerkev sv. Katarine na Rovah. Iskrena hvala župniku Janezu Jarcu za lepo bogoslužje in pogrebni obred.
Posebna zahvala velja sosedom, predvsem g. Radu Vollmajerju za vso pomoč, dobroto, pozornost, pogovor ter ji s tem lajšal in lepšal dneve.
Hvala Mateji in vsem uslužbencem Zavoda usmiljenk iz Mengša, kjer je preživela zadnje mesece svojega življenja.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Svojo življensko pot je v 88. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek brat in stric
Alojz Prebil
z Vira
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in postali ob njegovem grobu, s spominom na lepe trenutke, ki ste jih skupaj preživeli.
Za vedno bo ostal v naših srcih.
Vsi njegovi
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata in strica
Matevža Ulčarja
(1960-2017)
Hvala vsem, ki ste nam ob nepričakovani smrti stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga z nami spominjate.
Vsi njegovi
Dvanajstega marca se je od nas poslovila draga hči, žena, mamica in sestra, teta, snaha in svakinja
Brigita Zevnik
rojena Štupica
Z globokim spoštovanjem se zahvaljujemo vsem za zdravljenje, pomoč, nego in podporo v času njene bolezni.
Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin z lepim obredom in slovesom na pokopališču v Domžalah.
Iskrena zahvala za vse izraze sožalja, izkazano pomoč, darovanje v dobrodelne namene, podarjeno cvetje in sveče v njen spomin.
Starša Ivanka in Drago, mož Jože, hčerki Urša in Špela, brat Aleksander ter družini Zevnik in Štupica
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče in dedek
Miha Prelovšek
iz Zaboršta, Ihanska cesta 11
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Avguštinu Klopčarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Matjažu Brojanu za poslovilne besede. Hvala pevcem, trobentaču, cvetličarni Omers in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Vsi, ki jih imamo radi nikdar ne umro! Le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo! (Janez Medvešek)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 50. letu zapustil dragi sin, mož, ati, brat in stric
Vladimir Lazar
iz Lukovice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Pavlu Okolišu, gospe Ani Zajc za izrečene besede slovesa, gasilcem, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Po jasni švigaš visočini sama lepa zvezda sred zvezda in k meni tudi v nočni tmini priplavaš mnogokrat z neba. (Simon Gregorčič)
V SPOMIN
Deset let mineva, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Anton Lazar
s Pšate 10
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spoštljivem spominu.
Vsi njegovi
V	domu našem je praznina v srcih naših bolečina, ti zdaj v grobu mirno spiš, a v srcih naših še živiš.
V	SPOMIN
Dvajsetega aprila minevat se je poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedi
Ivo Muric
z Vira
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Pogrešamo te!
Vsi tvoji
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Francka Paštebar
rojena Kokalj, s Krtine
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v tako velikem številu izrazili sožalja, darovali sveče in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku Juretu Ferležu za lep pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Ko pošle so ti moči zaprla trudne si oči, čeprav zdaj spokojno spiš v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 89. letu sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta
Marija Vidmar
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste jo poznali. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje.
Vsi njeni
In pride dan,
ko se končajo zadnje upajoče sanje in, ko nam žalost napoji srce, v mir odšle so utrujene oči, preveč bilo je bolečin.
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Hribarja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane maše. Hvala tudi gospodu župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen obred in Pogrebni službi Vrbančič.
Njegovi
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega
Jankota Kokalja
iz Zaboršta pri Domžalah
Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za cvetje in izrečeno sožalje. Zahvalili bi se radi tudi gospodu župniku za lep obred. Hvala.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Dragu Krumpaku
Konjeniški športni prijatelji vemo, da jih ni veliko takih, ki so imeli in bi še želeli imeti dobre rezultate v konjeništvu in vzreji športnih konj, zato bo za dosedanjim predsednikom Konjeniškega kluba Krumperk ostalo še veliko dobrih želja za konjeniško dejavnost skupaj z vsemi člani Konjeniškega kluba Krumperk.
Lepi spomini bodo ostali živi, ti pa počivaj v miru.
Člani KK Krumperk
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3	slamnik | 35
slamnik@kd-domzale.si	^J^JJ^^^^E
V SPOMIN	^
Matija Svoljšak
V februarju smo se na domžalskem pokopališču poslovili od enega najbolj znanih in spoštovanih domžalskih gospodarstvenikov, od dolgoletnega direktorja tovarne Univerzale Domžale Matije Svoljšaka. V njej je preživel skoraj celotno delovno dobo, kot direktor pa je kar 27 let uspešno krmaril eno največjih slovenskih tekstilnih podjetij. Ne le v občini temveč širše je bil znan kot uspešen vodstveni delavec in obenem dober človek, kakršnih danes med vodilnimi ni veliko. Poslovil se je v 90. letu starosti in nam zapustil bogato zapuščino pri razvoju tekstilne industrije v naši občini. O svojem delu je v enem redkih javnih pogovorov v Slamnikarskem muzeju sogovornici Cveti Zalokar zaupal: »Ponosen sem na svoje delo in spokojen, ko se oziram nazaj.« Mi pa lahko zapišemo, da je bil priljubljen in spoštovan med ljudmi, posebej med vsemi tistimi, s katerimi je soustvarjal v Univerzale, in ti so mu znali to tudi vračati. Kot nam je ponosen zaupal, so mu ob srečanjih z njim s spoštljivim pozdravom in toplim stiskom rok, tudi objemom - vse do konca njegove bogate življenjske poti, izpričevali hvaležnost in spoštovanje do njegovega prizadevnega dela.
Matija Svoljšak se je rodil na Viru, pozneje pa so z družino živeli v Dobu, kjer je bil njegov stari oče Matija Hiti zelo spoštovan ter ugleden nadučitelj in organist. Mama je bila učiteljica, oče pa krojač. Pred vojno je obiskoval kot enajstletni mladenič skupaj z bratom Marjanom gimnazijo v Kranju. Ker pa je bilo bivanje v zavodu prevelik zalogaj za družino, se je pozneje vozil na ljubljansko prvo realko. Že med vojno leta 1944 je začel šolanje na tekstilni šoli. Prvo službo je kot pripravnik dobil po dekretu v
Tržiču. Sledila je vojaščina in oficirska šola. Prvega maja 1950 si je sam poiskal delo v domžalski Tekstilni industriji Univerzale, ki je takrat združevala še mengeška Filc in Trak ter šmarsko tkalnico Oteks. Kljub mladosti so mu zaupali tehnično vodenje, bil pa je tudi eden od pobudnikov, da so po letu 1954 začeli z izdelavo slamnikov. Proizvodnja je postopoma naraščala, povpraševanje po njih pa je bilo veliko po vsej Jugoslaviji.
Leta 1961 je postal direktor in to ostal do odhoda v pokoj v letu 1988, kar pomeni, da je bil tako rekoč legendarni direktor Univerzale kar 27 let, podjetju pa je bil zvest 38 let. Odgovornost, predanost, poštenost, vizionarstvo in vztrajnost zanj niso bile le besede - bili so temelji, na katerih je gradil svojo delovno pot, svoj topel in iskren odnos do zaposlenih.
Resničnega spoštovanja in pohvale so vredni podatki, da je tovarno vseskozi vodil brez kakršnekoli izgube, da plače, po višini v solidnem povprečju, nikoli niso zamujale, tovarno pa, ki je zaposlovala več kot 600 ljudi ter dajala delo tudi številnim kooperantom, je prepustil naslednikom v dobri kondiciji.
Za obdobje njegovega vodenja Univerzala je značilno veliko zaupanje delavcev direktorju. Vedeli so, da se vodstvo trudi, da so sposobni, da iščejo delo tudi na svetovnih trgih in da se dela na vseh nivojih pošteno in zavzeto. Ob tem pa kot vodilni ni nikoli pozabil, da morajo ljudje imeti čas za svoje potrebe in hobije, pa za počitek. Prizadeval se je tudi za njihovo zdravje in prosti čas, razpolagali so s številnimi počitniškimi objekti. Rad je bil med njimi in to povezanost izpričal tudi z besedami: »To so bili lepi časi, ljudje so imeli veliko časa tudi zase. Res je, a res je tudi, da vodilni niso bili lakomni in niso razmišljali le o sebi in koristih, zato se tudi danes lahko sprehodijo po cesti z dvignjeno glavo in ljudje jih dajo jasno vedeti, da jih imajo radi in da so častni ljudje, ki jih spoštujejo.«
V tovarni Univerzale so se neprestano razvijali in iskali nove izdelke in izzive. Ne smemo pa pozabiti tudi na njegov prispevek k ohranjanju slamnikarske tradicije. Z veseljem je sodeloval s Slamnikarskim muzejem, od njega smo izvedeli številne podatke iz bogate preteklosti 'zadnje' slamnikarske tovarne. Nenazadnje je v tovarni Univerzale tudi ob njegovem prizadevanju izdelava slamnikov ostala vseskozi pomembna poslovna dejavnost, s katero se je ohranjala tudi naša prepoznavnost. O izdelavi slamnikov v tovarni nam je zaupal, da je bilo to izključno ročno delo. Od pletenja do šivanja, kar se ni veliko spreminjalo od začetka stoletja, ko je to delo dodobra zaznamovalo našo občino. Le pri stiskanju so delo olajšali, tako da so uvedli polavtomatske stiskalnice. Pokrivala, predvsem klobuke, a tudi slamnike, so izvažali na številne tuje trge. Velik napredek pa je bil, ko so začeli uvažati iz Italija lesene vitice in ljudje iz njih pletli kite. Tako so med drugim izdelali tudi zelo kvaliteten slamnik za predsednika bivše države Tita, pa tudi njihove vetrovke je nosil: »Pomerjanje pa se odvijalo na Brdu in zraven je bila tudi Jovanka, ki je bila zelo zahtevna. Nič ji ni bilo dovolj dobro. Obstaja tudi fotografija, kjer Tito nosi naš slamnik,« je ponosno obujal spomine na 'slavne' dneve Univerzala Matija Svoljšak.
Bil je časten človek, to so mu znali pokazati zlasti kolegi, domžalski gospodarstveniki in njegovi delavci. Vsi smo ga spoštovali kot človeka, njega osebno in njegovo delo, hvaležni smo za njegov velik prispevek k gospodarskemu razvoju tekstilne tovarne Univerzale Domžale, s katero je bilo v najboljših časih povezanih več kot tisoč domžalskih družin in ohranjali ga bomo tudi v našem 'slamnikarskem' spominu.
Ženi in sinu ter ostalim domačim izrekamo iskreno sožalje.
Vera Vojska in Cveta Zalokar
Fotografija je nastala v Slamnikarskem muzeju Domžale leta 2015.
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
OBČINA DOMŽALE
s sedežem: Republika Slovenija, Domžale, Ljubljanska cesta 69, ki jo zastopa župan Toni Dragar
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO POSLOVNEGA PROSTORA NA NASLOVU SLAMNIKARSKA 1 D, DOMŽALE
Z dnem 31. marec 2017 objavljamo javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine, ki se nahaja na naslovu Slamnikarska 1 d, Domžale. Prodaja se del stavbe z oznako 11, ki obsega lokal v pritličju stavbe z oznako 5554, ki leži na parc. št. 3973 k.o. Domžale.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani: www.domzale.si.
OBČINA DOMŽALE
s sedežem: Republika Slovenija, Domžale, Ljubljanska cesta 69, ki jo zastopa župan Toni Dragar
OBČINA TRZIN
s sedežem: Republika Slovenija, Trzin, Mengeška cesta 22, ki jo zastopa župan Peter Ložar
OBČINA MENGEŠ
s sedežem: Republika Slovenija, Mengeš, Slovenska cesta 30, ki jo zastopa župan Franc Jerič
OBČINA LUKOVICA
s sedežem: Republika Slovenija, Stari trg 1, Lukovica, ki jo zastopa župan Matej Kotnik
OBČINA MORAVČE
s sedežem: Republika Slovenija, Moravče, Trg svobode 4, ki jo zastopa župan Martin Rebolj
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO MLADINSKEGA POČITNIŠKEGA DOMA NA KRKU
Z dnem 31. marec 2017 objavljamo javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnine, ki se nahaja na otoku Krk, k.o. Sveti Anton, Vantačiči, Republika Hrvaška.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani: www.domzale.si.
OBVESTILO O ŠKODI PO DIVJADI
Lovska družina Domžale obvešča, da lahko prizadeti škodo po divjadi prijavijo na naslov: LD Domžale, Kolovec 4, 1235 Radomlje ali na telefonsko številko 041 831 435.	Lovska družina Domžale
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA INFRASTRUKTURE IN OPREME ZA KULTURNE DOMOVE V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2017
I.	Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13, 11/15) in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/16 in 1/17) Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje infrastrukture in opreme za kulturne domove v občini Domžale.
II.	Predmet javnega razpisa:
Predmet razpisa je sofinanciranje obnove kulturnih domov na območju občine Domžale za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabava opreme z namenom preprečevanja propadanja objektov in izboljšanja možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih (v nadaljevanju: obnova kulturnih domov).
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je pravna ali fizična oseba,
-	prijavitelj ni posredni ali neposredni proračunski uporabnik,
-	prijavitelj je lastnik objekta (tudi letna gledališča) ali ima stavbno pravico na objektu, ki se uporablja za izvajanje kulturnih dejavnosti oziroma prireditev,
-	v primeru nakupa opreme prijavitelj ni nujno lastnik objekta, nakup opreme pa predstavlja osnovno sredstvo, potrebno za izvajanje kulturnih dejavnosti oziroma prireditev,
-	objekt je javno dostopen, tudi v primeru nakupa opreme se dejavnost odvija v javno dostopnem objektu,
-	prijavitelj predloži načrt vzdrževalnih in drugih del z navedenimi viri financiranja,
-	projekti, ki bi sicer izpolnjevali pogoje, niso predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa, če so lahko predmet sofinanciranja na podlagi drugih proračunskih postavk občinskega proračuna.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila:
-	zasedenost oziroma izkoriščenost objekta z javnimi prireditvami s področja kulture v preteklem letu in načrt za tekoče leto,
-	letno število uporabnikov objekta in delež za kulturne prireditve (za preteklo leto in načrt za tekoče leto),
-	izkazana nujnost vlaganj v obnovo objekta ali opreme,
-	načrtovani delež prostovoljnega dela krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, lastni in drugi neproračunski viri financiranja.
Prednost bodo imeli prijavitelji, ki imajo slabše infrastruktur-ne pogoje za delo.
V.	Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravi-
čencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov obnove kulturnih domov.
Prijavitelj mora vlogi priložiti zapisnik zadnje seje zbora članov v primeru, da je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti s projekti obnove kulturnih domov.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za obnovo kulturnih domov v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev dokumentarnega zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2017: do 22.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 8. 5. 2017
VIII.	Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, v zaprti kuverti s pripisom »za javni razpis št. 610-1/2017 - ne odpiraj« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša.
Odpiranje vlog bo dne 11. 5. 2017 ob 12. uri v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranju vlog, prispelih na ta javni razpis, sme prisostvovati fizična oseba ali zastopnik pravne osebe, ki kandidira na razpisu oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zastopanje za ta primer.
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni praviloma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan Toni Dragar
36 | slamnik
objave
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OPREME TER PARKOV V LETU 2017
I.	Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/16 in 01/17) Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje nujnih in investicijskih vzdrževalnih del športnih objektov oziroma parkov in opreme, za katere v proračunu ni zagotovljenih namenskih sredstev za investicijsko vzdrževanja ali opremo.
II.	Predmet javnega povabila oziroma razpisa:
Predmet razpisa je sofinanciranje nujnih in investicijsko-vzdrževalnih del športnih objektov oz. parkov in opreme, ki niso v lasti Občine Domžale in so javno dostopni. Sredstva so namenjena nujnim in investicijsko vzdrževalnim delom športnih objektov oz. parkov in opreme, z namenom preprečevanja propadanja objektov in izboljšanja infrastrukturnih pogojev za izvajanje športnih in rekreativnih programov (v nadaljevanju: obnova objektov).
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je pravna oseba, ki ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
-	prijavitelj je registriran za opravljanje športnih oziroma rekreativnih dejavnosti,
-	prijavitelj je lastnik ali ima stavbno pravico na objektu, ki je predmet prijave,
-	v primeru nakupa opreme prijavitelj ni nujno lastnik objekta, nakup opreme pa predstavlja osnovno sredstvo, potrebno za izvajanje registrirane športne dejavnosti, prijavitelj pa je izvajalec letnega programa športa,
-	objekt je javno dostopen (tudi v primeru nakupa opreme se dejavnost odvija v javno dostopnem objektu),
-	prijavitelj predloži načrt vzdrževalnih in drugih del z navedeno finančno konstrukcijo (viri financiranja),
-	prijavitelj za namen, ki je predmet prijave, ni prejel ali imel odobrenih drugih sredstev iz proračuna Občine Domžale,
-	prijavitelj je bil v zadnjem letu pred objavo tega povabila izvajalec letnega programa športa v občini Domžale, v primeru, da je prijavitelj lastnik in se objekt ne nahaja na območju občine Domžale, je pa namenjen izvajanju dejavnosti za občane občine Domžale.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila oziroma kriteriji:
-	zasedenost (izkoriščenost) objekta z vadbo in izvedbo tekmovanj s področja športnih dejavnosti in rekreativnih dejavnosti v preteklem letu in načrt za tekoče leto oziroma delež športnih in rekreativnih dejavnosti v namembnosti objekta,
-	letno število uporabnikov objekta in delež za športne in rekreativne dejavnosti (prikaz za preteklo in načrt za tekoče leto) oz. delež športa in rekreacije v namembnosti objekta,
-	izkazana nujnost vlaganj v obnovo objekta ali opreme,
-	načrtovani delež prostovoljnega dela krajanov, članov prijavitelja in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za obnovo,
-	lastni in drugi neproračunski viri financiranja.
Prednost bodo imeli prijavitelji, ki imajo slabše infrastruk-turne pogoje za delo.
V.	Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo obnove objektov.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za obnovo objektov v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če je vrednost naročila enaka ali presega mejno vrednost, določeno v zakonu.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2017: do 32.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 24. 4. 2017
VIII.	Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 6710-2/2017« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni praviloma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 9/16 in 1/17) ter Pravilnika o dodeljevanju sredstev za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/15), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2017
I.	Razpisana sredstva: Razpisana vsota posojil znaša 450.000,00 EUR. Posojila se plasirajo preko Delavske Hranilnice, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka), s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
II.	Upravičeni stroški: Posojila se dodeljujejo za naložbe v gospodarstvu. Posojilo se lahko dodeli za naslednje upravičene stroške:
a)	stroški nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov,
b)	stroški prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov,
c)	stroški nakupa novih strojev in opreme,
d)	stroški izdelave projektne in investicijske dokumentacije.
Davek na dodano vrednost se ne šteje med upravičene stroške.
III.	Upravičenci in pogoji za pridobitev sredstev: Za
posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci oziroma podjetja, ki imajo najmanj eno zaposleno osebo in sedež dejavnosti na območju občine Domžale:
-	samostojni podjetniki,
-	mikro podjetje; je podjetje, ki izpolnjuje dve od treh meril in sicer: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR in vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR,
-	malo podjetje; je podjetje, ki ni mikro podjetje in izpolnjuje dve od treh meril in sicer: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 EUR in vrednost aktive ne presega 4.400.000 EUR,
-	ki imajo v celoti izpolnjene vse zapadle obveznosti do Občine Domžale in
-	poravnane vse davke in prispevke.
Pogoji:
-	lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale,
-	naložba se mora ohraniti na območju občine vsaj 5 let po njenem zaključku,
-	rok vračila posojila do 8 let,
-	naložba mora biti realizirana v letu 2017, vendar pred 15. 12. 2017, ko je rok za črpanje posojila.
Do sredstev na podlagi tega razpisa niso upravičena podjetja, ki:
-	so v insolvenčnem postopku ali izpolnjujejo v nacionalnem pravu določene pogoje za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov,
-	so v težavah in dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje,
-	so iz sektorja ribištva in akvakulture,
-	delujejo v sektorju primarne proizvodnje ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
-	delujejo v cestno-prometnem sektorju in zaprošajo za subvencioniranje stroškov nabave vozil za cestni prevoz tovora (podjetja, ki opravljajo komercialni cestni prevoz),
-	bodo uporabila pomoč v smislu dajanja prednosti domačim proizvodom pred uvoženimi,
-	so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči.
Dodelitev sredstev ne sme biti neposredno povezana z izvoznimi dejavnostmi podjetja v drugih državah (vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže).
Subvencionirana obrestna mera (ne celotna vrednost posojila), na podlagi tega razpisa, se dodeljuje in upošteva kot državna pomoč po pravilu »de minimis« in v skladu z Uredbo Komisije ES št. 1407/2013 z dne 18. 12. 2013, o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352/1, z dne 24. 12. 2013).
Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku na podlagi pravila »de minimis«, ne sme preseči 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja meja pomoči 100.000 EUR).
IV.	Posojilni pogoji
a)	višina posojila: do 75 % predračunske vrednosti investicije brez DDV; višina je odvisna tudi od števila prejetih vlog ter razpoložljivih sredstev; banka bo odločitev o možni višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja;
b)	odplačilna doba: do 8 let;
c)	letna obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 0 %;
č) višina bančne provizije: 1,9 % od zneska odobrenega posojila oz. najmanj 100,00 EUR ter nadomestilo za vodenje kredita v višini 5,00 EUR na mesec;
d)	vračilo posojila: posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko;
e)	črpanje posojila: rok za črpanje je do 15. 12. 2017; posojilo se praviloma nakaže dobavitelju oziroma izvajalcu investicije.
f)	zavarovanje posojila:
-	bianco menica,
-	plačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici,
-	zastavna pravica na nepremičnine ali premičnine,
-	morebitna druga oblika zavarovanja.
V.	Potrebna dokumentacija: Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko: Za občane in občanke/ Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna tudi naslednja dokazila in dokumentacija:
a.	Dokazila o obstoju podjetja:
-	samostojni podjetnik: izpis iz poslovnega registra Slovenije (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	gospodarska družba: dokazilo o vpisu družbe v sodni register (pridobi občina iz uradnih evidenc).
b.	Dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
-	samostojni podjetnik: podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc); izpis prometa v breme in v dobro po posameznih mesecih na transakcijskem računu za zadnjih 12 mesecev (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun); obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti s strani FURS za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	gospodarska družba: podatki iz bilance stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto (pridobi občina iz uradnih evidenc),
-	vsi prosilci: podatki o solventnosti (izda banka, pri kateri ima prosilec odprt račun).
c.	Vsi prosilci, ne glede na status: poslovni načrt ali kratek inve-
sticijski program za investicijo. č. Dokazila glede na namen posojila:
-	pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč ter pridobivanju projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali podpisana predpogodba za zemljišče in veljaven predračun stroškov urejanja, opremljanja zemljišča ali pridobivanja projektne dokumentacije; dokazilo, da je zemljišče opredeljeno za gradnjo poslovnih prostorov,
-	pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: izdano gradbeno dovoljenje (fotokopijo pridobi občina iz uradnih evidenc) oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije; veljaven predračun; zemljiškoknjižni izpisek (pridobi občina iz uradnih evidenc) oziroma izjava lastnika oz. upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemna pogodba, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
-	pri nakupu poslovnih prostorov: overjena kupoprodajna pogodba ali podpisana predpogodba,
-	pri nakupu novih strojev in opreme: veljaven predračun ali ponudba,
-	za izdelavo projektne in investicijske dokumentacije:
veljaven predračun ali ponudba.
V primeru nejasnosti v zvezi z investicijo, se lahko pozove vlagatelja, da predloži še ustrezen dodaten dokument.
d.	Dokumentacija za zavarovanje posojila je odvisna od oblike zavarovanja za katero se prosilec dogovori z banko.
Dokazila, ki so dostopna v uradnih evidencah, lahko prosilec sam priloži vlogi in s tem skrajša dolžino postopka obravnave vloge. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
VI.	Obravnavanje vlog: Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere se obravnavajo na Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odločitvi izda Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale najkasneje v roku 60 dni od popolne vloge. Zoper sklep o odločitvi je v roku 15 dni od prejema možno vložiti pritožbo pri županu Občine Domžale.
VII.	Način in rok za dostavo vlog: Rok za vložitev vloge je do vključno srede, 26. 4. 2017 do 24. ure. Vlagatelj lahko vloži vlogo za posojilo, skupaj z zahtevano dokumentacijo, v času uradnih ur osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa jo pošlje kot priporočeno pošiljko (datum poštnega žiga) po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 42 51 ali 01 722 01 00, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale Župan Toni Dragar
LETNIK LVII | MAREC 2017 I ŠTEVILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 37
objave
OBČINA DOMŽALE
JAVNO POVABILO za prijavo sofinanciranja delovanja dnevnega centra
ZA OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V LETU 2017
I.	Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13, 1/17) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/16, 1/17) Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju.
II.	Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja je delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Sredstva so v celoti namenjena le enemu izbranemu prijavitelju, ki bo glede na spodaj navedena merila najbolje ovrednoten.
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost socialnega varstva z nastanitvijo, dejavnost socialnega varstva brez nastanitve ali dejavnost invalidskih organizacij,
-	program dnevnega centra se izvaja na območju občine Domžale, pretežno za občane občine Domžale,
-	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila:
-	jasni in konkretni cilji ter nameni programa (program omogoča uporabnikom ohranjanje pridobljenih in pridobivanje novih znanj, sposobnosti, socialnih in delovnih navad, vključevanje v življenje in delovno okolje),
-	kvaliteten, izviren in ustrezen program (program prilagojen udeležencem, program uporablja sodobna znanja in spoznanja ter metode dela),
-	zagotovljen ustrezen in usposobljen kader (usposobljenost, izkušnje in izobrazba, ki omogočajo predvidene aktivnosti programa, reference),
-	predhodne izkušnje prijavitelja z izvajanjem tovrstnega programa,
-	uporabniki programa so jasno opredeljeni (jasno in konkretno opredeljeni uporabniki, število predvidoma vključenih uporabnikov, način pridobivanja in izbor dejanskih uporabnikov, število ur vključenosti uporabnikov, aktivno vključevanje uporabnikov pri oblikovanju aktivnosti),
-	zagotovljeni ustrezni prostori, ki so dostopni invalidom,
-	zagotovljena prehrana za uporabnike,
-	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev ter finančno ovrednoten program,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju se upravičencu dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale upravičencu dodelila na podlagi tega razpisa, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z delovanjem dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov,
ki niso v neposredni povezanosti z delovanjem dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za delovanje dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2017: do 40.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 24. 4. 2017
VIII.	Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 122-6/2017 - delovanje dnevnega centra« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni predvidoma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA ZA LETO 2017
I.	Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13, 11/15) in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/16 in 1/17) Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje projektov založništva v občini Domžale.
II.	Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so projekti založništva. Sofinanciranje izdaje občasnih ali rednih glasil, letakov in podobnih publikacij za promocijo prijavitelja niso predmet tega javnega razpisa.
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano dejavnost založništva, razen v primeru sa-mozaložništva, če ne gre za opravljanje dejavnosti, in tudi druge fizične osebe, ki z dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
-	projekt, ki bi sicer izpolnjeval pogoje, ni predmet sofinanciranja na podlagi tega razpisa, če je lahko predmet sofinanciranja na podlagi drugih proračunskih postavk občinskega proračuna,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila oziroma kriteriji:
-	projekt (izdaja knjige, zbornika in podobne publikacije oziroma medija) predstavlja pomemben prispevek za promocijo občine Domžale v smislu predstavitve naravne, kulturne in podobne dediščine z območja občine Domžale,
-	izvedba projekta, ki ustreza kriteriju 1. alineje, v samozaložni-štvu oziroma delež samozaložništva,
-	izvedba projekta za obeležitev obletnice, jubileja neprofitne organizacije, ki deluje na območju občine Domžale,
-	reference (priporočila mentorjev ali uglednih avtorjev/strokovnjakov, več objavljenih bibilografskih enot),
-	prvič prijavljeni avtorji občani občine Domžale.
Občina Domžale sofinancira le neposredno nastale stroške izvedbe prijavljenega projekta, kot so stroški produkcije (tiska ipd.).
Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev in dela specifičnega pomena za občino Domžale.
V.	Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projekta založništva.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega projekta, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov v kolikor je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem projekta založništva.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za projekte založništva v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev dokumentarnega zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2017: do 8.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 8. 5. 2017
VIII.	Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, v zaprti kuverti s pripisom »za javni razpis št. 613-1/2017 - ne odpiraj« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša.
Odpiranje vlog bo 11. 5. 2017 ob 13. uri v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranju vlog, prispelih na ta javni razpis, sme prisostvovati fizična oseba ali zastopnik pravne osebe, ki kandidira na razpisu oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zastopanje za ta primer.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.	Župan Toni Dragar
ZAHVALA
Pozdravljeni, sreda, 1. marca 2017 je bil pri nas dan, ki si ga bomo zapomnili za vedno, saj je požar zajel naše kmetijsko-gospodarsko poslopje in vse, kar je bilo v njem. Klub hitri pomoči gasilcev je nastala ogromna škoda, v nas pa se je ustvaril občutek groze, ko lahko v takšnih trenutkih samo nemočno opazuješ, kako ti pred tvojimi očmi ogenj požira imetje.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so in še bodo pomagali pri odpravljanju posledic požara, ki niso majhne. Posebna zahvala gre vsem gasilcem PGD Homec, CZR Domžale, PGD Radomlje in PGD Rova, ki so se hitro in požrtvovalno spopadli z ognjem ter preprečili še večjo škodo.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam priskočili na pomoč in pokazali svojo nesebično pomoč sočloveku v nesreči. To pa je tisto, kar vrača vero v ljudi.
Družina Prešeren
MALI OGLASI	
Taxi Domžale - prevozi oseb - spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421	Inštrukcije s tradicijo: matematika, fizika, strojništvo. Domžale. t: 041 479 826
	Strokovne inštrukcije matematike, fizike in strojništva v Domžalah. t: 040 535 018
Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200	
Hujšanje brez lakote - www.pre- Inštrukcije matematike in fizike hranska.si. v centru Domžal. t: 030 455 955 t: 031 504 357	
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pra-tneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev in koles. t: 040 78 00 78
	Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816	sredah tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani ali po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
SIMfiX
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.com
AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VCILKANIZERSTVO
38 | slamnik
objave
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -sofinanciranju čebelarske dejavnosti v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 3/17), objavlja
ZIPRS1617) in Pravilnika o
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE ČEBELARSKE DEJAVNOSTI V OBČINI DOMŽALE V LETU 2017
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje čebelarske dejavnosti v Občini Domžale v letu 2017.
2.	Upravičenci
Pravico do sofinanciranja lahko pridobijo čebelarska društva, ki:
-	imajo svoj sedež na območju Občine Domžale,
-	so registrirana najmanj eno leto,
-	imajo urejeno evidenco o članstvu in
-	predložijo finančni in vsebinski program dejavnosti društva za leto 2017.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno besedilo) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
3.	Višina sredstev
Višina razpoložljivih sredstev na proračunski postavki 112208
-	Sofinanciranje čebelarske dejavnosti znaša 5.000,00 evrov.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale na podlagi tega razpisa dodelila posameznim upravičencem, ne bo presegala 80 % načrtovanih upravičenih stroškov, povezanih z izvedbo posameznih programov čebelarskih društev.
Do sofinanciranja na podlagi tega razpisa niso upravičeni programi čebelarskih društev, ki so predmet sofinanciranja na podlagi drugih postavk občinskega proračuna.
4.	Programi čebelarskih društev, ki so predmet sofinanciranja in merila za njihovo točkovanje
Programi čebelarskih društev se točkujejo. Pri posameznih vrstah aktivnosti lahko dosežejo največ naslednje število točk:
PROGRAM ČEBELARSKEGA DRUŠTVA MERILO ZA TOČKOVANJE
PRIREDITVE	do 20 točk
Organiziranje in izvedba prireditve	
- na občinski ravni	- 5 točk
- na medobčinski ravni	- 5 točk
- na državni in meddržavni ravni	- 5 točk
- Sodelovanje na drugih prireditvah	- 5 točk
IZOBRAŽEVANJE	do 10 točk
- Organizacija in izvedba seminarjev,	- 5 točk
predavanj, tečajev, izobraževanje	-
članov društva,	- 5 točk
- vodenje krožkov na osnovnih šo-	
lah	
PROMOCIJSKA DEJAVNOST	do 15 točk
- Priprava in izvedba razstav,	- 5 točk
- vzpostavitev čebelarske učne poti	- 10 točk
DRUGE AKTIVNOSTI	Do 5 točk
Aktivnosti, ki niso zajete z zgornjimi	
merili, so pa pomembne za spodbu-	
janje čebelarske dejavnosti v občini	
Stroški reprezentance (pogostitve ipd.), obdaritev, izletov oz. ekskurzij, zdravljenja, telefonije in prevozov niso upravičeni stroški v skladu s tem razpisom.
Posamezno turistično društvo lahko doseže skupaj največ 50 točk. Seštevek točk vseh čebelarskih društev se deli z višino razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje dejavnosti čebelarskih društev. Rezultat predstavlja vrednost ene točke. Ta se pomnoži s številom točk, ki jih je prejelo posamezno čebelarsko društvo in s tem se določi višina dotacije, ki mu pripada.
5.	Način oddaje in obravnave vloge
Čebelarska društva se na javni razpis prijavijo tako, da izpolnijo vlogo, ki je priloga k besedilu javnega razpisa. Vlogo lahko v času uradnih ur dobijo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ter na spletni strani Občine Domžale, www.domzale.si, pod rubriko: Za občane in občanke/ Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo.
Občinska uprava obravnava prispele vloge in odloča o dodelitvi sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13).
Občinska uprava o dodelitvi sredstev odloči z odločbo. Dokončna odločba o dodelitvi sredstev je pravna podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki jo z upravičencem sklene župan.
Upravičencem se sredstva dodelijo v obliki dveh dotacij. Izplačilo prve dotacije je predvideno takoj po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju. Izplačilo druge je predvideno v 30 dneh po predložitvi popolnega finančnega in vsebinskega poročila o namenski porabi dodeljenih sredstev, najkasneje do 15. 12. 2017.
6.	Rok za vložitev vloge
Rok za vložitev vloge je do vključno 26. 4. 2017. Vloga se lahko vloži osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska cesta 69, Domžale ali pa pošlje po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti do vključno 26. 4. 2017 ali najpozneje dne 26. 4. 2017 do 12. ure osebno oddana v vložišče Občine Domžale.
Dodatne informacije o izvedbi javnega razpisa lahko dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale, Župan Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROJEKTOV OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2017
I.	Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13, 11/15) in Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/16 in 1/17) Občina Domžale v letu 2017 načrtuje sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine na območju občine Domžale.
II.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine na območju občine Domžale, in sicer:
-	akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine,
-	restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini,
-	raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine,
-	nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine,
-	akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes,
-	zbiranje, urejanje in hranjenje premične kulturne dediščine.
III.	Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je lastnik kulturne dediščine ali ima stavbno pravico na kulturni dediščini ali ima v primeru premične kulturne dediščine dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta,
-	prijavitelj ima vsebinsko in finančno opredeljen projekt,
-	prijavitelj je pridobil pozitivno mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične ali premične dediščine (pristojni javni zavod),
-	pravice do prijave nimajo neposredni in posredni proračunski uporabniki,
-	projekti, ki bi sicer izpolnjevali pogoje, niso predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa, če so lahko predmet sofinanciranja na podlagi drugih proračunskih postavk občinskega proračuna.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.	Merila:
-	registrirana kulturna dediščina,
-	pomen kulturne dediščine v občini Domžale,
-	stopnja ogroženosti kulturne dediščine,
-	mnenje pristojnega zavoda (pozitivno mnenje, priporočilo).
V.	Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega javnega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80 % načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projekta ohranjanja kulturne dediščine.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem projekta ohranjanja kulturne dediščine.
Prijavitelj mora vlogi priložiti zapisnik zadnje seje zbora članov v primeru, da je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od enega leta.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.	Sredstva bodo dodeljena za projekte ohranjanja kulturne dediščine v letu 2017. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017, skrajni rok za predložitev dokumentarnega zahtevka za izplačilo je 30. 11. 2017.
VII.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javno povabilo znaša v letu 2017: do 5.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 8. 5. 2017
VIII.	Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazec za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.	Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, v zaprti kuverti s pripisom »za javni razpis št. 620-2/2017 - ne odpiraj«
lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša.
Odpiranje vlog bo dne 11. 5. 2017 ob 12.30 v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranju vlog, prispelih na ta javni razpis, sme prisostvovati fizična oseba ali zastopnik pravne osebe, ki kandidira na razpisu oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zastopanje za ta primer.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.	Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan Toni Dragar
LETNIK LvII | MAREc 2017 | ŠTEvILKA 3
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 39
KRIŽANKA
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
NAGRADNA KRIŽANKA 2
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 2-2017:
Marija Habat iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
NAGRADNA KRIŽANKA
3
Pavla Kmetič iz Domžal (2 vstopnici Nagrade podarja:
za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
Vesna Avbelj Dovžan iz Komende (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
IN A SENTIMENTAL
NAGRADNA KRIŽANKA 3
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2016/2017
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 4. 2017, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
avtor: prvi j™,.. grega izraelski f"?«1 bthtad kroi.i oblačilo
ČETRTI
angleški pevec rim. kralj skupine the rolling idilična stones (mick) pastirska __pesem
član radikalne stranke
škatlica za dragocenosti
hrv. pevka vuica
eisenhowe RJ ev vzdevek
dodatek k
pogodbi
eno od praštevil
pesnica škerl
domovina laošanov
prebivalka irana barvilo za lase, kana
ledeniška dolina v julijcih
ameriški legvan, ki spreminja barvo
od rjave do zelene in rumene
švedska pisateljica ljndgren
prebivalec reke
reka v južnem peruju
športno oblačilo
setev,
sejanje ™*ji pop-fdlk
_ pevka
aleksič ameriški filmski režiser peckinpah
prerod
pogovorni izraz za tisočaka
ken. polit. alpska (daniel) kopasta gl. mesto višava južne
AVSTRALIJE
otok čarovnice kirke
plesna	hrv'skla"
televizu-	datelj
ska nada-	(krsto)
uevanka » ™„,	lastnik cetvmmu rančfl
danski šahist
(bent) dateuno-vo žganje
humoristka eržsn«
orna zemlja
predmestje niša z nogometnim stadionom
turški nogometaš turan
kamboška denarna enota
maščobno tkivo pri prašičih
jamajška glasba slovenski zdravnik (vincenc)
hrvaški otok v srednjem jadranu
naslovni junak gotovčeve
vzhodno-afriška jadrnica
glavno mesto irske groflie clare
tkačev
vseveden človek
štirinajsta crka grške abecede
podolzni žleb na antičnem stebru
dvojam-borna obalna jadrnica nanizoz.
nekdanji bolgarski politik (nikola)
POMOČ: AAK-dvojamborna obalna jadrnica na Nizozemskem, ANOLI-ameriški legvan, ARAKAN-gorovje v zahodnem Mjanmaru, DAV-vzhodnoafriška jadrnica, ENNIS-glavno mesto irske grofije Claire, KANELIRA-podolžni žleb na antičnem stebru
40 | slamnik
OKOLJE
številka 3 | MAREc 2017 | LETNIK Lvil
slamnik@kd-domzale.si
Pravo mesto za biološko razgradljive odpadke je rjavi zabojnik ali kompost
V spomladanskem času zaradi urejanja vrtov ter obrezovanja grmičevja in drevja nastaja nekoliko več biološko razgradljivih odpadkov kot po navadi. Ločevanje tovrstnih odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje.
Kskrbnejšemu ločevanju biološko razgradljivih odpadkov je zagotovo prispevala uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010), ki med drugim prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Ali z drugimi besedami: bioloških odpadkov ne smemo odlagati v zabojnike za mešane (črn) odpadke ali zabojnike za embalažo (rumen).
Ločevanje tovrstnih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno z uporabo rjavih zabojnikov, del upo-
rabnikov, predvsem tistih na bolj ru-ralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.
Uporaba rjavega zabojnika
Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni. V poletnem obdobju so rjavi zabojniki enkrat na mesec strojno očiščeni. Ob tem velja poudariti, da lahko uporabniki rjavih zabojnikov biološko razgradljive odpadke (na primer vrtni odrez) kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v zbirni center v Dobu.
Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni.
Hišni kompostnik je dobrodošla rešitev
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno le-te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za tiste uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika in oddajo vlogo za hišno kompostiranje. Pri tem je pomembno, da hišni kom-postnik ustreza vsem določbam zgoraj navedene uredbe in pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov.
Postavitev hišnega kompostnika
Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčni ali senčni prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z
vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.
Tehnika pravilnega hišnega kompostiranja
Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vo-
Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje
Za kompostiranje niso vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo,
poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi:
-	plastika,
-	steklo,
-	kovine,
-	keramika,
-	kosti,
-	maščobe,
-	ostanki tekstila,
-	vsebina vrečk za sesalce,
-	zdravila,
-	oblanci in žagovina obdelanega lesa,
-	mačji in pasji iztrebki,
-	plenice.
de. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je treba takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50 °C - 60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.
Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Več o kompostiranju, urnikih odvoza odpadkov in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik
Odpadki, ki so primerni za
Zeleni vrtni odpad, zlasti:
-	odpadno vejevje,
-	trava,
-	listje,
-	stara zemlja lončnic,
-	rože,
-	plevel,
-	gnilo sadje,
-	stelja malih rastlinojedih živali,
-	lesni pepel.
kompostiranje
Kuhinjski odpadki, zlasti:
-	zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
-	jajčne lupine,
-	kavna usedlina,
-	filter vrečke,
-	pokvarjeni prehrambni izdelki,
-	kuhani ostanki hrane,
-	papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
KOLUMNA • KAM GRES, CLovEK?
AGROKEMICNI TERORIZEM
anton komat
Tudi v najbolj idiličnem okolju se vanj strupeno zajedajo posamezniki, ki prisegajo na vsemogočnost kemičnega vrtnarjenja.
Lepo sončno vreme je tistega popoldneva na prosto privabilo večino prebivalcev primestne ulice. Mnogi so oko-pavali vrtove, sejali in pleli, nekateri so sedeli na klopeh in brali, na tratah so se kriče igrali majhni otroci. In tam na gornjem koncu ulice sem videl možaka z nahrbtno škropilnico, ki je pršil nekaj svojih sadnih dreves. Oblak pesticida se je razblinjal v strupeno meglico, ki jo je nežen vetrič počasi gnal navzdol po ulici. Tam na zelenih tratah pa so se še vedno igrali otroci in, sloneč na ograjah, so se pogovarjali nasmejani sosedje. Zaznal sem ogabni vonj po strupu in slišal otroški glas: »Mami, kaj tako smrdi?« Mlada mamica je rekla otrokoma: »Pridita, gremo k babici.« Hitro so sedli v avto in se odpeljali, kemični terorist pa je nadaljeval svoje nečedno početje.
Tudi v najbolj idiličnem okolju se vanj strupeno zajedajo posamezniki, ki prisegajo na vsemogočnost kemičnega vrtnarjenja. Ti na svojem sterilnem vrtu razen sebe in izbranih rastlin ne prenesejo drugega živega bitja. Vsaka žuželka je znak za kemični alarm, nekaj polžev ali listnih uši sproži preplah, krastačo ali slepca, to gnusobo, je treba nemudoma pokončati. Celo deževniki naj bi jedli korenine solate, da ne govorim o požrešnih gosenicah, ki jih že tako redki metulji po naključju zaredijo na posajene rastline. Brž po škropilnico in dvojno dozo strupa, da bo za prmej-duš delovalo! In tako porabijo za nekaj grmičev vrtnic ali gredico kapusnic nekaj litrov insekticidnega zvarka proti škodljivcem; škropilnico, polno herbicida, za prekleti plevel po vrtnih ste-
zicah in med betonskimi ploščami na dvorišču; pa dobro mero fungicida za nekaj sadnih dreves, ki naj bi jih (morda) napadle glive. Seveda obstoje še številni drugi -cidi, proti polžem, proti mahu in dvokaličnicam na trati, pa proti algam v domačem bazenu ... Spisek -cidov je zelo dolg in v reklamah nas trgovci s strupi poskušajo prepričati, da so vsi -cidi popolnoma nenevarni, nekateri pa da so celo okolju prijazni. Mogoče je prebrati tudi take bedaste laži. Torej obstoje okolju prijazni strupi! Ali ste kdaj pogledali umirajočo žuželko, npr. metulja, ko umira, popr-šen z insekticidom? Poglejte si ta prizor bliže in pretresel vas bo! Nekatere stvari moramo pogledati od blizu, da predramijo našo brezbrižnost. Videli boste silne krče in trzaje, v katerih poginja bitje, katerega edina napaka je bila, da je bilo ob nepravem času na nepravem mestu. Ali veste, da ob pršenju rastlin, ki rastejo na prostem zgolj 0,1 % strupa doseže ciljnega škodljivca, ostalih 99,9 % pa pobije vsa druga nesrečna bitja, ki so se znašla v coni smrti? Seveda trgovci s smrtjo trde, da je ob 'strokovni' uporabi vse varno. Ampak to ne drži! Preprosto zato, ker je že dolgo dokazano, da dolgotrajna izpostavljenost tudi nizkim 'nenevarnim' dozam insektici-dov povzroča pri človeku nepopravljive poškodbe holinergičnih receptorjev v možganih, od stanja, katerih je odvisen naš spomin, sposobnost za učenje in naša fina motorika. Seznam posledic kronični izpostavljenosti strupom obsega znake, ki se pri odraslih kažejo kot sindrom kronične utrujenosti, pri otrocih pa so zadeve bolj dramatične, motnje pozornosti in fine grafomotori-
ke, hiperaktivnost, spremenljivo vedenje od apatije do agresivnosti, in težave pri učenju. Tu ni več šale! Posebej nevarni so ostanki pesticidov, predvsem organofosfornih insekticidov, ki so živčni strupi, v lupinah agrumov, kjer se ohranijo še pol leta po škropljenju. Lupine agrumov so tako toksične, da jih otroci ne bi smeli prijemati z rokami, kajti strupi vstopajo skozi kožo, kaj šele, da otroci oblizujejo svoje prste. Če v lokalu naročite naravni pomarančni sok, zahtevajte, da vam ga pripravijo pred vašimi očmi. 'Naravni' pomarančni sok namreč pogosto pripravijo tako, da v sokovnik zmečejo sadeže z lupinami vred in, jasno, tudi z vsemi strupi, ki so v njih. Lahko ste vestni pristaš zdrave hrane za svoje otroke in kupujete zgolj sadeže z deklaracijo: 'Pridelano na sonaraven način', npr. 'Banane ekološke pridelave. Poreklo Kostarika.' Super, si rečete, to iščem! Na prvi pogled vse štima, Kostarika je prva država sveta, ki ima status naravnega parka, pa še ekološka pridelava. Zveni zanesljivo, toda zanesljiva je zgolj pridelava na ekološki način, kajti vse južne sadeže, kot so banane, agrumi, ipd., še nedozorele utovorijo v ladijske kontejnerje in jih obilno poškropijo z insekticidi in fungicidi. S tem preprečijo razmnoževanje škodljivcev in plesni med dolgotrajno plovbo do cilja. Ko ladja izpluje, kapitan pogosto niti ne ve za cilj plovbe, dokler tovora ne prodajo na eni izmed avkcij.
Če pa kljub vsemu redno kupujete južno sadje ali nesezonsko sadje in zelenjavo v supermarketih, bi morali vedeti, kateri pridelki industrijskega kmetovanja na globalni ravni so najbolj obre-
M Spisek -cidov je zelo dolg in v reklamah nas trgovci s strupi poskušajo prepričati, da so vsi -cidi popolnoma nenevarni, nekateri pa da so celo okolju prijazni. Mogoče je prebrati tudi take bedaste laži. Torej obstoje okolju prijazni strupi! Ali ste kdaj pogledali umirajočo žuželko, npr. metulja, ko umira, popršen z insekticidom? Poglejte si ta prizor bliže in pretresel vas bo! Nekatere stvari moramo pogledati od blizu, da predramijo našo brezbrižnost.
menjeni z ostanki pesticidov. Analize in študijo je leta 2017 izdelala znana neodvisna raziskovalna skupina EWG (Environmental Working Group). Začnimo po vrsti od najbolj strupenih v 'ducatu umazanih' (Dirty Dozen): jagode, špi-nača, nektarine, jabolka, breskve, hruške, češnje, grozdje, zelena, paradižnik, paprika in krompir. Priljubljene jagode so na samem vrhu in vsebujejo ostanke vsaj 20 različnih pesticidov, dvakrat več kot špinača, ki je na drugem mestu. Skupina EWG je objavila tudi listo najmanj obremenjenih: avokado, ananas, zelje in ohrovt, čebula, zmrznjen grah, papaja, šparglji, mango, jajčevec, melona, kivi, cvetača in grenivka. Poskušajte se ravnati po izsledkih skupine EWG, vsaj v imenu otrok, ki so prve žrtve nevednosti staršev.
Ljubezen do živih bitij, do zemlje in kmečkega dela je zamenjala količina pridelka, ki temelji na profitnem motivu. Med najspornejše posledice industrijskega kmetijstva spada neusmiljeno uničevanje življenja prsti in človekovega zdravja. Zemlja ni več prst, ki daje življenje in je produkt življenja, sedaj je zgolj mrtva opora za rast gensko degeneriranih hibridov kulturnih rastlin. Kmetje kot prve žrtve vulgarne ekonomizacije svoje dejavnosti so bili nasilno potisnjeni v vlogo, ki jim je po naravi popolnoma tuja. Danes je pozabljeno reklo, da je kmet zdravnik, zdravnik učitelj in učitelj kmet. Tragično je spoznanje, da so korporacije in priležna politika sistem subvencij uporabila zato, da bi kmeta potisnila v popolno kemizacijo. Posledice so dramatične za vse, kmetje si uničujejo rodno prst, kupci hrane pa jemo mrtvo in kontaminirano hrano, vsi skupaj pa se zastrupljamo z agrokemičnimi toksini. Ob vsej tej polomiji s tisoč obrazi imajo profit le korporacije. Prav zato je obstoječa politika subvencij nemoralna in ima značaj okoljskega kriminala. Tisto, kar ostane kot posledica podpor, je agrostepa z biotsko produktivnostjo na nivoju polpuščav in bolni ljudje. Super napredek! Večina kmetov je po srcu poštenih in vedo, da so potisnjeni in ujeti v past, iz katere ne vidijo izhoda. Rešitev tiči v nas, kajti s svojimi nakupi lahko usmerjamo razvoj v prijaznejše vode. Kupujmo torej sonaravno pridelano lokalno sezonsko hrano in rešimo kmete, da lahko preživijo in nas hranijo. Pomnimo, da je že Hipokrat zapisal: »Naj bo hrana tvoje zdravilo!« □