n' : v gc: ,:d. Leto 11. V Kočevju C...1 15. marca 1939. n ,r 7 i......................................................................; Štev. 8. \ i ; A\l 1 V i l J Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v meseen; če je na tak dan praznik, dan prej. — Pes. štev. 150 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštao-ček. rač. šl. 17.785. Oglasi po cedku. —Izdaji koaz. lista, čigar predst. ja Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Fran Radešček, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Paviiček, Kočevje. Bogohotena je bila izvolitev sv. očeta Pij a XII. Prišel je v pravi čas pravi mož na pravo mesto. Kardinal Pacelli je šel po trdi poti odpovedi skozi diplomatsko šolo kot aristokrat po krvi in plemenitem mišljenju. Ves Rimljan ne le po rojstvu, ampak tudi po tem, kar je Rim katolištvu. Velika in odgovorna je moč moralne velesile — papeštva. Pacelli po svojih odgovornih službah in zanesljivih izkustvih bo tudi kot papež kos svoji težki nalogi. Ni čudo, če se je že prvi dan našlo polno soglasje med kardinali-volivci za njega, ki je vprav na dan izvolitve dopolnil 63. leto svojega plodovitega, Bogu posvečenega življenja. Novi krmar katoliške cerkve prijema z vajeno roko za krmilo., v najbolj razburkanih časih, ko besne valovi vojnih strasti. Osebnost novega papeža se izraža v najbolj značilnih potezah, ki so potrebne v teh težkih časih: asket, diplomat in politik. Ko se v viharjih lomijo duše, ni čas, da bi se cerkev zapirala med štiri zidove! Ko diplomatska igra mota življenje, bi bilo nedopustno, da bi cerkev ne založila vanjo svoje vplivne besede! Ko zablode zasegajo v tokove svetovne politike, cerkev ne sme ostati ravnodušna! In. vendar stoji cerkev slejkoprej visoko nad državami, nad vladami, nad režimi in nad vsemi političnimi dogajanji! Po pravičnosti k miru! To je geslo, ki je sedanjosti najbolj potrebno, da se uveljavi in na vseh področjih življenja tudi izvede. Imamo namreč tudi take katoličane, ki ne umevajo duha pravi čn osti ne v svojih družinah_ne v svojih podjetjih ne v svojih službah ne v okviru, ki v njem delujejo. In zato tudi ni miru! Enako tudi narodi, ki jih je zajela ta ali ona idejna zabloda, ne najdejo pravičnih meja svojim željam! In če kje, tudi na Kočevskem mora veljati in se uresničiti geslo sv. očeta Pija XII.: p o. p r a v i čn q s ti k miru! Upajmo, da bodo vsaj njegovi duhovniki, ki se štejejo za Nemce, razumeli naj višjega poglavarja sv. cerkve na zemlji in pravično vodili tudi slovenske duše k prepotrebnemu miru in k Bogu, ki je nam vsem, Slovencem in Nemcem, milostljiv pa strog, vedno pa pravičen Sodnik! Po pravičnosti k miru! Vsemogočni naj blagoslovi sv. očeta Pija XII. in mu nakloni moči in dolgo življenje za mir in pravičnost v svetu! HP5S f1 ’V'imHTP9 wi mmnmmmrr. c l::i G h B*53 S G OB G v: v7Q) 0 GB IJu&Bstirb Menda ga ni bilo sloven. kega vodilnega domoljuba, ki bi bil tako globoko doumel dušo in potrebe svojega naroda, kakor je bil blagopok. nadškof dr. A. B. Jeglič. Po krivici so mu očitali klerikalizem, medtem ko je v resnici stremel samo zatem, da bi verno katoliško slovensko ljudstvo imelo dovolj dobrih izobražencev, ki In z ljudstvom čutili, z 1 j u d s t v o m ž iv e 1 i in z ljudstvom trpeli ter tako dvigali po Slomškovih načelih splošno.raven ornike in izobrazbe, hkrati pa pospeševali tudi gmotno blagostanje in gospodarsko osamosvojitev slovenskega naroda. Ko je dr. Jeglič nastopil kot škof ljubljanski, je našel slovenstvo v žalostnem stanju. V deželnem zboru so se bili zvezali liberalci z nemškutarji in celih dvanajst let ljudstvo ni prišlo do besede. Po večjih mestih je prevladovalo nem-škutarstvo, medtem ko je na kmetih ljudstvo bilo izročeno nemilostno raznim pijavkam, ki so izžemale dušo in telo. Cankarjev bič, ki je po pravici in neusmiljeno opletal po „rodoljubih z dežele", je pokazal tudi pok. vladiki, kje naj zasadi svoj lemež, da za-°rje plevel in zrahlja ledino, da bo zemlja dala obilo klenega zrnja slovenskemu narodu. Prva in nujna potreba je bila vzgojiti ljudsko izobraženstvo. Zato je tvegal vse, da je ustanovil slovensko gimnazijo, ki naj bi dala, seveda, predvsem dobrih duhovnikov, pa tudi drugih izobražencev iz ljudstva in za ljudstvo. In če je polagal tako velik pomen na oobro narodno duhovščino, ki naj bi vodila svoje ljudstvo tudi k politični vzgoji ln b narodni zavesti, je to nele razumljivo, ampak za dober in učinkovit uspeh edino priporočljivo. Duhovnik je že po svoji vzvišeni službi v najtesnejši zvezi z ljudstvom. Res, tudi drugi poklici, kakor na pr. učiteljstvo, žive med ljudstvom, toda 'prav' učiteljstvo je najbolj podvrženo majajočim se vplivom birokratske muhavosti /:ato ]e le-to neenotno, v sebi duhovno P,0 -gospodarsko pa zavisi od vplivov in volilnoStmočŠČCi0 k n]’eg0V° daiatveno setihdanes na Kočevsko po dvai-Setlh letlh narodne države! Ali niso raz- mere popolnoma podobne razmeram, ki jih je zatekel rajnki nadškof Jeglič po Slovenskem, ko je zasedel stolico ljubljanske škofije? Nikar ne slepomišimo 1 Le prevezo z oči in poglejmo pogumno resnici v obraz! Pravih, za svojo ljuustvo vnetih, delavnih izobražencev nam na vseh koncih in krajih prit njkuj S’c iško ljud tvo na Kočevskem je v srcu narodno, pa —- žal — narodnostno brezmočno. Zdravniki, inženirji, učitelji, profesorji, pravniki pa še trgovci, obrtniki, rokodelci itd. so redki, in še med temi jih je malo, ki bi jim bilo delo za dobro kočevskega slovenskega ljudstva res javna skrb. O duhovnikih na Kočevskem je težko govoriti, ker so po večini našemu narodu odtujeni. Toda tudi on tiste peščice izobražencev, ki so slovenske krvi, je marsikdo s službo in zaslužkom med našim tukajšnjim ljudstvom le bolj iz ne-volje in prisiljeno, ln marsikdo, če sploh kaj deluje, deluje le zaradi neke medle, narodno brezbarvne ali celo protinarodne, ljudstvu tuje ideologije, ki je škodljiva veri in narodnosti našega ljudstva na Kočevskem. Neki še živeči gimnazijski katehet je dobro povedal pravtako še živečemu Slo-vencu-odpadniku, ki se je hvalil, češ da je pristaš Kanta: „Vi ste pokvarjeni sin poštene slovenske matere!" Ne zahtevamo od nikogar, da zataji svoj jezik in svojo vest, zahtevamo pa od vsakogar, pa bodisi kdorkoli inkaterekolinarod-nosti, zlasti pa od tistih, ki so izšli iz slovenske matere, da spoštuj e j o vero, jezik in izročila svojega ljudstva! Sicer pa, če smo katoličani, je moškost in značajna doslednost v tem, da to, kar smo, tudi pokažemo, da po tem, kar smo, tudi živimo, da po tem, kar smo, tudi delamo —- namreč po katoliško in po slovenskol „Bistvo krščanstva je ljubezen," piše nam neki gospod, „seveda tista uravnana ljubezen, ki daje vsakemu, kar mu gre, ki pa tudi za sebe zahteva pravico, ker je ljubezen do sebe vzor ljubezni do bližnjega." Res je, pravično deliti drugim, kar jim gre, toda ne pozabljati nase, namreč na svoj narod! In na Kočevskem bi vsaj morala biti neka povezanost, neka enotnost vsega slovenskega i zob razen st va s svojim ljudstvom po krščanski pravičnosti in po slovenski usmerjenosti! Povsod, kamor se ozreš, se ti zasolzi oko spričo tolike indolence, vne-marnosti! Da so izjeme, radi priznamo, toda vprav te izjeme potrjujejo pravilo. Ko bi vsaj imeli trdne, gospodarsko ne-zavisne kmetije, pridobitna podjetja in delavstvo prežeto s trdne narodno zavestjo, bi le-ti vzgojili, zaposlovali in v vodstvo našega ljudstva uvrstili marsikatero dobro izobraženo narodno zavedno moč 1 Slovenski gospodar s Kočevskega se nam v pismu takole pritožuje: „Kaj hočete, med ljudstvo na Kočevsko pošiljajo učiteljice in mlade, neizkušene učitelje, ki se ne znajo in ne morejo vživeti v življenje in potrebe slovenstva na Kočevskem. Vsiljujejo nam Sokola in njegovega duha; kaj naj bi s to kramo? Na sedanje vodstvo slovenske politike na Kočevskem smo se trdno navezali, ker ima voljo in vztrajnost delati za kočevsko slovensko ljudstvo." Naša narodna stvar na Kočevskem bo rastla, če se z vso iskrenostjo — brez vsakršnih zahrbtnosti, spletk in nizkosti — ob enotnem vodstvu s katoliško-slovensko narodno smerjo izobraženstvo uvrsti v skupno fronto s svojim ljudstvom. Zato pa je pred vsem potrebno, da na Kočevskem službuje le dobro katoliško-narodno izobraženstvo. Naj ne bo Kočevsko nekaka Sibirija za take ali take kaznjence, ampak naj pridejo sem požrtvovalni, narodni, za ljudsko blaginjo vneti, zavedni izobraženci, ki bodo v ljudstvu uživali zaupanje in v njem dobili zaslombo in pomoč v svojem delovanju. Če izobraženstvo nima idealov in se plaši žrtev, to pomeni, da se odreka življenjskemu boju in beži in se izogiblje tega boja, kakor slabiči in. dezerterji. Izogibati se življenjskemu boju samo zato in dotlej, dokler kdo ne dobi dobre in trdne eksistence, udobne pozicije, meče to kaj slabo luč na značaj res izobraženega človeka. Trpkost nad izobraženstvom na teh žgočih slovenskih tleh je res velika, vendar pa bodimo pravični: marsikdo je razočaran v trenutku, ko stopi na to ozemlje — in sam ne ve, „kome bi se priljubio carstvu". Zakaj kamor se'ozre, povsod migotajo „brlivke", okoli katere se stiskajo v svoj lastni jaz pogreznjeni sanjači. Toda tisti, ki ima trdno in neupogljivo hrbtenico, pred seboj pa ljudstvo, njegovo vero in njegovo pravico, ta bo našel vo pot in tudi mdž, ki požrtvovalno orjejo težo ledino na Kočevskem brez ozirov na desno in levo. Kdor ima z m i s e 1 zaživi j enjski boj. da vzrastejo temu našemu ljudstvu na Kočevskem močni značaji izobraženih mož, k i b o d o poznali svoje in svojega naroda poslanstvo, naj se brez odlašanja priključi vrstam k a t o 1 i š k o - narod n i h b o j e v n i k o v 1 Nižje kljudstv u, pazljudstvom n a v z g o r 1 P©m@sim "j@n @@ w@f Naš narodni voditelj, g. predsednik dr. Korošec je imel dne 5. t. m. na zborovanju „Kmetske zveze" v Celju zelo pomemben govor, ki ga prinašamo v celoti: Živimo v čudnih časih. Ves svet je postala ena sama velika, gorostasna kovačnica, kjer se mrzlično kuje orožje in zopet samo orožje za bodočo vojno. Kuje se orožje za vojno na suhem, kuje se orožje za vojno na vodi in pod vodo in kuje se orožje za vojno v zraku. Nihče ne ve, kdo bo to novo strašno vojno začel. Nihče ne ve, kdaj se bo ta bodoča svetovna vojna začela. Toda ves svet se je boji, ves ^ svet trepeta pred njo. Naša kraljevina si ne želi vojne in v tej smeri se giblje tudi vsa njena zunanja in notranja politika. Ge smo dobili sedaj novo vlado, potem se ne bo v tem oziru prav nič, popolnoma nič spremenilo. Kmetski narodi so miroljubni narodi, obenem pa so kmetski narodi tudi siromašni narodi. Agrarni narodi imajo mnogo krompirja, toda malo denarja (smeh). Zato si ne moremo zidati Maginotovih linij, ne Siegfriedovih linij, —- jih sedaj, hvala Bogu, tudi ni treba, ker smo obdani od samih prijateljev. Naše Maginotove in Sieg-triedove linije, to so žive, strnjene čete naše nepremagljive vojske, ki jo sestavljate večinoma vi, kmečki fantje in možje. Pod vodstvom modrih častnikov ste vi naše upanje, naša moč in naša rešitev. Toda bodite prepričani, naša vlada bo a svoje strani storila, vse, da se v svetu in na naših mejah ohrani ljubi mir. Mi sami lahko k temu pomagamo, da nikjer ne izzivamo, nikjer ne dražimo, kakor to zdaj pa zdaj v svoji zlobi poskušajo znani levičarski elementi. V tem smislu sem za volitve obširno govoril in kakor vidim — z uspehom. Nočem govoriti o tem, kako zelo se-veselimo, da je prišla na dnevni red nova politika v razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi ■' n iti ti t .••.'dni In cilju te p litike, ker je Ao uradna politika sedanje vlade in o njej lahko dajejo veljavne izjave samo člani vlade. Naša naloga je, da to politiko vlade z vsemi silami podpiramo, ne pa da jo otežujemo. Že se nepoklicani kot nekaki zdravniki-mazaČi in nekaki premogočni strokovnjaki vsiljujejo za podobna vprašanja. Slišali smo že celo govornike, ki naravnost kvarijo politiko nove vlade in jo hočejo kompromitirati. Slon ne zna zalivali trave, a pohoditi jo zna. Druga naša naloga je, da si ne domišlju-jemo, da sedaj, ko je zopet v našem političnem ozračju malo več svežega, svobodnega zraka, že smemo vse storiti, vse pisati in govoriti, kar kdo hoče. Položaj je preveč težak, vprašanja so preveč kočljiva, da bi smeli izrabljati neomejeno svobodo. Najvišje načelo, po katerem se moramo vsi ravnati, nam mora ostati: „Blagoslov naše skupnosti, naše domovine.u Preko teh mej ne smemo skakati. Ne vidim razloga, zakaj bi naša, po vsej državi razširjena stranka Jugoslovanska radikalna zajednica ne bila samo tako pomembna, kakor je bila do sedaj. Nasprotno. Mislim, da je pri reševanju velikih vprašanj še bolj potrebna, kot je bila do sedaj in da je treba za njeno razširjanje in utrditev še bolj delati kot doslej. Ne smejo nas tudi motiti spremembe v vladah. V vseli trenutkih političnega;- življenja je-treba ohraniti mirno kri in dobre živce. Da vam, ki ste še po večini mladi, povem staro temeljno politično resnico: stalna, neminljiva je samo dinastija. Posamezne vlade in posamezni ministri pridejo in zopet gredo. Kakor delavci, kadar končajo svoje delo: oblečejo se, vzamejo klobuke in gredo. Za one, ki so pametni, je še možno, da se vrnejo. Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več. Prosim, da se dobro razumemo, — mislim tu samo na delavce in ne na ministre. Svetovna vojna je zelo zrevolueionirala vse ljudi in duhove. Polagoma se zopet vračamo k zbiranju, enotnemu gledanju na vsa vprašanja, k enotni volji za ustvarjanje in zidanje. Vaša mogočna, brez primere močna organizacija je tudi tak razveseljiv pojav. Čestitamo zaradi nje državi, slovenskemu narodu,, kakor tudi vam, dragi kmetje, možje in fantje 1“ Tako naš voditelj. Časi so resni, toda nikakor ne obupni. Slovenstvo mora slej-koprej stati enotno za svojim voditeljem in parlamentarno delegacijo v JRZ. V vsem bodimo previdni, da bomo vedno v soglasju z modro politiko našega državnika 1 Razen hrabre naše vojske pod vodstvom dobrih častnikov bdi nad nami tudi naš kraljevski dom z izkušenim knezom-namest-nikom Pavlom, predvsem pa Bog in naša pravica. Poznamo tiste, ki so bili na krmilu države, pa so od:,v.ii, ker niso bili pametni, da bi bili zadovoljili vse tri jugoslovanske narode, in je zato zastonj njih trud, da bi se še vrnili na odločilna mesta. Zaupajmo v svojega narodnega voditelja! V nedeljo 12, t. m. se je na slovesen način pred več stotisočglavo množico izvršilo kronanje novega papeža Pija XII. s tiaro njegovega predhodnika. — Za šefa Nemcev v ČSR je prispel v Prago Richard Zeissig, ki bo skrbel, da bodo Nemci živeli v svojem krogu od Čehov ločeno življenje v duhu nemške države, a hkrati da bodo zvesti državljani ČSR, ne da bi bili dolžni služiti vojsko in ne da bi se vmešavali v nojranje zadeve Čehov. — Znani „prijatelji" Čehov in Slovakov so poskrbeli, da je prišlo do žalostnih sporov med slovaško avtonomno in praško vlado. Zato je praška vlada odstavila ministre v Bratislavi in imenovala novo slovaško vlado. Pri tem je bila Hlin-kova garda razorožena, nekateri njeni voditelji in dva ministra odstavljene slovaške vlade pa aretirani. Razglašeno je obsedno stanje, in vojska vzdržuje mir in red. Iz čisto lokalnih navadnih uličnih demonstracij v Pištanech na Slovaškem je prišlo do tako obsežnih pretresijajev. Bojimo se, da v Čehih še ni zamrla težnja po centralizmu močne roke. Saj so vendar bili Slovaki pripravljeni na sporazumno rešitev vseh še odprtih vprašanj. Šlo je za to, da bi Slovaki služili vojsko na Slovaškem pod svojimi častniki, vendar pod skupnim poveljstvom enotne češko-slovaške vojske ter za finančna, vprašanja, zlasti zahtevajo Slovaki, da jim Čehi plačajo odškodnino za centralistični jarem. Enako so Čehi napravili tudi v Karpatski Ukrajini, kjer hoče praška vlada urediti razmere po svoji volji, češ da bi se sicer utegnila vmešati tujina. — Razmere v ČSR so težke, morda še hujše, kakor so bile v jeseni. To je prekletstvo vsega 20-letnega zla, ki ga je rodilo češko svobodomiselstvo. — Italijanski minister zunanjih zadev, grof Ciano, je v Varšavi bil s proti-nemškimi demonstracijami opozorjen, naj ne zida preveč na sistem zavezništva. Morda je tudi to vplivalo, da Italija izjavlja, da od Francije ne bo zahtevala nikakih ozemelj. Zadovoljila se bo z enakopravnostjo Italijanov s Francozi v Tunisu, s svobodno luko v Džibutiju in z znižanjem tarife za plovbo skozi sueški prekop. — V Franciji je dokončno razbita ljudska fronta, ki je povzročila tej velesili toliko zla. Koliko manj krvi bi bilo prelite v Španiji, če bi ne bilo ljudske fronte na krmilu Francije! Tudi potovanje v Mom-Lovo za račun ČSR . : ■• : .EvD, skega ozemlja bi bilo cenejše! — AngfijaT Francija in Sev. Amerika pokazujejo čedalje večjo strnjenost in na tej podlagi se mrzlično oborožujejo. — Anglija je dokončno rzz asm®«1. .MCTCTT-sr.rrt^.p^jsK r. rawJep»farsaivBxsMtscMamama S helisu Fran Radešček (Nadaljevanje.) „Če želite kakih obvestil, Vam jih morem dati tudi jaz prav tako, kakor gospod minister," mi je suho odvrnil načelnik kabineta notranjega ministra. „Ne gre, gospod načelnik, za kako določeno vprašanje, marveč mi je predvsem na tem, da bravcem našega dnevnika podam kakršenkoli razgovor o naših vzajemnih stikih vprav iz ust gospoda ministra samega," sem skušal pojasniti svoj po časnikarsko vsiljivi obisk. Načelnik je zahteval, da mu pokažem časnikarsko izkaznico, ki jo je pazljivo prečita! in mi jo počasi vrnil. „Dobro, počakajte v predsobi," mi je še dejal, nato pa takoj odšel h gospodu ministru Protiču. Komaj sem dobro vstopil v čakalnico, kjer se je že nabralo nekaj gospodov, že se pokaže na vratih sluga in glasno zakliče: „Gospod Radešček 1“ Vstopil sem v sprejemno sobo, iz katere so bila odprta vrata v ministrovo pisarno. Gospod minister Stojan Protič mi je prišel naproti, mi podal roko s prijaznim od-zdravom in mi velel sesti v fotelj (prosim, v ministrski fotelji). „Gospod minister," sem začel kar po slovensko, „prihajam iz Ljubljane kot vojni poročevalec slovenskega dnevnika „Dan". Predvsem bi Vas prosil za blagohotno pomoč, da bi mogel dobiti od vojnih oblasti dovoljenje, obiskati bojišča srbske vojske kot časnikar." „Podrobnosti z bojišč bi menda za Vas bile brez posebnega pomena. Saj sem sam časnikar. To je za svetovne liste, ki imajo po več dopisnikov, da poročajo vsak za svojo rubriko. Za Vaš list bo veliko bolje poskrbljeno, če ostanete kar v Belgradu, kjer boste imeli novic vseh vrst kar na iz-bero. Presbiro Vam bo glede tega rad ustregel." „Presbiro mi je že ponudil svojo pomoč in se bom po Vašem navodilu držal kar teh virov. Drugo pa je, kar Vas prosim, gospod minister, da mi naklonite nekaj misli glede na to vojno, kar bi utegnilo zanimati Slovence. Razumeli boste namreč, da je med Slovenci izredno veliko zanimanje za balkansko vojno." „Za'tak razgovor pa si morava kar privoščiti vsak eno cigaro. Saj ste kadilec, kajneda?" In že je odprl škatlo na mizi in tni ponudil cigare. Vzel sem jo, opogumljen, ker je bil g. minister tako domač. Gosp. župan Ljuba Davidovič je žarel od prijaznosti z višine, gosp. minister Stojan Protič pa je iz svoje preprostosti segal v globino srca po svoje neprisiljene gibe in besede. „Mislim," je začel gospod minister, „da bi vse, kar bi Vam imel povedati, pisali bolj za avstrijskega državnega pravdnika, kakor pa za bravce Vašega lista. Menim torej, da bi bilo kar odveč, da sploh kaj poročate o razgovorih z odgovornimi osebnostmi srbske države." In res, spoznal sem, da nima pomena poročati listu o teh razgovorih. Kolikor se spominjam, sem le kratko omenil v svojih dopisih, ki sem jih podpisoval s šifro „Mars", ta ali oni razgovor s tem ali onim dostojanstvenikom, dasi sem njih misli porabil za tvarino svojih dopisov. Z gospodom ministrom Protičem sem se zadržal v neprisiljenem razgovoru, dokler ni pogorela — cigara. Zelo se je zanimal za slovenske politične razmere in je bil tudi sam dobro obveščen o dogajanjih na Slovenskem. Prisrčno sva se ločila. Poslej sva se še neštetokrat srečala v parlamentu in na ulici in vselej mi je prijazno odzdravljal z mimo-grednim ogovorom. Ko pa še je po volitvah v ustavodajno zbornico parlament sešel v poslopje, preurejeno iz konjskih hlevov konjeniškega polka, sem imel priložnost tudi za daljše razgovore z njim. Narodno predstavništvo je namreč zborovalo v starem dvoru na Terazijah. Toda prostori za povečano število poslancev ustavodajne zbornice so bili tukaj pretesni. Zato so se za prvo silo preuredili konjski hlevi izza vojnega ministrstva v poslopje za prvi izvoljeni jugoslovanski parlament. Temu primerna je bila tudi usoda centralistične prve ustave! (Se bo nadaljevalo) Darujte v M< lju! opustila misel, da bi ustanovila judovsko državo v Palestini, ki jo bo prepustila zmagovitim Arabcem, če jo bodo uredili po rskem sistemu avtonomnih kantonov. Anjliji gre samo za to, da ostane Palestina pod njenim nadzorstvom. — V Španiji se dogajajo čudne stvari. Rdeči republikanci so izrinili komuniste iz vlade in Negrin, predsednik vlade, je moral bežati na Francosko. V Kartageni se je republikanska vojska uprla, da so'upor komaj zadušili. Tudi rdeče špansko brodovje je odplovilo v francosko Bizerto, kjer so Francozi ladje razorožili, mornarje pa poslali generalu Francu v Španijo ali pa v koncentracijska EBsoh©wEu© fberši® __ Praznik sv. Jožefa obhajamo, in oprava srčna potreba mi je zaklicati vam: Častite sv. Jcžefa, priporočajte se mu; on vam bo izprosil od Doga vseh potrebnih dobrot za čas in večnost! Kako neki ne! Kdo pa je sv. Jožef? Kratko pove evangelij: Mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus. (Mt. 1, 16.) O kolik svetnik! S tem, da je bil sv. Jožef oče Jezusov, ne pravi, telesni, marveč družinski in krušni oče, rednik, skrbnik. Nedosežna čast. V neki vojni Špancev s Saraceni je Vaško Fernandez firi hudem navalu na sovražnika prodrl posebno daleč v sovražno mesto. V spomin na io je dal na bližnjo hišo napisati: Do sem je prišel Vaško Fernandez! Drug poveljnik pa je zatem prodrl še dalje na sovražno stran in je dal zapisati na drugo hišo: Do sem Vaško Fernandez ni prišel... O vi vsi svetniki božji, vi apostoli, mučenci, spoznavavci, Vsi prijatelji božji — vi sle pač vsi daleč prišli v časti božji, toda do sem nobeden ne kol sv. Jožef; čast krušnega očeta Jezusovega je Vila prihranjena samo njemu. Čast in dolžnosti, združene s to častjo. Nad vse velike dolžnosti. Izročeno je bilo sv. Jožefu božje dete, da ga reši zalezovanja mogočnega pre-ganjavca na kraljevem prestolu, Heroda; da beži ž njim v tujo deželo; da ga zvesto spremlja po Nikih polih, po neznanih puščavah; da ga obvaruje vseh nevarnosti tujine, da mu preskrbi hrane, obleke, stanovanja, postelje; da mu je ljubezniv skrbnik v vseh življenja, kute:im se je hotel vkljub svojemu božjemu veličanstvu Sin božji podvreči, ko se je učlovečil. - O vsestranske in silne dolžnosti! Toda, ali jih ni sv. JožeJ dopolnil z največjo zvestobo? Ali ni na angelov glas vstal sredi noči, vzel dete in njegovo mater ter brez odloga bežal pred Herodom v Egipet ? Ali ni v Egipta skrbno varoval Jezusa in ga po dolgi in trudni poti zopet varno pripeljal nazaj v deželo očetov? Ali ga ni v bornem domu v Nazaretu oskrbel z vsem potrebnim ? Dal mu je strehe in z delom svojih rok mu je služil kruha, ga oblačil, ga živil.. . Zato pa — dasi je čudna ta beseda — Po pravici lahko rečemo, da je Sin božji, da je Bog sam sv. Jožefu dolžnik. In zato je gotovo, da Kristus-Bog sv. Jožefu ne pusti nobene prošnje neizpolnjene. Ali ni io velepomembno za nas? O, kako zanesljivega Pnprošnjika imamo pri Bogu! Zatekajmo se k sv. Jožefu v vseh svojih potrebah, in trdno zaupajmo, da ne bomo osramočeni. Po dr. M. Opeki. • .. . -. ............i taborišča. V Madridu je vojaška vlad; nerala Miaja in generala Casada. Me pa general Franco že pripravlja, da z; . a n