Filozofski vestnik Letnik/Volume XXIII • Številka/Number 1 • 2002 • 165-180 SCENE DVOJEGA II. Zakaj je ljubezen črni kvadrat na beli podlagi? R A D O R I H A V prvem delu prispevka1 s m o se ukvarjali z nalogo, da za Malevičevo platno »Črni kvadrat na beli podlag i« - ki smo ga, upoštevajoč izbor in predlog G. "VVajcmana, sprejeli za Objekt stole^a, preteklega, 20. stol. - po i š čemo še sub- jekt , ki bi bil p o njegovi meri , nekakšen Subjekt stole^a torej. Rezultat naše analize objekta bi lahko povzeli takole: pokazalo se je , da subjekta pravzaprav ni treba iskati prav daleč. Anal iza je pokazala, d a j e subjekt, primeren objek- tu, v resnici že na sami sliki. Ko v idimo na Malevičevem platnu črn kvadrat na beli podlagi , v id imo, kot prepričljivo pokaže Wajcman, Nekaj, kar j e v bistvu Nič , v id imo Nič, k i j e postal Nekaj, prisotno odsotnost objekta. Lacanovska logika označevalca pa nas pripelje tudi d o nujnega sklepa, da vidimo na plat- nu sam subjekt, da torej zagledamo, ko na platnu vidimo črn kvadrat kot pri- so tno odsotnost objekta, pojavitev Subjekta. Malevičevo platno bi zato lahko po imenoval i tudi: »Črni kvadrat na beli podlagi ali Subjekt se vidi«. A »subjekt se vidi«, na Malevičevem platnu, šele takrat, ko gledalec sliko zares vidi, se pravi, ko j e , kot smo zapisali, s svojo željo videnja udeležen v tem, kar gleda. Njegova udeleženost se manifestira tako, da vidi Nekaj, kar ni nič - natančneje r e č e n o , nekaj, kar nič drugega kot prazno mesto, Nič, torej sub- j ekt - da vidi torej nič subjekta v p o d o b i črnega kvadrata. Strogo vzeto je subjekt, ki se vidi na sliki, sicer nerazločljivo e n o s črnim kvadratom: lahko bi rekli, d a j e vsa njegova bit v č r n e m kvadratu. Pogoj te nerazločljivosti pa j e , da stopi v sliko tudi g ledalec in da vidi na njej subjekt kot črni kvadrat? S tem ko 1 R. Riha, »Scene Dvojega I. Črni kvadrat na beli podlagi«, Filozofski vestnik, XXII, št. 3, 2001, str. 175-188. 2 Vstopa gledalca v sliko ne smemo razumeti v registru interpretacije. Z vstopom v sliko gledalec namreč prej izstopi iz slikovne realnosti v svet sam. Vstop gledalca, njegova odloči- tev, da subjekt obstaja kot črni kvadrat, je akt, s katerim gledalec odloča, da obstaja sam tudi kot subjekt, kot nekaj drugega od tega, kar je, kot nekaj, kar v sami situaciji prekinja njego- vo situacijsko bivanje. Da se torej takrat, ko v resnici biva, organizira okoli nečesa, česar ne ve o sebi, okoli nekega smisla brez pomena. V tem, da to točko ohranja v njeni ne-smiselno- sti in da ji hkrati daje vselej nove pomene, se potruje v svoji subjektivni sestavi. 1 6 5 R A D O R I I I A stopi gledalec v sliko, se m e d subjektom samim in tem, kar j e in kjer j e , t očko njegove realne biti, o d p r e neki minimalen razmik, razmik tistega »kot« . Di- stancaje minimalna, nična, ker j e ni m o g o č e opredelit i . A hkrati j e abso lutno nujna, ker ed ino na način te nične distance subjekt j e , se pravi, ker se e d i n o zaradi nje na Malevičevi sliki sploh vidi subjekt. Subjekt se vidi v č r n e m kva- dratu, če nekoliko razširimo formulaci jo iz našega prvega dela, ko l ikor brez- pomenski madež črnega kvadrata ponavzoča tisto konstitutivno neu jemanje m e d subjektom in vsemi njegovimi možn imi pojavnimi in p o m e n s k i m i obl i - kami, ki tvori samo bit subjekta, in kol ikor j e tu hkrati g ledalec , n e k d o , ki s svojo željo videnja od l o ča eksistenco subjekta, ki torej od lo ča , da subjekt eksi- stira na način takšne nične distance. Pri č e m e r se s svojo odloč itvi jo g ledalec tudi že subjektivira, se pravi, stopa v sestavo subjekta. »Subjekt se vidi« kot naslov Malevičevega platna implicira tako d v o j n o negacijo. Niti ni gledalec tisti, ki vidi subjekt - pač pa gledalec vidi, kako se subjekta sestavlja, in to zato, ker vidi subjekt kot črn kvadrat, ker torej vzpo- stavlja m e d subjektom samim in tem, kar subjekt j e , n e k o min imalno distan- co. Se manj j e subjekt sam tisti, ki se vidi kot subjekt - pač pa se subjekt vidi, ko gledalec vidi, če s m e m o tako reči, sestavljanje subjekta: k o vidi, da se, ko stopi v sliko, on sam kot subjekt konstituira okol i inertne prezence nekega brezpomenskega madeža, d a j e kot subjekt artikuliran na nekaj, kar j e samo na sebi smisel brez pomena . Na podlagi tega kratkega povzetka analize Malevičeve slike iz prvega dela našega prikaza lahko zdaj formul iramo izhodišče za n jegov drugi del. Mini- malno distanco, prek katere se z udeleženost jo gledalca na sliki sestavlja na njej subjekt, b o m o , opirajoč se na Badioujevo f ormulac i j o iz Sv. Pavla, da »subjekt je subjektivacija«,3 opredeli l i kot proces subjektivacije. Proces subjekti- vacije b o m o sami razumeli kot dvojen akt: subjektivacijaje akt, s katerim stopi nekdo , kdorkoli , v sestavo subjekta, in sicer tako, da vzpostavi n e k o minimal- no , n i č n o distanco d o točke, kjer sam kot subjekt j e . A subjektivacija ni le vstop nekoga v sestavo subjekta, ampak j e tudi akt, s katerim se subjekt sp loh šele sestavi, s katerim torej subjekt sploh šele obstaja. Naloga drugega dela prispevka b o p o d r o b n e j e razviti in utemeljiti to iz- hodišče. V prvem delu smo zapisali, da lahko na Malevičevem platnu »Črni kvadrat na beli podlagi« vidimo sceno Dvojega. Scena D v o j e g a j e izraz, s kate- rim poimenuje A. Badiou ljubezen kot proces resnice. Orisano izhodišče b o m o zato razvili tako, da b o m o skušali upravičiti naš prenos izraza scena Dvojega s 3 Stavek se pri Badiouju glasi: »Kot dogodek subjekt je subjektivacija. Beseda pistis (vera ali prepričanje) označuje natanko to: odsotnost vsakega razmika med subjektom in sub- jektivacijo.«, A. Badiou, Sveti Pavel. Utemeljitev univerzalnosti, (prev. A. Zupančič), Analec- ta, Ljubljana 1998, str. 85. 1 6 6 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA BEI.I PODLAGI? p o d r o č j a l jubezni na p o d r o č j e umetnosti. Pokazatije treba, zakaj j e l jubezen, tako kot j o skuša dojeti Badiou, torej ljubezen kot proces resnice, kot scena Dvojega, v bistvu črn kvadrat na beli podlagi. Pri tem nas b o zanimalo pred- vsem, na kakšen način deluje in kako se manifestira v ljubezni proces subjek- tivacije, tista minimalna distanca m e d subjektom in točko njegove realne biti, s katero se n e k d o subjektivira in prek katere se hkrati sestavlja sam subjekt. * * * V članku »Kinematografsko zajetje spola«, v katerem obravnava Antonio - nijev f i lm Identifikacija ženske, Badiou uvodoma navede stavke, ki jih izreče ena o d junakin j filma: »Sem oseba kot ti. Naključje j e , da nisem istega spola«. Stavka sama na sebi ali pa brana kot politična izjava nimata, vsaj za liberalni demokrat ični common sense ne, kakšne posebej prodorne sporoči lne vsebine. Njun p o m e n se pokaže šele, če upoštevamo, d a j u junakinja naslovi na moške- ga, s kater imjo veže l jubezensko razmerje. V tem primeru p a j u lahko b e r e m o kot kratko in u d a r n o programsko izjavo ljubezenskega procesa resnice, ki bi jo lahko formulirali nekako takole: kjer je bil spolno zaznamovani individuum, tam naj se v ljubezni pojavi oseba, ki jo suplementira naključje spola. Program torej nEyavlja, da se b o prav v spolni ljubezni spolna razlika uveljavila kot nekaj čisto nakl jučnega, in da se b o prav v ljubezni spolno zaznamovani individuum hkrati vzpostavil in potrdil kot oseba oziroma subjekt, za kateregaje spol ne- kaj naključnega. Gre za program, ki ga najavljajo tudi Badioujeve besede, da e d i n o l jubezen o d l o č a o tem, česa j e sposobna spolnost, da zgolj l jubezen pokaže spolnost kot sceno , kot f iguro Dvojega.4 T o , cesar je sposobna spolnost, ko j o do loča in od loča ljubezen - in sicer l jubezen kot misel, o kateri nam lahko več povesta čista logika in matem kot pa n e p o s r e d n o izkustvo ali pa umetnost - pa j e subjektivacija spolne razlike, vpis spola v sestavo subjekta, ali tudi, rečeno z Badioujem, v sestavo generične človeškosti. Subjektivacija spo lne razlike v ljubezni j e proces njene identifika- cije, proces identifikacije spola p a j e , kolikor v ljubezni spol deluje vedno kot drugi spol — yubezen j e , kot zapiše Badiou, vedno heteroseksualna, ne glede na to, kako homoseksualna j e izbira partnerjev' - identifikacija neke iredukti- bilne drugosti, kontingentnosti. Drugosti česa? S p o l j e identificiran v ljubezni kot m o m e n t ireduktibilne drugosti generične človeškosti. Kontingentnost spola j e treba misliti skupaj s človeškostjo človeka. Ljubezen, ki od loča o tem, ali j e spo lnost človeška ali nečloveška, od l o ča v zadnji instanci o tem, ali obstaja gener i čna človeškost. Če namreč ne obstaja človeškost spolne določenost i , če 4 Cf. A. Badiou, »Scena Dvojega«, (prev. A. Župančič), Problemi, 7-8, 39, 1999, str. 57- 67, in »Kaj je ljubezen?«, prev. A. Žerjav, pričujoča številka Filozofskega vestnika. 1 6 7 R A D O R I I I A j e spol p o svojem bistvu nečloveški, p o t e m j e okrn jen »motiv same človeško- sti, v min imumu identitete, ki j o zahteva«.0 Človeškost, za katerojamči l jubezen kot identifikacija spo lne razlike, kot produkci ja »nedeljive resnice o razliki spolnih poz ic i j « , 7 j e pri Badiouju seve- da človeškost, na kateri ni nič humanega, natančneje r e čeno , na kateri ni nič predikativno določljivega.8Je nehumanistična človeškost, človeškost kot funk- cija neke brezpredikativne Istosti, H ( x ) . Funkcija H ( x ) pove, d a j e individuum aktiviran kot x, kot kraj depozici je s leherne partikularnosti, kjer ne šteje n o - bena razlika-identiteta, ne spolna, ne nacionalna, ne kulturna. . .x j e nekak- šna individuumova proletarska pozicija, kjer individuum ni nič, postane pa lahko kdorkoli in vse. In m o r d a j e l jubezen prav zato, k e r j e izvorna afirmacija te proletarske pozicije, tako n e p o s r e d n o povezana s trdim delom.'1 Kakorkoli že, l jubezen človeška bi^a univerzalizira, s tem ko proizvaja človeškost človeš- ke živali kot x, kot odlagališče sleherne partikularne identitete. L jubezen ni univerzalna, ker zagrabi vse. Pač p a j e univerzalna, ker šele o n a postavlja re- snično razsežnost Vsega, Vse v razsežnosti za vse, Vse, ki ga prešije v ne-Vse šele x kot točka, kjer ne velja nobena pozitivnost, n o b e n a pozitivna identiteta. x pomeni : za vse individué enako velja, da pr ide jo k sebi na n e k e m njim vna- njem mestu. Je to, kar vsakomur o m o g o č a , d a j e mnoštvo mnoštva, ne pa Eno , d a j e v e d n o še nekaj drugega, natančneje r e čeno , vselej Isto konstitutivne drugosti, nenehnega predrugačenja lastne drugačnosti . O g l e j m o si sedaj malo p o d r o b n e j e , kako l jubezen pripel je s p o l n o razlo- čenost d o njene resnice tako, da razlomi Eno individua z radikalno drugost jo spola in tako o m o g o č i uprizoritev Dvojega. Badiou tako kot Lacan zavrača kakršnokoli pozitivno identiteto ali bit spola, s p o l n o razliko skuša, prav naro- be, dojeti na ravni, k i je pred vsako naravno in kulturno d o l o č e n o s t j o spola, a takšno do ločenost spola kot človeško d o l o č e n o s t v resnici sploh šele o m o g o č a . Besedilo »Scena Dvojega«, e n o svojih temeljnih besedil o l jubezni kot proce - su resnice Badiou predstavlja ce lo kot komentar Lacanovega aksioma, da lju- bezen zapolnjuje nemožnost spolnega razmerja.10 Aksiom pri tem seveda pre- 5 A. Badiou, »Kaj je ljubezen?«, str. 181-196 pričujoče številke. "A. Badiou, »Kinematografsko zajetje spolov«, prev. A. Žerjav, Filozofski vestnik, XXII, št. 3, 2001, str. 191. 7 A. Badiou, »Osem tez o univerzalnem«, prev. J. S.-R., Filozofski vestnik, XX, št. 1,1999, str. 175. 8 Cf. »Kaj je ljubezen?«, op. cit. '•' Cf. »Scena Dvojega«, op. cit.,str. 66. lu»Scena Dvojega«, op. cit., str. 57; cf. J. Lacan, Seminar XX, Se, Ljubljana 1985. Seveda ne smemo spregledati, daje bilo besedilo predstavljeno na predavanju na Ecole de la Cause freudienne. Cf. tudi »Kaj je ljubezen«, kjer Badiou zavrača stališče, da ljubezen zapolnjuje spolno razmerje. Po njegovem mnenju ljubezen ne zapolnjuje, pač pa »suple- mentira. Karje nekaj čisto drugega«, op. cit., str. 256. 1 6 8 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA B E I . I PODLAGI? vaja v j ez ik svoje lastne teoretske zastavitve, rezultat tega prevoda pa sta dve spec i f i čno badioujevski izhodišči »komentarja«.11 Prvo izhodišče j e ontološ- ko: s p o l n o obe leženost individua umešča Badiou na raven biti, l jubezen, za- vezana kontingentnost i l jubezenskega srečanja, pa sodi v red dogodka. Dru- g o izhodišče , ki zadeva samo konstrukcijo ljubezenske scene Dvojega, pa lah- k o p o i m e n u j e m o »operaci ja z ob jektom« , ob jektom kot razlogom želje seve- da. Ob jekt deluje drugače v neobsto ječem spolnem razmerju in drugače v l jubezni. Enkrat gre za »nepreso jno zvezdo objekta«, ki vodi srečanje in sprav- lja v tek l jubezenski proces , drugič pa j e objekt, v katerem nahaja subjekt »tisto ma lo svoje biti«,12 tako rekoč iz transcendentnega svoda želje vrnjen v samo bit subjekta. Kako sta o b e izhodišči med seboj povezani? Z a č n i m o s kratkim prikazom Badioujeve ontološke zastavitve. V zelo gro- bih potezah1 3 lahko to, kar j e v njej p o m e m b n o za našo obravnavo ljubezni, predstavimo v štirih ključnih konceptih, ki segajo od koncepta čistega, ne- konsistentnega mnoštva prek koncepta prazne množice d o koncepta d o g o d - ka kot ponavzočen ja onto loške nekonsistentnosti mnoštva, tem trem koncep- tom pa j e treba dodati še k o n c e p t ontološke odločitve, zatrditve eksistence. T o , kar j e o d biti d o s t o p n o mišljenju, ima p o Badiouju obl iko radikalne- ga mnoštva, mnoštva, ki se odteguje poenotujoč i moči Enega. Bitje čisto mnoš- tvo, mnoštvo , ki nima drugega predikata razen svoje mnoštvenosti, splet raz- ličnih razlik, ki se, ne da bi kaj j amč i l o za njegovo konsistentnost, razpleta v neskončnost . Kot čisto, nekonsistentno mnoštvo mnoštva j e bit aktualna ne- skončnost neskončnost je »banalnost mnoštvene biti«,14 bit ni drugo kot ne- skončna razpršitev neskončnih mnoštev. Misel te čiste biti, ontologija kot nauk o biti kot biti pa p o Badiouju ni d o m e n a filozofije, pač p a j e o d grških začet- kov filozofije in matematike naprej koekstenzivna z matematiko. Matematika j e to, kar se o d biti daje mišljenju in kar j e o d biti izrekljivo, prav v njej se udejanja Parmenidova izjava, d a j e isto misliti in biti. A ker j e čisto mnoštvo nekonsistentno mnoštvo, ker mnoštva mnoštva rav- n o ni, ker ne biva kot Eno , m o r a m o nujno postaviti, da obstaja še neko mnoš- tvo, ki ravno ni mnoštvo mnoštva. Da bi lahko obstajalo čisto mnoštvo, mnoš- tvo, sestavljeno iz samih mnoštev, mora obstajati tudi mnoštvo, ki ni čisto mnoš- tvo - takšno mnoštvo p a j e lahko le prazno mnoštvo, mnoštvo, ki nima za svoj e lement n o b e n e g a mnoštva. Takšno prazno mnoštvo, mnoštvo, ki ni nič, mnoš- 11 Tu puščamo ob strani tako (manj zanimivo) vprašanje ustreznosti/neustreznosti Ba- dioujevega branja Lacana, kakor (bolj zanimivo) vprašanje, kje je dejanska razlika med Lacanom in Badioujem. 12 »Scena Dvojega«, op. cit., str. 57. 1:1 Omejujemo se na kratek prikaz nekaterih Badioujevih stališč v Court traité de l'ontolo- gie transitoire, Seuil, Paris 1998. 14 A. Badiou, Court traité d'ontologie transitoire, str. 21. 1 6 9 R A D O RJHA tvo niča, se mora, če h o č e m o misliti čisto mnoštvo, vselej dodajati zraven. Je, kot pravi Badiou, »čisto znamenje«, iz »katerega se tkejo vsa mnoštva m n o - štev«.11' Vendar pa koncept praznega, ničnega mnoštva še ne zadošča, če h o č e m o misliti čisto razpršitev mnoštva. Poanta Badioujeve ontološke zastavitve j e , da mora točka, kjer se ontološko polje, polje biti kot biti, samo detotalizira, toč- ka tega, kar ni bit kot bit, sama obstajati, natančneje biti tu. Ne-vse mnoštvene biti mora biti kot tako navzoče na ravni mnoštvene biti same. Navzočnost tega, kar se odteguje ontološki odtegnitvi, pa imenuje Badiou dogodek . Do- g o d e k j e točka prekinitve z bitjo, to, kar ni bit kot bit, a zato samo ni brez biti. Če od biti eksistira samo to, kar j e aksiomatsko utemeljeno, pa j e d o g o d e k mnoštvo brez utemeljitve, kontingentna suplementacija mnoštvene situacije. Prekinja zakon čistega mnoštva, a j e hkrati h o m o g e n temu zakonu: j e trenu- tek, preblisk, ko se prikaže to, kar j e n e m o ž n o situacije, natančneje, kar j e za samo situacijo njeno nemožno , nekaj, kar v sami situaciji le-to radikalno pre- kinja. Četrti koncept, koncept ontološke odločitve, zatrditve eksistence pa ozna- čuje specifičen način, na katerega matematika uresničuje parmenidovsko iden- titeto misli in biti. Gre za odločitev o tem, v kakšnem smislu in v katerih mejah j e matematična misel koekstenzivna z bi^o, kiji zagotavlja n jeno miselno kon- sistentnost, v kakšnem smislu torej to, kar matematika misli, tudi eksistira. Vse, kar j e misljivo, je sicer glede svoje biti potr jeno že samo s tem, d a j e misljivo. Eksistenca misljivega pa j e po Badiouju nekaj drugega kakor njegova bit: eksi- stencaje miselno določi lo biti, j e bit, kolikor jo odloči misel. V aktu odločitve j e sprejeta določena miselna orientacija: sprejetaje tista norma, glede na katero misel postavlja svojo zatrditev eksistence, svojo eksistencialno sodbo, in glede na katero potem tudi orientira samo sebe, razvija urejene povezave in konfi- guracije tega, kar eksistira. »Usmeritev [acheminement] k eksistenci orientira diskurzivni potek [ckeminement]«K'. Eksistenca kot miselna določitev biti j e točka, kjer se nerazločljivo stikata srečanje in odločitev, akt in odkritje. Zaradi tega j e dejansko izvir dvojega: izvir miselne konsistentnosti, urejenega toka misli, formalne konsistentosti argumentov, na kratko logike na eni strani, in izvir nespravljivega konflikta miselnih orientacij na drugi. Eksistencialna odločitev j e sicer vedno že vpisa- na v okvir ene same misli, v okvir temeljne identitete mišljenja in biti, a prav zato, ker izvira eksistenca iz odločitve, akta, »ki brez jamstva in arbitraže orien- tira misel«,17 obstaja vselej ireduktibilno mnoštvo miselnih orientacij. Glede 15 Ibid., str 36. 1(i Ibid., str. 50. 17 Ibid., str. 54. 1 7 0 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA B E I . I PODLAGI? eksistence ni m o ž e n spor interpretacij, saj tak spor predpostavlja vsem inter- pretaci jam skupen temelj racionalnega konsenza. Eksistencialne sodbe pa so m e d seboj v konfl iktu, k i j e nepomirljiv: eksistencaje bistveno določ i lo misli, znamenje dejanske misli, ki ovija bit,18 tako da drugače kakor na način svoje zavezanosti eksistencialni odločitvi misel sploh ne m o r e biti dejanska, sploh n e m o r e obstajati.19 * * * Kako Badiou umesti v okvir svoje ontološke zastavitve elaboracijo spolne razlike? D o katerih rezultatov pride, ko bere spol ontološko? Spol in spolno razliko razume Badiou v osnovi kot nekaj, kar sodi na raven biti človeške živa- li, individua, na raven tega, kar enostavno je . Drugače rečeno , spolna razlika deluje kot e d e n izmed neštetih predikatov, ena izmed neštetih specifičnih potez , ki oprede l ju je jo č loveško bitje. Je del neskončnega spleta različnih raz- lik, partikularnosti, ki tvorijo neskončno mnoštvenost njegove biti. Kot taka j e spolna razlika nekaj onto loško indiferentnega, na ravni biti, s trogo vzeto, ne obstaja, spol ni do loč i lo biti kot biti. Drugače rečeno, onto- loško j e nekaj ničnega, kontingentnega. Vendar ima indiferentnost spolne partikularnosti m e d vsemi drugimi, onto loško enako n e p o m e m b n i m i parti- kularnostmi p o s e b e n status. Deluje namreč kot tista razlika, ki mora biti, da bi lahko bila nekaj zgolj kontingentnega, zgolj razlika m e d razlikami, kot tak- šna nična, kont ingentna razlika tudi do ločena . Da spolna razlika ontološko, na ravni biti ne šteje nič,20 j e treba razumeti takole: to, kar šteje, j e ravno n jena ničnost. D a j e nič, ki šteje, nam seveda pove, da ima onto loško spolna 18 Cf. ibid., str. 103. 19 Navedimo Badiouja: »Prav zato noben resničen miselni konflikt ne dopušča rešitve: konsenz je sovražnik mišljenja, saj se pretvarja, da skupaj delimo eksistenco. Eksistenca pa je ravno, v najgloblji notranjosti misli, to, česar ni mogoče deliti.« Ibid., 54. Ontološka odločitev je pri Badiouju tako rekoč stik dveh registrov matematične ontologije, sam kraj njene notranje razčlenitve na register odločitve glede mišljenja biti in na register logike, racionalne povezave argumentov in dokazov. Dejstvo, da miselna orientacija, odločena bit, brž ko se pojavi, obstaja le v svoji logični formi, tudi že naznačuje, v čem je problem- sko jedro dojetja matematike kot onto-logike: kako najti tisto obliko logike, ki ostane, čeprav ireduktibilna na ontologijo, zvesta dogodkovnosti, kontingentnosti in a-topičnosti ontološke odločitve? Cf. k temu problemu predvsem zadnje poglavje Badioujeve meta- onotologije »L'etre et l'apparaître«. V pričujočem prispevku skušamo sami zarisati mo- žen pristop k temu problemu prek obravnave vprašanja, v kakšnem razmerju sta dve izho- dišči Badioujeve tematizacije ljubezenskega procesa resnice, ontološko branje spola in operacija z objektom. 20 »Ljubezen je mesto, kjer je na delu to, da disjunkcija ne loči situacije v njeni biti. Oziroma, daje disjunkcija zgolj zakon, ne pa substancialna razmejitev.«, A. Badiou, »Kaj je ljubezen?«, ibid., str. (264). 1 7 1 R A D O R I I I A razlika funkci jo prazne množice . Spolna razlika j e tisti nič , tista prazna m n o - žica, ki se dodaja mnoštveni biti človeške živali in j o odtegu je vladavini Enega. In tako kot mora biti, da bi lahko bila mnoštvenost biti, tudi n e k o mnoš - tvo, ki ponavzoča samo suplementaci jo mnoštvene biti z n i čn im mnoš tvom, tako mora biti spolna razlika kot nekaj ničnega, kont ingentnega tudi identifi- cirana. Identifikacija spolne razlike, nečesa, kar n ima n o b e n e pozitivne iden- titete, j e proces, v katerem se človeška žival vzpostavlja v brezpredikativni Isto- sti generične človeškosti. Ali tudi j e proces , v katerem se sestavlja subjekt, tisti subjekt, za katerega j e spol nekaj kont ingentnega, subjekt l jubezni. T o , da spolna razlika ontološko ne šteje nič, j e za subjekt še kako bistveno. Subjekt, za katerega j e spol indiferenten, j e p o svoji ontološki strukturi mnoštvena bit. T o bi lahko povedali tudi takole: spol j e za subjekt kont ingenten , a ta kontingentnost j e nujen m o m e n t n jegove subjektivnosti. Spol j e znamenje kontingentnosti subjekta, k i je zanj samega, za n j egovo mnoštveno konstituci- j o nujna, znamenje subjektivno nujne kontingentnosti . Da se subjekt konsti- tuira šele z o d g o v o r o m na vprašanje spola, z določitvi jo spola kot drugega spola, p o m e n i , d a j e spol tisti del identitete subjekta, ki prihaja o d d r u g o d , tisti del njegove notranjosti, ki vselej prihaja o d zunaj. S p o l j e nosi lec m o m e n - ta ireduktibilne drugosti, k i je konstitutiven za istost subjekta. Subjektiviranje takrat, ko j e dojet v svoji bistveni kontingentnosti , ekstimnosti, kot m o m e n t notranje zunanjosti subjekta. Sam spol , spolna diferencialna znamenja niso kraj identifikacije spola. Pač pa so spolna diferencialna znamenja podre jena , prikl jučena temu, kar j e identificirano kot drugi spol. Spolnost zgreši drugost spola, j e p o definici j i masturbacijska praksa.21 Identifikacija drugosti spola, spola kot ireduktibilne drugosti subjekta se dogaja šele v ljubezni. T o , kar naredi, da se mnoštvu mnoš- tva lahko d o d a še prazna množica spola, da spol deluje kot kraj, kjer j e p o l n o praznosti, s tem pa kot uveljavitev individua kot mnoštvene biti, kot subjekta, j e d o g o d e k ljubezenskega srečanja. Ljubezensko srečanje ni, vsaj na ravni l og ične strukture l jubezni ne , sre- čanje drugega. Srečanje j e dogodek , j e naključen suplement situacije, ki o m o - goča nenadoma videti situacijo v n jenem »lahko bi b i lo tudi drugače« . Druga- če rečeno, d o g o d e k ljubezenskega srečanja je to, kar srečanje drugega, sreča- nje Jaza in T i j a v izjavi »je t'aime« šele naredi m o ž n o . A kako j e m o ž n o takšno srečanje drugega, kako je m o ž n o srečanje pozici j »moški« in »ženska«, če pa velja, da sta obe poziciji, ki obstajata v vsaki situaciji, absolutno nezdružljivi, p o p o l n o m a ločeni? In če srečanje za nazaj disjunkcijo o b e h pozici j ravno ve- rificira, j o postavlja v njeni resnici?22 Kako razumeti Badioujev o d g o v o r , da 21 Cf. A. Badiou, »Kaj je ljubezen?«, ibid. 22 Gre za Badioujeve temeljne teze, da obstajata dve izkustveni, spolno obeleženi pozi- 1 7 2 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA B E I . I PODLAGI? izvira l jubezenska izjava, ki fiksira izginuli d o g o d e k srečanja, iz ničnega raz- mika, iz praznine, ki razločuje dve stališči, moško in žensko? Da ima torej d o g o d k o v n o srečanje svojo bit prav v tej praznini? Na to vprašanje lahko odgovor i že refleksija, ki se giblje na ravni posplo- šenega neposrednega izkustva: ljubezen deluje in se kaže kot izkustvo, da prav- zaprav ni ničesar, kar bi ločevalo partnerja, kar bi enega ločevalo o d drugega, da pa j e hkrati, natančneje , d a j e prav zato vsak izmed njiju za drugega še v e d n o drugi, drugi v statusu ireduktibilnega, neprisvojljivega drugega. Bolj k o o b e pozici j i , bol j ko partnerja nič ne loči, bol j ostaja in bolj postaja vsak i zmed njiju » o n sam« in hkrati za drugega neprisvojljivi drugi. Partnerja v l jubezni ne loči nič — nič razen te nične distance, tega niča samega, ki je pogo j možnost i n june zveze. V l jubezenskem srečanju postane vsaka pozicija Ena pozici ja tako, da se vanjo vpiše še neko prazno mesto, praznina distance d o drugega. L jubezensko srečanje j e , še preden j e srečanje drugega, na ravni f o rmalne strukture najprej srečanje praznine v Enem. KEnost i vsake pozicije sodi še praznina, k njeni identiteti sodi še m o m e n t ireduktibilne razlike. Ne razlike, ki poz i c i j o Jaza loči o d pozici je Ti-ja, ampak neka razlika brez pozitiv- nih znamenj , brez možnost i , da bi j o določili , nična razlika. K poziciji Jaza sodi prazno mesto x, in v to prazno mesto se vpisuje srečanje, tu lahko vznik- n e drugi kot Ti. Pogo j možnost i srečanja j e izpraznitev mesta v Jazu, ne pa danost Ti-ja. E n o se cepi v Dvoje najprej s svojim praznim mestom, ed ino na ta način pa pride d o vznika Enega-mnoštva, do Enega kot fragmenta neskonč- nosti.23 V praznini, ki j o priklicuje po imenovanje srečanja v ljubezenski izjavi se- veda ni težko prepoznati tiste funkcije, ki j o psihoanaliza pripisuje objektu- vzroku želje. Lahko bi rekli, d a j e srečanje vznik subjekta želje, začetek proce- sa, v katerem se individuum subjektivira tako, da stopi v sestavo subjekta, d a j e torej udeležen v procesu, v katerem se subjekt želje sreča z vzrokom svoje želje. Na tem mestu lahko zdaj p re idemo k obravnavi drugega izhodišča Bad- ioujeve konceptualizaci je l jubezni, tistega, ki smo ga poimenoval i l jubezen kot »operaci ja z ob j ek tom« . Zakaj operacija z objektom? Zato, ker lahko sicer sreča Jaz drugega, Ti, le tako, da sreča najprej praz- n i n o v svojem »sebstvu«, vendar pa hkrati te praznine nikoli ne srečuje druga- če kakor v p o d o b i drugega. Drugega, k i j e v svoji psihofizični materialnosti ciji, »moška« in »ženska«, da sta obe poziciji popolnoma razločeni, tako daje strogo vzeto mogoče reči le, da obstaja ena pozicija in da obstaja neka druga pozicija, pri čemer ljube- zen tvori resnico te disjunkcije, se pravi, uveljavlja raz-vezo spolnih pozicij kot modus njunega razmerja v resnici. Cf. A. Badiou, »Kaj je ljubezen?«. 2:1 »Eno, Dvoje, neskončno: to je števnost ljubezenske procedure, ki strukturira postaja- nje generične resnice.« »Kaj je ljubezen?«, ibid., str. 189. 1 7 3 R A D O R I I I A hkrati še nekaj več o d te materialnosti same, k i j e drugi zato, ker j e v n j e m nekaj več o d tega, kar j e o n sam, ker j e za partnerja nosi lec ali varuh njegove- ga objekta želje. Skratka, to, kar j e na ravni logike l jubezni praznina, j e v lju- bezenski situaciji vselej že zapoln jeno s tisto p o t e z o v d r u g e m , s tistim »je ne sais quoi«, ki za Jaz in Ti uteleša objekt-vzrok n june želje. Na ta način p a j e p o Badiouju prva pojavitev l jubezni tudi že zamračena, »zvezda objekta«, ki j o vodi, j e neproso jna, p o d o b a vzroka želja, ki j o n e k d o najdeva v drugem in zaradi katerega ga ljubi, j e , prav kot u p o d o b a objekta želje tudi že njegovo zastrle. Objekt želje sicer iniciira in vodi l jubezensko srečanje, z njim vznikne tudi subjekt l jubezni, vendar pa fantazmatska u p o d o - bitev vzroka želje subjekt fiksira na n jegov objekt in ga s tem omrtviči . Pojavi- tev objekta želje v drugem sama na sebi ne o m o g o č a razločitve dveh s p o l n o obeleženih pozicij, ne o m o g o č a pojavitve spolne razlike kot take. Vsaka pozi - cija meri - prek tistega, kar v drugem upodabl ja , imaginarno podvaja n jen lasten objekt želje - prej na p o n o v n o vzpostavitev nerazcepl jene Enosti »sebs- tva«. Upodob l j en i objekt želje deluje kot dejavnik neobsto ja spo lnega raz- merja, kot moment , ki spolne razlike ne afirmira, ampak j o v resnici briše, vselej že konstruira s stališča Enega.24 Vendar pa ljubezen ni sestavljena samo z d o g o d k o m srečanja. Srečanje vpeljuje ljubezen, a za obstoj ljubezni ne zadošča. O ljubezni, natančneje , o eksistenci ljubezni od loča šele trajanje l jubezni. Ljubezni lastno trajanje m o - ramo tu razumeti, tako kot tudi vse drugo , kar j e povezano s p r o c e s o m ljubez- ni, v dvo jnem p o m e n u besede. Ljubezen kot trajanje j e obsto j l jubezni v času in skozi čas, razprostiranje pojavnih obl ik ljubezni v situaciji — spolnost in skupno prebivanje, prijateljstva in de lo , potovanja in spori, otroci . . .2 r ' In lju- bezen kot trajanje j e n e n e h n o ponavljajoč se akt, to, č e m u r bi lahko rekli zastoj časa v nekakšnem večnem vračanju Istega. Trajanje j e tisto, kar o d l o č a o tem, ali se v sami situaciji ohranja in nadaljuje eksistenca pr imera l jubezni, in trajanje j e tisto, kar odloča , da na ontološki ravni mnoštvene biti sp loh eksistira ljubezenski subjekt. T o dvo jno , situacijsko in o n t o l o š k o d o l o č e n o trajanje, l jubezen kot majavo, negotovo konstrukcijo neke scene, scene Dvo- jega,20 imenujemo tu »operaci ja z ob j ektom« . V l jubezni j e ob jekt kot vzrok želje »subsumiran biti subjekta«, objekt črpa svojo »singularnost« in svoj »čar« 24 V Court traitéBadiou podrobneje razvije, da vsako označevalno artikualacijo želje že spremlja njena spekularna omrtvujoča podoba. Gre za vez realnega z imaginarnim, ki vnaša v simbolno njegov caput mortuum (Lacan) in je emblem identitete inertnosti, ime na grobu Subjekta, cf. A. Badiou, Court traité d'ontologie transitoire, ibid., str. 175-6. 2r> Cf. »Kaj je ljubezen?«, ibid., str. 191. 20 Ljubezen gre, a gre tako, da šepa, še več, ljubezen postavlja šepanje kot edino možno in edino pravo hojo, cf. »Scena Dvojega«, ibid., str. 65. 1 7 4 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA BEI.I PODLAGI? iz subjektove biti,27 vendar zaradi tega ljubezen ni dejanje subjektivne prisvo- jitve, subjektivne reintegracije objekta. Pač p a j e ljubezen operacija, v kateri j e objekt , tisti objekt, k i j e vpeljal l jubezensko srečanje, šele zares proizveden kot objekt-vzrok želje. Natančneje rečeno , j e operacija, v kateri se objekt želje afirmira kot dana predpostavka, ali, bolj kantovsko rečeno , kot Triebfeder, »go- ni lo« in »vod i lo« procesa l jubezni šele za nazaj, takrat, ko se pojavi kot presežni produkt trdega dela dveh na objektu. T o trdo de lo na objektu j e , če še enkrat p o n o v i m o , nerazločljiva povezanost dvojega: j e , na eni strani, razločitev dveh spolnih pozici j , proces n e n e h n e konstrukcije tiste krhke, prekarne istovetno- sti, ki jo partnerja živita kot svojo vselej speci f ično »naturno-kulturno« spo lno d o l o č e n o s t in k i j e temelj za n juno skupno del jeno, se pravi razločeno razi- skovanje situacije, sveta. Na drugi strani se v tem trdem delu razločitve, iden- tifikacije spola, ali tudi v vzpostavitvi individua na ravni čiste mnoštvenosti biti, o d l o č a eksistenca l jubezenskega subjekta. Lahko bi tudi rekli, da j e ljube- zenska operaci ja z o b j e k t o m operacija, v kateri se, po meri objekta želje, proi- zvede še subjekt želje. Razločitev spolnih pozicij lahko v toliko razumemo kot vzpostavitev minimalne , n ične distance m e d ljubezenskim subjektom in ob - j e k t o m , iz katerega črpa subjekt, kot pravi Badiou, tisto malo svoje biti: v tej minimalni distanci lahko najde ljubezenski subjekt tisti dostop d o objekta svoje želje, ki m u o m o g o č a , da kot subjekt sploh šele eksistira, da vznikne v mnoštvenosti svoje biti. O g l e j m o si o b e strani l jubezenske operacije z ob jektom, trdo de lo na razločitvi o b e h spolov in odloč i tev eksistence subjekta ljubezni malo p o d r o b - neje. V kakšnem smislu l jubezen kot trajanje od loča eksistenco ljubezenskega subjekta na ravni mnoštvene biti? Izhajajmo iz tega, da mora biti, zato da bi obstajala l jubezen, v empir ični ljubezenski situaciji na kontinuiran način ohra- njena sled prekinitve, vrzeli. Tiste prekinitve, ki j o v mnoštveni biti situacije o d p r e l jubezensko srečanje, natančneje, k i je sama bit tega srečanja. T r g a n j e l jubezni temelji na zastoju časa, na neskončni reiteraciji ljubezenske izjave, ki deklarira, da v situaciji obstaja primer ljubezni, d a j e torej v Jazu in Tiju, k i j u izjava razločuje, na delu tista nična distanca, tista praznina, k i j e odprla po t srečanju in ki vsakega o d o b e h individuov, s tem da ga ločuje o d njega same- ga, subjektivira, m u o m o g o č a , da stopa v sestavo ljubezenskega subjekta.28 Zve- 27 Cf. »Scena Dvojega«, ibid., str. 57. 28 Ljubezenska izjava zatrjuje, daje lahko primer ljubezni samo to, kar se pojavlja kot primer praznine, prazne množice. Z drugimi besedami, ljubezen verificira, da spolno razmeije med »moškim« in »žensko« ni možno, kolikor obe poziciji povezuje atomaren element, se pravi, element, kije »absolutno nedoločen, neopisljiv in nesestavljiv«. »Druga- če rečeno: res je, da obstaja nek nenulti člen, ki vstopa v razmerje med dvema seksuirani- ma pozicijama in ki v njunem nerazmerju tvori lokalno luknjo ali punkttialno nerazmer- 1 7 5 R A D O R I I I A stoba primeru, večni povratek Istega, trajanja l jubezni in n jenega subjekta, ni zvestoba samemu srečanju, a m p a k j e pr imarno n e n e h n a reafirmacija prazni- ne, ki d o g o d e k srečanja o m o g o č a . Onto l o ško vzeto j e tisto, zaradi c e s a r j e v čistem mnoštvu biti kot biti navzoča tudi prazna množica , to, kar ni bit kot bit. V ljubezni pa j e n i čno mnoštvo navzoče v obliki identifikacije spola: zvestoba praznini-primeru, ki od loča o trajanju ljubezni, j e identifikacija spola kot vse- lej drugega spola, j e odločitev o obstoju spola kot m o m e n t a neke ireduktibil- ne drugosti. Ali tudi, zvestoba primeru ljubezni j e kot identif ikacija-odločitev spola odločitev eksistence subjekta l jubezni — subjekta, ki eksistira, kol ikor j e zanj spol m o m e n t njegove ireduktibilne drugosti, n jegov nujen, a n e m o ž e n kon- stituens, tisto njegovo do loč i lo , kjer j e d o b e s e d n o vse p o l n o praznine. Ugotovitev, da onto loško spolna razlika ne šteje nič, lahko zdaj precizira- m o takole: spolna razlikaje sicer res n e p o m e m b n a za mnoštveno bit subjekta, a to, da tu ne šteje nič, j e bistvenega p o m e n a za eksistenco subjekta. Ta precizaci- ja nas j e pripeljala d o četrtega koncepta Badioujeve onto loške zastavitve, d o koncepta ontološke odločitve. Ontološka odloč i tev j e , kot s m o že zapisali, zatrditev eksistence, eksistenca pa j e bit (misljivega), kol ikor j o od l o č i misel. Eksistencaje to, kar misel deklarira in č e m u r bit zagotavlja konsistentnost, j e torej tisto miselno določ i lo , ki veže misel na bit.2'1 V našem, l jubezenskem primeru j e takšna zatrditev eksistence trajanje l jubezni, u temel j eno v zvestobi primeru ljubezni, v identifikaciji spola kot kont ingentnega suplementa kon- stitucije subjekta. Trajanje ljubezni j e n e n e h n o ponov l j ena odloč i tev , eksi- stencialna sodba, da obstaja subjekt ljubezni, ker obstaja pr imer l jubezni, dru- gače rečeno , ker obstaja spol kot njegov nemožn i konstituens. Onto loško obstaja subjekt le kot mnoštvena bit: eksistenca subjekta, ki se v svoji subjektivni biti sestavi prek suplementaci je radikalne kontingentnost i spola, onto loško ni drugo kakor čisto mnoštvo, ki pr ide d o svoje nekonsi - stentne mnoštvenosti prek dodatka n ičnega mnoštva. A hkrati tudi mnoštve- na bit obstaja v svoji nekonsistentnosti le zato, ker obstaja eksistenca subjekta, to, kar sploh šele o m o g o č i tu-bit prazne m n o ž i c e v čistem mnoštvu mnoštva. Ljubezenski subjekt torej ni le ena izmed možn ih zatrditev eksistence, pač pa j e eksistenca subjekta tista miselno o d l o č e n a bit, ki zagotavlja samo čisto mnoš - tvenost biti, se pravi bit kot bit.30 Trajanje l jubezni, ki o d l o č a eksistenco sub- jekta, j e odločitev obstoja same mnoštvene biti. Je odloč i tev na ravni biti pred bitjo samo: to pa pomeni , d a j e zatrditev eksistence primera l jubezni, hkratna je. Toda za ta člen bomo rekli, da z njim ne stopa v razmerje nič drugega kot praznina.« »Scena Dvojega«, ibid., str. 62. 2'-' Cf. Court traité, str. 50. m Lahko bi rekli, da nam ljubezen prepričljivo kaže, da bit kot bit obstaja le kot subjek- tivirana, kot stvar subjekta. 1 7 6 SCENE D V O J E G A , II. ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA B E I . I PODLAGI? odloč i tev spola in subjekta l jubezni, strogo vzeto nemožna odločitev.31 Pred d o g o d k o m l jubezenskega srečanja j e to, kar ta d o g o d e k šele o m o g o č a , čisti d o g o d e k n e m o ž n e odloč i tve primera ljubezni, n e m o ž n e odločitve obstoja mnoštvene biti. N e obstaja pr imer ljubezni zaradi srečanja, pač p a j e zato, ker obstaja n e m o ž n i pr imer ljubezni, zatrditev eksistence ljubezenskega subjekta, d o g o d e k srečanja sploh šele možen . Način, kako j e v l jubezenski situaciji navzoča nemožna odločitev primera l jubezni, p a j e druga plat l jubezenske operacije z objektom, razločenost dveh spolnih pozici j . Natančneje rečeno , nemožna odločitev primera ljubezni j e v sami l jubezenski situaciji sicer navzoča, vendar tako, d a j e v svoji nemožnost i odtegn jena : kot operator te odtegnitve pa delujeta dve razločeni spolni pozi- ciji. Kaj p o m e n i , d a j e razločenost spolov vzpostavitev prekarne identitete dveh spolnih pozici j , konstrukci ja jaza in Ti-ja ljubezenske izjave v njuni vsakokrat- ni psihofizični materialnosti, konkretnosti? Izhajajmo iz Badioujeve ugotovi- tve, da deluje v l jubezni telo drugače kakor deluje telo v želji.32 Zgolj v ljubez- ni se potrjuje, da obstajata dve spo lno zaznamovani telesi, in ne le e n o in še d r u g o e n o , zgolj v l jubezni velja »l jubim tebe, ne pa zgolj objekta, ki ga nosiš v sebi«. T o d a drugačnost telesa v ljubezni j e zavezana natančno temu, da sku- ša l jubezen uveljaviti telo kot dediča dogodka ljubezenskega srečanja. T o po- meni , d a j e telo l jubezni telo, v katerega s e j e naselila nična distanca, prazni- na razločenosti dveh pozici j , Jaza in Ti-ja. Telesnost telesa v ljubezni j e nepo - sredna utelesitev praznine, iz katere izvira ljubezensko srečanje. Je materiali- zacija praznine kot praznine, Nič, k i j e meso postalo. T e l o v ljubezni ni zgolj ovo j subl imnega objekta, a m p a k j e , prav narobe, izpraznjeno, desublimirano telo. T e l o v l jubezni, lastno telo, telo drugega, se vzpostavlja kot telo, ki je g o l o telo, nič drugega kot telo. Ali tudi, telo drugega v ljubezni j e drugi kot zgolj telesni drugi, drugi kot o n sam, drugi v vsej svoji psihofizični telesni enkratnosti in kontingentnosti . T e l o ljubezni ni fascinirajoča upodobitev raz- loga želje, ampak daje videti in občutiti v vsej njeni masivni prezenci in v nje- n e m unheimlich značaju brezdanjost, praznino tega razloga. Skratka, l jubezen telesi, zaznamovani z željo, hkrati nevtralizira in določa. Nevtralizira v toliko, ker šele l jubezen lahko prebi je narcisoidni krog, v katerem eden v telesu in prek telesa drugega v zadnji instanci zadovoljuje zgolj samega sebe, tudi če j e p o g o j in c ena te zadovoljitve, da ostaja objekt vzrok želje v zadnji instanci nekaj nedoseglj ivega. D o l o č a pa v toliko, kolikor različnost in razločenost te- les šele v l jubezenskem procesu pride d o svoje resnice, kolikor šele z ljubezni- 31 Prav ta bazična nemožnost odločitve na ravni biti je morda tudi razlog z a svojstveni status njenega koncepta pri Badiouju: na eni strani sodi k temeljnim konceptom ontolo- gije, na drugi se zdi, da jim je nekako dodan, da jim ostaja vselej zunanji. 32 Cf. »Kaj je ljubezen?«, ibid., str. 189 si. 1 7 7 R A D O R I I I A j o postane znamenje Dvojega, se pravi Enega, ki ga cepi praznina in s tem vzpostavlja kot Eno-mnoštva. Ljubezen lomi E n o in dela iz njega Dvoje, nare- di, da vznikne hkrati z individuom še kraj n jegovega vpisa, kraj x, ki ravno s tem, da tam individua nikoli ni in ne m o r e biti, o m o g o č a proces n e n e h n e g a predrugačenja njegove individualne drugačnosti . Na tem mestu, mestu brez- predikativne Istosti subjekta, j e tako individuum hkrati najbol j o n sam. In narobe, bolj ko j e vsako izmed teles v situaciji zgolj o n o samo, bol j ko j e vse, kar v ljubezenski situaciji telesi pač delata in počneta , zaznamovano z n j u n o subjektivno enkratnos^o in kontingentnost jo , bol j n j u n o prečen je situacije zarisuje sled skupnega, bol j j e za vsakega o d njiju n j u n o idiosinkratično p o - četje hkrati primer ljubezni. Primer tega, kar ni v sami situaciji nikoli n e p o - sredno navzoče, ampak prihaja vselej iz pr ihodnost i , iz radikalno n e g o t o v e možnosti nadaljevanja situacijskega delovanja, da bi potrdi lo nekaj, kar s e j e vselej že bi lo primerilo. O b e strani ljubezenske operaci je z ob jektom, ki s m o j u tu analitično loči - li, razločitev dveh spolnih pozicij in odloč i tev eksistence pr imera l jubezni, sta v sami operaciji neločljivo povezani. T o neločl j ivo enotnost dvojega bi lahko opisali takole: l jubezen kot trajanje, kot operaci ja z ob j ek tom aktivira, če sme- m o tako reči, onto loško strukturo, čisto mnoštvo , in sicer tako, da p o n o v i v situaciji nekaj, kar sicer sodi k sami biti kot biti, a tu ravno ni m o ž n o , tisto, kar na ravni biti nikoli ne obstaja v modusu prezence : n e m o ž n o odloč i tev eksi- stence primera ljubezni, odločitev eksistence subjekta, ki ga konstituira suple- ment spola, m o m e n t radikalne drugosti, kontingentosti . Ta n e m o ž n a od loč i - tev je v ljubezenski situaciji ponovl jena, ponavzočena kot n e m o ž n a , dokler zanjo velja, da v njej primera ljubezni ravno ni m o g o č e videti, ampak se na n jenem mestu skupaj razločujeta »moška« in »ženska« pozicija. A pojavna oblika neločljive enotnosti dveh strani l jubezni kot trajanja učinkuje tako, da j e vsaka o d o b e h strani ona sama le tako, da ravno ni to, kar sama n e p o s r e d n o je . Ljubezen kot trajanje j e nujna »zunanja ekspanzija Dvojega« , konstrukcija scene, na kateri se pojavljajo različne pojavne oblike skupnega raziskovanja sveta, vendar ni sama konstrukcija scene, skupno prečkanje situacije tisto, za kar zares gre, ampakje le materija, sled primera l jubezeni, objekta želje. Prav tako primer ljubezni nikoli ne nastopa kot o n sam, ampak deluje le, ko l ikor j e nenehna referenca, odtegnjeni kraj, kamor se vpisuje prakse prečkanja sveta. Ljubezen kot trajanje j e v toliko razmerje dveh » n e d o l o č e n k « . M J e razdoloč i - tev skupnega preizkušanja situacije, zaradi katere se vsakdanjost skupno de- l jenega izkustva pojavlja kot nekaj, kjer ravno ne vlada samo enod imenz iona l - nost smotrne racionalnosti vsakdanjega izkustva. In j e razdoločitev primera 33 »Scena Dvojega«, ibid., str. 67. 1 7 8 SCENE D V O J E G A , I I . ZAKAJ JE LJUBEZEN ČRNI KVADRAT NA B E I . I PODLAGI? ljubezni, odtegnitev objekta želje kot nedosegljivega imaginarnega konstruk- ta, ki uravnava želenje subjekta. Ljubezenska scena Dvojega sama na sebi ni drugo kot n e n e h n o ponavljajoči se akt te dvojne razdoločitve: niti smotrna racionalnost vsakdanjega izkustva, gola danost situacije, niti globlja resnica situacije, n jeno pravo bistvo, ki vse, kar j e situacijskega, razvrednotuje kot zgolj pojav. Prav akt te dvojne razdoločitve tudi omogoča vzpostavitev analogije m e d Malevičevim kvadratom in ljubezensko sceno Dvojega, odgovor na vpra- šanje, zakaj j e l jubezen, natančneje rečeno, zakaj j e telo v ljubezni v bistvu črn kvadrat na beli podlagi. S p o m n i m o se najprej še enkrat, da Malevičeva slika, na kateri na prvi pog led ni česa videti, zgolj črn, belo obrobljen brezpomenski madež, zaživi v trenutku »drugega pogleda« , v trenutku, ko kot gledalci stopimo v sliko z našo željo videti. V tem trenutku se pojavi na sliki njeno ozadje, pojavi pa se spredaj, v črnem kvadratu: to, kar j e bilo v svoji neposrednosti zgolj nepreso- j e n , brezpomenski črni madež, zagledamo zdaj kot Nekaj, denimo kot utele- šeni Nič, kot prisotnost same odsotnosti. To , kar j e za Malevičevo platno ude- leženost gledalca v sliki, ki v odtegnitvi brezpomenskosti črnega madeža sesta- vi na sliki črn kvadrat kot subjekt, to j e v ljubezni kot trajanju razločitev dveh spolno obeleženih pozicij, v kateri j e objekt želje odtgenjen, tako da je vsako o d obeh teles prav kot » o n o samo«, ne pa zgolj kot varuh ali nosilec objekta, materialno znamenje primera ljubezni in njenega subjekta. Te lo kot objekt želje, to j e Malevičevo platno, na katerem deluje črni kvadrat kot nepresojna točka, ki privlači pogled in gledalca fascinira, ga tako rekoč uroči, tako da lahko le srepo strmi. Gledalecje s svojo željo videnja sicer že udeležen v sliki, vendar j e njegove želja omrtvičena, fiksirana na črnino kvadrata: obstaja le, dokler črnina kvadrata ohranja svojo fascinantno moč , dokler deluje kot skrivnostni, nedoumljivi x, ki privlači in odbija hkrati. Gle- dalec v gledanju ni subjektiviran, v trenutku, ko bi na mestu črnega kvadrata res videl nekaj, ko bi se torej res soočil v kvadratu s svojo željo videnja in bi se moral odločiti , na kakšen način želi svojo željo, bi ga kvadrat zato tudi že nehal privlačevati. Te lo v ljubezni j e , nasprotno, črn kvadrat, ki ga gledalec vidi kot nekaj, črn kvadrat, k i j e izginil kot neprosojni madež in se pojavil kot okvir, v kate- rem vidimo - kaj? Nič drugega kot črn kvadrat, a tokrat kot utelešeni Nič, kot prezenco odsotnosti. Tako j e tudi v ljubezni telo odtegnjeno kot ovoj blešče- če enigme objekta želje, na mestu te odtegnitve pa se pojavita dve razločeni spolni poziciji, telo Jaza in T i j a kot golo telo, telo, ki je prav zato, ker j e zgolj telo, zgolj niz svojih psihofizičnih pojavnih oblik, še znamenje primera ljubez- ni. In tako kot nam Malevičevo platno to, kar j e izza črnega kvadrata daje 1 7 9 R A D O R I I I A videti tako, da nam pokaže, da j e ozadje v celoti v ospred ju , v č r n e m kvadratu, da ni torej izza površine nič drugega kako površina sama, tako deluje telo v ljubezni kot go lo telo le toliko časa, dokler trdo d e l o konstrukcije l jubezni, ki gradi telo kot »telo samo«, kot telo v njegovi specif ični spolni in siceršnji iden- titeti, ustvarja v telesnosti telesa še presežni produkt pr imera l jubezni. T e l o v ljubezni j e go lo telo le, dokler j e izza njega pr imer ljubezni. A pr imer l jubezni j e izza telesa le, dokler j e telo čista površina, dokler ni drugega nič kot svoje površinske, empirične pojavne obl ike, dokler j e torej izza površine telesa vse- lej znova zopet površina telesa sama. V trajanju l jubezni se vsak afirmira v svoji psihofizični materialnosti, kot » o n sam«, a to, kar j e » o n sam« obstaja le v odprtosti in negotovosti n e n e h n e g a nadaljevanja, v m o d u s u nekakšnega » b o m o videli«. Ljubezen traja, dokler sta pozic i j i jaza in Ti-ja pripravljeni sprejemati e m - pirično p o d o b o drugega kot ed ino p o d o b o in dokler sta hkrati pripravljeni videti izza te p o d o b e še nekaj drugega. Ne nemara pravega ali g lobl jega bistva drugega. O b e poziciji vidita nekaj izza empir i čne p o d o b e drugega le toliko časa, dokler želita videti izza: to, kar j e izza in kar želita videti j e n juna lastna želja in njen razlog. Predmet, ki koincidira z željo samo, p a j e pr imer ljubezni: točka, kjer ni česa videti in kjer ni česa razumeti, ampak vsak zgolj uživa. Prav zato tudi ne Jaz ne Ti, vse dokler traja l jubezen, ne vidita izza empir i čne p o d o - be drugega nikoli nič. Natančneje r e čeno , izza empir i čne p o d o b e ne vidita nič drugega kakor novo površinsko manifestacijo drugega. Tore j drugega nič kot primer ljubezni. Ljubezen gre tako, kot smo povzeli p o Badiouju, da šepa. In traja, kot lahko zdaj d o d a m o , dokler se dva d o b r o ne-razumeta. Dokler torej v skupnem, a razločenem prečenju sveta svoj pr imer l jubezni, točko , kjer nič ne vidita in nič ne razumeta,34 a uživata, v e d n o znova odtegujeta situa- ciji. Tako lahko tudi pojasnimo, zakaj j e m o g o č e za Malevičevo p latno hkrati reči, da na njem ni česa videti in da se na n jem vidi subjekt. Na Malevičevem platnu »Črni kvadrat na beli podlagi« ni, tako kot v l jubezni ne , česa videti, ker se na njemu vidi subjekt, k i j e našel dos top d o svojega užitka. 34 Badioujevo misel, da kdor dobro ljubi, slabo razume, cf. »Kaj je ljubezen?«, ibid., str. 194, bi bilo treba, bolj kot to naredi avtor sam, vzeti resno in razviti koncept ne-razumetja kot enega osrednjih konceptov procesa ljubezni. 1 8 0