Poštnina platana v gotovini Cona Din V- Stev. 12. V Ljubljani, ponedeljek 16. januarja 1939. Leto IV Avtomati za iztreznjevanje na svetovni razstavi v New Torku Newyork, januarja. Na mednarodni svetovni razstavi, za katero eo vse glavne priprave že končane, so med nešteto drugimi presenetljivimi zanimivostmi začeli pred nekaj dnevi montirati — stroje za iztreznjevanje pijancev. Družba, ki ji ta prečudni izum pripada, je poskrbela seveda za primerno propagando, tako da je ta svojevrstni aparat postal zadnje dni najpopularnejša stvar in obeta postati ena največjih privlačnosti na svetovni razstavi sploh. Stvar namreč ne bo razstavljena med kakimi zanimivimi in praktičnimi izumi, katerih bo tam na stotisoče, marveč bodo z njo oskrbeli vse razstavne restavracije, kavarne, zabavišča, nočne lokale, bare, telefonske kabine in — stranišča. Aparat je avtomat in bo deloval samo proti gotovini. Kdor se ga bo na razstavi nalezel tako, da ne bo mogel več nadaljevati, bo kar stopil v celico z »iztreznjeval-nikom«, vrgel v aparat novec ter sprožil s tem rezervoar s posebnim »razpijanjeval-nim« plinom. Tri do petminutno vdihavanje tega plina zadostuje, kakor zatrjujejo kemiki, ki so imeli posla s to iznajdbo, za iztreznjenje najbolj trdih ^primerov« in za zmago nad najmočnejšimi in še tako mešanimi alkoholnimi pijačami. To bo potem takem prva razstava na svetu, ki ne bo več poznala okajenih ljudi in družb, razen če bodo kaki manj dostojni bratci rajši vztrajali v vinski omami, namesto da bi stopili do iztreznjevalnika. Denar za izpopolnitev tega izuma in za postavitev iztreznjevalnih avtomatov po vseh razstavnih prostorih so dale na razpolago razne vinske trgovine, tovarne likerjev in izdelovalnice alkoholnih pijač. Ne iz skrbi za dostojnost ali da bi pomagale ubogim pijancem. Ta aparat — računajo gostilničarji in njihovi dobavitelji — bo uživanje alkoholnih pijač na razstavi tako pospešil, da jih bodo prodali vsaj trikrat toliko, kakor bi jih bili sicer, ker ne bo nihče več onemogel, če ne bo hotel. In kakor toliko samo po sebi koristnih iznajdb, bo tudi iztreznjevalnik služil človeštvu v slabe namene. Hitlerjev govor » 30. januarja Pariz, 16. januarja, o. V zmernih francoskih krogih pravijo, da bo posledica razgovorov v Šimu ta, da se bodo še bolj ojačile zveze med Francijo in Anglijo na eni strani, ter med Nemčijo in Italijo na drugi strani. Nemčija, ki je po sporazumu s Poljsko za zdaj opustila misel o ustanovitvi ukrajinske države, bo skušala dobiti več vpliva na Sredozemskem morju in bo podprla vse italijanske zahteve. V tem pogledu bo odločilnega^ pomena govor, ki ga bo imel nemški kancler Hitler dne 30. januarja na seji nemškega državnega zbora. V njem bo postavil skupne nemško-italijanske zahteve. Prva seja nove narodne skupščine v Belgradu Slovenski voditelj dr. Korošec novi predsednik senata Belgradj 16. januarja, m. Današnjo dopoldansko sejo narodne skupščine bo vodil kot najstarejši poslanec Mihajlo Stojadinovič. Po njegovem pozdravnem govoru bodo nato izvoljeni štirje začasni tajniki, nakar bodo poslanci izročili svojo polnomočja zaradi verifikacije mandatov. Za tem bo današnja seja narodne skupščine končana. Člani vlade bodo nato odšli v senat, kjer bo na dopoldanski seji izvoljeno novo predsedništvo, ki je sestavljeno po sklepu kluba senatorjev JRZ takole: predsednik dr. Anton Korošec, prvi podpredsednik dr. Djuro Kotur, drugi podpredsednik Mile Miškulin, tajniki pa dr. Vukotič, Kamenko Božič in Čeda Zaharič. V skupščini bodo izročili zaradi verifikacije svojim mandatov poslanska polnomočja tudi vsi poslanci, ki pripadajo srbijanski opoziciji. Druga seja nove narodne skupščine bo jutri. Na njej bodo izvolili verifikacijski odbor. Predsednik tega odbora bo od jutri dalje tudi začasni predsednik skuščine, dokler ne bo izvoljeno stalno predsedstvo. Poslanci v novi skupščino bodo razdeljeni na posamezne politične skupine takole: JRZ bo imela 294 poslancev od 306 kandidatov, ki so bili izvoljeni na listi dr. Stojadinoviča. Na listi dr. Stojadinoviča so kandidirale poleg JRZ še nekatere druge skupine, ki bodo dobile po nekaj mandatov. Tako odpadejo na zadružniško skupino Voje Djordjeviča trije poslanci, skupina dr. Demetroviča iz Zagreba dobi sedem poslancev, jugoslovanska narodna stranka pa dv|^goslanca, od katerih je eden že prestopil Od poslancev, ki so bili kot zastopniki raznih političnih skupin izvoljeni na listi dr. Mačka, pojdejo v narodno skupščino vsi, razen čistih hrvaških mačkovcev, katerih je 47. Ti so se danes zbrali v Zagrebu na sejo in sprejeli izjavo, v kateri poudarjajo znane Mačkove zahteve. Vse druge opozicijske skupine pojdejo v skupščino in bodo imele poslancev, kakor sledi: Bivši zemljoradniki 9. Izvoljen je tudi njihov yodja Joca Jovanovič. Bivši demokrati, ki jih vodi Davidovič, imajo štiri poslance. Davidovič sam ni bil izvoljen. Stari radikali, pristaši osivelega Ace Stanojeviča, so dobili dva poslanca. JNS, ki je pred volitvami in še teden po volitvah, zlasti v Sloveniji tako vztrajno govorila o zmagi, je dobila po milosti čudnega volivnega zakona, katerega je ustvarila sama, štiri poslance.vMed njimi je Peter Živkovič, ni pa najgibčnejšega, najbolj zvitega in najbolj čarovniškega človeka v JNS — dr. Kramerja, ki je kl jub vsem prerokbam ostal — pod kapom. Govor predsednika francoske vlade Daladiera na seji radikalne stranke včeraj Francija stoji na straži! ^ Pariz, 16. jan. m. Včeraj je imel sestanek izvršilni odbor francoske radikalno-socialistične stranke. Na njem so razpravljali o notranjem in zunanjem političnem položaju. Vodstvo stranke je zapovedalo vsem poslancem, da morajo brezpogojno držati disciplino. Na sestanku je govoril tudi predsednik vlade Daladier, ki je med drugim dejal tole: >Vladna politika vam je znana. To je politika miru in politika narodne obrambe. Vlada ne želi ničesar postavljati na kocko, a tudi ne v ničemer popuščati. Vlada varčuje s krvjo Francozov, toda v vsakem trenutku bdi nad koristmi Francije. Posvetila bo vse svoje delo in vso svojo silo, da prepreči spopad, ki bi pomenil konec zahodne omike. Toda v nobenem primeru ne bo dovolila, da bi se postavljala na tehtnico posest in koristi Francije, bodisi s silo, bodisi z zvijačo. Dogodki nam pravijo, da imamo prav. Naj bi se odprle oči tudi ostalemu svetu. Francozi ne razumejo, da uživajo blagostanje, kt se bo moglo ohraniti samo z junaško odločnostjo. Njihova prva dolžnost je delo. To delo pa mora roditi sadove v redu in slogi. Potrebno je, da se čimdalje bolj utrdi v Franciji sloga in da vodimo zunanjo politiko, ki'utora ohraniti mir in veličino Francije,« Sestanek izvršilnega odbora radikalno - soc. stranke je bil zaključen s sprejetjem resolucije, v kateri je izražena popolna zaupnica predsedniku vlade Daladieru in je v vsem odobrena nje gova politika. Salamanca, 16. jan. o. Nacionalistična ojenziva v Kataloniji je stopila zaradi nezadržnega prodiranja Francovih čet v zadnje obdobje. V soboto zve-čer so nacionalistične čete zasedle mesti Reus in ValLs, ki sta zadnji postaji pred Taragono. Včeraj Itjava angleškega ministrskega predsednika ob odhodu iz Rima: Anglija |e z obiskom v Rimu zadovoljna Rim, 16. jan. o. Predsednik angleške vlade je pred odhodom iz Rima sprejel časnikarje in jim dal naslednjo izjavo: »Vsi v Rimu, Nj. Vel. kralj in cesar, načelnik vlade, ministri in ljudstvo, so mi povsod, kamor sem šel in celo po rimskih cestah prirejali sprejem, katerega ne bom nikdar pozabil. Namen mojega potovanja ni bil, da bi podpisoval kake posebne sporazume, marveč, da bi z osebnim stikom prišlo do čim boljšega poznanja stališč, ki jih imata obe državi do skupnih vprašanj. Ta cilj smo popolnoma dosegli. Odhajamo iz Rima bolj kakor kdaj prepričani o dobri veri in dobri volji italijanske vlade. Rimski razgovori bodo rodili sadove za bodoče ne Italijanski zunanji minister grof Ciano bo ta teden obiskal Jugoslavijo Nova potrditev prijateljstva med nami in Italijo Belgrad. 16. januarja. AA. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo ta teden obiskal Jugoslavijo, da se na vabilo predsednika vlade dr. Milana .Stojudinoviča udeleži lova, prirejenega njemu Ua čast. Grof Ciano, se bo mudil v Jugoslaviji Francova vojska pred Barcelono Včeraj je padla Tarragona, prednja straža katal. prestolnice ob 12.30 so nacionalistične predstraie prodrle do laragone in jo začele zasedati. Rdeči so se umak-mli iz mesta brez boja in so ga nacionalisti dobili v roke po nekaj malenkostnih praskah. Mesto je bilo v obupnem stanju, polno nesnage, ni pa preveč razrušeno. V mestu je bilo ob prihodu Francove vojske kakih 10.000 prebivalcev, ki eo nacionaliste navdušeno sprejeli. Francove čete so po zavzetju Taragone včeraj takoj prodirale ob obali dalje proti Barceloni in eo bile danes zjutraj ob reki Gaya, kjer so se utrdile. Prednje straže Francove armade so oddaljene 45 km od Barcelone, Skupno so nacionalisti včeraj osvojili na katalonskem bojišču 60 krajev, ujeli 5000 rdečih vojakov in zaplenili ogromno vojnega materiala. Po vsej nacionalistični Španiji so zavzetje Taragone, druge največje in naravno najbolj utrjene katalonske luke, slavili z navdušenimi manifestacijami. Računajo, da je padec Barcelone neizbežen, ker se je prebivalstva v prestolnici polotil silen stran in vlada v Barceloni velika zmeda. Po zadnjih osvojitvah ima Franco 1570 km španske obale, barcelonska vlada pa kakih 750 km. Ozemlje, ki je v Francovih rokah, tvori skoraj tri četrtine celotnega španskega ozemlja. Republikansko poročilo pravi, da so ee republikanci držeč se ukazov vrhovnega poveljstva, začeli umikati na določene postojanke vzhodno od črte Valls-Taragona. Na estremadurskim bojišču so bili vsi močni napadi nacionalističnih čet na republikanske postojanke energično zavrnjeni. Na drugih bojiščih nič novega. samo v tem, kar zadeva odnošaje med našima državama, marveč tudi pri splošnem evropskem sodelovanju.«: Predsednik vlade Chamberlain je včeraj popoldne dopotoval v London. — V Parizu se ni ustavil. London, 16. jan. »Daily Maik prinaša izjavo grofa Ciana, ki jo je dal listu. Grof Ciano je dejal, da upa, da bo v kratkem lahko obiskal London, in dodal, da je zelo zadovoljen z rimskimi razgovori. List pravi tudi, da je Mussolini izjavil Chmaberlainu :Dam vam častno besedo, da mislim spoštovati določila angleško-italijanskega dogovora.« nekaj dni. Ta obisk, ki je izraz prijateljstva, ki druži oba državnika, bo dal tudi priložnost za izmenjavo misli o vprašanjih, ki se tičejo obeh sosednjih držav, združenih s paktom prijateljstva iz leta 1937. Madžarski zunanji minister v Berlinu Na sporedu razgovorov bo ureditev odnošajev med Madžarsko in Č*R Budimpešta, 16. jan. m. Zunanji minister grof "zaky je včeraj odjx>toval v Berlin. Računajo, da se bo vrnil v Budimpešto v sredo. S potovanjem zunanjega ministra v Berlin se kavi vse madžarsko časopisje ter poudarja prisrčnost madžarsko-nemških odnošajev. Časopisje izraža tudi upanje, da se bodo po obisku Czakyja v Berlinu odnošaji med Nemčijo in Madžarsko še bolj okrepili ter postali še bolj prisrčni. Govore tudi, da bo madžarski zunanji minister Czaky kmalu po svoji vrnitvi iz Berlina odpotoval v Rim. Grof Czaky je pred odhodom v Berlin izjavil: »Srečen sem, da prihajam s Nemčijo, zdaj po veliki evropski krizi. Mi smo dobili 5000 kma zemlje in nad 1 milijon prebivalcev. Vsega tega ne bi bilo možno doseči, če ne bi Hitler zavzel tako odločnega stališča in če se ne bi borili za pravično stvar S tem je tudi podana nova podlaga za madžarsko-češkoslovaške odnošaje.c Ker je v Berlin.povabljen tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovski, ki pojde tja najbrž še ta teden, potem je jasno, da bo glavni del razgovorov v Berlinu veljal ureditvi razmer med Madžarsko in češkoslovaško. Spori, ki se vrste dan za dnem na slovaški meji. Nemčiji niso po godu, ker bi zaradi svojih načrtov v Srednji Evropi in Podonavju rada imela mir. Poštna hranilnica je zaključila lansko poslovno dobo z dobičkom 68 milijonov V preteklem poslovnem letu je število vlagateljev na hranilne knjižice narastlo za 54.000 oseb ter je že prekoračilo 529.000 vlagateljev. V času srednjeevropske politične krize je izvrševala Poštna hranilnica vsa izplačila brez omejitev. Gotovina, ki je bila tedaj dvignjena, je bila po večini na novo vložena na knjižice in stanje vlog po krizi je nadkriljevalo končni saldo vlog v preteklem letu (1937). V čekovnem prometu je vsota izvršenih plačil za 9 milijard večja kot v prejšnjem letu. Nad polovico vseh plačil (55.7%) je izvršenih brez uporabe gotovine s prenosi ter je bil na ta način znatno olajšan obtok denarja v času napetosti. V 1. 1938 je Poštna hranilnica nadalje znižala obrestno mero svojim dolžnikom, da bi tako pripomogla k ©življenju gospodarske delavnosti v naši državi. Posebno blagodejno je vplivala Poštna hranilnica z odobravanjem 3% kreditov poljedelskim zadrugam in njihovim zvezam na podlagi njihovih terjatev proti poljedelcem, ki so bile predane Privilegirani agrarni banki. S pomočjo teh cenenih kreditov so bile dirigirane znatne vsote kapitala v podeželske zadruge, zaradi česar je njihovo bla. Vesti 16. januarja Angleški zunanji minister lord Halifax je včeraj dopotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil seje Sveta Zveze narodov. Do velikih demonstracij proti Judom je prišlo včeraj v Londonu, ker so po vseh gledališčih in kipomatografih hoteli pobirati nekake obvezne prispevke za judovske begunce. Demonstracije proti Judom so zavzele tak obseg, da so morali nastopiti močni policijski oddelki in je bilo več ljudi pri spopadih ranjenih. Palestinski Judje eo leta 1938 vložili v palestinsko gospodarstvo 4 in pol milijona funtov šter-lingov, to je milijardo 300.000 din. Zvezi proti Kominterni se bodo v kratkem pridružile poleg Madžarske tudi nekatere druge države v Srednji Evropi, predvsem nove nemške sosede, pišejo praški listi. Predsednik Združenih držav Roosevelt je povabil brzojavno brazilskega zun. ministra Aranka v Ameriko na razgovore, ki se tičejo obeh držav. To povabilo razlagajo, da mislijo Združene države skleniti protifašistovsko zvezo vsaj z Brazilijo, ker jim ni uspelo, da bi bili na vseameriški konferenci v Limi ustanovili skupno ameriško fronto proti Nemčiji in pa Italiji. Zastopniki palestinskih Arabcev se bodo udeležili konference, ki jo sklicuje angleška vlada v London. Na tem sestanku 6e bodo posvetovali o bodoči usodi Svete dežele Vrhovni poveljnik rdeče vojske v Španiji general Miaja, ki je dal angleškim listom izjavo, v kateri pravi, da je vodstvo rdeče vojske nalašč pustilo napredovati Francove čete v Kataloniji, da pa je svoje neuspehe na tem bojišču nadomestilo z uspehi v Estramaduri. Spričo dejstva, da je Francova vojska tik pred Barcelono, ta izjava ni posebno modra. Vodja mehikanskih upornikov general Cedillo jo pred tremi dnevi padel v boju z redno vladno vojsko. Ta je generalu in njegovim pripravila zasedo. S tem je konec uporniškega gibanja, ki se je na pobudo Združenih držav začelo lansko pomlad, ko je Mehika razlastila ameriške petrolejarje. Bivši predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je pred dvema dnevoma dopotoval v London. Njegovo potovanje je zasebno, vendar pravijo, da bo Hodža imel v Londonu več važnih razgovorov, s katerimi naj bi skušal doseči vojaško in politično pomoč za ČSR. Veliko vohunsko organizacijo so odkrili na Danskem. Do zdaj so prijeli kakih 400 ljudi, ki so vohunili v korist sosedne države. Policija je organizacijo odkrila po tatvini važnih listin v tajništvu danske socialistične stranke. Danski socialisti so imeli med temi listinami načrt za organizacijo levičarske propagande v Nemčiji. Poljsko gospodarsko odposlanstvo je v soboto odpotovalo v Rim, kjer bo z Italijo sklenilo novo trgovsko pogodbo in pa sporazum o turistov-skem prometu. Francoske letalske tovarne bodo spomladi mogle izdelati po 200 letal na mesec, napoveduje letalski minister La Chambre. Zdaj jih na-rede, če ni stavk, 80. Nemške tovarne delajo mesečno po 750 letal, italijanske pa po 250. Ni čuda, da se mora Francija umikati iz evropske politike... Češkoslovaška vlada je baje umaknila obtožbo proti bivšemu predsedniku podkarpatske vlade Brodiju, ki je bil oktobra aretiran zaradi veleizdaje. Odjnčen boj proti judovski miselnosti, ki ruši družinsko življenje in uvaja krivo vero, mora začeti Madžarska. Konec je treba narediti gospodarski premoči Judov. Tako je govoril včeraj predsednik madžarske vlade Imredy. Pogreb najstarejše ženske na svetu Gdinija, 15. januarja. Včeraj so tu pokopali ciganko Bogumilo Ozerovo, ki je umrla v starosti 118 let. Menijo, da je Ozerova bila ne samo najstarejša ciganka, marveč najetarejša ženska na svetu sploh. Pokojna Ozerova je bila petkrat množena. Imela je vsega petnajst otrok, dva in petdeset vnukov, dvesto štirideset pravnukov in štiri sto dvajset prapravnukov. Pokojna starka je veljala za najslovitej-šo prerokinjo med poljskimi cigani. Med drugim je dvajset let naprej prerokovala umor ruskega carja Nikolaja II. in njegove rodbine. Gladko je govorila sedem jezikov. Za življenja je dvakrat potovala v Ameriko, enkrat na Kitajsko in preromala na ciganskem vozu vse evropske dežele. Umrla jo pod šotorom — kjer se je rodila. Za njenim pogrebom je šlo na tisoče ciganov, ki so se pripeljali z vseh strani Poljske, Romunije, Madžarske in Litve. — Poljska vlada je dala ciganom na razpolago posebne vlake. Prvi je za krsto stopal sam ciganski kralj, ki eo ga izvolili pred dvema letoma. Pri pogrebu je igrala godba, ki je štela nad štiri sto ciganskih goslarjev — torej godba, kakršna ne gre za krsto nobenega kralja in mogočnika. gajniško in kreditno poslovanje na novo zaživelo in so prišli mali vlagatelji do svojih prihrankov, ki so bili zamrznjeni . Navzlic občutnemu znižanju obrestne mere, ki jo je pobirala Poštna hranilnica, je ostala obrestna mera za vlagatelje 4% letno. Večji izdatki so nastali Poštni hranilnici zaradi ustanovitve novih podružnic v Podgorici in na Su-šaku, kakor tudi zaradi napredovanja in povečanja števila osebja. Tudi kljub vsemu temu je dosegla Poštna hranilnica v preteklem letu za 6,762.337.14 din večji dobiček kot v prejšnjem poslovnem letu. cisti dobiček Poštne hranilnice znaša y letu 1938 68,226.853.56 din, Zanesljiv kazalec boljših časov Razveseljive ugotovitve iz poslovanja ljubljanske zastavljalnice S. 1938 Zastavljalnice. so tista pribežališča manj premožnih slojev, ki eo tem bolj polna, čim slabše so razmere v kakem kraju. Prav zato so pa statistike o poslovanju zastavljalnic zelo zanesljivi kazalci o gmotnih razmerah prebivalstva tega ali onega kraja in zato si moramo z večjim zanimanjem ogledati letno poročilo o poslovanju naše mestne zastavljalnice v minulem letu. Denarnega prometa je imela ljubljanska mestna zastavljalnica vse minulo leto 7,749.795.50 din, torej nekaj manj kakor leta 1937 in prejšnja leta, čeprav se prebivalstvo Ljubljane množi m se je zato povečal tudi denarni promet. Manjši promet v zastavljalnici je torej prvi dokdz ziboljšanja gmotnih razmer ljubljanskega prebivalstva. Pri tej veliki vsoti, ki dokazuje, da je mestna zastavljalnica prav upoštevanja vreden denarni zavod v Ljubljani, pa moramo pomisliti tudi na to, da v ljubljansko zastavljalnico prihajajo v zadregi tudi z dežele, zlasti pa tujci, ki ostanejo v Ljubljani zaradi zapoznelih pošiljatev denarja iz domovine in sploh zaradi nepričakovanih neprilik. Višina prometa v zastavljalnici nam torej tudi kaže, da so se zboljšale razmere v vsej Sloveniji, zlasti po mestih, saj kmet nima navade nositi v zastavljalnico. Še zanimivejše so pa druge številke o poslovanju ljubljanske mcstae zastavljalnice. Lani je zastavilo razne predmete 22.155 strank, ki so dobile 3,485.490 din posojila. Zastavljene predmete je pa rešilo 20.948 strank, ki so vrnile 3,532.750 din posojila. Po večji vsoti vrnjenih posojil vidimo splašim zboljšanje razmer, hkrati pa moramo tudi ugotoviti iz števila pičlih 21,000 strank, ki so posojilo vrnile, in iz nad 22.000 strank, ki so posojilo dobile, da ljudje zastavljajo vedno manj vredne predmete. Splošno gospodarsko stanje Ljubljane in vse Slovenije se je namreč zlasti zboljšalo, odkar je postala Mestna hranilnica ljubljanska 6pet likvidna. Dokler je bila Mestna hranilnica ljubljanska nelikvidna, so prinašali v zastavljalnico vrednostne papirje in hranilne knjižice z visokimi vlogami. Odkar je pa Mestna hranilnica likvidna in redno izplačuje tudi najvišje vloge, je zastavljanje vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic v zastavljalnici popolnoma prenehalo. Naš gospodarstvenik odslej ne prihaja več v nepričakovano težko zadrego, ker denar lahko dobi v Mestni hranilnici z znatno ugodnejšimi pogoji. Zastavljeni predmeti leže v zastavljalnici večkrat tudi po več let. Kakor rečeno, je lani blizu 21.000 strank rešilo zastavljene predmete, novih zastavljavcev je bilo pa nad 22.000, a poročilo dalje pravi, da so bili zapadli predmeti prodani samo 1341 strankam za 221.844 din. Če upoštevamo, da je med temi strankami, ki svojih predmetov niso mogle rešiti, tudi mnogo takih, ki so po več let čakale na boljše čase, lahko ugotovimo, da v Ljubljani živi le minimalen odstotek ljudi v zares težkih razmerah, da bi zastavljenih predmetov ne mogli rešiti. Poslovanje mestne zastavljalnice nam torej dokazuje, da ogromna večina ljubljanskega prebivalstva živi v znosnih razmerah, na drugi strani nam pa poročilo o poslovanju tudi dokazuje, da je mestna zastavljalnica predvsem v resnici pomemben in velik socialen zavod v korist prebivalstvu Ljubljane in vse Slovenije.^ Sedanja mestna uprava je s socialnega stališča pristojbine v zastavljalnici znatno znižala, da mestna zastavljalnica vsestransko lahko ustreza svoji socialni nalogu Ponesrečen vlom v obe. blagajno v Slivnici Vlomilci so imeli smolo, da se jim je zlomila ^svinjska noga a Maribor, 15. januarja. Danes zjutraj je presenetila Slivničane vest, da je bilo vlomljeno v njhovo občinsko pisarno. Vlom so opazili danes zjutraj. Na dvoriščni strani občinske pisarne je bilo razbito okno ter skrivljeno železno omrežje. Skozi nastalo odprtino so se vlomilci splazili v pisarno. Čim so Slivničani opazili vlomilske sledove, so o tem obvestili orožniško postajo v Hočah. Hoški orožniki so poklicali še daktiloskopa mariborske policije g. Grobina. Preiskava pa je takoj pokazala, da so imeli vlomilci v Slivnici veliko smolo. Blagajne namreč niso mogli odpreti, dasi so se spravili nad njo po vseh vlomilskih predpisih. Odrinili so jo od stene ter so jo potem hoteli odpreti s »svinjsko nogo«. Orodje pa je naenkrat odpovedalo ter se je svinjska noga odlomila, tako da je še en kos ostal v ključavnici. Na delu pa so bili izvežbani vlomilci, ker ni našel daktiloskop nobenih sledov. Gotovo so imeli vsi rokavice na rokah. Za vlomilci ni bilo najti nobenih sledov. Najbrž so se pripeljali od kod drugod v Slivnico, nadejajoč se obilnega plena. Imeli E a eo smolo, da se jim je polomilo orodje, saj bi ili drugače odnesli okrog 10.000 din občinskega denarja. Filmi Kronski biseri (Kino Union). To je film, ki je zanj težko najti dovolj superlativov. Sijajna zgodovinska reportaža, pri kateri naglo se vrsteče prizore spremlja komentator v osebi Sache duitryja samega. Zgodovina vstaja pred nami, ob zgodbi z biseri gledamo cel niz najznačilnejših zgodovinskih osebnosti iz vseh dob od papeža Klementa VII. pa do današnjih dni. Guitryju se je. posrečilo, da nam je dal poučno snov brez dolgoveznosti, da je sam ustvaril in odigral vse velike postave z zgodovinskih strani, od Klementa VIL preko vseh cesarjev in oblastnikov tja do Napoleona III., da je v dokumentarno snov vnesel elegantno gibčnega galskega duha, da je z zlatim espritom prežel s humorjem dragocene scene, da nam je konec krajev zgodovinske dogodke in osebe približal s človeške strani, ne da bi jim pri tem odvzel historični nimb. Ves film je ena sama izpoved francoske miselnosti in duha, njegove konkretne, vitalno usmerjene in praktične filozofije. Mojstrsko glasbeno spremljavo mu je poskrbel Francaix (zlasti je veličastno pretresljiv motiv cella ob Klementovi smrti). Film je sijajno delo francoske produkcije, v Ljubljani pa morda še ne bo žel zmagoslavja. Nemara je za povprečno izobraženo plast naše kinematografske publike prišel še dobrih dvajset let prekmalu. Guitryjevi »Kronski biseri« so odločen dokaz, da je film umetnostna kategorija prav posebne vrste: na suveren način lahko naglo stopa iz preteklosti v sedanjost, meša dogodke in menjava kraje in vendar s tem prav nič ne škoduje verjetnosti in logičnosti. Prav gotovo je, da bi si motiva »Krasnih biserov« v nobeni drugi umetnostni panogi ne mogli misliti rešenega uspešno, niti v literarni ne. »Kronski biseri« bodo doživeli obilen obisk od strani izobraženega in izbirčnega občinstva. f Župnik Evald Vračk0 Maribor, 16. januarja^ Včeraj popoldne je v Št. liju umrl ondotni župnik Evald Vračko. Pogreb bo v sredo ob pol 9. dopoldne. , Evald Vračko je bil rojen 16. 9. 1878 pri Sv. Lenartu nad Laškim. V mašnika je bil posvečen 15. 7. 1901. Najprej je kaplanoval v Vranskem in v Jarenini, nakar je bil 1. maja 1909 imenovan za župnika v št. liju. Za svoje delo je bil odlikovati z redom sv. Save, a leta 1925 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Pokojni Vračko je bil ena najmarkantnejših osebnosti med lavantinsko duhovščino ter velik borec za slovenstvo na naši severni meji. Ko je prišel v kraj za župnika, je bil št. Ilj kraj, v katerem je Sudmarka razvila največjo svojo delavnost. Prav takrat so vse ponemčevalne organizacije z največ-jim zagonom gradile germanski most do Adrije. Schulwerein je zgradil v kraju novo nemško šolo. Vračko se je lotil svojega dela brez sledu kakega strahu. Organizirati je začel slovenski živelj v vseh panogah, zgradil središče slovenske prosvete »Slovenski dom«, organiziral Slovence politično in jim spet priboril občino nazaj. Povsod jo deloval: pri Prosveti, pri Orlu, pri gospodarskih organizacijah, zlasti v vinogradniških, posebno pa se je z vso vnemo lotil dela za versko obnovo svoje župnije. Zato so ga že pred vojno imenovali »šentiljski lev«. Takoj po izbruhu svetovne vojne so ga avstrijske oblasti zaprle in internirale v Grazu. Moral je pretrpeti marsikatero bridko uro in nešte-vilno šikan. Po vojni se je spet vrnil v svojo faro in si pridobil mnogo zaslug za to, da je Št. Ilj pripadel naši državi in da je bila naša severna meja potegnjena višje proti severu. Naj v miru počiva! Naročajte Slovenski dom! Ljublfana od včeraj do danes V Ljubljani je bila včerajšnja nedelja kaj krmežljava. Pusto južno vreme je pridno pobiralo sneg, na ulicah pa se je nabirala v velikih lužah snežura, spet smo dobili blato. Večinoma so ljudje čez nedeljo ostali doma, le nekaj prav vnetih je zjutraj odšlo na kolodvor, odkoder so se odpeljali v Kranjsko goro, da bi prisostvovali zaključnim tekmam gorenjskih smučarjev. Sicer pa je bil dnevn: program v našem mestu tak, kakršen je vsako enako pusto in dolgočasno nedeljo: kavarne, gostilne, gledališče in kino. Kljub vsemu pa je dan minul še dokaj naglo. Vsak ti je pokrajSal čas tako, kakor je že pač najboljše vedel in znal. Novi gost*e v bolnišnici Sin posestnika iz Hinj pri Novem mestu, J. T., se je naveličal življenja pa se je močno vrezal v vrat, da bi se končal Toda k sreči so ga še pravi čas prepeljali v bolnišnico, kjer mu bodo, kakor vse kaže, lahkomiselno zametavano življenje še ohranili. Ni se pa stvar tako iztekla pri Ljubljančanu R. T., ki si je pod Rožnikom iz neznanega razloga pognal kroglo v glavo. Našel ga je sprehajalec, ki je obvestil o tem policijo. Fanta so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa ie že prav kmalu umrl. Njegova smrt je pretresla vse znance, ki so pokojnega poznali kot zelo ljubeznivega mladeniča. Posestnikov sin Jože Barle iz Martinje vasi pri Novem mestu je dejal, da ne bi bilo napak, če bi si naredil za spremembo nekakšno puško. Res jo je napravil, pa je tako nerodno ravnal ž njo, da se je obstrelil Zdaj ga bodo pozdravili v naši bolnišnici. Iz Stepanje vas pri Kranju je doma posestnikova hči Činžar Pavla. Padla je in 6i zlomila levo nogo. Mizarski poirfočnik Srečko Potočnik iz Mekinj je bil pri svojem delu prav nesrečen. Zlomil si je roko. Posestnikov sin Ivan Babič iz Podgore pri Vidmu-Dobrepolje si je tudi po smoli zlomil roko. Prebivalci ob Dolenjski cesti b: si na vso moč želeli, da bi na Karloški most spet prišla električna ura. Mislimo, da smo o tej stvari že enkrat pisali, pa kakor vidimo, naše pisanje ni zaleglo kakor bi bilo prav. V redu bi bilo, da bi merodajni faktorji to stvar že enkrat uredili vsemu prebivalstvu Dolenjske in drugih bližnjih cesti — Pa še nekaj jih tare. Pred policijsko stražnico je postaja električne cestne železnice, pa tudi izogibališče. Na desni strani, kjer morajo potniki vstopati, pa je cesta vse preozka. Prav bi bilo, da bi to cesto vsaj za dober meter razširili. Potisnili bi jo morda le za dober meter v hrib, pa bi bilo vse spet lepo v redu in dobro. Povodnji se že obetajo Odjuga in dež sta dosegli, da se je začel sneg na okoliških hribih ter po poljih naglo taliti. Vode so narasle. Zlasti Sava in njeni pritoki Sora, Ljubljanica, Kamniška Bistrica in drugi so zelo dvignili svojo gladino. Pri zalogu močno narasla Sava že ovira dotok Ljubljanice, ki je stopila že čez bregove. Najdalj si je upala pri vasi Slape, kjer je že zalila Sige. Tudi cesta med Zalogom in Lazami je na nekaterih nižjih ovinkih že zalita z vodo. Če bo voda še naprej naraščala, bodo v kratkem že tudi Vevče zalite z vodo. Na Posavju pa se je prav močno dvignila Sava, ki bo kmalu postala prav nevarna zlasti še, če bo pritisnil dež. Čovebot ubne pomoči so zborovale Znano je, da je zaradi pogostih polomov, ki so jih doživljale nekatere samopomoči, pa tudi večje zavarovalnice, izdala naša vlada ostre in energične ukrepe z nadziranjem privatn. stanovskih samopomoči. Pri tem pa so bile hudo prizadete tudi človekoljubne ustanove, čeprav je bila odredba naperjena le proti takim, ki so obstojale le zaradi posamičnega računarstva. V dvorani Delavske zbornice je bilo včeraj na pobudo »Učiteljske samopomoči« prirejeno zborovanje vseh podpornih organizacij. Med temi je bila zastopana tudi časnikarska organizacija. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Med prisotnimi smo opazili zlasti mnogo zastopnikov učiteljskega stanu, kar je tudi razumljivo, saj imajo prav učitelji res vzorno izvedeno podporno organizacijo. Včerajšnje zborovanje je začel in vodil predsednik Učiteljske samopomoči g. Kocijančič. Najprej je podal obširen referat o uredbi, ki datira iz meseca februarja leta 1937. Dejal je, da so za to strogo uredbo krivi predvsem polomi nekaterih zasebnih samopomoči in zavarovalnic. Novembra lanskega leta pa je izšel še dodatui pravilnik o človekoljubnih ustanovah, ki je posebno zadel stanovske podporne organizacije. Ta pravilnik omejuje stanovske podporne organizacije na posamezne kraje, predpisuje pa tudi zelo visoko kapitalizacijo. Članstvo zanesljivih in poštenih podpornih organizacij zahteva, naj bo pravilnik tako razširjen, da bodo podporni fondi povečani in okrepljeni, zahteva pa tudi, naj ministrstvo nemudoma skliče anketo, pri kateri bodo sodelovali zastopniki človekoljubnih ustanov; tem »o razmere in potrebe v resnici znane. V ta namen pa naj se še ustanovita dva akcijska odbora v Belgradu in v Mariboru, ki bosta takoj pričela z delom. V imenu Delavske zbornice je nato spregovoril g. Kosem, ki je hkratu govoril tudi kot zastopnik grafičnega delavstva Za njim pa sta govorila v imenu učiteljskega stanu g. Kumelj, v imenu profesorske podporne organizacije pa g. profesor Grafenauer. Ob koncu so zborovalci soglasno odobrili in sprejeli tehtno sestavljeno spomenico, ki so jo odposlali trgovskemu ministrstvu. V tej spomenici so podrobno razložene vse zahteve in težnje, ki so na včerajšnjem zborovanju dobile svojega izraza. Upajmo, da bodo upravičene zahteve dobile pozitivno in pravično rešitev. Se ena o mleku Kot naročnik »Slovenskega doma« se oglašali, k notici v vašem listu z dne 13. I. 1939. Čudim se, da je list notico prinesel. Kdor je to pisal, 6tvari, 0 kateri govori, dobro ne pozna. Da so pri tej akciji posredovalci vmes, more trditi le tisti, ki dejanskega stanja ne pozna. Posredovalcu je vseeno, kakšna je cena mleka, saj on dobi svoj zaslužek vseeno, naj bo cena mleku 2 din ali pa 2.50 din. Gre se predvsem^ za kmeta, za producenta. On ne mo.re J?.r' »Cfin.’ -pteka nič več shajati. Kmet je največji revež, ki sj^ ne more kupiti niti najpotrebnejšega. Svoje družine ne more vzdrževati, če svoje pridelke tako slabo proda. Če pa mora pri svojem gospodarstvu delati še z najetimi in tujimi močmi, potem pa nujno leze v dolgove. Ali misli dopisnik, da se za kmeta niso podražile vse stvari, kakor za njega? Dopisnik kliče na pomoč oblast Oblast naj se le zgane, saj je že skrajni čas, in naj kmetu priskoči na pomoč, da ne bo popolnoma obubožal. Priieta družba osem vlomilcev in tatov Maribor, 16. januarja. V Studencih pri Mariboru so orožniki v noči od sobote na nedeljo prijeli tolpo osem ljudi, ki je Zadnja dva meseca neovirano kradla in vlamljala v Hrastju, Limbušu in Studencih. Med drugim so tatovi ukradli raznim posestnikom tudi tri pitane svinje, katere so zaklali kar v hlevih. Orožnikom so aretirani priznali, da so izvršili devet večjih vlomov in tatvin. Verjetno pa je, da bo nadaljna preiskava spravila na dan še druge grehe te organizirane vlomilske tolpe. Dva kurja tatova - ubijalca prijeta 12. januarja je bila ubita pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah 60 letna gostilničarka Štefanija Rojs. Ubili so jo kurji tatovi, katere je gostilničarka zalotila prav pri poslu. Tat jo je zgrabil za vrat in jo butal z glavo ob zid tako dolgo, da ji je počila lobanja in je na posledicah še isti dan zvečer umrla. Orožniki so začeli takoj z vso vnemo zasledovati tatove in se jim je posrečilo prijeti Karla Kcustrevca iz Št. Lenarta ter Ferdinanda Kurija, ki sta osumljena, da sta ubila gostilničarko/ Rojsovo. Nainoveiii motfal Zastopnik: LUDOVIK ŽITNIK Ljubljana - Kolodvorska ulica 26 Telefon 34-23 flerwey Allen: 173 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Konja so krmili z oljnimi tropinami. Postrigli so jima grivo in iima prirezali repe ter odstranili šope dlake, ki je gledala čez kopita. Kar nekam pomladili so ju, tako da jima je vsak lahko zaupal, da bosta vozila kočijo tako, kakor se spodobi. Vincenc jo skrbel za potne liste. Imel je pri jatelje med mestnimi svetniki. Drugače bi imel Antonio še velike sitnosti, ker ni mogel dokazati, kje jo bil rojen. Kot »toskanska plemiča na zabavnem potovanju« sta mogla z Vincencem nekega ranega jutra v avgustu v najboljšem razpoloženju oditi na pot. Gospa Frankova Jima je pripravila veliko košaro vseh mogočih dobrot za pod zob. Poljubila je ol>a, ju pospremila vsa v solzah ter jima želela srečno pol. V jutranjem hladu sta vozila konja berlino po gladkem tlaku čez trg. Kolesa so bila dobro podmazana in so stekla lahko ven na Ferdinandovo cesto. Ravno ko sta se konja lepo uravnala v enakomerni tek, je nenadoma zavila štirivprežna kočija v divjem diru iz stranske in brezobzirno vozila ob berlini. Voznik, ki je vozil kočijo, je izgubil oblast nad svojimi konji in obe vozil sta drveli nekaj minut drugo ob drugem kakor bi tekmovali po Strada Ferdinanda proti severnim vratom. Kokoši in prestrašeni prodajalci zelenjave in sadja so pred njima hiteli s ceste ob stran kot listje v viharju. Beppo se je ravno še v pravem času izognil. Storil jo vse, kar je mogel, da bi ostal gospodar nad svojimi konji, ki so bili žo čisto na tem, da se splašijo. K temu so jih takorekoč zapeljali štirjo krasni vranci, ki so drveli vštric v silnem diru naprej. Ušesa so imeli položena nazaj *a vrat, gledali so srepo, iz gobcev pa jim je letela pena. Dirjali so ti črni vranci, kakor bi bili prikovani drug na drugega, ter z lahkoto vlekli za seboj ogromno črno kočijo z visoko naloženo prtljago. Kočija jo drsela enakomerno naprej na svojih težkih železnih obročih koles, ki so vselej zagrmela, kakor bi se kje oglasil zamolkel glas težkega zvona, kadar so zavozila na tlak. Antonio in Vincenc sta se najprej na vso moč prizadevala, da ne lil kočiji trčili skupaj, kar se je zdelo neizogibno. Ko pa se ni ničesar zgodilo, eta umolknila in se vsedla spet nazaj. Videla sta, kako mimo njiju brzo znane hiše, ter poslušala stacato udarjajočih konjskih kopit. Oba sta mislila na isto. Obok pri Porta Pisa, oddaljen komaj šo eno miljo, je bil samo za en voz dovolj širok. Kočija in berlina sta se začeli, kakor bi ju bila gnala neznana tajna sila, približevati druga drugi in drveli obe po sredi široke ceste. Za njima se je prah kar vrtinčil. Drveča kolesa so se lesketala. Divjanje konj je tudi oba kočijaža spravilo iz tira, tako da sta v tem divjem razvoju dogodka pozabila misliti, kaj se utegne z njima zgoditi. Mislila sta samo še na usodni cilj — na mestna vrata, kdo jih bo prej dosegel. Pri tem pa sta že začela — sprva čisto piano nato pa vedno bolj fortissimo — drug drugega obmetavati z najhujšimi španskimi psovkami in kletvinami. Rotila sta tudi svoje hrzajoče konje, da morajo dospeti čimprej do vrat, čeprav si pretrgajo vampe. Končno je zmagalo boljše pleme ter večja vozniška umetnost. Berlina, ki je bila lažja in je že imela nekaj naskoka, je začela počasi, neopazno zaostajati in jo je težka kočija prehitela. Ne ravno preveč nežen obupni Beppov krik in zmagoslavni vzklik mačka, ki je sedel na kozlu v kočiji, sta pripravila tudi oba lastnika kočij do tega, da sta se zganila. Antonio in don Luis sta oba hkrati pomolila svoje glave skozi okna. Vjela sta se s pogledi, kakor da bi hotela drug drugega vprašati, kaj je. V tem trenutku pa so kolesa obeh kočij že zavozila na rahel pesek, s katerim je bila posuta cesta, ki je vodila proti ozkemu oboku Porte Pisa. »Dobro jutro,« je zaklical Antonio ter se še bolj nagnil skozi okno. »Zdi se mi, da se moramo povsod srečati.« Don Luis je pogledal Vincenca, ki je ves bled sedel v vozu; takoj nato pa je že vrgel svoj pogled na temni prodor mestnih vrat, ob katerih je straža začela vsa zbegana tekati naokrog, zatem pa se spet ozrl na Antonia. V treh sekundah, ki so tako putekle, so bili konji že precej blizu neizogibnemu trčenju. Obraz mladega moža, ki je bil čisto blizu ob markizovem, je ostal kljub temu miren in se smehljal. Zdelo se je, kakor da ob tem dogodku uživa. Izraz priznanja je nehote zmotil prisiljen nasmeh na don Luisovem obrazu. »Torej?«, je vprašal Antonio. »Držite nazaj«, je kričal don Luis. »Jaz ne morem. Moji konji —Ni šo utegnil dokončati, že je bila kočija spet za dober naskok spredaj. »Beppo!«, je tulil Antonio. »Stojt« Mali Florentinec, ki je bil konjem vajeti čisto popustil, da so lahko neovirano dirjala proti vratom, in ki je kot hipnotiziran zrl smrti v obraz, se je v trenutku vzdramil Iz svoje zamaknjenosti, skočil pokoncu ter potegnil konja z vso silo nazaj. Kakor krogla iz puške je šinila kočija mimo berlino in naravnost v vhod. čuvaj, ki je ravnokar stekel z verigo preko ceste, se je domislil nekaj boljšega in se raje umaknil. Bič se je zvijal kot kača nad hrbti štirih temnih vrancev. Pokal je kot bi kdo streljal iz samokresa pod odmevajočim obokom vrat. skozi katera se je opotekala in ob zamolklem grmenju izginila kočija. tVsa ta tamujena jeza straže pri vratih so je zdaj razlila na one, ki so se vozili z berlino in ki so se ravno pravočasno mogli še ustaviti pred verigo, katero je straža potegnila čez cesto. Marsikatero so morali požreti. Poveljnik straže, ki so ga takoj poklicali, je bil ves besen, ko je. videl pred seboj dobrega znanca bankirja Nolteja in njegovega prijatelja, ki sta imela oba pravilne potne liste in so se očividno zmotili nad njima, ko so ju ustavili. Pojasnila sta poveljniku straže, kaj je pomenilo prav za prav tisto tekmovanje. Stisnila sta stražnikom v roke napitnino, konja sta zaprhnila in berlina jo smela naprej. Množica ljudstva, ki se je med tem nabrala tam, pa se je ogoljufana za nov dogodek spet razšla. Zadnja stvar, v katero je Antonio zaupal in jo zagledal, ko sta na poti v Piso prevozila prvi klanec, je bilo drevo nad samostanom, okoli katerega so krožili golobi. Vincenc je bil še vedno zelo bled in se je od časa do časa poigraval s srebrnimi steklenicami, ki so bile postavljene pred njim v kovčegu na sprednjem sedežu. Sonce je zašlo in žo so se bližali Pisi. Zdelo se Je, kakor da pazijo na to, da bi vozili po cestah, preraščenih s travo, ko se bo že zmračilo. Pisa je naredila na Antonia vtis mesta, ki lega k počitku. Sem pa tja so srečavali meščane, zavite kot mumije. Zdeli so se kot podobe iz daljnih sanj. Vincenc so je moral zanesti na tujo pomoč, če je hotel priti do hotela >Grande Albergo Academia«. Hotel je bil prostoren in zapuščen, ob vhodu pa so se zbirale kar cele trume nadležnih beračev. Iz votlin in stranskih ulic so prišli kot iz teme in kazali v medli luči svetilk pri kočiji svoje zlomljene ude, posušene roko, svoje pohabljene otroke in raztrgane cape. Vincencova prirojena velika radodarnost jih je privabila vedno več. Lastnik hotela je nazadnje pograbil Beppov bič in jih razgnal vsaj toliko, da so imeli gostje prost vstop do hotelskih vrat. Ko sta povečerjala, dobro ali slabo, in je Vincenc za mizo zaspal, je naredil Antonio ob siju zvezd mal sprehod do starega trga, kjer stoji postrani sloviti stolp in se dviguje temno prepleskano pročelje krstišča in cerkve. Človek dobi vtis, da je mesto daleč tam zadaj nekje in da je te zgradbe prepustilo njihovi lastni lepoti, častitljivi spomeniki, postavljeni proč od vrvenja ljudi, so mogli le za silo poživiti njegovega duha. Počutil se je ta večer zelo nesrečnega. Prvi dan njegovega potovanja, v katerega je stavil toliko upanja, ga je razočaral. Neprestano Je poslušal Vincenca, ki je po prestanem strahu zaradi divje vožnje prišel spet v ranotežje. Miljo za miljo, ki sta jo prevozila, je neprestano samo poslušal. Upal Je, da bo Vincenc vsaj drugi dan obdržal svoje zasebne stvari zase fn da ne bo vedno govoril samo o njih. Sklenil je, če bo le sila, privoščiti mu dan, da se naspi. V Pisi je imel opravek, pri katerem ni hotel, da bi ga kdo motil. Od tu lit tam Slavni hrvaški raziskovalec starin fra Lujo Muran je umrl v nedeljo v Šibeniku v visoki starosti 81 let. Kot Irančiškan je izrabil ves svoj prosti Sas, da je v družbi z rajnkim starinoslov-cem donom Franom Buličem neutrudno raziskoval vse spomenike, ki so se ohranili iz prvih stoletij hrvaške zgodovine. Njegovo delo je bilo zelo veliko. Zaradi tega mu bodo priredili Hrvatje v Šibeniku pogreb, ki naj bo izraz hvaležnosti naroda za vse delo, ki ga je izvršil. Novo izvoljena narodna skupščina si je danes izbrala začasno predsedstvo. Prvi seji je predsedoval po letih, najstarejši narodni poslanec, nato pa je bil izvoljen verifikacijski odbor ter še štirje začasni tajniki skupščine. Predsednik verifikacijskega odbora bo začasni predsednik skupščine, dokler ne bodo vsi poslanski mandati odobreni in nato izvoljen pravi predsednik. Redno zasedanje skupščine se bo začelo takoj, čim bo verifikacijski odbor konča! svoje delo. Veliko zdravilišče za pljučno bolne častnike in vojake bo zgradilo vojno ministrstvo na Tari planini v Srbiji. Zgradbe in oprema bo veljala okrog 30 milij. din. Preden je bilo sklenjeno, da se bo začelo graditi, so na tari planini postavili vremensko opazovalnico, ki je ugotavljala vremenske razmere na prostoru, kjer bo stalo zdravilišče. Dognali so, da je zrak malo vlažen in zdrav. Okrog in okrog pa je borov gozd. Zdravilišče bodo začeli graditi že na spomlad. Prodaja nevest je za muslimane v naši državi zelo donosen posel. Običaj je že prastar. Trgovina je toliko bolj uspešna, ker imajo nekateri muslimani po več žena, zaradi česar primanjkuje nevest za revnejše. Rodi se pa po navadi prav toliko moških kot žensk. Tako se je pojavila posebna obrt posredovanja za nakup nevest. Musliman, ki bi se rad oženil, jionudi posredovalcu ali posredovalki večjo vsoto denarja za svojo nevesto, katere pa pred sklenjeno kupčijo sploh ne pozna. Dostikrat se zgodi, da se taka dva zakonca potem spreta in pobegne mlada žena nazaj k svojemu očetu. Tako so spet očetje vsi srečni, ko morejo ponovno prodati svojo hčerko. Znani so primeri, da je oče po petkrat ali večkrat prodal svojo hčerko. Muslimanska vera omogoča namreč naglo ločitev zakona. Čim se eden od zakoncev javi in pove svoj sklep, da ne bo več živel v zakonu, je zakonska zveza že razvezana. Zveza domačih izdelovalcev filmov se je ustanovila v Belgradu. Zastopana so bila razna društva in družbe, ki so izdelali domače filme, ter izbrali iz svoje srede odbor, ki naj bi bolj smotrno skrbel za razvoj domače filmske proizvodnje. Iz Ljubljane je postal član upravnega odbora novega društva g. Vinko Zor. Sklenili so tudi, naj oblasti poskrbe, da se pri nas ne bo predvajal noben domač film, ki bi se po svoji kakovosti ne mogel meriti s tujimi fiilmi. Velik snežni plaz je zasul Štiri kmete v vasi Gornji Lukomeri pri Sarajevu. Kmetje so se odpravili k bližnjim hlevom, da bi nakrmili živino. Ko so prišli pod obronke hriba Grebac, se je odtrgal s pobočja snežni plaz. Čim so zaslišali bobnenje, so začeli na vse strani bežati. Večina jih je pogubi utekla, le štirje so se zatekli v smer, kamor se je plaz usul. Plaz je te nesrečnike pokopal pod seboj. Vaščani so začeli takoj odkopa* vati ponesrečence ter so dva sicer precej ranjena rešili, ostala dva pa so odkopali šele naslednjega dne. Bila sta že mrtva. Svojega prijatelja jo ubil cigan Gjorgje Jovanovič iz Velikega Gradišta, ker ni hotel iti za krstnega botra njegovemu sinu. Mladen Jovanovič je sprva sicer obljubil, da bo šel za kuma, kasneje pa se je premislil in z izpolnitvijo svoje obljube odlašal. Gjorgja je to zjezilo. Ko sta so s prijateljem spet srečala, sta se sprla. V roki se mu je zabliskal nož in že naslednji hip se je Mladen zgrudil ves razrezan na tla. Smrt je nastopila v nekaj trenutkih. Neprodano blago in denar je skril splitski trgovec s krznom Zivojim Popovič, potem pa napovedal konkurz. 0 zadevi smo že poročali. Policija, ki je začela sumljivo stvar zasledovati, je ugotovila, da je Popovič okrog 300.000 din nakazal na nekega prijatelja, katerega je označil za svojega upnika, velike količine dragocenega krzna Pa je skril pri drugih prijateljih, ki za manipulacije niso nič vedeli. Zdi se, da bodo polagoma spravili toliko denarja in blaga skupaj, da bodo upniki potolaženi, Popovič pa bo sta brez vsSa povrh> p, bo zaprt daljo {.„ !a »Icj goli® ,la katerc niinaretu se nahaja SSd? ’ n‘oji * Ohrido Ljudje ji pravijo ! d "'r 3 zat0’ ker se veliki kriz druži muslimanskim polmesecem. Ljudje sami ne ve-ao odkod m zakaj ta nenavadna druščina sim-oiov dveh tako različnih ver. Nekateri pravijo, a je bila džamija ob času turške zasedbe preurejena iz pravoslavne cerkve in je zato ostalo tudi znamenje — križ. Pogostokrat se jo že zgo-“ilo da so muslimani sneli križ in ga vrgli v jezero, pa so ga pravoslavci takoj spet poiskali m ga postavili na svoje mesto. Predlogi in zahteve, da se zgradi nova cesta med Sarajevom in Splitom so se začeli pogosteje poiav-Ijati. Prva ie banska uprava v Splitu izdelala načrt za izpeljavo ceste, nato se je pa oglasila še sarajevska banska uprava. Cesta naj bi bila dolga 237 kilometrov in tako urejena, da bi bil mogoč vsake vrste promet Peljala b! skozi več selskih krajev, ki jih ne b; bilo mogoče izključiti od uporabe nove ceste, torej ni mogoče zgraditi samo avtomobilske ceste, Spomenik pokojnemu ameriškemu prezidentu wiUonu je nameraval postavit: na Korčuli izseljenec Anton Vilovič v znak zahvale, da se ie ameriški predsednik ob mirovni konferenci zavzel za težnje dalmatinskega prebivalstva. Vilovič je podaril za spomenik 50 dolarjev in pozval še druge, naj se zbirki Pridružijo. Ker pa na svoje apele ni našel nobenega odziva, je pisal korčulanski občini, naj nabrani denar, “krog 25.000 dinarjev, porabi za občinske sirote, »Pazi, tu fe obešen človek«. Tak listek ie napisal pred samomorom 77 let stari Andro Grgurinčič J* Kloštra, ki je pred mesecem dni nenadoma izginil tožniki so ga iskali, ker so ljudje govorili, da je pt>stal starec žrtev kakega zločina. Pred nekaj dnevi j4 sta dva kmeta prišla v gozd nad vasjo in zagle-*'* na nekem štoru pripet listek. Prebrala sta napi- stavek in uvidela, da ga je moral pripeti kak ®*nj0n»orilec. Ne daleč vstran pa sta našla obešeno tr“plo, ki jo bilo že razpadlo. V njem so spoznali sta-rega Grgurinčiča. V Zagrebu pogrešajo že nekaj dni slovensko služkinjo Marijo Osojnik, ki jc služila pri neki družini v Derenčinovi ulici 43. Pred dnevi jc Oscrnikova iz-klila a za njo je izginila sleherna sled. Njena sestra pravi, da je Marija tarnala večkrat zaradi hudih bo-™čin v ledvicah in ni neverjetno, da bi iz obupa sko-žiia v Savo in si tako končala življenje. To in ono iz fustične palače Razdelitev poslov na sodišču - Se nekaj sodne statistike Ljubljana, 16. januarja. Z vsakim novim letom je običaj na sodišču, da tako okrajno, okrožno in apelacijsko sodišče določijo posamnim sodnikom posle in njih delokrog. Pri okrajnem sodišču ni večjih sprememb. Okrožno sodišče je izvedlo nekatere spremembe, ker so bili nekateri sodniki upokojeni in so bili na okrožno sodišče premeščeni novi sodniki. Vodstvo sodišča in predsedstvene zadeve vodi še nadalje predsednik okrožnega sodišča g. Peter Keršič, namestnik s. o. s. Jurij Gregorc. Civilno-pravne zadeve, ki se obravnavajo pred senatom, od črk A do M in vse pravde zaradi ločitve in neveljavnosti zakona so poverjene senatu, ki mu predseduje s. o. s. dr. Fran Kotnik, njega namestnik s. o. s. g. Jurij Gregorc, člana senata gg.: Fran Gorečan in Karel Javoršek. Zadeve od črk N do Ž, pravde za zneske od 30.000 din naprej, vodi kot senatni predsednik s. o. s. dr. Josip Sašel, namestnik s. o. s. Jurij Gregorc, člana senata gg. Fran Gorečan in dr. Stanko Štrukelj. Civilnopravdne zadeve za zneske od 12.000 do 30.000 din, vodijo sodniki-po-edinci in sicer: pravde črk A do J s. o. s. Karel Javoršek, pravde črk K, L, N, O, P s. o. s. dr. Stanko Štrukelj, pravde črk M, R do Ž s. o. s. g. Fran Gorečan. Drugi civilni senat ima z novim letom tudi gotove spremembe. Civilno-pravdne, senatne zadeve trgovskega in rudarskega sodstva so poverjene senatnemu predsedniku s. o. s. Juriju Gregorcu, nam. s. o. s. dr. Josip šašelj, poleg sodnika-laika za posamezne trgovske in rudarske panoge še član sodnik s. o. s. Karel Javoršek. Senatne mandatne, menične in čekovne stvari kot predsednik dr. Josip šašel, člana dr. Frana Kotnik, Fran Gorečan odnosno dr. Stanko Štrukelj. Menične, čekovne in mandatne stvari, kjer sodi sod-nik-poedinec, s. o. s. Jurij Gregorc, nam. s. o. s. dr. Josip Šašelj in s. o. s. dr. Fran Kotnik. Senat v zadevah prizivov in rekurzov proti sodbam okrajnih sodišč in sicer za Ljubljano s. o. s. Žigon Alojzij kot predsednik, namestnik s. o. s. g. Fran Orožen, člana: gg. Baričcvič Josip in dr. Šenk Josip. Prizivni senat glede ostalih sodišč predsednik s. o. s. g. Fran Orožen, člana gg. dr. Edvard Vračko in dr. Vlado Kupnik. Prizivni senat glede sodb obrtnega sodišča predsednik s. o. s. g. Jurij Gregorc, člana dr. Svet Jakob in dr. Aleksander Grobelnik. Nesporne, konkurzne in poravnalne senatne zadeve vodi kot predsednik s. o. s. g. Jurij Gregorc, namestnik dr. Josip Šašelj. Sodnik-poedinec in poročevalec za konkurzne in poravnalne stvari dr. Fran Kotnik, namestnik g. Karel Javoršek. Konkurzni in poravnalni sodniki: Žigon Alojzij, dr. Josip šašelj, dr. Fran Kotnik, Fran Orožen, Josip Baričevič, dr. Šenk, dr. Edvard Vračko, Fran Gorečan, dr. Stanko Štrukelj, dr. Vlado Rupnik, Karel Javoršek, dr. Jakob Svet. Invalidsko sodišče vodi s. o. s. dr. Edvard Vračko, njega namestnik s. o. s. g. Jurij Gregorc. Predsednik kazenskega oddelka s. o. s. g. Ivan Kralj. Mali senat za zadeve okrajnega sodišča Ljubljana s črkami A do J, zadeve sodišč Litija, Logatec, Lož, Škofja Loka in Tržič predsednik s. o. s. dr. Julij Fellaher, člana senata: g. Brelih Ivan g. Rajko Lederhas. Zadeve Ljubljana s črkami K do R, Kranj, Kranjska gora in Radovljica predsednik g. Ivan Brelih, člana senata gg.: dr.Ju-lij Fellaher in Rajko Lederhas. Zadeve Ljubljana s črkami S do Z in Brdo, Cerknica, Kamnik in Vrhnika predsednik g. Rajko Lederhas, člana g. Ivan Brelih in dr. Julij Fellaher. Razprave običajno vsak torek, sredo in petek ev. soboto. Veliki senat: predsednik s. o. š. g. Ivan Kralj, nam. g. Ivan Brelih. Člani: g. Ivan Brelih, g. Rajko Lederhas, g. Joža Kokalj in dr. Julij Fellaher. Tiskovni senat: predsednik g. Ivan Brelih, člana: g. Rajko Lederhas in dr. Julij Fellaher. Sodnik-poedinec za kazenske zadeve s. o. s. g. Joža Kokalj, namestnik dr. Julij Fellaher. Prizivni senat: predsednik g. Ivan Kralj. Obrtno sodišče vodi začasno mesto upokojenega sodnika g. Antona Av-seca namestnik s. o. s. dr. Vlado Rupnik. Sestavljena je sedaj splošna statistika o vseh važnejših sodnih zadevah, ki so se nagrmadile v teku preteklega leta 1937. Ta statistika nam kaže prav značilno javno sliko našega življenja v Sloveniji. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da so eksku-cije skoraj pri vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji zaznamovale znaten padec napram predlanskemu letu. Slovenija šteje 49 okrajnih sodišč, ki so podrejena sedaj 5 okrožnim sodiščem: Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu in Murski Soboli. Pri vseh teh sodiščih je bilo lani zaznamovanih 71.897 izvršilnih zadev, nasprotno predlanskim rekord'72.291. V Ljubljani je bilo lani, kakor smo že omenili, 12.206 izvršilnih predlogov, v Novem mestu 1906, v Mariboru 11.248, v Celju 4486 in v Murski Soboti 1848 izvršilnih zadev. Tudi nekatera ostala okrajna sodišča izkazujejo velikansko število izvršilnih zadev, toda povsod manjše število, kakor pa v letu 1937. Glede kriminalitete se v splošnem pogledu ne moremo pohvaliti. Dejstvo je, da je bilo lani pri okrožnem sodiščih nekoliko manj večjih zločinskih zadev in vloženih manj obtožnic, kakor v letu 1937. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Gorenjci so se odrezali odlično 'd Smučarski izlet gorenjske zimsko-športne pod-zveze v Kranjski gori je bil do letos največja smučarska prireditev, kar smo jih imeli do 6edaj v Jugoslaviji. Drugi smučarski izlet Gorenjcev je pokazal, da je vsa smučanja doma na Gorenjskem in da bomo samo tod iskali in našli najboljše tekmovalce. Izlet je bil tako po številu tekmovalcev, kakor tudi po kvalitetnih uspehih, ki so jih tekmovalci dosegli, nadvse razveseljiv. Zlasti moramo omeniti veliko število mladine, ki je skoraj vsa organizirana v smučarskih klubih na Gorenjskem in ki z veliko pridnostjo in veseljem skuša posnemati svoje starejše in do sedaj še nedosegljive tovariše v tekmah. Pridni so Jeseničani, ki 60 se, kakor kažejo stvari, povsem specializirali samo na smuk in na tek skozi vrata. Jeseniška Skala ima še danes najboljše seniorske tekmovalce v tej panogi, dočim pa je glavni in najboljši kader junior-jev in naraščajnikov v alpski kombinaciji v ASK Gorenjcu. Ilirija je v Ratečah in v okolici spravila v svoje vrste ludf vso mladino in je zato dosegla tako v tekih, kakor tudi v skokih zelo lepe uspehe. Dovje-Mojštrana ima še danes svoje najboljše tekmovalce v teku, poleg tega pa tudi nekaj dobrih juniorjev, kar dokazuje, da tjudi ta klub skrbi za svoj pomladek. Vsa prireditev je bila pod visokim pokroviteljstvom ministrskega predsednika dr. Milana Stoja-dinoviča in pa pod častnim predsedstvom ministra za telesno vzgojo Maštroviča, bana dr. Natlačena, komandanta divizijske oblasti generala Lukiča in predsednika JZŠZ dr. Cirila Pavlina. Med odličniki, ki so včeraj obiskali prireditev Gorenjcev in ji tudi z velikim zanimanjem sledili, so bili: ban dr. Natlačen, polkovnik planinskega polka g. Mar-kulj in predsednik Tujskoprometne zveze dr. Žižek. Hkrati z zletom Gorenjcev je ban dr. Natlačen tudi slovesno odprl novo smuško terišče na Podlesu v Kranjslri gori. Občina je dala namreč izsekati veliko gozda in s tem priredila idealen prostorja smuk in slalom, ki je dolg kakih 2500 m. Stroški za to novo terišče eo znašali okoli 250.000 din in še niso plačani. Mnogo zaslug za to novo terišče ima kranjskogorski župan Budinek. Zaradi ogromnega števila tekmovalcev — bilo jih je nad 300 — in zaradi številnih panog, v katerih so tekmovalci merili svoje moči, se bomo omejili le na zmagovalce. Pri teku na 18 km je zmagal Klančnik Aloje (Dovje-Mojstrana) v času 51:49.1. Pripominjamo, da proga ni bila dolga 18 km, ampak kvečjemu dobrih 14 km. V tej panogi je tekmovalo 53 tekmovalcev. Med juniorji od 16. do 18. leta je zmagal v teku na 5 km Ilirijan Rožič Janez e 28:30, med mladino od 16. leta pa Polda Janez (Dovje-Mojstrana v času 30:12. V nedeljo dopoldne ob 9. je bil na novem te-rišču veleslalom za seniorje. Prvi je bil Skalaš Praček Ciril e 2:20.7. Njegov čas je daleč najboljši. Tekmovalo je 54 tekmovalcev. Nato so bile tekme v teku skozi vratca, pri katerih je zmagal odlični junior ASK Gorenjca Brtoncelj Jože v času 46.1. Tekmovalo je 55 tekmovalcev. Naraščajniki so tekmovali na 3 km. Zmagal je Ilirijan Rožič Jože v času 17:56. Tekem se je udeležilo 52 tekmovalcev. Popoldne ob 2. so bili na 27 metrski skakalnici skoki za juniorje in za naraščaj. Tekmovalo je 50 tekmovalcev. Najboljši je bil Polda Janez (Mojstrana), ki je dosegel 145 točk z dvema skokoma po 18 in pol in 19 m. Prav tako dober je tudi Jeseničan Bukovnik Leon (Bratstvo), ki je zaostal za prvim le za dve desetinki. Oba njegova skoka sta bila 19 m. Pripominjamo, da so bili med 150 skoki le trije padci. Tom tekmam je prisostvoval tudi ban dr. Natlačen. Istočasno pa so bili v Planici tudi skoki za seniorje za kombinacijo in za samostojno disciplino v klasični kombinaciji. Zmagal je Bevc Edo, ki je dosegel 265 točk od 320 dosegljivih. V tem je tudi vračunan tek prejšnjega dne. Oba njegova skoka sta bila po 51 m, enkrat pa je padel. V samostojnih skokih pa je zmagal Klančnik Karl (Ljubljana) s 14910 točkami. Dosegel je skoka 50 in 52 m. Izlet gorenjske 'zimskošportne podzvezo je v zeloti uspel in prirediteljem čestitamo. Kaj pravijo Zagrebčani o Ljubljani Zagrebški »Jutarnji list« pravi o naši Ljubljani naslednje- Ljubljana ima danes nesporno dobro in močno moštvo. Nepravilno bi bilo trditi, da Ljubljana po svoji igri zaostaja za drugimi močnimi ligaškimi moštvi Ljubljana ima prednosti, katere bi tudi drugim ligaškim klubom prišle zelo prav. To je predvsem hitrost, dober in oster start, odlična telesna kondicija in borbenost. Vse to so dobre in mnogokrat odločilne prednosti moštva, ki lahko postanejo ob primerni odločnosti še zelo nevarne Moštvo Ljubljane ne igra surovo in nikdar ne prestopi mej dovoljene igre. Ljubljana je igrata bolje kot bi se dala slutiti iz visokega rezultata. V moštvu je nekaj odličnih poedincev in v polju je Ljubljana pokazala dobro igro in jo je držala ne samo odprto, ampak je mestoma tudi ostro napadala in potiskala Grad-janskega v obrambo. Prav v tam času pa se je videlo, da je napad premalo odločen. Zelo dobra je bila ožja obramba z vratarjem Lindtnerjem, ki je v začetku igre ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. Ljubljana ie zaslužila mnogo boljši rezutaL Drugi rezultati tekem za zimsk: pokal:-Con-cordija je igrala neodločeno z SK Bato ▼ Borovem. Za tekmo je vladalo zelo veliko zanimanje, ker se je računalo, da bo Bata zmagala m potisnila Concordijo iz tega tekmovanja Rezultat 2:2 pa popolnoma odgovarja igri. V vzhodnem pasu pa je še Sarajevska Slavij* z rezultatom 3:0 premagala zagrebškega Hašlra. Ob lepem poletnem vremenu in 1500 gledalci je Sla-vija zmagala povsem zasluženo in tako tudi potisnila drugi zagrebški klub iz nadaljnega tekmovanja za zimski pokal. V Splitu je bila povratna tekma med obema splitskima kluboma Hadukom in Spliiom 0:0. Ker je v prvi tekmi zmagal Haduk z 2:4 se je s tem kvalificiral v nadaljnje tekmovanje. V vzhodnem pasu sta igrala Edinstvo in novi SK Zemun. Zemunčani so bili premagani z rezultatom 2:0. V drugi belgrajski tekmi med Baskom in skop* Ijanskim Gradjanskim je Bask z velikim rezultatom premagal SkopHance. Rezultat 5:0 ne odgovarja razmerju obeh klubov ampak je Bask z veliko arečo zabil toliko golov. V Kragujevcu pa je bel-grajska Jugoslavija premagala tamkajšnji Radnički s 3:2 v Osjeku pa BSK Slavijo s 3:1. Prihodnjo nedeljo igrajo v vzhodnem pasu povratne tekme, dočim so se v zapadnem pasu plasirali za nadaljnje tekmovanje naslednji klubi: Grad-janski, Slavija Sarajevo, Concordija in Hajduk. V vzhodnem nasu pa bodo prihodnjo nedeljo gotovo zmagali BSK, Jugoslavija. Jedinstvo in Baak. Teh osem klubov ce bo torej plasiralo za nadaljnja tekmovanja. Liga proti alkoholizmu se ustanavlfa Ljubljana, 16. januarja. Ob zaključku prvega slovenskega treznost-nega tedna v preteklem letu se je izmed sodelujočih zastopnikov javnih in zasebnih korporacij ustanovil pripravljalni odbor za Ligo proti alkoholizmu, da. pripravi vse potrebno za ustanovitev te. Odbor je svoje delo končal, pravila so potrjena in na zadnji seji se je odločil za ustanovni občni zbor, ki se bo vršil danes, 16. januarja, ob pol 20 v magistratni sejni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev: Nagovor predsednika pripravljenega odbora. 2. Nagovori zastopnikov. 3. Poročilo pripravljalnega odbora. 4. Sprejetje pravil in poslovnika za sekcije. 5. Volitev predsednika, članov upravnega in nadzornega odbora. 6. Resolucija pripravljalnega odbora. Kraj Barometer- II sko stanjel Temperatura v C rt,85 = > > — K * ^ ~ X £> a. C C et •5-" S. O" Veter (smer, ta kosi) Pada- vine 'H as a Ljubljana /05-0 7-1 71 92 10 w, 01 dež M ari boi 760-5 1 -5 It 70 6 NW, —» Zagreb 165 2 ll-U 2’L 80 4 SW, — — Belgrad 767 1 15-0 3-0 80 ( S, — Sarajevo 7711 ll-U -5-0 91: 4 0 — — Vis 768-4 iO-0 6-U 9l 4 SE* —- Split 768-. 13*0 8-0 30 6 E, — — Kumboi 769-0 15-0 8-l 90 5 SE, -/•0 dež Rab 705-1 io-o 8-0 90 8 SSE, — — lUHfUb 76Š-. 14-0 100 70 6 SE, — — Vremenska napoved: Večinoma oblačno spremenljivo vre.e Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je bila do 8.50 gosta, do 9..40 srednja in nizka, nato pa redka in visoka megla, ter popolnoma oblačno. Ob 10 je pričelo rahlo deževati in je rahlo deževalo do 14.30. Ob 15.40 se je oblačnost nekoliko pretrgala, ob 16.20 pa se je zopet popolnoma pooblačilo. Ob 20 je pričelo zopet deževati, padlo je 5.5 milimetrov dežja. Snežna plast je še 9.0 cm visoka. Najvišja toplota zraka je znašala 5.6 stop. C. — Včeraj je bilo iz noči oblačno. Ob 9.50 se je oblačnost na vzhodni strani nekoliko pretrge , a se je kmalu zopet popolnoma pooblačilo, tako se je ponavljalo do ca. 16. Od 16 dalje je bilo oblačno ves večer in ponoči. Popoldan je pihal lahen jugozahodnik. Najnižja toplota zraka je bila 5.0 stop. C. Danes zjutraj je rosil dež. Snežna plast je še 5.5 cm visoka. Koledar Danes, ponedeljek, 16. januarja: Marcelin Torek, 17. januarja: Anton, puščavnik* Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31. Pod okriljem Prirodoslovnega društva ▼ Ljubljani predava jutri, v torek 17. januarja v Mineraloški predavalnici univerze g. inž. dr. mont. Josip Baturič »o geofizikalnih metodah raziskavanja rudnih stojišč«. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Začetek ob 18,15. ’ Kidanje snega v Zagrebu ui Ljubljani. Ljubljanski dnevniki so te dni po zagrebških listih posneli poročilo, kako silno zagrebška občina skrbi, da čim prej spravi sneg z ulic in cest. V ljubljanskb listih smo či-tali, da stane kidanje snega zagrebško občino vsak dan 25.000 din in da je Zagreb najel kar 5000 delavcev za kidanje snega. Kdor pa te številke le malo bolj natanko pogleda, vedi, da za 25.000 din na dan ni mogoče zaposliti 5000 delavcev. Če bi Zagreb s tem 5000 delavcem plačeval samo 4 din na uro, bi samo na uro izdal za kidanje snega 20.000 din in tako za osem ur na dan 160.000 din. K tej impozantni vsoti pa moramo prišteti še prav tako veliko vsoto za vožnje, da bi torej moral Zagreb vsak dan izdati precej nad četrt milijona dinarjev samo za spravljanje snega. S 25.000 din, kakor pa ljubljanski dnevniki navajajo, bi pri 5000 delavcih in primernem številu voz ne mogli delati niti celč uro. Ko je v Ljubljani zapadel sneg, je moralo mestno cestno nadzorstvo zapoaljevati tudi po 500 do 600 delavcev, da je kidanje in odvažanje snega na dan veljalo po 30.000 do 32.000 din. Če torej ljubljanske izdatke za kidanje snega primerjamo z zagrebškimi stroški 25.000 din, 6e moramo prepričati, da mala Ljubljana v primeri z velikim in bogatim Zagrebom po takih podatkih izda trikrat toliko za snaženje ulic in cest kakor Zagreb. Krekovo prosv. društva na Jeaenicah priredi v sredo 18. t. m. prosvetni večer, ki bo posvečen zadnjemu svetovnemu evharističnemu kongresu v Budimpešti. Na tem kongresu je slovenska delegacija pred svetovnim forumom strumno nasfo-pila. Predavanje bo imel ravnatelj Prosvetne zvezo g. Vinko Zor, njegovo besedo pu bodo po-jasnevale številne skioptične slike. Ker se pripravlja v Ljubljani v poletju kongres Kristusa Kralja, zato je primerno, da se pripravimo že v naprej za ta nastop. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 17. t, in. na svojem XXX. prosvetnem večeru ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje »O slovenskem slika r-stvur. Pregled skozi štiri stoletja. Predava ob krasnih slikah msgr. Viktor Steska. Predprodaja vstopnic po enotnih cenah 3 din v pisarni >Pax et Bonum« v frančiškanskem prehodu. — Člani popusti L)nbl}ansko gledališče Ponedeljek, 16. januarja: zaprto. Torek, 17. januarja: zaprto. Sreda, 18. januarja: »Labodka«. Red Sreda. Četrtek, 19. januarja: »Trideset sekund ljubezni Red A. Petek, 20. januarja: zaprto. Sobota, 21. januarja: »Upniki na plan!« Premiera. Premierski abonma. OPERA Ponedeljek, 16. januarja: zaprto. Z Torek, 17. januarja: zaprto. Sreda, 18. januarja: >Frasquita«. Red B. Četrtek, 19. januarja: »Jolanta«. »Gianni Sehiccbk. Red Četrtek. Petek, 20. januarja ob 15: »Boris Godunov«. I>ijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. Mariborsko gledališč« Ponedeljek, 16. januarja zaprlo. Torek, 17. januarja ob 20: »Vse za šalo«. Red A. * Tujskoprometn* Zvez« »Putnik« za bivšo mariborsko oblast v Mariboru in Združenje trgovcev za mesto Maribor priredita predavanje o Hamburgu s posebnim ozirom na svetovni promet in pomen te luke. Predavanje bodo spremljali filmi Predava naš rojak g. Leo Potočnik, vodja potovalnega biroa »Jugoslavija« v Hamburgu (11, Troetbrucke 4-IL, tele fon 36-05-27). Predavanje se vrš: kot recipročna prireditev za številna propagandna predavani*, ki jih je imel gosp. Potočnik o Sloveniji v raznih krajih Severne Nemčije. — Predavanje bo v torek, dna 17. januarja 1939 ob 20 v dvorani Ljudske univerze (Slomškov trg). 7. Predlogi. # 8. Slučajnosti. Vljudno vabimo vse tiste, ki se za delo Lige proti alkoholizmu zanimajo, da se ustanovnega občnega zbora udeleže. Pripravljalni odbor Lige proti alkoholizmu. (Foto Warner Bros.) •Pojdite, preden se premislim!« Norman Railly Raine: 25 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI obsodbi na vislice ter ga pomilostil. To je Robin res tudi vedel, ker pa je bil plemič od temena do peta, svojim ujetnikom ni hotel jemati življenja. Sir Guy, tako si je mislil Robin, mora šele z mučenjem zaslužiti svojo smrt. Ob iistem času se bo moral boriti zanjo in za življenje. Gledati ji bo moral v oči, tako da bo šele, ko se bo proti njej boril, lahka spoznal v minutah pred svojo smrtjo, koliko je prav za prav življenje vredno. In ko zdaj sir Guy ni hotel izpolniti njegovega povelja, je v Robinu zavrela kri; za trenutek je izgubil mir in oblast nad samim seboj ter zavpije: »Pojdite, preden se premislim!« »Boljše bo, če gremo!« pravi nottin-ghameki sodnik 6iru Guyju. Zdrilo se mu je, da je zdaj nenadoma postal zanju oba nevaren, in da bi se ta čudni, plemiški vuskok v zadnjem hipu morda res lahko premislil. Sir Guy se je bil že docela otresel svoje zapetosti in zamišljenosti. Zlobno pogleda Robina, ker ni hotel, da bi ta Saksonec zapazil, kako se je s svojega mesta premaknil le iz strahu pred smrtjo. Ponosni Norman mora ostati ponosen tudi v nesreči in- stiski prav tako kakor je ponosen v sreči in takrat, kadar se mu godi dobro, ponosen mora biti tudi če je v suženjstvu prav tako kakor je ponosen, kadar ima oblast v svojih rokah. Ti saksonski psi ne smejo niti za hip opaziti alli pomisliti, da se on česa Malček 6e postavi k siru Guyju in da znamenje za odhod. »Pa naši konji in naša obleka?« vpra-ia sir Guy. »Vrnili se boste tako... in peš! To iaj te, dragi moj sir Guy, za bodoče iz-iči, da boš vsaj ponižnejši,... če že mo-eš biti miloetljivejši in usmiljenejši!« Sir Guy pa ni popustil. Napel se je