SLOFIT 





Vedrana Sember, Gregor Jurak 

Brez športnih pedagogov ne bi bilo SLOfit-a 
Izvlecek 
Ob 30-letnici uvedbe SLOfit na vseh slovenskih šolah smo se pogovarjali z njegovim ustanoviteljem, profesorjem dr. Jan-kom Strelom, pobudnikom mnogih projektov v slovenskem športu, ki je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno odlikovanje na podrocju športa, nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na podrocju šolstva ter castni križ Svetovne zveze športnih pedagogov (FIEP), ki ga zveza podeljuje najuglednejšim clanom za promocijo ugleda in ra­zvoj športne vzgoje na svetovni ravni. 
Po predhodnem petletnem poskusnem obdobju so leta 1987 vse slo­venske šole zacele izvajati nacionalno spremljavo telesnega in gibal­nega razvoj šolarjev, ki se je takrat imenovala telesnovzgojni karton. Danes se takšna zamisel zdi povsem smiselna, kljub temu pa smo ena redkih držav na svetu, ki ima takšen sistem. Kako se vam je sploh poro­dila zamisel o tem projektu? 
Zamisel o spremljanju telesnega in gibalnega razvoja otrok in mla­dostnikov takrat ni bila nic novega, saj so sistemi spremljanja že obstajali, zlasti v Združenih državah Amerike, kjer je leta 1956 ob infarktu predsednika Eisenhowerja telesni fitnes postal pomem­ben iz vojaških in zdravstvenih razlogov. Tendenca novega razvoja je bila aktualna tudi v Evropi. V 60. letih so povsod na svetu po­stavljali sisteme za spremljavo, zlasti v vzhodnih državah sveta. V tem casu nikomur ni uspelo postaviti sistema razen slovenskemu narodu, zaslugo pa lahko pripišemo prof. dr. Jožetu Šturmu. S pro-fesorjem Šturmom sem leta 1968 zacel sodelovati kot merilec. On je utemeljil strukturo motoricnega prostora in zanesljivosti testov za merjenje motorike osnovnošolskih otrok. Leta 1970 je bil tele­snovzgojni karton uveden v šolski sistem. Pri tem je opravil veliko delo vodja svetovalcev za telesno vzgojo na takratnem Zavodu za šolstvo Ivan Križnar. Takrat sem bil zaposlen na srednji zdravstveni 


There would be no SLOfit without sports teachers 
Abstract 
Upon the 30th anniversary of the introduction of SLOfit in all Slovenian schools, we talked to its founder, Prof. Dr. Janko Strel, the initiator of a great number of projects in Slovenian sport. He received the Bloudek Award for his work, which is the high­est national award in the field of sport, he was awarded by the Republic of Slovenia for his lifetime achievements in the school system as well as received the Cross of Honour of the Interna­tional Federation of Physical Education (FIEP) which is awarded to the most reputable members for their contribution to pro­moting and developing physical education at a global level. 
šoli in sem skozi svoje delo ugotovil, da so imeli takratni merski po­stopki veliko pomanjkljivosti iz vidika uporabnosti. Za merjenje v šolski praksi so bili manj primerni, nekateri celo nevarni za ucence, organizacija meritev je bila v celoti prepušcena uciteljem (nekateri ucitelji so za meritve porabili dva do tri mesece), poskus za stati­sticno obdelavo, ki ga je izvajal Zavod za statistiko Slovenije, je bil za to ustanovo takrat prezahteven, zato je spodletel. Kljub velikim prizadevanjem odgovornih je sistem propadel. Leta 1975 sem bil kot asistent zaposlen pri predmetu Metodika telesne vzgoje, pri prof. Šturmu pa sem prevzel vodenje meritev pri raziskovalnem projektu »Zanesljivost motoricnih testov«. Imenovana študija je še danes s kvantitativnega vidika najbolj obširna fundamentalna raz­iskava motorike, kadarkoli narejena v Sloveniji, zato je njeno ime 'biblija' v knjižnici Fakultete za šport popolnoma opravicljivo. Na osnovi te izkušnje smo leta 1976 skupaj s prof. Šturmom in dr. Mi-kom Pavlovicem naredili »Zacasni model zacetnega izbora otrok za vkljucevanje v proces treninga« – namenjen vrhunskemu špor­tu. Model je temeljil na merjenju gibalnih sposobnosti otrok 1. in 
5. razreda osnovne šole, na podlagi katerih smo v šolskem letu 1977/1978 razvrstili otroke po gibalni ucinkovitosti od najboljšega do najslabšega (racunalniško obdelavo je naredil kolega mag. Vid Mesaric). Tako je bil že 40 let nazaj sistem v osnovi postavljen in se do danes ni bistveno spremenil. Na podlagi te zasnove sva s prof. Šturmom leta 1980 pripravila predlog informacijskega siste-ma za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in te­lesnih znacilnosti šolske mladine, sledilo je pilotno preizkušanje. Leta 1981 smo dobili zeleno luc za eksperiment s strani takratne ministrice, gospe Poljanškove, leta 1982 pa smo zaceli eksperi­mentalno preverjanje na 10 % vzorcu obcin in šol za merjenje te­lesnega in gibalnega razvoja otrok. Sistem racunalniške obdelave je pripravil dr. Franci Ambrožic, nekoliko kasneje pa se je pridružil še dr. Bojan Leskošek, ki vse do danes sodeluje na projektu kot metodolog in statistik. Po zakljucenem eksperimentu smo nare­dili nekaj sprememb pri merskih postopkih in zaceli s postopnim merjenjem telesnega fitnesa na vseh slovenskih šolah. Uvajanje in postavitev sistema sta tako trajali 15 let. Danes je sistem trden in neomajen že dobrih 30 let in imamo tako izmerjene že vec kot polovico slovenske populacije. 




Sliši se kar kot dolgo prehojena pot. Danes pa je SLOfit oz. športno­vzgojni karton (ŠVK) že stalnica v slovenskih šolah. Kako pa je bil v samih zacetkih projekt sprejet v družbi? Kako so nanj gledali tedanja politika, šole, starši? Kakšen je bil odziv stroke? 
Projekt je bil dobro sprejet, ker sta bila tudi pilot in eksperiment dobro sprejeta. Šole so nanj gledale z optimizmom, nujno pa je tu treba izpostaviti posebnost takratne predhodnice Fakultete za šport, ki je šolala visoko izobražen strokovni kader. Ta je v casu šolanja osvojil teoreticna in prakticna znanja za izvajanje meritev ter analizo in razvoj telesnega fitnesa otrok in mladine. Fakulteta je uveljavljala premišljeno strategijo, da je izobraževala strokovni kader predvsem na enopredmetni univerzitetni ravni in obcasno pod pritiskom politike izvajala tudi višješolski študij telesne vzgoje, kar pa je prineslo izjemno dobre rezultate vse do današnjih dni. 
Ob današnji tehnologiji so povratne informacije, ki jih šolam in posa­mezniku posreduje Fakulteta za šport, nekaj samoumevnega. Kako pa je to izgledalo pred tremi desetletji, ko so bili osebni racunalniki še v povojih? Fakulteta za šport bi naj bila sicer za tiste case kar precej informacijsko razvita, ampak vseeno so bili takratni racunalniki, pro-gramska oprema, izpisi ipd. povsem nekaj drugega. 



Na tej tocki ni velike razlike, saj so že leta 1971 prvi diplomanti na tedanji predhodnici Fakultete za šport diplomirali s pomocjo ra-cunalniško obdelanih podatkov. Že leta 1978 je kolega Vid Mesaric racunalniško obdelal rezultate skoraj 60.000 ucencev in ucenk, sta­rih 7. in 11. let. Za vsakega ucenca posebej so bili podatki tudi sta­tisticno ovrednoteni in poslani vsem šolam v Sloveniji. Razlike so danes seveda vidne v podrobnostih, saj smo danes bolj natancni, zadeve so drugace oblikovane, zbirke so drugace postavljene in omogocajo nadaljnje analize. Pri izdelavi analiz telesnega fitnesa na državni ravni pa se metodološke rešitve skoraj vsako leto do-polnjujejo in glede na obseg podatkovne zbirke bo razvoj iz leta v leto mocnejši. Preprican sem, da bodo bistvene razlike sistema uvedene v naslednjih letih, ko bo nacionalni sistem doživel na­slednjo stopnjo razvoja, ko bodo lahko prvi merjenci v sistemu primerjali svoje rezultate s svojimi otroki prek sistema Moj SLOfit. 
V 30-letnem obdobju je na SLOfit-u delalo veliko ljudi. Kljub temu ver­jetno velja izpostaviti tiste, ki so v posameznih obdobjih skrbeli zanj na nacionalni ravni. 
Brez tisoc športnih pedagogov in drugih uciteljev, ki so izvajali meritve, SLOfit-a ne bi bilo! Prav tako bi se rad iskreno zahvalil vec kot milijonu merjencev in njihovim staršem, ki so soglašali z obde­lavo podatkov. Seveda tudi ravnateljem, ki so podpirali izpeljavo. Da so zadeve tekle, kot so bile zastavljene, pa je zasluga številnih kolegov s Fakultete za šport: Francija Ambrožica, Vida Mesarica, Bojana Leskoška, Mirana Kondrica, Jožeta Štihca, Aleša Roglja, Marjete Kovac; v zadnjih 10-ih letih pa gre zahvala, da smo v iz­jemno težkih razmerah obdržali SLOfit, kolegom Gregorju Starcu, Gregorju Juraku, Marjeti Kovac, Bojanu Leskovšku in še nekaterim drugim. 
SLOfit je v bistvu najvecja stalnica športne vzgoje v naših šolah. Vmes so se zamenjali politicni sistem, ucni nacrti, vlade, ucitelji, ravnatelji, šolarji, starši, tehnologije, življenjski slogi ... Katere so po vašem mnenju tiste posebnosti, ki so pripomogle, da se je SLOfit tako dobro umestil v naš družbeni prostor? 

Strokovnost in pošten odnos do osebnih podatkov vec kot polo-vice državljanov Republike Slovenije. 
Kljub uspešnosti in pomembnosti SLOfit-a se že dobro desetletje soo-camo z velikimi težavami pri njegovem financiranju. Za urejanje po­datkov in pripravo povratnih informacij za vse šole in njihove šolarje dobi Fakulteta za šport od pristojnega ministrstva zgolj 0,16 evra na šolarja. Kakšno pot pa je iz vidika podpore javnega financiranja pre­hodil ŠVK v preteklosti? 
Stroški financiranja se iz leta v leto zmanjšujejo, saj je delež avto­matizacije vedno vecji. Naše osnovno vodilo je bilo, da mora biti sistem poceni, zato je bila izhodišcna vrednost ena velika žemlja 
– danes to ni niti polovica. Na zacetku smo imeli podporo tudi s strani raziskovalne skupnosti, ko pa je bil sistem uradno uveden, pa samo s strani ministrstva za izobraževanje. Prav vsakega mini-stra posebej je bilo sicer treba z argumenti prepricati o koristnosti tega sistema za razvoj otrok in mladine, kljub temu pa še do danes ni bilo ministra, ki bi zanikal, da je SLOfit dragulj, ki ga je treba vzdr­ževati in negovati. 
Kaj je za vas osebno najvecji kompliment v zvezi s SLOfit-om? 
Najvecji kompliment je, da SLOfit še vedno obstaja in da je vec kot polovica državljanov vkljucenih v sistem do današnjega dneva. Pomembno mi je tudi, ko se ti otroci in starši zahvalijo za analizo, ki si jo naredil. Komplimenti znanosti in stroke doma ter po svetu me veselijo, komplimenti merjencev pa me hranijo in navdihujejo. 
Navzven izgleda, kot da je bil sistem postavljen 30 let nazaj in od takrat naprej vse deluje, kot mora. Poznavalci pa vedo, da je zadaj ves cas vr­sta izzivov in nevarnosti, s katerimi se morajo skrbniki sistema soocati. Kateri so ti izzivi ta hip in kako vidite prihodnost SLOfit-a? 



Najvecja nevarnost je slovenska nevošcljivost. Upam si trditi, da smo zmagovalci in da delamo v korist razvoja slovenske mladine in otrok, zato mislim, da ni objektivne nevarnosti, da bi sistem pro-padel. Vedno obstajajo novi izzivi, ki hrepenijo po spremembah in dopolnilih. SLOfit je danes ena velika ladja in takšno jo je težko obrniti in preusmeriti, zato morajo biti ti koraki v prihodnosti po-casni, premišljeni in seveda eksperimentalno testirani. 
Po vec kot desetletju upada telesnega fitnesa naše mladine smo v zadnjih letih prica njegovemu izboljševanju. Kakšno prihodnost pa vi napovedujete telesnemu fitnesu naše mladine glede na svoje bogato znanje in raziskovalne izkušnje? 
Telesni fitnes bo v prihodnje igral še vecjo vlogo, kot jo igra danes. V prihodnosti se bo telesni fitnes še izboljševal, saj je vedno bolj povezan z zdravjem. Danes obstajajo prepricljivejši dokazi pozitiv­nih povezav fitnesa z ucno uspešnostjo, prav tako pa ni zdravega življenjskega sloga brez visoke ravni telesnega fitnesa. Slovenci smo sprejeli pomen telesnega fitnesa, ki je rezultat dobrega dela v zadnjih 50. letih, za kar se moramo zahvaliti predvsem športnim pedagogom. Pri tem ne podcenjujem pozitivne vloge športnih društev, zasebne športne prakse, staršev in mnogih drugih. Naj­vecjo rezervo vidim v spoštovanju stroke in znanosti, da delamo predvsem po strokovni doktrini in ne povelicujemo ali zaposta­vljamo dela po obcutku. Z vodenjem procesa vadbe po obcutku lahko dosežemo visoko stopnjo užitka in to praviloma kratkotraj­nega, s sistemom, tj. strokovnostjo, pa lahko zagotovimo pogoje za višjo raven telesnega fitnesa in športnega znanja, ki nam omo­goca zdrav življenjski slog. 
Ob letošnjem svetovnem dnevu uciteljev ste prejeli najvišje državno odlikovanje v šolstvu, nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na podrocju šolstva. V šolstvu delate vse svoje življenje, nekaj casa ste kot državni sekretar imeli možnost vplivati tudi na športno in šolsko politiko. Kako ocenjujete današnji družbeni položaj ucitelja ter celo­tnega podrocja vzgoje in izobraževanja v primerjavi s 30 leti nazaj? 
Osnovni problem nadaljnjega razvoja šolstva vidim v nezaupanju v stroko. Potrebujemo kredibilne ljudi, ki jim bo stroka zaupala. Danes je relativno kriticno obdobje, saj bi šolstvo moralo napre­dovati z bistveno vecjimi koraki, kot napreduje trenutno. Treba je izboljšati status ucitelja, ki mora biti bolje materialno in moralno nagrajen. Treba je izboljšati pogoje za delo uciteljev, predvsem z zmanjšanjem normativa števila ucencev v celotnem izobraže­valnem sistemu, še posebej pri pouku športne vzgoje. Politika, družba in gospodarstvo so padli na izpitu, saj govorijo o porabi za zdravje in šolstvo, ki pa so vzvod za dvig bruto domacega pro-izvoda in dejansko dodana vrednost za družbeni sistem. Današnji vodilni se ne zavedajo, da je izobraževanje temelj nadaljnjemu na­predku. Vizije vodilnih danes težijo k ureditvi narave v naslednjih 
10. letih, premalo pa se zavedajo, da je najpomembnejši clen na-rave prav clovek. 
Letos ste praznovali 70 let. Kljub temu da ste upokojeni, ste še vedno mocno strokovno in znanstveno dejavni. S cim se ukvarjate trenutno in kakšni so vaši osebni cilji v naslednjih letih? 
Še vedno se ukvarjam z analizami telesnega in gibalnega razvoja. Ravno v teh dnevih sem prišel do ugotovitev, da je telesni fitnes otrok do 9. leta starosti postavljen izjemno kakovostno in daje do-bre rezultate ter da je kriticno obdobje moc zaznati v 2. triletju osnovne šole, ki bo zahtevalo bistvene sistemske spremembe pri izvedbi športne vzgoje. Izredno slabo stanje beležimo v srednjih šolah, ki potrebujejo temeljite ukrepe za spremembo sistema. Vzpostaviti je treba intervencije v 2. triletju osnovne šole in v sre­dnji šoli. V kolikor bomo zanemarjali ta dejstva, bo davek v spre­membah telesnega fitnesa prevelik. 
Drugi segment je podrocje telesnega fitnesa kot podlaga boljše­ga zdravja. Izdali smo tudi knjigo, naredili smo nekaj eksperimen­tov, predvsem z vidika zdravstvene preventive. Snujemo in izdelu­jemo modele sodelovanja med zdravstvom in športom, ki bodo morda podlaga za korenitejše spremembe postavitve strategije preventive v zdravstvu v naslednjih desetletjih. Nekaj poti smo že prehodili, obenem pa se zavedamo, da je pred nami še veliko na­pora. Z vzpostavitvijo sistema SLOfit smo se naucili ogromno in se zavedamo, da nikoli ne smemo odnehati. 
O telesnem fitnesu in razvojnih trendih predavam uciteljskim zbo­rom, pa tudi staršem po številnih slovenskih šolah. Na vabilo sem se odzval na skoraj 100 šolah. Zakljucujem sedemletno analizo Zdravega življenjskega sloga in še kaj se najde. 
Nazadnje še k aktualnim uspehom naših športnikov in športnic. Kako gledate na te uspehe iz perspektive SLOfit-a? Že pred dvajsetimi leti ste na podlagi rezultatov športnovzgojnega kartona pravilno napoveda­li, iz katerih regij bodo prišli nosilci olimpijskih medalj. 



Vrhunski šport je v Sloveniji dosegel izjemno raven zaradi razlic­nih dejavnikov. Izpostavil bom le tistega, ki je najbolj podcenjen in nesramno zapostavljen. Ta dejavnik je segment športne vzgoje. Slovenska športna politika se v smislu vrhunskega in komercialne­ga športa ne zaveda, kakšno vlogo ima športna vzgoja iz vidika vrhunskega športa. Vecino materialnih pogojev za vrhunski šport nudijo šole, saj ponujajo vec kot 2000 dvoran za udejstvovanje v športu in podpirajo telesno dejavnost vec kot polovice otrok, skladno s priporocili Svetovne zdravstvene organizacije. Vrhunski šport v Sloveniji bi lahko bil še boljši, ce bi bila vzpostavljena boljša komunikacije med obema akterjema. Slovenski šport ima danes veliko število talentiranih otrok, mlajših od 10 let, tako da si upam trditi, da cez 30 let ne bo nobenih problemov glede vrhunskih re-zultatov, saj je bil kljucen del že narejen v otroštvu. Vrhunski špor­tnik se naredi do 12. leta starosti, to nalogo pa so odlicno opravili predvsem športni pedagogi v šoli, pa tudi zunaj nje. 

Vedrana Sember, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani vedrana.sember@fsp.uni-lj.si 







Marjeta Kovac, Gregor Jurak, Gregor Starc in Janko Strel 
SLOfit ali športnovzgojni karton skozi zgodovinsko perspektivo 
Izvlecek 
V prispevku je prikazan zgodovinski razvoj preucevanja te­lesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji, posebej pa še vzpostavitev in oblikovanje nacionalnega cen­tralnega informacijskega sistema Športnovzgojni karton, ki so ga avtorji najprej poimenovali telesnovzgojni karton, nato športnovzgojni karton, danes pa nosi ime SLOfit sis-tem. Ta izraz uporabljamo tudi pri predstavitvi podatkovne zbirke v tujini. Sistem je bil razvit med leti 1969 in 1989, leta 1996 pa je postala zbirka podatkov ena od obveznih zbirk, ki jih mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka slovenska šola. Skozi zgodovinsko perspektivo je prikazano preuceva­nje in oblikovanje sklopa merski nalog za oceno posame­znih kazalnikov telesnega in gibalnega razvoja, spremem-be v namembnosti zbirke in zakonodaji glede umešcenosti športnovzgojnega kartona v šolski sistem, najpomembnejši mejniki razvoja od leta 1969 do danes ter vkljucenost podat­kov v nacionalne in mednarodne študije. 
Kljucne besede: telesni razvoj, gibalni razvoj, otroci, mladina, nacionalna zbirka, namen, zgodovinski razvoj. 
• Zgodovinski razvoj spremljave telesnega razvoja in gibalne ucinkovitosti otrok in mladine v Sloveniji 
Spremljave telesnega razvoja otrok in mladine 
v Sloveniji 
V Sloveniji je preteklo že vec kot devetdeset let od prvega sistema­ticnega zbiranja podatkov o telesnem razvoju otrok. V Pedagoškem zborniku za leto 1926 (Žgec, 1926) so prikazani podatki Popisnice o razvojnem stanju otroka, ki jih je zbral Pedagoški krožek v Mariboru leta 1926 na 31 šolah mariborske oblasti. Vkljucene so bile šole iz mariborskega okolja, Prlekije, Haloz, Koroške, meritvam pa so se pridružili tudi v Domžalah in Trbovljah. Žgec (1926, str. 56) navaja, 


SLOfit or the sports educational chart through the historical perspective 
Abstract 
The article presents the historical development of the study of physical and motor development of children and adolescents in Slovenia, especially the establishment and formulation of the national central information system “Sports Educational Chart”, which the authors first named Physical Educational Chart and later Sports Educational Chart, whereas today the name “SLOfit system” has increasingly been gaining ground. This term is also applied when we present our database abroad. The system was developed between 1969 and 1989, whereas in 1996 the data collection became one of the compulsory da­tabases that every Slovenian school has been maintaining in compliance with the school legislation. The study and design of a battery of measurement tasks for assessing the indicators of physical and motor development are presented from the historical perspective, along with the changes in the purpose of the database and the legislation concerning the integration of the Sports Educational Chart in the school system, the most important development landmarks from 1969 to the present day as well as application of data in national and international studies. 
Keywords: physical development, motor development, children, adolescents, national database, purpose, historical development 
da je bil to prvi poskus zbiranja podatkov in na podlagi tega pre-ucevanja otroka v njegovem okolju. Avtor je izracunal povprecno velikost in težo deklic ter deckov glede na posamezno starost, za vsako okolje pa je podal tudi obrazložitev podatkov na podlagi preucevanja stanovanjskih razmer, socialnega okolja, zdravstvenih razmer in pogojev šolanja. Predstavil je graficna prikaza telesne vi-šine in teže 8- in 13-letnikov, loceno po spolu, za vse merjene šole. Razlike v telesni višini in teži je pojasnil s podrobnejšim opisom življenjskih razmer otrok, ki so pripadali razlicnim socialnim skupi­nam (mešcanski, delavski, uradniški, kmecki, vinicarski sloj). 
Pred drugo svetovno vojno so osnovnošolski ucitelji spremljali te­lesno višino in težo slovenskih šolarjev v okviru programa Uciteljski pokret. Opozarjali so predvsem na velike razlike v spremljanih ka­zalnikih zaradi socioekonomskega položaja otrok iz kmeckega in delavskega okolja (Debevec, Jurancic, Kimovec in Mencelj, 1940). 


Škerljeva raziskava Fizicno-pubertetni razvoj ljubljanskih srednješol­cev, ki je bila izvedena v šolskem letu 1939/40, zaradi druge svetov­ne vojne pa so bili podatki objavljeni šele pet let po njenem kon-cu (Škerlj, 1950), je postavila znanstvene temelje za raziskovanje telesne rasti in spolnega razvoja otrok in mladine. Škerlj je v njej analiziral razvoj mladih med 11. in 18. letom starosti, s pomocjo razlicnih telesnih mer pa je predstavil tudi metodologijo za oceno pubertetnega razvoja. 


Po drugi svetovni vojni so razlicni raziskovalci pospešeno preu-cevali telesni razvoj otrok in mladine v Sloveniji v vec presecnih študijah: 
•	 
Študija Telesni razvoj šolske mladine v primerjavi s predvojnim (Lunacek, 1951) temelji na meritvah, ki jih je izvedel Central-ni higienski zavod v letih 1949 in 1950. Njen namen je bil iz-racunati norme za telesno višino in težo, ki bi jih uporabljali zdravniki za oceno telesne razvitosti otrok, podatki pa naj bi omogocali tudi primerjavo s podatki, zbranimi pred vojno. Raziskovalno delo so nadaljevali cez desetletje in podatke objavili v delu Telesni razvoj šolske mladine v Sloveniji v letu 1959 (Lunacek in Skerget, 1959). 

•	 
V naslednji presecni študiji z naslovom Telesni razvoj otrok in mladine v letih 1969/1971 so raziskovalci uporabili kar 31 antropometricnih mer za oceno telesnega razvoja otrok in mladine med 7. in 18. letom starosti (Dovecar, 1976). V letih 1981/82 so raziskovanje razširili na vzorec otrok in mladine med 6. in 20. letom starosti, uporabili pa so 15 antropome­tricnih mer. Zakljucki so bili objavljeni v delu Somatotipska variabilnost v procesu rasti in razvoja (Brodar, Štefancic in To-mazo-Ravnik, 1987). 

•	 
V letih 1990/1992 so raziskovalci v okviru projekta Antropo­loške karakteristike otrok in mladine v Sloveniji izmerili otroke in mladino med 7. in 18. letom z 20 antropometricnimi me-rami; pri deklicah so beležili tudi nastop menarhe (Štefancic idr., 1996, str. 14). 

•	 
V študiji Ocena telesne rasti in razvoja otrok in mladine v Lju­bljani (Štefancic idr., 1996) so predstavljeni podatki treh 





raziskav, opravljenih v Ljubljani v letih 1981/82, 1984/85 in 1990/91, 1991/92 ter 1992/93. Avtorice ugotavljajo, da so se­kularni trendi po drugi svetovni vojni izraziti pri obeh spolih v vseh starostnih skupinah in pri vseh merjenih kazalnikih. Posebej poudarjajo, da na izrazite akceleracijske pojave vpli­vajo zunanji dejavniki, kot so bolj urejeno prehranjevanje, prizadevanja za zdrav nacin življenja in vec športne dejav­nosti mladih. Vendar opažajo, da se je v zacetku devetdese­tih let akceleracija umirila, zaradi novih družbeno-ekonom­skih pojavov, ki dajejo sekularnemu trendu specificen pecat, pa priporocajo, da se nadaljuje z raziskovalnim delom. 

Današnje študije telesnega razvoja otrok in mladine v svetu in pri nas se osredotocajo predvsem na porast telesne teže in kolicine podkožnega mašcevja, saj ta predstavlja kljucen javnozdravstve­ni in financni problem sodobnega sveta (Avbelj idr., 2005; Kovac, Jurak in Leskošek, 2012; Kovac, Jurak, Zaletel-Kragelj in Leskošek, 2014; Sedej, Lusa, Battelino in Kotnik, 2016; Starc in Strel, 2012). 
Od leta 2002 Slovenija sodeluje v mednarodni študiji Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (angl. Health Behaviour in School-Aged Children, HBSC), ki poteka vsako cetrto leto (Jericek Klanšcek idr., 2015). Raziskava temelji na kvantitativni metodi raz­iskovanja. Anketiranje poteka s standardiziranim mednarodnim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu slovenskih všolanih 11-, 13- in 15-letnikov. V vzorec je bilo v letu 2002 vkljucenih 3956 mla­dostnikov (50,5 % fantov in 49,5 % deklet), v letu 2006 je bilo vklju-cenih 5130 mladostnikov (49,9 % fantov in 50,1 % deklet), v letu 2010 je bilo vkljucenih 5436 mladostnikov (50,9 % fantov in 49,1 % deklet), v letu 2014 pa je bilo vkljucenih 4997 mladostnikov (49,0 % fantov in 51,0 % deklet). V letu 2014 je anketiranje prvic potekalo prek spletne aplikacije, predhodne raziskave pa so bile izvedene z vprašalnikom na papirju. Raziskava temelji na samoporocanju vkljucenih o njihovi telesni višini in teži. Iz tega raziskovalci izracu­najo indeks telesne mase in ga primerjajo z osebnim mnenjem o tem, ali se zdijo mladostniki sami sebi predebeli oziroma presuhi (Jericek Klanšcek idr., 2015, str. 35-36). 
Od leta 1970 imamo gotovo najkakovostnejše podatke o telesnem razvoju otrok v dveh obsežnih zbirkah Laboratorija za telesni in gibalni razvoj Fakultete za šport, to sta podatkovni zbirki športno­vzgojni karton (vkljucuje podatke telesne višine, telesne mase in kolicine podkožnega mašcevja (Strel idr., 1996)) in zbirka presec­ne študije ARTOS1, v kateri merimo telesno višino, sedeco višino, telesno maso, beležimo samoporocanje o telesni višini in telesni 
1Kratica za daljši naslov Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji. 
masi ter letu nastopa menarhe, merimo širino ramen in medenice, dolžino roke, noge in stopala, premer zapestja, komolca, gležnja in kolena, obseg podlahti, stegna, pasu in bokov, kožne gube tri­cepsa, bicepsa, trebuha, hrbta, stegna in goleni (Jurak, Kovac in Starc, 2013). 

V zadnjem desetletju so naši podatki o telesnem razvoju vkljuceni v zbirko Svetovne zdravstvene organizacije za preprecevanje de­belosti pri otrocih (Wijnhoven idr., 2014) in zbirko NCD Risk Factor Collaboration (Bentham idr., 2016, 2017; Di Cesare idr., 2016), zno­traj katere s sodelavci iz celega sveta izvajamo najvecje epidemi­ološke študije na svetu. 
Spremljave gibalne ucinkovitosti otrok in mladi­
ne v Sloveniji 
V vseh v prejšnjem poglavju omenjenih študijah so raziskovalci preucevali le telesni razvoj otrok. Študija, ki je poleg telesnega ra­zvoja preucevala še gibalno ucinkovitost ucencev, je bila opravlje­na na Inštitutu za športno medicino, ki so mu pomagale športne ambulante (Šef, 1953, 1954). Dve vzorcni merjenji je organiziral tudi Zvezni zavod za telesno kulturo. Meritve so opravile tridesetclan­ske pedagoško-medicinske skupine na osnovnih in srednjih šolah na nakljucno izbranem vzorcu. Rezultati so bili objavljeni za vso Jugoslavijo in Slovenijo (Vucetic-Zavrnik, 1964). 
Zavod SR Slovenije za šolstvo je preuceval gibalno ucinkovitost otrok v eksperimentalni osnovni šoli Fran Levstik v Ljubljani s Kra-us-Webrovimi merskimi nalogami minimalne mišicne zmogljivosti (Serpan, 1959). Z merskimi nalogami in rezultati je seznanil razre­dne ucitelje na tecajih (Križnar in Serpan, 1978). 
Poglobljeno preucevanje gibalnega razvoja otrok in mladine se je v Sloveniji zacelo v šestdesetih letih. Vodilni raziskovalec J. Šturm je skupaj z J. Strelom preuceval merske znacilnosti (zanesljivost, veljavnost in objektivnost) merskih nalog za oceno gibalnih spo­sobnosti z namenom, da oblikuje sklop nalog, s katerimi bi lahko na terenskih meritvah dobro ocenili gibalno pripravljenost šolskih otrok (Strel in Šturm, 1980; Šturm, 1970, 1972, 1981a, 1982b, 1981c; Šturm in Strel, 1979; Šturm, Strel in Ambrožic, 1982). Raziskovalno delo se je naslanjalo na teoreticna izhodišca beograjskih (Kurelic idr., 19752) in zagrebških raziskovalcev (Gredelj, Metikoš, Hošek in 
2V raziskovalni skupini je sodeloval tudi slovenski raziskovalec J. Šturm. 


Momirovic, 1975; Metikoš, Gredelj in Momirovic, 1979; Momirovic, Hošek, Metikoš in Hofman, 1984). 
Kasneje so se nekateri raziskovalci usmerili v preucevanje speci­ficnih starostnih skupin, npr. predšolskih otrok (Pišot in Planinšec, 2005; Planinšec, 1995; Rajtmajer, 1993; Videmšek, 1996; Videmšek in Cemic, 1991), osnovnošolcev (Kondric, 2000a; Kondric in Šajber­Pincolic, 1997; Leskošek, 1989) ali srednješolcev (Beranic, 2009; Ko­vac, Leskošek, Strel in Jurak, 2013; Kovac, Strel, Jurak in Leskošek, 2012) oziroma v zadnjih letih v preucevanje razvoja nedonošenih otrok (Robic Pikel, 2015; Robic Pikel idr., 2017). 

Izrazito se je povecalo zanimanje tudi za preucevanje posamezne gibalne sposobnosti: njeno strukturo, najprimernejše naloge za njeno oceno in njihove merske znacilnosti. Navedli bomo le ne­katere: 
– 
na podrocju koordinacije so to bili J. Šturm (Šturm in Strel, 1981), 

J.
 Strel (1981) in D. Novak (Strel in Novak, 1980), 

– 
na podrocju gibljivosti F. Agrež (1973, 1976), J. Gošnik-Oreb (1985), B. Pistotnik (1989, 1991) in S. Pinter (1996), 

– 
na podrocju moci M. Coh (Coh, 1988) in J. Šturm (Coh in Šturm, 1987; Šturm, 1974). 


Nadaljnje raziskovanje je bilo usmerjeno v preucevanje povezav med telesnimi znacilnostmi in gibalnimi sposobnosti (npr. Am­brožic, 1996; Jurak, Milanovic, Janic, Soric in Kovac, 2015; Kondric, 2000a; Kondric in Šajber-Pincolic, 1997; Strel, 1976, 1981; Strel, Šturm in Pistotnik, 1981; Strel, Kovac, Jurak, Bednarik in Leskošek, 2001; Šturm in Strel, 1975, 2002), njunima povezavama z drugimi razsežnostmi razvoja otrok in mladine (npr. Andlovic Kolar, 2001; Burian, 1996; Burnik, 1992; Jurak, 2002; Karpljuk, 1996; Kolar, 2001; Kovac, 1999; Kovac, Jurak, Starc in Strel, 2007; Matejek, 2013; Pavlo­vic, 1982; Planinšec, 1995, 1999; Strel in Štihec, 1993; Strel idr., 2003; Štemberger, 1999), povezav s športno uspešnostjo (npr. Elsner, 1981; Novak, 1984; Šturm, Novak in Strel, 1990), obremenjenostjo s šolskim delom (npr. Novak idr., 1993), pedagoškimi ravnanji ucitelja športne vzgoje (npr. Cankar, 1994), v zadnjem casu pa preucujejo predvsem življenjske sloge otrok in mladine v povezavi z njihovo gibalno ucinkovitostjo (npr. Jurak, 2006; Jurak idr., 2015; Matejek, 2013; Sember idr., 2016; Strel, Kovac in Jurak, 2007), povezave gi­balne ucinkovitosti z ucno uspešnostjo (npr. Zurc, 2008) oziroma vplive intervencijskih programov na nekatere telesne znacilnosti in gibalno ucinkovitost osnovnošolcev (npr. Karpljuk, 1999; Jurak, Cooper, Leskošek in Kovac, 2013; Peternelj, 1998; Strel, 2013). 


Precejšen del podatkov zgoraj omenjenih raziskav je bil pridobljen v okviru podatkovne zbirke športno-vzgojni karton in/ali najobse­žnejše slovenske študije Analiza razvojnih trendov motoricnih spo­sobnosti in morfoloških znacilnosti ter povezav obeh z drugimi bio-psiho-socialnimi razsežnostmi slovenskih otrok in mladine med 6. in 
18. letom v obdobju 1970 – 1983 – 1993/1994 – 2003/2004 (Strel, 1996; Strel idr., 2005), ki se je v letih 2013 in 2014 poimenovala v ARTOS (Jurak idr., 2013; Starc idr., 2015). Študija poteka v Sloveniji že vse od leta 1970 (leta 1970 je vzorec vkljuceval le osnovnošolce od 5. do 
8. razreda), podatke pa so raziskovalci zbirali s trinajstletnim (med letoma 1970 in 1983; leta 1983 so bili vkljuceni osnovnošolci od 1. do 8. razreda), nato pa z desetletnim zamikom (1983, 1993/94 in 2003/04; 2013/14; leta 1994 so bili prvic vkljuceni tudi srednješolci). Skupno število ucencev, vkljucenih v vzorec, predstavlja 2% slo­venske populacije (Jurak idr., 2013; Starc idr., 2015; Šturm in Strel, 1985, 2002). 

.Spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji s posebno podatkovno zbirko telesnovzgojni oziroma športnovzgojni karton 

Prve sistematicne meritve telesnega in gibalne­ga razvoja otrok in mladine v slovenskih šolah so se zacele leta 1969 

Ucni nacrt za športno vzgojo je pred letom 1970 sicer navajal, naj ucitelji izvajajo preverjanje telesnih zmogljivosti ucencev, vendar ni vkljuceval navodil za merjenje. Strel in Šturm (1982) porocata, da so v praksi nekateri ucitelji merili ucence in podatke uporabljali za motivacijo ucencev in nacrtovanje dela. Uporabljali pa so razlicne merske naloge in primerjali rezultate le znotraj posamezne šole. 



Prikaz 1. Kljucni mejniki spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji s podatkovno zbirko športnovzgojni karton. 
dij J. Šturma, profesorja na Fakulteti za šport (Šturm, 1970, 1972). V veljavo je stopila že 1. septembra 1969 z objavo v Uradnem listu SRS, št. 20-158/69, v šolah pa so zaceli zbirati podatke v šolskem letu 1970/71. Nacin zbiranja podatkov je bil predstavljen v Navo­dilih za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole (1971). Skladno z navodili je moral ucitelj meritve za telesno­vzgojni karton izvesti vsako leto v maju in juniju, namenil pa jim je od sedem do deset ur v posameznem šolskem letu. Merske naloge so bile razdeljene v A (obvezni) in B (neobvezni) program (preglednica 1). Vse šole so morale opraviti meritve telesnih zna-cilnosti in merske naloge A-programa (Navodila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole, 1971). 
Ceprav Križnar in Serpan (1978) navajata številne pozitivne ucinke meritev, so se ucitelji športne vzgoje soocali z razlicnimi proble-mi, kot so prevec casa, ki so ga porabili za meritve zaradi velike­ga števila merskih nalog in velikega števila ucencev v oddelkih, premajhna ozavešcenost o pomenu meritev za nacrtovanje dela, obdelava podatkov je bila zaradi takrat slabo razvite racunalniške 
Preglednica 1 
Merske naloge podatkovne zbirke telesnovzgojni karton iz leta 1971 


Telesna višina  Dotikanje plošc z roko  
Telesna teža  Skok v daljino z mesta  
Vitalna kapaciteta  Dviganje trupa  Dviganje nog  
Obseg oprsja  Vesa v zgibi  Zgibe v mešani vesi  
Tek na 30 metrov (za ucence in ucenke od 1. do  
4. razreda, za ucenke od 5. do 8. razreda, za vse  Tek na 30 metrov (za ucence od 5. do 8. razreda)  
srednješolce in srednješolke)  
Tek na 60 metrov (za ucence in ucenke od 5. do 8. razreda in srednješolce ter srednješolke)  Tek na 60 metrov (za ucence in ucenke od 1. do 4. razreda)  
Tek in hoja na 600 metrov (za ucence in ucenke od 5. do 8.  
razreda ter srednješolce in srednješolke)  
Tek 4 x 15 metrov (za ucence in ucenke od 1. do 4. razreda)  
Tek 6 x 15 metrov (za ucence in ucenke od 5. do 8. razreda  
ter srednješolce in srednješolke).  



podpore nemogoca za celotno Slovenijo ipd. (Sluga, 1981; Šturm idr., 1982). 
Priprava novega modela meritev med leti 1980 


in 1985 
V eksperimentalnem programu Predlog informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji (Strel in Šturm, 1982), v kate­rega je bil med leti 1981 in 1985 vsako leto vkljucen namenski vzo-rec 37.000 ucencev osnovnih in srednjih šol iz devetih slovenskih obcin (Strel in Šturm, 1980; Strel idr., 1982), je potekalo obsežno preucevanje znacilnosti merskih nalog in organizacijskega mode-la zbiranja podatkov, analize z naslovom Ovrednotenje informacij­skega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji pa so bile objavljene v treh faznih (Strel idr., 1982; Strel idr., 1983; Strel idr., 1984) in koncnem porocilu (Strel, Šturm, Ambrožic, Leskošek in Strojnik, 1985). Program sta vodila J. Strel in J. Šturm. Posledice preucevanja so bile: 
– 
sprememba sklopa merskih nalog, tako da je nov izbor omogo-cal dobro ovrednotenje telesne zmogljivosti ucencev, 

– 
priprava natancnega protokola meritev, ki je pomenil skrajšanje casa merjenja, 

– 
centralna obdelava in posredovanje obdelanih podatkov šolam sta zagotavljala ucinkovito povratno informacijo za ucitelje in ucence ter njihove starše. 



Zanimivo je, da je podatkovna zbirka nastajala v Sloveniji istoca­sno z zbirko Eurofit (1993), ki jo danes v omejenem obsegu (le del testnih nalog ali pa so nekatere modificirane) uporabljajo neka­tere evropske države za ugotavljanje ravni telesne pripravljenosti šolajocih otrok in mladine, vendar meritve ne potekajo redno. 


Trideset let od uvedbe zdajšnjega modela meri­
tev 
Ceprav je že ucni nacrt za osnovno šolo za predmet telesna vzgo­ja iz leta 1984 (Strel idr., 1984) za 6., 7. in 8. razred navajal, da naj bi v teh treh razredih potekalo »spremljanje lastnega razvoja in aktivnosti na osnovi rezultatov merjenja v telesno-vzgojnem kar­tonu«, meritve niso bile obvezne in so jih izvajale šole, vkljucene v eksperimentalni program, ki je potekal od leta 1981 do leta 1985 (Strel idr., 1982). 

Na podlagi eksperimentalnega uvajanja je enotno obliko in vsebi-no telesnovzgojnega kartona dolocil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo z gradivom št. 66-18/85, Navo­dila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole, ki je bilo objavljeno leta 1987 (Strel idr., 1996). Šole so tako za-cele postopno vpeljevati današnji model takrat poimenovanega telesnovzgojnega, danes pa športnovzgojnega kartona v šolskem letu 1986/87 v prvem in petem razredu osnovne šole in prvem letniku srednje šole. Vsako naslednje leto je bil vkljucen naslednji razred. V šolskem letu 1989/1990 so bile meritve izpeljane za vso šolajoco populacijo. Navodila so doživela nekaj popravkov z doku­mentom št. 601-4/89, izdanim februarja leta 1992 (Strel idr., 1996). Ucitelji so dobili dodatna navodila tudi v njim namenjenih revijah (Strel, 1987) in na seminarjih stalnega strokovnega spopolnjevanja (Strel, Štihec in Kovac, 1988). 

V okviru podatkovne zbirke športnovzgojni karton od leta 1986/87 ugotavljamo, vrednotimo in spremljamo telesne znacilnosti (tri merske naloge) in gibalne sposobnosti (osem merskih nalog), pri­kazane v preglednici 2. 
Preglednica 2 
Merske naloge podatkovne zbirke telesnovzgojni oziroma športno­vzgojni karton iz leta 1986 
Premagovanje ovir nazaj 
Merska naloga  Podrocje merjenja  
Telesna višina  Dolžinska razsežnost telesa  
Telesna teža  Voluminoznost (masa) telesa  
Kožna guba nadlahti  Voluminoznost telesa (kolicina podko­žnega mašcevja)  
Dotikanje plošc z roko  Frekvenca izmenicnih gibov  
Skok v daljino z mesta  Hitra (eksplozivna) moc  
Koordinacija (skladnost) gibanja vsega  

telesa Dviganje trupa Moc mišicja trupa Predklon na klopci Gibljivost 
Mišicna vzdržljivost ramenskega Vesa v zgibi obroca in rok 

Tek na 60 m Šprinterska hitrost Tek na 600 m Splošna vzdržljivost Do leta 1996 so bile meritve obvezne za vso šolajoco populacijo, 
po spremembi šolske zakonodaje pa je bilo od leta 1996 treba za merjenje ucencev in dijakov pridobiti pisna soglasja staršev oziro­ma polnoletnih dijakov, od leta 2007 pa staršev osnovnošolcev, srednješolci pa, ne glede na starost, sami soglašajo z meritvami. Zato je takratno ministrstvo za šolstvo in šport izdalo nova navo­dila v knjižici Športnovzgojni karton3 (Strel idr., 1996) in vsako leto posebni zgibanki za starše osnovnošolcev in srednješolcev. Zaradi zanimanja tujine in vkljucevanja v mednarodne projekte so navo­dila leto kasneje izšla še v angleškem jeziku (Strel idr., 1997). 



Ker je sodelovanje v meritvah prostovoljno, meritve v okviru po­datkovne zbirke niso obvezna sestavina osnovnošolskega ucne­ga nacrta in ucnih nacrtov razlicnih srednješolskih programov, ki so bili sprejeti leta 1998 (Kovac in Novak, 1998a, 1998b, 1998c, 1998d). 
Nekatere spremembe šolske zakonodaje (Zakon o gimnazijah, 2007; Zakon o osnovni šoli, 2006; Zakon o poklicnem in strokov­nem izobraževanju, 2006) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (2007) so zahtevale posodobitev navodil in pripravo posebnega pravilnika o varovanju osebnih podatkov na Fakulteti za šport kot obdelovalki podatkov na nacionalni ravni in skrbnici zbirke (»Pra­vilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Fakulteti za šport«, 2007). Tako je leta 2011 izšla knjižica Športnovzgojni karton, ki poleg predstavitve merskih nalog, organizacijskih navodil in za­konodajnih zahtev predstavlja še primere analiz za posameznika, šolo in regijo (Kovac, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). Zakono­daja doloca tudi obliko obrazcev s pravilnikoma o šolski doku­mentaciji v osnovni in srednji šoli (Kovac idr., 2011). 
• Spremembe namena podatkovne zbirke 
Nova šolska zakonodaja, novi ucni nacrti, drugacni pogledi na razvoj posameznika, usmerjenost v individualizacijo, ob izrazitem povecanju deleža prekomerno težkih in debelih otrok in njihovi manjši gibalni ucinkovitosti poudarjanje zdravja posameznika, a hkrati (tudi pretirana) zašcita posameznikovih osebnih podatkov so povzrocili tudi spremembo namena zbiranja podatkov. Ce je bila v zacetnih letih zbirka namenjena predvsem uciteljevemu spremljanju razvoja ucencev, ki jih je pouceval, in identifikaciji gi­balno nadarjenih oziroma gibalno ogroženih ucencev, v zadnjih dvajsetih letih poudarjamo predvsem osredotocenost na posa­meznikov telesni in gibalni razvoj ter prepoznavanje otrokovih zdravstvenih tveganj, hkrati pa so podatki postali pomemben po­kazatelj javno-zdravstvenih problemov in podlaga za nacrtovanje in implementacijo intervencij kot del politik na podrocju šolstva, športa in zdravstva. Danes ima podatkovna zbirka športnovzgojni karton tri temeljne namene: 
3Publikacija predstavlja spremenjen in dopolnjen ponatis "Navodil za iz­polnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole" št. 66­18/85 z dne 5. 2. 1987, ki jih je dolocil predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, in "Navodil za izpolnjevanje športnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole" št. 601-4/89 z dne 
14. 12. 1992, ki jih je dolocil minister za šolstvo in šport. 

1. Pomen podatkov za posameznikov razvoj: Podatki lahko usmerijo pozornost posameznega otroka na njegovo telo in gibalno ucinkovitost mu pomagajo pri samozavedanju o tem, da lahko sam veliko stori za njeno ohranjanje ali izboljšanje. Starši lahko spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj svo­jih otrok in njihove dosežke primerjajo z dosežki enako starih slovenskih vrstnikov. Tako jih spodbujamo, da postanejo bolj motivirani in dejavni pri skrbi za telesni in gibalni razvoj svo­jega otroka. O telesnem in gibalnem razvoju otroka se lahko starši oziroma dijaki pogovorijo z uciteljem športne vzgoje, tre­nerjem, zdravnikom. Ucitelj športne vzgoje na podlagi primer-jav z objektivnimi podatki populacije in primerjav ucencevih podatkov s predhodnimi leti svetuje staršem ter ucencem in dijakom glede primerne prostocasne športne vadbe. Pri uciteljih športne vzgoje lahko ucenci in njihovi starši dobijo: 
– graficno ponazoritev ucencevega telesnega in gibalnega razvoja za ves cas šolanja in razlago sprememb, 


– 
nasvet, v katero športno dejavnost se naj vkljuci ucenec, da bo koristno preživel prosti cas, 

– 
nasvet o primerni vadbi, ce ima ucenec kakršne koli težave v telesnem ali gibalnem razvoju, 

– 
nasvet, kam vkljuciti ucenca, ki je nadarjen za šport, 

– 
za tiste, ki so vkljuceni v redno športno vadbo, informacijo 


o tem, katere sposobnosti ima bolj razvite, kje so njego­ve pomanjkljivosti, ki ga lahko ovirajo pri dosežkih, in kaj mora narediti, da te pomanjkljivosti s primerno vadbo od­pravi in se tako izogne morebitnim poškodbam, 
– nasvet, s kakšno športno opremo se bo ucenec lahko var-no in sprošceno ukvarjal s športom. 
2. 
Pomen podatkov za kakovostnejše delo ucitelja športne vzgoje: Ucitelju podatki omogocajo racionalno in objektivno diagnosticiranje stanja za posameznika oziroma vadbeno skupino, ki jo poucuje, in s tem ustrezno individualizacijo oziroma diferenciacijo vadbe, kar je eden najpomembnejših dejavnikov kakovostnega pouka. Hkrati lahko na podlagi analiz pripravi programe, ki so del razširjenega programa posamezne šole (interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, šole v naravi, pocitniški programi, programi v podaljšanem bivanju ipd.). Ti programi imajo lahko tudi izrazito intervencijski namen. Ucence in dijake nauci tudi ovrednotenja njihovih dosežkov in dolocanja individualnih obremenitev pri športni vadbi. Tako jih motivira in usposablja za samostojno spremljavo njihove gibal­ne ucinkovitosti ter jih spodbuja k njim primerni športni vadbi. 

3. 
Pomen podatkov za izvajanje razlicnih politik na lokalni in nacionalni ravni: Poznavanje trendov sprememb telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti ucencev in dijakov na lo-kalni in nacionalni ravni omogoca ustrezno odzivanje stroke, saj predstavlja ucinkovito strokovno pomoc pri oblikova­nju strategije razvoja šolske in zunajšolske športne vzgo­je4. Analize podatkov populacije so in bodo tudi v prihodnje pomagale pri pripravi nekaterih politik na lokalni in naci­onalni ravni (npr. politike zagotavljanja pogojev za ustrezno telesno dejavnost, športa, prehranjevanja, spodbujanja ena­kopravnega vkljucevanja v skupine, zmanjšanja zdravstvenih tveganj ipd.), lahko pa pomagajo tudi izdelovalcem otroških in športnih oblacil in obutve, šolskega pohištva ... 


.Spremembe v obdelavi podatkov in njihovi predstavitvi uporabnikom 
Ker neobdelani podatki ne dajo ustrezne povratne informacije, se jih centralno obdela. V zacetnih letih vpeljave prvih meritev je ra-cunski center takratne Visoke šole za telesno kulturo dolocil nekaj šol, ki so poslale rezultate svojih ucencev v elektronsko obdelavo. Sluga (1981) poroca, da so bili podatki obdelani le dvakrat, nato pa zaradi velikih organizacijskih težav ne vec. 
Zaradi razvoja racunalniške opreme in boljše podpore je ponovna uvedba meritev v šolskem letu 1986/87 že omogocala, da so šole dobile obdelane podatke ob koncu šolskega leta. Obdelava je po­tekala na Inštitutu za šport, ki deluje v okviru Fakultete za šport, v 
4Glej vire Kolar, Jurak in Kovac, 2010; Kovac, Jurak, Starc in Strel, 2007; Strel idr., 1996; Strel idr., 2003. 

zadnjih letih pa v okviru Laboratorija za telesni in gibalni razvoj, ki prav tako deluje na Fakulteti za šport. 

Nacini obdelave se spreminjajo skladno z razvojem racunalniške opreme in programov. Celotna obdelava podatkov je od zacet­ka vzpostavitve zbirke potekala na Fakulteti za šport, najprej pod vodstvom J. Šturma, nato pa J. Strela s sodelavci, M. Kondrica, B. Leskoška in G. Starca. Za vecino let so bila pripravljena tudi po-rocila, ki so vkljucevala podatke o številu udeleženih ucencev in dijakov glede na spol, vrsto šolanja in obcino oziroma statisticno regijo, povprecne vrednosti in standardne odklone vseh merskih spremenljivk, izracunani so bili tudi indeksi sprememb glede na predhodno leto. Od leta 2007 so porocilom dodani tudi izracuni indeksa telesne mase glede na spol, starost, posameznika, šolo in regijo, od leta 2016 pa se doloceni podatki prikazujejo ne le v t.i. T-vrednostih, ampak tudi v centilnih vrednostih. V preglednici 3 je seznam porocil o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine, ki so javno dostopna v knjižnici Fakultete za šport oziroma od leta 2007 tudi na fakultetni spletni strani http://www.slofit.org/letna­porocila. 
Vzporedno z vpeljavo meritev je J. Štihec na Fakulteti za šport iz­delal racunalniški program, ki je omogocal graficno predstavitev rezultatov posameznika, oddelka in šole (Štihec, 1988). Od leta 1991 program poznamo pod imenom Graf (Štihec, 1991, 1992a, 1992b, 1994, 1995, 2002, 2003). 
Danes je mogoce podatke vnašati že med meritvami v aplikacijo na tablicnih racunalnikih (Cernilec, 2012; »ŠVKarton - mobilna in spletna aplikacija kot podpora vodenju Športno vzgojnega karto­na«, 2012-2017), ki je nastala v praksi na Osnovni šoli Šencur, njena avtorja sta P. Cernilec (vsebina) in G. Pompe (tehnicna podpora). Podpora je javno dostopna na https://svkarton.si/sportno_vzgoj-ni_karton_podpora.php, a je za šole placljiva. 
Model meritev in uporaba podatkov sta bili predstavljeni že zgodaj tudi v tujini (Šturm idr., 1990), hkrati pa so bili podatki pomembna podlaga pri oblikovanju ucnih nacrtov za predmete na podrocju športa (Kovac in Novak, 1998a, 1998b, 1998c, 1998d; Kovac, 2013; Kovac, Jurak in Starc, 2015). Slovensko javnost so avtorji seznanjali z modelom meritev in ugotovljenimi rezultati tudi v razlicnih ca-sopisih (Šolski razgledi, Delo) in strokovnih in poljudnih revijah (Šport mladih, Zdravstveno varstvo, Ciciban, Za srce, Vzgoja in izobraževanje). 
Ker lahko s širšo dostopnostjo dobijo podatki še vecjo uporab-no vrednost, je bila v šolskem letu 2016/2017 prenovljena sple­tna stran http://www.slofit.org, kjer so dostopne vse informacije v zvezi s SLOfit, znotraj tega pa je pilotno ponujena brezplacna spletna aplikacija Moj SLOfit, ki z novim vrednotenjem rezultatov meritev omogoca bolj pregleden nadzor nad šolarjevim telesnim in gibalnim razvojem (Jurak, Starc idr., 2016). 



Preglednica 3 
Seznam porocil o meritvah telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti 
Avtorji leto Naslov porocila 
Strel, J. 1990 Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1989/90. 
Strel, J. 1991 Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1990/91. 
Kondric, M., Strel, J., Šturm, J., Am-1994 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti ucencev od 1. do brožic, F., Mesaric, V., Leskošek, B. 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1993/94. in Štihec, J. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J., 1996 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev od 1. do 8. Ambrožic, F. in Leskošek, B. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1995/96. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J. in 1997 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev od 1. do 8. Kovac, M. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih za šolsko leto 1996/97. 
Kondric, M., Strel, J. in Kovac, M. 1998 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev in ucenk 
1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1997/98. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J., 1999 Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev in ucenk Kovac, M., Ambrožic, F. in Lesko-1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto šek, B. 1998/99. 
Kondric, M. 2000b Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev in ucenk osnovnih šol ter dijakov in dijakinj srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. 
Strel, J., Kovac, M. in Kondric, M. 2001 Športnovzgojni karton: porocilo za šolsko leto 2000/2001 in primerjava nekaterih parametrov v obdobju 1990-2000. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. 2002 Športnovzgojni karton: porocilo za šolsko leto 2001/2002 in primerjava nekaterih parametrov s šolskim letom 2000/2001 ter z obdobjem 1990-2000. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. 2003 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: porocilo za šolsko leto 2002/2003 in nekatere primerjave s šolskim letom 2001/2002. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. 2004 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: porocilo za šolsko leto 2003/2004 in nekatere primerjave s šolskim letom 2002/2003. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. 2005 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: porocilo za šolsko leto 2004/2005 in nekatere primerjave s šolskim letom 2003/2004. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. 2006 Športnovzgojni karton - podatkovna zbirka: porocilo za šolsko leto 2005/2006 in nekatere primerjave s šolskim letom 2004/2005. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2007 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2008 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2007/2008. 
Starc, G., Strel, J. in Kovac, M. 2010 Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2009 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2008/2009. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2010 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2009/2010. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2011 Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2012 SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2011/12. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2013 SLOfit 2013 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. 2014 SLOfit 2014 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2013/14. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Lesko-2015 SLOfit 2015 – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih šek, B. in Jurak, G. in srednjih šolah v šolskem letu 2014/15. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Lesko-2016 SLOfit 2016 – Letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih šek, B., Soric, M. in Jurak, G. osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Lesko-2017 SLOfit 2017 – Letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih šek, B., Soric, M. in Jurak, G. osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. 



Ker so podatki izredno pomembni za nacrtovalce razlicnih politik (šolstvo, zdravje, šport ...), so vkljuceni tudi v mednarodne študije Svetovne zdravstvene organizacije in služijo kot del primerjalnih podatkovnih baz za oceno telesne višine in telesne mase med 200 državami sveta (Bentham idr., 2016, 2017; Di Cesare idr., 2016) in v zbirke v okviru projekta CrowdHEALTH (Kyriazis idr., 2017), kjer se z velikimi svetovnimi zbirkami podatkov poskuša narediti orodja za odlocevalne politike na podrocju zdravja. Veliko zanimanje za zbir­ko je razumljivo, saj je ena najvecjih zbirk podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok na svetu; do danes vsebuje vec kot 7 mi-lijonov meritev, v njo pa je vkljucenih vec kot milijon prebivalcev Slovenije. Leta 2016 so bili podatki (ITM in splošna gibalna ucinko­vitost) vkljuceni tudi v oceno zdravja posameznih slovenskih ob­cin (NIJZ, 2017). Dostopni so na spletni strani http://obcine.nijz.si. 
.Raziskovalna skupina 
Prvo zbirko podatkov je zasnoval leta 1969 J. Šturm, današnjo pa 
J. Šturm, J. Strel in F. Ambrožic (Šturm idr., 1982). Od vpeljave dana­šnjega modela športnovzgojnega kartona so bili skrbniki zbirke J. Strel, M. Kondric, M. Kovac, ponovno J. Strel, danes pa so G. Starc, 
G. Jurak in M. Kovac. Pri obdelavi podatkov so poleg omenjenih sodelovali še F. Ambrožic, V. Mesaric, J. Štihec, M. Kondric, A. Rogelj in B. Leskošek, pri interpretacijah pa tudi V. Strojnik in F. Krpac. 
.Sklep 
Na podlagi skoraj šestdesetletnih izkušenj z vzpostavitvijo prve zbirke in v tridesetletnem razvoju današnjega modela športno­vzgojnega kartona lahko sklenemo, da so analize, narejene na podlagi podatkov te zbirke, izjemno mocno vplivale na razvoj šol­ske športne vzgoje (Kovac, Jurak, Starc in Strel, 2011) ter športa v Sloveniji (Kolar, Jurak in Kovac, 2010). Vecinoma je politika uspela prisluhniti strokovnim argumentom, saj z razlicnimi intervencijami precej uspešno kljubujemo velikim spremembam v življenjskih slogih sodobnih mladih generacij (Sember idr., 2016; Strel, 2013). 
Danes je delo raziskovalne skupine usmerjeno v implementacijo podatkov v prakso (Jurak, Kovac idr., 2016; Kovac idr., 2007; Kovac, Strel, Jurak in Starc, 2016; Strel, 2013) in pomoc pri pripravi izho­dišc za politicne odlocitve na podrocju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja (Kolar idr., 2010; Kovac idr., 2011; Kovac idr., 2016). S pomocjo sodobnih orodij želi ekipa zagotoviti, da bi vsak posameznik lahko vseživljenjsko spremljal svoj telesni in gi­balni razvoj (Jurak, Starc idr., 2016), hkrati pa naj bi s pomocjo na­povedovalnih modelov poskušali predvideti, kaj se lahko zgodi s posameznikovimi zdravstvenimi tveganji, povezanimi z njegovim telesnim fitnesom. Leta 2015 so meritve razširili tudi na študentsko populacijo in oblikovali model spremljave z nekoliko drugacnim sklopom merskih nalog in bolj natancnim, zanimivim in ucinkovi­tim nacinom posredovanja povratne informacije (Jurak, Kovac idr., 2016). Zato je ožjo podatkovno zbirko športnovzgojni karton (ki jo natancno opredeljuje šolska zakonodaja) razširila in preimenovala v SLOfit zbirko, ki ji bo mogoce v prihodnje dodajati še druge, za posameznika pomembne podatke. 

.Literatura 
1. 
Agrež, F. (1973). Faktorska struktura testov gibljivosti (Magistrska naloga). Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. 

2. 
Agrež, F. (1976). Struktura gibljivosti (Doktorska disertacija). Sveucilišce u Zagrebu, Fakultet za fizicku kulturo, Zagreb. 

3. 
Ambrožic F. (1996). Linearni in nelinearni modeli povezav morfoloških in motoricnih spremenljivk (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

4. 
Andlovic Kolar, K. (2001) . Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi spo­sobnostmi in strukturo osebnosti ucenk, starih 10, 12 in 14 let (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

5. 
Avbelj, M., Saje-Hribar, N., Seher-Zupancic, M., Brcar, P., Kotnik, P., Iršic, A., … Battelino, T. (2005). Overweight and obesity prevalence among 5 year old children and 15 to 16 year old adolescents in Slovenia. Zdra­vstveni vestnik, 74(12), 753–759. 

6. 
Bentham, J., Di Cesare, M., Bilano, V., Bixby, H., Zhou, B., Stevens, G. A., … Zuniga Cisneros, J. (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128,9 mil­lion children, adolescents, and adults. The Lancet, 12. 10. 2017. 

7. 
Bentham, J., Di Cesare, Stevens, G. A., Zhou, B., Bixby, H., Cowan, M., … Zuniga Cisneros, J. (2016). A century of trends in adult human height. eLife, 7(5), 29. 

8. 
Beranic, L. (2009). Primerjava sprememb morfoloških znacilnosti in moto­ricnih sposobnosti srednješolcev glede na spol v letih 1994 in 2004 (Dok­torska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

9. 
Brodar, V., Štefancic, M. in Tomazo-Ravnik, T. (1987). Somatotipska varia­bilnost v procesu rasti in razvoja. Zakljucno porocilo. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, Inštitut za biologijo. 

10. 
Bucar Pajek, M. (2001). Analiza povezav med nekaterimi motoricnimi spo­sobnostmi in ustvarjalnostjo deklet, starih 10 in 14 let (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

11. 
Burian, M. (1996). Sagitalna zakrivljenost prsnega in ledvenega dela hrbte-nice v povezavi z nekaterimi motoricnimi sposobnostmi ter morfološkimi in osebnostnimi lastnostmi 11- in 13-letnih ucencev in ucenk (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

12. 
Burnik, S. (1992). Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnost-mi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo (Doktor-ska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

13. 
Cankar, F. (1994). Povezanost motoricne ucinkovitosti ucencev in ucenk z nacini pedagoškega ravnanja športnega pedagoga (Doktorska diserta­cija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

14. 
Cernilec, P. (2012). Informatizacija športno-vzgojnega kartona. Pridoblje-no iz https://skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/www.sirikt.si/index71f1. html?id=1757 





15. 
Coh, M. (1988). Latentne dimenzije odrivne moci (Doktorska disertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

16. 
Coh, M. in Šturm, J. (1987). Latentne dimenzije odrivne moci. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 

17. 
Debevec, B., Jurancic, J., Kimovec, F. in Mencelj, M. (1940). Telesni razvoj slovenskega ljudskošolskega otroka. Prosveta IX(1-2), 25-39. 

18. 
Di Cesare, M., Bentham, J., Stevens, G. A., Zhou, B., Danaei, G., Lu, Y., … Zuniga Cisneros, J. (2016). Trends in adult body-mass index in 200 countries from 1975 to 2014: a pooled analysis of 1698 population-based measurement studies with 19,2 million participants. The Lancet, 387(10026), 1377–1396. 

19. 
Dovecar, F. (1976). Razvoj 31 antropoloških karakteristik ljubljanskih šo­larjev. Glasnik Antropološkog društva Jugoslavije, 13, 49-59. 

20. 
Elsner, B. (1981). Kanonicne relacije nekaterih morfoloških in motoricnih dimenzij psihosmaticnega statusa mladih nogometašev (Doktorska di­sertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

21. 
Eurofit (1993). Eurofit Tests of Physical Fitness. 2nd Edition. Strasbourg: Co­uncil of Europe. 

22. 
Gošnik-Oreb, J. (1985). Struktura gibljivosti 15- do 17-letnih ucenk (Magi­strska naloga). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

23. 
Gredelj, M., Metikoš, D., Hošek, A. in Momirovic, K. (1975). Model hierar­hijske strukture motoricnih sposobnosti. Kineziologija, 5(1-2), 7-81. 

24. 
Jericek Klanšcek, H., Koprivnikar, H., Drev, A., Pucelj, V., Zupanic, T. in Bri­tovšek, K. (2015). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Lju­bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno iz http://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/hbsc_2015_e_ver­zija30_06_2015.pdf 

25. 
Jurak, G. (2002). Analiza povezav med nekaterimi motoricnimi sposob­nostmi in agresivnostjo ucencev, starih 11, 13, 15 in 17 let (Doktorska nalo­ga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

26. 
Jurak, G. (2006). Sporting lifestyle vs. »cigarettes & coffee« lifestyle of Slovenian high school students. Antrhropological notebooks, 12(2), 79­95. 

27. 
Jurak, G., Kovac, M. in Starc, G. (2013). The ACDSi 2013 – The Analysis of Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropolo­gical Notebooks, 19(3), 123-143. 

28. 
Jurak, G., Cooper, A., Leskošek, B. in Kovac, M. (2013). Long-term effects of 4-year longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of children and youth during 7-year follow-up as­sessment. Central European journal of public health, 21(4), 190-195. 

29. 
Jurak, G., Milanovic, I., Janic, S. R., Soric, M. in Kovac, M. (2015). Some indicators of fatness and motor fitness in Slovenian and Serbian chil­dren. International Journal of Morphology, 33(2), 420-427. 

30. 
Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Kovac, M., Radi, P. in Strel, J. (2016). Sple­tna stran SLOfit (ali Športnovzgojni karton) in aplikacija Moj SLOfit. V 


M. Kovac in M. Plavcak (ur.), Zbornik 29. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 78–87). Pridobljeno iz http:// www.zdsps.si/images/zbornik/29zbornik.pdf. 
31. 
Jurak, G., Soric, M., Starc, G., Kovac, M., Mišigoj-Durakovic, M., Borer, K. in Strel, J. (2015). School day and weekend patterns of physical activity in urban 11-year-olds: A cross-cultural comparison. American journal of human biology, 27(2), 192-200. 

32. 
Jurak, G., Kovac, M., Bucar Pajek, M., Leskošek, B., Soric, M., Dobovicnik, L., … Starc, G. (2016). SLOfit študent - diagnostika telesnega in gibalnega razvoja študentske populacije v Sloveniji. Pilotni projekt. Ljubljana: Fakul­teta za šport, Center za vseživljenjsko ucenje. Pridobljeno iz http:// www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/SLOfit-student-porocilo_2.0.pdf. 

33. 
Karpljuk, D. (1996). Aerobne sposobnosti dijakov z vidika izbranih morfo­loških in motoricnih razsežnosti ter odnosa do športa (Magistrska nalo­ga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 


34. Karpljuk, D. (1999). Ucinek eksperimentalnega programa vadbe na razvoj vzdržljivosti pri ucenkah in ucencih v zgodnjem pubertetnem obdobju 
(Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 
35. 
Kolar, E. (2001). Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi sposobnostmi in strukturo osebnosti ucencev, starih 10, 12 in 14 let (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

36. 
Kolar, E., Jurak, G. in Kovac, M. (ur.). (2010). Analiza nacionalnega pro-grama športa v Republiki Sloveniji 2000–2010. Ljubljana: Zveza za šport otrok in mladine Slovenije. 

37. 
Kondric, M. (2000a). Promjene odnosa izmedu nekih antropometrijskih osobina i motorickih sposobnosti ucenika od 7. do 18. godine (Doktorska disertacija). Sveucilište u Zagrebu, Fakultet za fizicku kulturo, Zagreb. 

38. 
Kondric, M. (2000b). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev in ucenk osnovnih šol ter dijakov in dija­kinj srednjih šol za šolsko leto 1999/2000. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 

39. 
Kondric, M. in Šajber Pincolic, D. (1997). Analiza razvoja nekaterih telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti ucencev in ucenk v Republiki Sloveniji od leta 1988 do 1995 (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

40. 
Kondric, M., Strel, J. in Kovac, M. (1998). Rezultati in analiza merjenja gi­balnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev in ucenk 1. do 8. razre­da osnovnih šol ter dijakov in dijakinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1997/98. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 

41. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J. in Kovac, M. (1997). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucencev od 1. do 


8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1996/97. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vre­dnotenje gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti šolske mladine v Re-publiki Sloveniji). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 
42. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J., Ambrožic, F. in Leskošek, B. (1996). Rezul­tati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti ucen­cev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1995/96. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 

43. 
Kondric, M., Strel, J., Štihec, J., Kovac, M., Ambrožic, F. in Leskošek, B. (1999). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in telesnih zna-cilnosti ucencev in ucenk 1. do 8. razreda osnovnih šol ter dijakov in dija­kinj 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1998/99. (Projekt Informacijski sistem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakul­teta za šport, Inštitut za šport. 

44. 
Kondric, M., Strel, J., Šturm, J., Ambrožic, F., Mesaric, V., Leskošek, B. in Štihec, J. (1994). Rezultati in analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1993/94. (Projekt Informacijski sis-tem za spremljanje, ugotavljanje in vrednotenje gibalnih sposobnosti in telesnih znacilnosti šolske mladine v Republiki Sloveniji). Ljubljana: Fakul­teta za šport, Inštitut za kineziologijo. 

45. 
Kovac, M. (1999). Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi sposobnost-mi in fluidno inteligentnostjo ucenk, starih od 10 do 18 let (Doktorska di­sertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

46. 
Kovac, M. (2013). Ucni nacrt, Program osnovna šola, Šport: neobvezni iz­birni predmet Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirje­ni/Sport_izbirni_neobvezni.pdf. 

47. 
Kovac, M. in Novak, D. (1998a). Ucni nacrt: Program osnovnošolskega iz­obraževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 

48. 
Kovac, M. in Novak, D. (1998b). Ucni nacrt. Program gimnazijskega izo­braževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Urad za šolstvo. 




49. 
Kovac, M. in Novak, D. (1998c). Športna vzgoja. Predmetni katalog – sre­dnjetehniško izobraževanje. Ljubljana: Urad za šolstvo. 

50. 
Kovac, M. in Novak, D. (1998d). Športna vzgoja. Predmetni katalog – nižje poklicno izobraževanje. Ljubljana: Urad za šolstvo. 

51. 
Kovac, M., Jurak, G. in Leskošek B. (2012). The prevalence of excess we­ight and obesity in Slovenian children and adolescents from 1991 to 2011. Anthropological Notebooks, 18(1), 91–103. 

52. 
Kovac, M., Jurak, G. in Starc, G. (2015). Koncept oblikovanja neobve­znega izbirnega predmeta šport v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Šport, 63(1/2), 12-17. 

53. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za ki­neziologijo, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 

54. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2011). The importance of rese­arch-based evidence for political decisions on physical education. V 


K. Hardman in K. Green, (ur.), Contemporary Issues in Physical Educati­on – International Perspectives (str. 47–68). Maidenhead [UK]: Meyer & Meyer Sport. 
55. 
Kovac, M., Jurak, G., Zaletel-Kragelj, L. in Leskošek, B. (2014). Sekularni trendi prevalence prekomerne prehranjenosti in debelosti med po­pulacijo ljubljanskih osnovnošolcev = The secular trend in the preva­lence of overweight and obesity in the population of primary school children from Ljubljana (Slovenia). Zdravstveno varstvo, 53(2), 188–198. 

56. 
Kovac, M., Leskošek, B., Strel, J. in Jurak, G. (2013). Razlike v telesni zmo­gljivosti slovenskih srednješolcev. Šport, 61(1/2), 5–11. 

57. 
Kovac, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskošek, B. (2012). Morphological cha­racteristics and motor fitness among girls attending different secon­dary-school programmes. International Journal of Morphology, 30(2), 411-416. 

58. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgoj­ni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

59. 
Križnar, I. in Serpan, E. (1978). Telesna vzgoja v šolah od osvoboditve do danes. V S. Pavlic (ur.), Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem (str. 24–56). Ljubljana: Slovenski šolski muzej. 

60. 
Kurelic N., Momirovic, K., Stojanovic, M., Šturm, J., Radojevic, D. in Vi-skic-Štalec, D. (1975). Struktura i razvoj motorickih i morfoloških dimen­zija omladine. Beograd: Inštitut za naucna istraživanja Fakulteta za fi­zicku kulturu Univerziteta u Beogradu. 

61. 
Kyriazis, D., Autexier, S., Brondino, I., Jurak, G., Stanimirovic, D., Starc, G. … Wajid, U. (2017). CrowdHEALTH: holistic health records and big data analytics for health policy making and personalized health. Studies in health technology and informatics, 238, 19-23. 

62. 
Leskošek, B. (1989). Dinamika razvoja nekaterih morfoloških in motoric­nih mer ucencev SR Slovenije v obdobju od devetega do petnajstega leta starosti (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

63. 
Lunacek, S. (1951). Telesni razvoj šolske mladine v primerjavi s predvoj­nim. Sodobna pedagogika 1951, 30–40. 

64. 
Lunacek, S. in Skerget, M. (1959). Telesni razvoj šolske mladine v Sloveni­ji v letu 1959. Ljubljana: Centralni higijenski zavod, Oddelek za šolsko higijeno. 

65. 
Matejek, C. (2013). Povezanost telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti z nekaterimi okoljskimi dejavniki otrok, starih 11 in 14 let (Doktorska diser­tacija). Fkulteta za šport, Ljubljana. 

66. 
Metikoš, D., Gredelj, M. in Momirovic, K. (1979). Struktura motorickih sposobnosti. Kineziologija, 9(1-2), 25-50. 

67. 
Momirovic, K., Hošek, A., Metikoš, D. in Hofman, E. (1984). Taksonomska analiza motorickih sposobnosti. Kineziologija, 16(2), 115–132. 

68. 
Navodila za izpolnjevanje telesnovzgojnega kartona za osnovne in srednje šole. Obrazec 1,59. (1971). Ljubljana: Državna založba Slovenije. 



69. 
NIJZ (2017). Zdravje v obcini. Pridobljeno iz http://obcine.nijz.si/Default. aspx?leto=2017 

70. 
Novak, D. (1984). Kanonicna povezanost nekaterih morfoloških in mo­toricnih dimenzij 7- do 9-letnih deklic z uspešnostjo v športni gimnastiki 


(Doktorska disertacija). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

71. 
Novak, H., Žagar, D., Pisanski, M., Skerbinek, M., Strel, J., Štihec, J., … Cerar, M. (1993). Psihosocialno in telesno stanje osnovnošolskih ucencev z vidika obremenjenosti s šolskim delom. Zakljucno porocilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. 

72. 
Pavlovic, M. (1982). Analiza odnosov kognitivnih razsežnosti in koordina­cijskih sposobnosti mladih košarkarjev. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 

73. 
Peternelj, B. (1998). Vpliv eksperimentalnega programa vadbe na spre­membe motoricnega in morfološkega statusa sedmošolcev med letnimi pocitnicami (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

74. 
Pinter, S. (1996). Latentna struktura spremenljivk gibljivosti pred in po par-cializaciji antropometricnih spremenljivk (Doktorska disertacija). Univer­za v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 

75. 
Pistotnik, B. (1989). Objektivnost rezultatov linearnih merskih postopkov za ugotavljanje gibljivosti glede na morfološke znacilnosti merjencev. Lju­bljana: inštitut za kineziologijo. 

76. 
Pistotnik, B. (1991). Ovrednotenje razlicnih merskih postopkov gibljivosti (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Lju­bljana. 

77. 
Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motoricne sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi di­menzijami psihosomaticnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce, Inštitut za kineziološke raziskave. 

78. 
Planinšec, J. (1995). Relacije med nekaterimi motoricnimi in kognitivnimi sposobnostmi petletnih otrok (Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

79. 
Planinšec, J. (1999). Relacije med nekaterimi motoricnimi sposobnostmi in inteligentnostjo ucencev, starih 10, 12 in 14 let (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

80. 
Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Fakulteti za šport (2007). Pridobljeno iz https://intranet.fsp.uni-lj.si/mma_bin. php?id=20101123140122 

81. 
Rajtmajer, D. (1993). Komparativna analiza psihomotoricne strukture deckov in deklic, starih 5-5,5 let. Šport, 41, 36–40. 

82. 
Robic Pikel, T. (2015). Traceability of physical development of full-term and premature children (Doctoral dissertation). Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 

83. 
Robic Pikel, T., Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Babnik, J. in Golja, P. (2017). Impact of prematurity on exercise capacity and agility of children and youth aged 8 to 18. Early human development, 110(39-45). Pri­dobljeno iz http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0378378216305989 

84. 
Sedej, K., Lusa, L., Battelino, T. in Kotnik, P. (2016). Stabilization of overwe­ight and obesity in Slovenian adolescents and increased risk in those entering non-grammar secondary schools. Obesity facts, 9(4), 241-250. Pridobljeno iz https://www.karger.com/Article/FullText/445382, doi: 10.1159/000445382. 

85. 
Sember, V., Starc, G., Jurak, G., Golobic, M., Kovac, M., Samardžija Pavle­tic, P. in Morrison, S. A. (2016). Results from the Republic of Slovenia’s 2016 Report Card on Physical Activity for Children and Youth. Journal of physical activity and health, 13(11 Suppl 2), S256-S264. 

86. 
Serpan, E. (1959): Testi minimalne mišicne sposobnosti šolske mladine. Ljudski šport, 7–8, 121–123. 

87. 
Sluga, S. (1981). Telesna vzgoja za nižje razrede osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. 





88. 
Starc, G. in Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from childhood to young adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public Health Nutrition, 14(1), 49-55. 

89. 
Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical education curriculum on the physical development and physical fitness of children. BMC public health, 12(1), 61. 

90. 
Starc, G., Strel, J. in Kovac, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

91. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Leskošek, B. in Jurak., G. (2015). SLOfit 2015 


– Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2014/15. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SLOfit_14-15.pdf. 
92. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Leskošek, B., Soric, M. in Jurak, G. (2016). SLO-fit 2016 – Letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. Ljubljana: Fa-kulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra­zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/SLOfit_2016.pdf 

93. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Leskošek, B., Soric, M. in Jurak, G. (2017). SLO-fit 2017 – Letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana: Fa-kulteta za šport, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra­zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/SLOfit_2016.pdf 

94. 
Starc, G., Kovac, M., Strel, J., Bucar Pajek, M., Golja, P., Robic, T., … Mišigoj Durakovic, M. (2015). The ACDSi 2014 – a decennial study on adole­scents' somatic, motor, psychosocial development and healthy life­style: Study protocol. Anthropological Notebooks, 21(3), 107-123. 

95. 
Strel, J. (1976). Spremembe relacij med nekaterimi antropometricnimi in motoricnimi karakteristikami v obdobju od 11. do 15. leta (Magistrsko delo). Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo, Ljublja­na. 

96. 
Strel, J. (1981). Analiza relacij med koordinacijskimi in morfološkimi di­menzijami (Doktorska disertacija). Univerza Edvarda Kardelja v Ljublja­ni, Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. 

97. 
Strel, J. (1987). Telesnovzgojni karton kot dejavnik posodabljanja pro-cesa telesne vzgoje. Telesna kultura, 35(4), 10-11. 

98. 
Strel, J. (1990). Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških zna-cilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. od 1. do 4. letnika sre­dnjih šol za šolsko leto 1989/90. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 

99. 
Strel, J. (1991). Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških zna-cilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol in od 1. do 4. letnika sre­dnjih šol za šolsko leto 1990/91. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. 


100.Strel, J. (1996). Analiza razvojnih trendov motoricnih sposobnosti in mor­foloških znacilnosti in relacij obeh s psihološkimi in sociološkimi dimen­zijami slovenskih otrok in mladine med 7.-18. letom starosti. Zakljucno porocilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na podrocju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, In-štitut za kineziologijo. 
101. 
Strel, J. (2013). Zdrav življenjski slog. Evalvacija programa v šolskih letih 2010/11, 2011/12 in 2012/13. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica in Mini-strstvo za izobraževanje, znanost in šport. 

102. 
Strel, J. in Novak, D. (1980). Zanesljivost in struktura testov koordinacije 11-letnih ucencev. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 

103. 
Strel, J. in Štihec, J. (1993). Motoricna in morfološka samopodoba v povezavi z obremenjenostjo šolskih otrok. Zdravstveno varstvo, 32, 257–263. 


104.Strel, J. in Šturm, J. (1980). Predlog informacijskega sistema za ugota­vljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti 
šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 
105.Strel, J. in Šturm, J. (1981a). Zanesljivost in struktura nekaterih motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šest in polletnih ucencev in ucenk. 
Raziskava. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut zakinezio­logijo. 
106.Strel, J. in Šturm, J. (1981b). Model informacijskog sistema za ustano­vljavanje i menjanje motorickih sposobnosti i morfoloških karakteri­stika školske omladine u SR Sloveniji. Fizicka kultura, 35(2), 125–130. 
107. Strel, J. in Šturm, J. (1981c). Model informacijskega sistema za ugota­vljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacil­nosti šolske mladine v SR Sloveniji. Telesna kultura, 29(3), 29–33. 
108.Strel, J. in Šturm, J. (1982). Predlog informacijskega sistema za ugota­vljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 
109.Strel, J., Kovac, M. in Jurak, G. (2007). Physical and motor development, sport activities and lifestyles of Slovenian children and youth – chan­ges in the last few decades In W. D. Brettschneider in R. Naul (ur.), Obe­sity in Europe: young people's physical activity and sedentary lifestyles (str. 243–264). Frankfurt am Main: Peter Lang. 
110. Strel, J., Kovac, M. in Kondric, M. (2001). Športnovzgojni karton: porocilo za šolsko leto 2000/2001 in primerjava nekaterih parametrov v obdobju 1990-2000. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
111.Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. (2002). Športnovzgojni karton. Porocilo za šolsko leto 2001/2002 in primerjava nekaterih parametrov s šolskim letom 2000/2001 ter z obdobjem 1990-2000. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 
112. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. (2003). Športnovzgojni karton - podat­kovna zbirka. Porocilo za šolsko leto 2002/2003 in nekatere primerjave s šolskim letom 2001/2002. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 

113. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. (2004). Športnovzgojni karton - podat­kovna zbirka. Porocilo za šolsko leto 2003/2004 in nekatere primerjave s šolskim letom 2002/2003. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 

114. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. (2005). Športnovzgojni karton - podat­kovna zbirka. Porocilo za šolsko leto 2004/2005 in nekatere primerjave s šolskim letom 2003/2004. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 

115. 
Strel, J., Kovac, M. in Rogelj, A. (2006). Športnovzgojni karton - podat­kovna zbirka: porocilo za šolsko leto 2005/2006 in nekatere primerjave s šolskim letom 2004/2005. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. 

116. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2007). Analiza telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2006/2007. Ljubljana: Fakulteta za šport. 


117.Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2008). Analiza telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2007/2008. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
118. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2009). Analiza telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2008/2009. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

119. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2010). Analiza telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2009/2010. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

120. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2011). Analiza telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

121. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2012). SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2011/12. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibal­nega razvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna­porocila/Porocilo_SVK_11-12.pdf 




122.Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2013). SLOfit 2013 – Analiza telesnega in gi­balnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra­zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SVK_12-13.pdf 
123.Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2014). SLOfit 2014 – Analiza telesnega in gi­balnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2012/13. Ljubljana: Fakulteta za šport, Katedra za šolsko športno vzgojo, Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega ra­zvoja. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SVK_13-14.pdf 
124. Strel, J., Štihec, J. in Kovac, M. (1988). Namen in smoter uvedbe TV karto­na za ucence v osnovni šoli. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
125.Strel, J., Šturm, J. in Ambrožic, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfo­loških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. I. faza. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 
126.Strel, J., Šturm, J. in Ambrožic, F. (1983). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfo­loških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. II. faza. Ljubljana: Fakulte­ta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 
127. Strel, J., Šturm, J. in Pistotnik, B. (1981). Zanesljivost in struktura neka­terih motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šest in polletnih ucencev in ucenk. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 
128.Strel, J., Kovac, M., Jurak, G., Bednarik, J. in Leskošek, B. (2001). Compa­rison of physical development of school children between 1990 and 2000 on the basis of the data obtained from the sports educational chart. Anthropological notebooks, 7(1), 11-32. 
129. Strel, J., Šturm, J., Ambrožic, F., Leskošek, B. in Strojnik, V. (1985). Ovre­dnotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoric­nih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji, (Telesna kultura v vzgoji in izobraževanju). Ljubljana: Fakulteta za tele­sno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 
130.Strel, J., Šturm, J., Ambrožic, F., Leskošek, B. in Štihec, J. (1995). Functi­on of the information system for finding, monitoring and evaluating motor abilities and morphological characteristics of school youth in the Republic of Slovenia in forming the pupil's self-perception. V B. Svoboda in A. Rychtecký (ur.). Physical activity for life: East and West, South and North (str. 503-505). The proceedings of 9th Biennial Con­ference of International Society for Comparative Physical Education and Sport at the Charles University, Faculty of Physical Education and Sport, Prague, Czech Republic Aachen: Meyer&Meyer Verlag. 
131. Strel, J., Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Bucar, M. in Emberšic, D. (2005). Analiza razvojnih trendov motoricnih sposobnosti in morfoloških zna-cilnosti ter povezav obeh z drugimi bio-psiho-socialnimi razsežnostmi slovenskih otrok in mladine med 6. in 18. letom v obdobju 1970 - 1983 - 1993/1994 - 2003/2004. Raziskovalno porocilo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
132. 
Strel, J., Šturm, J., Ambrožic, F., Krpac, F., Leskošek, B. in Strojnik, V. (1984). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spre­mljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. III. faza. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 

133. 
Strel, J., Ambrožic, F., Kondric, M., Kovac, M., Leskošek, B., Štihec, J. in Šturm, J. (1996). Športnovzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šol­stvo in šport. 


134.Strel, J., Ambrožic, F., Kondric, M., Kovac, M., Leskošek, B., Štihec J. in Šturm, J. (1997). Sports Educational Chart. Ljubljana: Ministry of Edu­cation and Sport. 
135. Strel, J., Kovac, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskošek, B., Starc, G., … Filip­cic T. (2003). Nekateri morfološki, motoricni, funkcionalni in zdravstveni 
parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000. Ljubljana: Fakul­teta za šport, Inštitut za kineziologijo. 

136.Šef, A. (1953). Telesna vzgoja in kontrola stanja telesnega razvoja in sposobnosti šolske mladine. Športnomedicinske objave, 2, 19–24. 
137. Šef, A. (1954). Telesni razvoj in telesna vzgoja ucencev v gospodarstvu. Športnomedicinske objave, 2, 59–71. 
138.Škerlj, B. (1950). Fizicno-pubertetni razvoj ljubljanskih srednješolcev. Lju­bljana: Univerza v Ljubljani, Inštitut za antropologijo. 
139. Štefancic, M., Arko, U., Brodar, V., Dovecar, F., Juricic, M., Macarol-Hiti, M., … Tomazo Ravnik, T. (1996). Ocena telesne rasti in razvoja otrok in mladine v Ljubljani. Zdravstveno varstvo 35(1), 3-169 (Suplement 1). 
140.Štemberger, V. (1999). Relacije med elementi samopodobe in nekateri-mi morfološkimi in motoricnimi spremenljivkami enajstletnih ucencev in ucenk (Magistrsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 
141. 
Štihec, J. (1988). TV karton [racunalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

142. 
Štihec, J. (1991). Graficni prikaz rezultatov TV kartona [racunalniški pro­gram]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

143. 
Štihec, J. (1992a). Graf - športnovzgojni karton: verzija 1.0 [racunalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 


144.Štihec, J. (1992b). Graf - športnovzgojni karton: verzija 1.10. Navodila za uporabo programa. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
145. Štihec, J. (1994). Graf - športnovzgojni karton: verzija 2.0 [racunalniški pro­gram]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
146.Štihec, J. (1995). Graf - športnovzgojni karton: verzija 2.0. Ljubljana: Fa-kulteta za šport. 
147. Štihec, J. (2002). Graf 3 - verzija 3 [racunalniški program]. Ljubljana: Fa-kulteta za šport. 
148.Štihec, J. (2003). Graf 3 Web [racunalniški program]. Ljubljana: Fakulteta za šport. 
149. Šturm, J. (1970). Zanesljivost in faktorska struktura 28 testov telesne zmo­gljivosti 8- in 12-letnih ucenk in ucencev nekaterih ljubljanskih osnovnih šol. Ljubljana: Zbornik VŠTK. 
150.Šturm, J. (1972). Osnovni parametri in norme telesnih sposobnosti ucen­cev in ucenk osnovnih šol v RS Sloveniji. Zakljucno porocilo raziskovalne naloge. Ljubljana: Inštitut za kineziologijo Visoke šole za telesno kul­turo. 
151. 
Šturm, J. (1974). Relacije telesne snage i nekih morfoloških i motorickih ka­rakteristika u manifestnom i latentnom prostoru (Doktorska disertacija). Fakultet za fizicku vaspitanje, Beograd. 

152. 
Šturm, J. (1977). Zanesljivost motoricnih testov . (1. faza raziskovalne nalo­ge "Zanesljivost in veljavnost kinezioloških motoricnih testov"). Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 

153. 
Šturm, J. in Strel, J. (1979). Nekateri parametri morfološkega in motoric­nega statusa ucencev in ucenk 1. in 5. razredov osnovnih šol v obcinah Slovenije. Ljubljana: VŠTK, Inštitut za kineziologijo. 

154. 
Šturm, J. in Strel, J. (1981). Struktura koordinacije 17-letnih ucencev in ucenk. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziolo­gijo. 

155. 
Šturm, J. in Strel. J. (1985). Primerjava nekaterih motoricnih in morfo­loških parametrov v osnovnih šolah SR Slovenije v obdobju 1970/71-83. Zakljucno porocilo. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 


156.Šturm, J. in Strel, J. (2002). Gibalni in telesni razvoj osnovnošolcev Slove­nije v obdobju 1970/71–1983. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
157. Šturm, J., Novak, H. in Strel, J. (1990). Racunalniško podprt sistem zace­tnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge (Razvoj modelov za-cetnega izbora in usmerjanja otrok v športne panoge). Ljubljana: RSS. 



158.Šturm, J., Strel, J. in Ambrožic, F. (1982). Ovrednotenje informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfo­loških znacilnosti šolske mladine v RS. I. faza. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 
159. 
Šturm, J., Strel, J., Ambrožic, F., Leskošek, B., Strojnik, V. in Krpac, F. (1990). An information system for evaluation of motor abilities and morphological characteristics of the youth in the Republic of Slove­nia. Teorie a praxe telesné výchovy, 38(7), 431-437. 

160. 
ŠVKarton - mobilna in spletna aplikacija kot podpora vodenju Športno vzgojnega kartona (2012-2017). Pridobljeno iz https://svkarton.si/spor­tno_vzgojni_karton_podpora.php 

161. 
Videmšek, M. (1996). Motoricne sposobnosti triletnih otrok (Doktorska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

162. 
Videmšek, M. in Cemic, A. (1991). Analiza in primerjava dveh razlicnih modelov obravnavanja motoricnih sposobnosti petinpolletnih otrok 


(Magistrska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 163.Vucetic-Zavrnik, L. (1964). Metodologija testiranja šoloobveznih otrok v SFRJ leta 1962. Telesna kultura, 1, 28–30. 
164. 
WHO – World Health Organisation (2011). Obesity. Pridobljeno iz http://www.who.int/topics/obesity/en/ 

165. 
Wijnhoven, T. M., van Raaij, J. M., Spinelli, A., Starc, G., Hassapidou, M., Spiroski, I., ... Pérez-Farinós, N. (2014). WHO European Childhood Obe­sity Surveillance Initiative: body mass index and level of overweight among 6–9-year-old children from school year 2007/2008 to school year 2009/2010. BMC Public Health, 14(1), 806. 


166.Zakon o gimnazijah (uradno precišceno besedilo) (ZGim-UPB1). Ura­dni list RS, št. 1/2007 Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/ predpis_ZAKO5099.html 
167. Zakon o osnovni šoli (uradno precišceno besedilo) (ZOsn-UPB4). Ura­dni list RS, št. 81/2006. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/ predpis_ZAKO4918.html 
168.Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (ZPSI-1). Uradni list RS, št. 79/2006. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/pred­pis_ZAKO4325.html 
169. 
Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno precišceno besedilo) (ZVOP-1-UPB1). Uradni list RS, št. 94/2007. Pridobljeno iz http://www. uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200794&stevilka=4690 

170. 
Zurc, J. (2008). Biti najboljši. Pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. 

171. 
Žgec, F. (1926). Razvoj otroka v šolski dobi. V Pedagoški zbornik Sloven-ske šolske matice za leto 1926. XXIII zvezek (str. 46–112). Maribor: Sloven-ska šolska matica. 


Prof. dr. Marjeta Kovac, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, marjeta.kovac@fsp.uni-lj.si 








Gregor Jurak, Gregor Starc, Bojan Leskošek, Maroje Soric, Marjeta Kovac, Vedrana Sember, Janko Strel 
Dedišcina SLOfit-a oz. športnovzgojnega kartona 
Izvlecek 
Predstavljamo nekaj pomembnih delov dedišcine sistema za spremljanje in vrednotenje telesnega in gibalnega razvo­ja šolarjev, imenovanega SLOfit, znanega tudi kot športno­vzgojni, pred tem telesnovzgojni karton. Tovrstno nacional-no spremljanje se na vseh slovenskih šolah izvaja od leta 1987 naprej. Vsako leto se meseca aprila sistematicno merijo skoraj vsi slovenski osnovnošolci in srednješolci. Meritve vsebujejo 8 gibalnih in 3 antropometricne merske naloge. SLOfit zbirka je ena najvecjih zbirk podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok na svetu, saj do danes vsebuje vec kot 7 milijonov meritev, vanjo pa je vkljucenih vec kot milijon prebivalcev Slovenije. Centralizirano upravljanje in vredno­tenje podatkov s povratno informacijo omogoca otrokom in staršem primerjavo otrokovega telesnega in gibalnega ra­zvoja z razvojem vrstnikov. Raziskovalcem sistem omogoca spremljanje trendov telesnega in gibalnega razvoja šolajoce se populacije, uciteljem pa služi kot pomoc pri nacrtovanju ucnega procesa. SLOfit podatki služijo kot znanstvena hrbte­nica za vecino politik, ki so povezane s šolsko športno vzgojo in s telesno dejavnostjo otrok in mladine. Podatki so pogosto uporabljeni za mednarodne primerjave in analize globalnih trendov, pa tudi analize ucinkov razlicnih intervencij ter dru­gih aplikativnih raziskovanj. Zaradi verodostojnosti SLOfit podatkov ima Slovenija enega izmed najucinkovitejših pro-gramov šolske in prostocasne športne vzgoje na svetu, kar se izraža na visoki ravni telesne dejavnosti in telesne pripravlje­nosti otrok in mladostnikov v primerjavi z ostalim svetom. 
Kljucne besede: telesni fitnes, telesna pripravljenost, otroci, mladina, antropometrija, ŠVK. 
.Uvod 
Telesni fitnes je eden najpomembnejših dejavnikov zdravja (Or­tega, Ruiz, Castillo in Sjöström, 2007). Zašcitniške prakse staršev (omejevanje otrok pri gibanju po javnih površinah, npr. igranje na igrišcih, samostojno gibanje po soseski, preckanje ulice), indi­vidualizacija (otrokova napacna zaznava njegove vloge v družbi), 


The heritage of SLOfit i.e. the sports educational chart 
Abstract 
We present some important segments of the heritage of the system for monitoring and evaluating physical and motor de­velopment of school children, called SLOfit, which is also known under the name of the Sports Educational Chart and earlier even the Physical Educational Chart. This nationwide monitoring has been implemented in all Slovenian schools since 1987. In April every year, nearly all Slovenian primary and secondary school pupils are systematically measured. The measurements include eight motor and three anthropometric measurement tasks. The SLOfit database is one of the largest databases on children’s physical and motor development in the world, encompassing more than 7 million measurements and more than 1 million resi­dents of Slovenia until the present day. Centralised data man­agement and evaluation based on feedback enable children and parents to compare a child’s physical and motor develop­ment with that of his/her peers. The system enables research­ers to monitor the trends in physical and motor development of the school population, whereas teachers can help themselves with it when planning the learning process. SLOfit data serve as a scientific backbone for most policies related to school physi­cal education and physical activity of children and youth. The data are frequently used for international comparisons, analyses of global trends, analyses of effects of different interventions as well as other types of applied research. Owing to high credibility of the SLOfit data, Slovenia has one of the most effective pro-grammes of school and extra-curricular physical education in the world, which is reflected in the high level of physical activity and physical fitness of children and adolescents compared to the rest of the world. 
Keywords: physical fitness, physical condition, children, youth, anthropometry, Sports Educational Chart 
pretirana skrb staršev in permisivna vzgoja vodijo v prevladujo-ce sedece nacine življenja med mladimi (Armstrong, 2007; De la Cruz-Sanchez in Pino-Ortega, 2010; Ferreira idr., 2007; Jurak, 2006; Strel idr., 2007). Negativni ucinki takšnih življenjskih slogov se kaže­jo v povecanem podkožnem mašcevju (Olds, Ridley in Tomkinson, 2007; Strel, Kovac in Jurak, 2007), povecanju deleža prekomerno prehranjenih (Currie idr., 2004; DiCesare idr., 2016; Lobstein in Fre­lut, 2003; Malina, 2007; Wedderkopp, Froberg, Hansen in Ander­sen, 2004) in slabšemu telesnemu fitnesu (Froberg in Andersen, 2010; Strel idr., 2007; Tomkinson in Olds, 2007; Tomkinson, Olds in Borms, 2007). Zato se potreba po povecanju ustrezne ravni tele­snega fitnesa povecuje in mnoge države si prizadevajo, da bi uve­dle nacionalni sistem spremljanja telesnega fitnesa. V svetu je zna­nih nekaj merskih baterij za tovrstni namen: Eurofit (1993), AAHPER Youth Fitness Project (Plowman idr., 2006), The President’s Chal­lenge (President’s Council on Physical Fitness and Sports, 2002), Fitnessgram (Mood, Jackson in Morrow, 2007; Plowman idr., 2006), Japanese Mext Fitness Test (Nishijama, Kokudo in Suzuki, 2001; Shingo in Takeo, 2002), The International Physical Fitness Test (Rosandich, 1999), ALPHA-Fitness Test Battery (Ruiz idr., 2011), po­sebno podatkovno zbirko telesnega razvoja pa vodi tudi svetovna zdravstvena organizacija, ki na podlagi podatkov razlicnih držav ugotavlja indekse rasti in razvoja otrok za daljša casovna obdobja (Wijnhoven idr., 2014). 




Slovenija je pionir v spremljanju telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov, saj je nacionalni sistem za spremljanje te­lesnega in gibalnega razvoja razvila že med leti 1969 in 1989 (Strel 1997). SLOfit spremlja in vrednosti letne spremembe telesnega fitnesa slovenskih šolarjev, starih med 6 in 19 let. Ker je letos tride­seta obletnica uvedbe SLOfit sistema v vseh slovenskih šolah, je namen tega clanka predstaviti dedišcino 30-letnega sistema. 
• Kaj je SLOfit? 
SLOfit je nacionalni sistem za spremljanje in vrednotenje telesne­ga in gibalnega razvoja šolajocih se otrok in mladine, ki ga pozna-mo tudi pod imenom športnovzgojni karton, še pred tem pa kot telesnovzgojni karton. Leta 1982 je bil sistem pilotno uveden in po petih letih testiranja je bil vpeljan na vse slovenske osnovne in sre­dnje šole. Tako SLOfit omogoca vsakoletno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov v vseh slovenskih šo­lah od leta 1987 dalje. Vsakega aprila se v sklopu sistema izmeri skoraj celotna slovenska populacija šolajocih se otrok in mladine 
(220.000 šolarjev, starih med 6 in 19 let), meritve pa obsegajo 8 gi­balnih in 3 antropometricne merske naloge (glej www.slofit.org): 
•	 
telesna višina (dolžinska razsežnost telesa), 

•	 
telesna masa (voluminoznost telesa), 

•	 
kožna guba tricepsa (ocena perifernega mašcevja), 

•	 
dotikanje plošc z roko (hitrost izmenicnih gibov rok), 

•	 
skok v daljino z mesta (eksplozivna moc), 

•	 
poligon nazaj (koordinacija premikanja celega telesa), 

•	 
dviganje trupa (moc in vzdržljivost trupa), 

•	 
predklon stoje (gibljivost spodnjega dela hrbta in nog), 

•	 
vesa v zgibi (moc in vzdržljivost rok in ramenskega obroca), 

•	 
tek na 60 metrov (sprinterska hitrost), 

•	 
tek na 600 metrov (aerobna moc). 


Na podlagi rezultatov vseh 8 gibalnih nalog se lahko izracuna indeks gibalne ucinkovitosti, ki nam pove položaj posameznega otroka v primerjavi s populacijo. Indeks telesne mase (ITM) se izra-cuna na podlagi telesne višine in telesne mase, ki se uporablja za ocenjevanje stanja prehranjenosti. Glede na ITM lahko posame­znike v grobem razvrstimo v razlicne razrede prehranjenosti. 
Osnovnošolec se v sistem SLOfit vkljuci s pisnim soglasjem star-šev, srednješolec pa s pisnim soglasjem dijaka. Podpisano soglasje omogoca, da se šolarjevi podatki obdelujejo in vkljucijo v podat­kovno zbirko SLOfit. Šole izvedejo meritve, nato pa podatke po­šljejo na Fakulteto za šport, kjer jih temeljito pregledajo, ocistijo in analizirajo. Fakulteta za šport posreduje šolam porocilo s povratno informacijo tako za posamezen oddelek kot za ucenca, ki vkljucuje primerjavo njihovih šolarjev z vrstniki. 


Vsakoletno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov omogoca raziskovalcem stalno spremljanje razvoj­nih trendov šolajoce se populacije, uciteljem pa identifikacijo otrok s posebnimi razvojnimi potrebami; tako lahko spremljajo razvoj posameznega otroka in mu prilagodijo ucni proces glede na njegove zmožnosti. Centralizirano upravljanje in vrednotenje podatkov z edinstvenim povratnim sistemom otrokom in staršem omogoca, da primerjajo otrokov razvoj z razvojem vrstnikov in ugotovijo potrebe po izboljšanju. 
Na nacionalni ravni podatki SLOfit služijo kot znanstvena hrbte­nica za vecino politik, ki se nanašajo na izboljšanje šolske športne vzgoje ter telesne dejavnosti otrok in mladine. 
SLOfit zbirka je ena najvecjih zbirk podatkov o telesnem in gibal­nem razvoju otrok na svetu, saj do danes vsebuje vec kot 7 mili­jonov meritev, v njo pa je vkljucenih vec kot milijon prebivalcev Slovenije. Zaradi verodostojnosti SLOfit podatkov ima Slovenija enega izmed najucinkovitejših programov športne vzgoje, kako­vostnega športa in interesnih športnih dejavnosti na svetu, kar pa se izraža na visoki ravni telesne dejavnosti in telesne pripravljeno­sti otrok in mladostnikov v primerjavi z ostalim svetom (Sember idr., 2016). 
Vsako generacijo višji, a v povprecju telesno 

slabše pripravljeni otroci 
SLOfit podatki so pogosto uporabljeni za mednarodne primerjave in analize globalnih trendov (Bentham idr., 2016, 2017; Di Cesare idr., 2016). Ti kažejo, da so ljudje v preteklem stoletju višji in da se prirast telesne višine razlikuje glede na mesto bivanja (Bentham idr., 2016). Med drugim je povecanje telesne višine povezano z daljšo življenjsko dobo in manjšim tveganjem za bolezni srca, dihal in ožilja (Özaltin, 2012). Kljub temu da je višina ena izmed najbolj dednih cloveških lastnosti (Lanktree idr., 2011), so razlike v populaciji povezane z negenetskimi in okoljskimi dejavniki, med njimi pa je zelo pomembna prehrana (Deaton, 2007). Pomanjka­nje telesne dejavnosti in izobilje nezdrave hrane sta pripeljali do 
Tabela 1. 
Spremembe v telesnem fitnesu 12-letnih otrok v obdobju 1995–2015 

povecanja telesne mase. Za primer vzemimo državljane ZDA, ki danes niso vec najvišji narod na svetu, tako kot so bili v prejšnjem stoletju, njihova telesna masa pa se je v zadnjih 40. letih najbolj povecala (Di Cesare idr., 2016). Ce se bo trend nadaljeval z isto stopnjo, bo do leta 2025 prevalenca globalne debelosti pri mo-ških dosegla 18 % ter pri ženskah 21 %. Razsežnosti problema v prihodnosti so še bolje vidne, ce pogledamo trende pri otrocih in mladostnikih. Analiza, v kateri so bili uporabljeni tudi slovenski podatki (Bentham idr., 2017), je pokazala, da se je je v zadnjih 40 letih število debelih otrok in mladostnikov (5 do 19 let) širom sveta povecalo za desetkrat. Ce se bo nadaljeval sedanji trend, bo leta 2022 na svetu vec debelih kot podhranjenih otrok in mladostni­kov. Pojavnost debelosti med otroki in mladino se v zadnjih letih povecuje zlasti v nerazvitih državah in državah v razvoju. Po drugi strani je zaznati umiritev trenda v razvitih državah, ceprav je ra­ven debelosti še vedno nesprejemljivo visoka. V Evropi je mocno viden severno-južni gradient, pri cemer v sredozemskih državah beležimo najvišjo pojavnost debelosti. Povecana telesna masa in debelost slovenskih otrok in mladostnikov v Sloveniji ni tako oci­tna kot v bližnjih razvitih državah, kljub temu pa imamo v Sloveniji 2,2 % fantov in 1,8 % 19-letnih deklet razvršcenih v skupino debe­lih. Na drugi strani se je delež deklet s premajhno telesno maso povecal na 5–10 % (Starc, Strel, Kovac, 2010). Študije o gibalnem razvoju slovenskih otrok, starih 6–10 let (Starc idr., 2010; Strel idr., 2007), so pokazale, da se delež predebelih in debelih povecuje zlasti v tem starostnem obdobju, obenem pa se njihov telesni fi­tnes poslabšuje bolj kot pri adolescentih. 
SLOfit podatki so od leta 2006 redno vkljuceni tudi v odlocitvene podlage strokovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za preprecevanje debelosti pri otrocih (COSI1). Tako lahko Slovenija tudi neposredno primerja razširjenost debelosti z drugimi clani­cami evropske regije in vrednoti uspešnost in ucinkovitost nacio­nalnih politik in intervencij, ki so ciljno usmerjene v preprecevanje debelosti med otroki in mladostniki. V zadnjih štirih primerjalnih analizah COSI se je Slovenija izkazala za eno redkih držav, ki je do-segla najvecji napredek v boju proti debelosti in sledi smernicam za zmanjševanje debelosti pri otrocih do leta 2020. 
1COSI – Childhood Obesity Surveillance Initiative. 
SLOFIT  naloga  FANTI  DEKLETA  
sprememba 1995–2015  v %  sprememba 1995–2015  v %  
Telesne mere  telesna višina  2,4 cm  1,6 %  1,3 cm  0,80 %  
telesna masa  3,7 kg  7,8 %  2,2 kg  4,60 %  
kožna guba tricepsa  2,2 mm  18,4 %  1,7 mm  13,60 %  
Z zdravjem povezan fitnes  tek na 600 metrov  5,4 s  -3,5 %  3,2 s  -1,90 %  
dviganje trupa  0,9 št. pon.  -7,2 %  3,6 št. pon.  8,90 %  
predklon stoje  -2,5 cm  -5,6 %  -0,6 cm  -1,2 %  
vesa v zgibi  -5,9 s  -13,9 %  0,2 s  0,70 %  
Z gibalno ucinkovito­stjo povezan fitnes  dotikanje plošc z roko  -0,3 št. pon.  -0,8 %  0,5 št. pon.  1,30 %  
skok v daljino z mesta  -8,2 cm  -4,6 %  -7,3 cm  -4,3 %  
poligon nazaj  0,9 s  -7,2 %  0,1 s  -1,10 %  
tek na 60 metrov  -0,5 s  0,4 %  -0,1 s  0,7 %  




Spremljanje telesne višine in telesne mase (Starc in Strel, 2011) kaže, da se višina, masa in ITM pri 18-letniku lahko napove že v otroštvu, medtem ko podkožno mašcevje ne. Debeli in preddebeli otroci so tako bolj izpostavljeni tveganju, da bodo prekomerno prehranjeni tudi ob koncu mladostništva. Analize kažejo, da je bilo 40 % 18-le­tnih fantov in 48,6 % 18-letnih deklet debelih že pri starosti 7 let. 
Podoben dolgorocni negativni trend je moc opaziti tudi pri gibal­nih sposobnostih mladih, predvsem v vzdržljivosti in moci (Starc in Strel, 2011; Strel idr., 2007). Za primer vzemimo rezultate 12-le­tnikov iz leta 1995 in rezultate 15-letnikov 20 let kasneje. 12-letni fantje so bili leta 1995 5,9 sekunde dalj casa v vesi v zgibi kot fantje leta 2015, kar nakazuje na zmanjšanje izotonicne moci zgornjega dela telesa za 13,9 %. V zadnjih letih sicer beležimo zboljšanje tele­snega fitnesa otrok in mladostnikov (Starc idr., 2017) in upamo, da ta kratkorocni trend preraste v dolgorocnega. 
Po drugi strani so osnovnošolski otroci po vecini telesno dejavni vec kot 60 min dnevno (Jurak, Soric idr., 2015). Na podlagi tega lahko sklepamo, da trenutna priporocena telesna dejavnost (60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti dnevno) ni dovolj za nevtralizacijo vseh negativnih ucinkov sodobnega nacina ži­vljenja slovenske mladine! Pobude za dodatne intervencije za zvi­šanje kakovostne gibalne dejavnosti v šolskem prostoru so zato zelo na mestu. 
Razlike med spoloma se zmanjšujejo, socialno 

razslojevanje se kaže tudi v gibalni ucinkovitosti 
V zadnjih treh desetletjih je prišlo do vidnih sprememb v trendih gibalnega razvoja, ki pa se v Sloveniji niso izrazile na enoten nacin. Zelo zanimiv fenomen se namrec kaže v primerjavi trendov splo­šne gibalne ucinkovitosti med fanti in dekleti (Slika 1), ki nakazuje na izrazito hitrejši napredek deklet. Do sredine 90. let prejšnjega stoletja se je sicer gibalna ucinkovitost fantov in deklet izboljše­vala, temu pa je sledil velik upad, ki se je v pozitivno smer obrnil šele po šolskem letu 2010/2011. Trendi sprememb splošne gibalne ucinkovitosti pri dekletih so izrazit pokazatelj njihove emancipa­cije na podrocju športne dejavnosti. Šolsko leto 2000/2001 je s tega vidika pomemben mejnik, saj se je prvic zgodilo, da je indeks gibalne ucinkovitosti deklet presegel indeks gibalne ucinkovitosti fantov. Kljub temu da je sledilo še nekaj let, v katerih je gibalna ucinkovitost otrok in mladostnikov upadala, je bil ta upad pri fan-tih precej bolj izrazit, po šolskem letu 2010/2011 pa je sledila izra­zito hitrejša rast gibalne ucinkovitosti deklet, ki so danes gibalno bolj ucinkovita od svojih mater. Na drugi strani fantje kljub pozi­tivnim trendom še niso dosegli ravni gibalne ucinkovitosti svojih ocetov, so pa v šolskem letu 2016/2017 prvic po letu 2001 presegli nacionalno povprecje obdobja 1989–2017. 
Žal v ostalih državah EU nimajo vzpostavljenih tako celovitih siste­mov spremljave gibalnega razvoja otrok, zaradi cesar je zelo težko primerjati gibalno ucinkovitost otrok iz Slovenije z otroki iz osta­lih evropskih držav, izsledki posameznih študij pa kažejo, da se po vsem svetu upad gibalne ucinkovitosti še ni ustavil (Dawson, Hamlin, Ross in Duffy 2001; Tomkinson, Olds in Gulbin, 2007; in Tomkinson, Leger, Olds in Cazorla, 2003; Wedderkopp idr., 2004, Froberg, Hansen in Andersen, 2004). Na drugi strani pa navkljub resnemu upadu gibalne ucinkovitost v Sloveniji med leti 1997 in 2011 kaže, da so otroci v Sloveniji ostali bistveno bolj gibalno ucin­koviti od vrstnikov v drugih evropskih državah, v zadnjih šestih letih pa se gibalna ucinkovitost celo povecuje. De Miguel-Etayo idr. (2014) so na podlagi rezultatov merske naloge skok v daljino z mesta iz sedmih evropskih držav izdelali centilne norme te mer-ske naloge za otroke, že zgolj pogled na vrednosti 50. centila pa pokaže, ne le da je 50. centil rezultatov fantov v Sloveniji bistveno višji, temvec tudi, da je celo 50. centil rezultatov deklic v Sloveniji bistveno višji od 50. centila fantov iz evropskih držav (Slika 2). To pomeni, da povprecno dekle iz Slovenije v eksplozivni moci nog prekaša povprecnega fanta iz evropskih držav in ga preskoci za vec kot 5 cm, povprecen fant iz Slovenije pa kar za 13 cm. Razlike v eksplozivni moci nog med dekleti iz Slovenije in EU so še vecje kot pri fantih, hkrati pa je razvidno tudi, da so razlike v tej merski nalo­gi med fanti in dekleti v Sloveniji manjše kot med fanti in dekleti iz EU, kar še enkrat potrjuje izjemen napredek v gibalni ucinkovitosti deklet v Sloveniji. 

Slika 1. Trendi sprememb gibalne ucinkovitosti fantov in deklet med 6. in 19. letom starosti v obdobju 1989–2017 v centilnih vrednostih 


150 
50. centil dekleta EU 
Skok v daljino z mesta (cm) 

140 130  50. centil fantje EU 50. centil dekleta SLOfit 50. centil fantje SLOfit  
120  
110  
100  
90  6–6,5 let  6,5–7 let  7–7,5 let 7,5–8 let Starost  8–8,5 let  8,5–9 let  

Slika 2. Primerjava 50. centila rezultatov skoka v daljino z mesta deklet in fantov iz Slovenije v letu 2017 in 50. centila rezultatov deklet in fantov nekaterih držav EU. 
Navkljub pozitivnim trendom sprememb gibalne ucinkovitosti pa ne moremo zanemariti dejstva, da je tudi v gibalnem razvo­ju otrok v Sloveniji mogoce zaslediti ucinke socialnega razsloje­vanja. Študije iz tujine (Mutz in Albrecht, 2017; Sterdt, Liersch in Walter, 2014) in Slovenije (Starc in Klincarov, 2016) kažejo na to, da imajo otroci iz socialno depriviligiranih skupin prebivalstva slabše možnosti gibalnega razvoja, ki jim botrujejo slabša dostopnost do gibalne dejavnosti in posledicno vecje tveganje za nastanek prekomerne prehranjenosti. Podatki SLOfit kažejo celo to, da so otroci iz dolocenih podrocij v Sloveniji, za katere so sicer znacil­ni najnižja izobrazbena struktura prebivalstva in najnižji prihodki, manj gibalno ucinkoviti od otrok iz drugih podrocij. Pogled na delež nizko gibalno ucinkovitih in gibalno neucinkovitih otrok v razlicnih slovenskih regijah (Slika 3) na primer kaže, da je v Prek­murju 4-krat višji delež gibalno neucinkovitih in 2-krat višji delež 

nizko gibalno ucinkovitih otrok in mladostnikov kot v Primorsko­notranjski regiji. 
Zelo velike razlike, ki kažejo na posledice socialnega razslojevanja v Sloveniji, so izražene tudi pri primerjavi indeksa gibalne ucinko­vitosti med dijaki in dijakinjami gimnazij in ostalih srednješolskih programov (Slika 4). Zelo pogosto (ceprav ne vedno) je namrec že sama izbira nadaljnjega šolanja po zakljucku osnovne šole precej zanesljiv pokazatelj tega, da nekdo prihaja iz manj ugodnega so-cialnega okolja. Tako je na Sliki 4 razvidno, da so dijaki in dijakinje gimnazijskih programov v šolskem letu 2016/2017 v povprecju presegali 50. centil indeksa gibalne ucinkovitosti, izracunanega na vseh podatkih iz obdobja 1989–2017, za vec kot 7 tock, medtem ko so dijaki in dijakinje ostalih srednješolskih programov ostajali skoraj 3 centile nižje od 50. centila in 10 centilov nižje od vrstnikov in vrstnic iz gimnazijskih programov. 

Slika 3. Delež nizko gibalno ucinkovitih in gibalno neucinkovitih otrok po regijah v letu 2017. 



70,0  
60,0  57,0  57,4  
il) sti (cent50,0  47,2  47,1  
cinkovito40,0  
 gibalne u30,0  
ndeks20,0  
I10,0  
0,0  
Dijaki  Dijakinje  
Gimnazije  Tehnicne in poklicne SŠ  

Slika 4. Centilne vrednosti indeksa gibalne ucinkovitosti dijakov in dijakinj gimnazij in ostalih tehnicnih in poklicnih srednješolskih programov v šolskem letu 2016/2017. 

S šolo povezane intervencije za dvig telesne 
dejavnosti so uspešne, vendar se njihov ucinek 
zmanjša po njihovem zakljucku Na podlagi takojšnjega in temeljitega vpogleda v telesni fitnes na­ših otrok in mladostnikov lahko nemudoma zaznamo probleme in predlagamo intervencije. 
Glede na izsledke o upadu telesnega fitnesa 6–10 let starih otrok smo v šolskem prostoru izvedli nekaj študij, da bi preucili uspe­šnost intervencije t. i. oddelkov z dodatno športno ponudbo, ne­koc športnih oddelkov v osnovni šoli. V prvih šestih letih šolanja imajo šolarji namrec po tri ure pouka (po 45 minut) predmeta šport tedensko, šolska zakonodaja pa predpisuje, da vse predmete v pr-vem triletnem obdobju poucujejo razredni ucitelji. V cetrtem in pe­tem razredu lahko dva ali tri predmete poucuje predmetni ucitelj (tudi ucitelj športa). Trenutna zakonodaja ne omogoca samostoj­nega poucevanja predmeta šport v prvih treh razredih osnovne šole, zato lahko športni pedagogi poucujejo le skupaj z razrednim uciteljem. Zaradi takšne oblike skupnega poucevanja pa nastaja­jo dodatni stroški, ki jih šole krijejo iz obcinskega proracuna ali pa nadstandardni program placujejo starši (Jurak idr., 2005). Nekatere osnovne šole se zavedajo vplivov vsakodnevne telesne dejavno­sti, zato svojim šolarjem ponujajo obogaten kurikulum športa, ki vkljucuje ure športa vsak dan in skupno poucevanje športnega pedagoga in razredne uciteljice v prvih štirih razredih že vse od leta 1984 (Jurak, idr., 2005). Naše ugotovitve (Starc in Strel, 2012) so pokazale, da so takšne intervencije uspešne iz vidika izboljšanja telesnega fitnesa otrok. Vendar pa smo v longitudinalni študiji (Ju­rak, Cooper, Leskošek in Kovac, 2013), ki je preucevala dolgorocne ucinke, ugotovili, da je ucinek takšnih s šolo povezanih interven­cij omejen po sedmih letih po izteku intervencije. Kljub temu je skupina, ki je bila deležna intervencije, dosegla boljše rezultate kot kontrolna skupina v vseh gibalnih merskih nalogah, še posebej v premagovanju ovir nazaj, dviganju trupa in teku na 600 metrov. Ker se v zadnjih desetletjih slabšata mišicna vzdržljivost in hitrost teka te skupine otrok (Strel, Starc in Kovac, 2011), je ta ugotovitev še posebej pomembna. Rezultati pa nakazujejo, da je v obdobju šolanja potrebnih vec s šolo povezanih intervencij za povecanje telesne dejavnosti. 
Intervencija Zdrav življenjski slog je vplivala na 
zmanjšanje pojavnosti debelosti in povecanje 

telesnega fitnesa otrok na nacionalni ravni 
Na podlagi naših predhodnih izsledkov in dobrih izkušenj z od­delki z dodatno športno ponudbo je bil v šolskem letu 2010/11 uveden nacionalni projekt Zdrav življenjski slog. To je bil tudi do-ber primer prikaza moci sistema SLOfit. Skozi SLOfit so raziskovalci zaznali pospešeno povecevanje deleža prekomerno prehranjenih otrok že od sredine devetdesetih let dalje. Po napovedih bi naj negativni trend do leta 2020 presegel 30 % slovenske populacije, zato je SLOfit ekipa predlagala ministrstvu intervencijo za pove-canje telesne dejavnosti otrok z uvedbo 2 dodatnih ur tedensko, ki jo poucujejo novo zaposleni športni pedagogi. V projekt je bilo vkljucenih 30.000 otrok, njihov napredek pa je bil spremljan s siste-mom SLOfit še nadaljnjih 5 let. Takšna ciljno usmerjena intervenci­ja je povzrocila zmanjšanje pojavnosti prekomerne prehranjenosti in povecanje telesnega fitnesa v vseh slovenskih šolah. Ce se bo trend iz obdobja 2010–2015 nadaljeval, se bo delež prekomerno prehranjenih zmanjšal na 22 %, kar je enako, kot je bilo leta 2004. 
Vzporedno z intervencijo Zdrav življenjski slog smo v izobraže­valne sisteme uvedli vec nacionalnih pobud, ki temeljijo na naših ugotovitvah in predlogih. Prizadevanja so bila usmerjena pred­vsem v zagotavljanje vec priložnosti za gibalno dejavnost znotraj šolskega kurikuluma. Istocasno so v šolskih jedilnikih zaceli pou­darjati zdravo prehrano, živila z majhno hranilno vrednostjo pa so bila izkljucena. Nove pobude so bile deležne velike medijske pozornosti, kar je pripomoglo k temu, da je boj proti otroški debe­losti postal pomembna javna skrb, to pa je dvignilo zavedanje o tem problemu pri otrocih in njihovih starših. 
Raziskovalni dokazi glede uspešnosti intervencije Zdrav življenj-ski slog so dali SLOfit vec javne pozornosti. Izkoristili smo to pri­ložnost in zaceli javnost obvešcati o problemu slabega telesne­



Slika 5. Medgeneracijski trendi prekomerne prehranjenosti osnovnošolskih otrok med 7. in 14. letom starosti. 

Slika 6. Medgeneracijski trendi deleža gibalno neucinkovitih osnovnošolskih otrok. 
ga fitnesa dijakov poklicnih srednješolskih programov. Ugotovili kot med dekleti, presenetljivo pa smo ugotovili, da gimnazijska smo namrec, da se mladostniki v Sloveniji razdelijo v dve ekstre-dekleta dosegajo boljše absolutne rezultate v telesnem fitnesu mni skupini glede na njihov življenjski slog, ki smo ju poimeno-kot fantje iz poklicnih in tehniških šol. vali »kava in cigareti« in pa »športni« življenjski slog (Jurak, 2006). 
Menimo, da so dijaki poklicnih šol najbolj kriticen del prebivalstva, Nezdravi življenjski slogi so bili bolj pogosti med dijaki poklicnih saj vecina prihaja iz neprivilegiranih okolij s slabo podporo telesni in tehniških šol, zato so naše analize pokazale, da je telesni fitnes dejavnosti in slabšo prehrano. Prav te skupine mladostnikov bodo teh mladostnikov veliko slabši od tistih iz gimnazijskega programa kmalu vstopile na trg dela, njihovo delo pa bo v glavnem tele-(Kovac, Strel, Jurak in Leskošek, 2012). Razlike so manjše med fanti sno zahtevno. Zaradi slabe telesne pripravljenosti takšni mladi ne bodo zmogli uspešno izvajati svojega dela, kar pa zahteva takoj­šnje ukrepanje, saj to predstavlja zdravstveno in socialno tveganje. Iz omenjenih razlogov smo vladi predlagali uvedbo intervencije, imenovane Mladi za mlade. V tej intervenciji bodo mladi športni pedagogi nacrtovali in izvajali posebne obšolske športne in gibal­ne programe, ki bodo prilagojeni interesom in zahtevam dijakov poklicnih šol. Vlada je sprejela naš predlog, intervencija pa se je zacela septembra 2017. 



Slovenski otroci med telesno najbolj dejavnimi 

in najbolj zmogljivimi na svetu 
Slovenska izobraževalna politika, ki sloni na informacijah iz siste-ma SLOfit, je uspela razviti enega izmed najucinkovitejših siste­mov šolske in obšolske športne vzgoje na svetu. Zaradi dobrega izobraževalnega sistema so slovenski otroci in mladostniki med telesno najbolj dejavnimi v primerjavi z 38 državami celega sve­ta (Sember idr., 2016). Visoka stopnja telesne dejavnosti je v veliki meri odvisna od visoko razvite športne infrastrukture in dobro na-crtovanega kurikuluma za športno vzgojo v vseh slovenskih šolah, ki upošteva tudi individualne zmožnosti telesnega fitnesa vsakega posameznika. Takšno stanje je mogoce doseci z vsakoletnim vre­dnotenjem telesnega in gibalnega razvoja na ravni posameznika in celotne populacije. To zagotavlja tudi informacijsko hrbtenico za izvajanje ucinkovitih ukrepov in intervencijskih politik v sloven-skem šolskem sistemu (Sember idr., 2016; Strel idr., 2011). 
Primerjava slovenskih otrok z njihovimi vrstniki po vsem svetu (Ju­rak, Milanovic, Janic, Soric in Kovac, 2015; Ortega idr., 2011; Tomkin-son idr., 2007, 2016) nakazuje, da je telesni fitnes slovenskih otrok kljub dolgorocnim negativnim spremembam med najboljšimi na svetu. 
• Zakljucek 
SLOfit je eden najuspešnejših in najdlje trajajocih projektov v slo­venskem šolskem sistemu. Tudi to kaže na njegovo vrednost, saj se le dobri projekti obdržijo tako dolgo casa. Njegova vrednost pa se z leti povecuje, saj je telesni fitnes, ki ga spremljamo s tem sistemom, skozi desetletja delovanja SLOfit pridobil na družbeni veljavi. Ce je bil telesnovzgojni in športnovzgojni karton v prete­klosti namenjen zlasti šolskemu delu in deloma športu, so sedaj podatki SLOfit zelo zanimivi za zdravstvo. Izmerjenih je tudi že vec kot polovica slovenske populacije in ta delež se vsak dan povecu­je, njegova vrednost pa prav tako. Sistem nam zavidajo mnogo bolj razvite države, podatki pa so zelo pomembni pri vkljucevanju v mednarodne zbirke podatkov pri ugotavljanju medgeneracij­skih sprememb. Zaradi vseh teh posebnosti je dolžnost sedanjih skrbnikov in odlocevalcev, da sistem obdržimo in ga nadgradimo glede na nove družbene okolišcine. Kljub svojim prednostim ima namrec sistem SLOfit še ogromno prostora za izboljšave. Trenutno daje sistem povratne informacije o telesnem fitnesu v šolskem ob-dobju, vendar pa obstaja potreba po vseživljenjskem spremljanju telesnega fitnesa. To smo pilotno preizkušali v projektu SLOfit štu-dent (Jurak idr., 2016). Poleg tega so trenutno informacije o tele­snem fitnesu in somatskem razvoju otrok neposredno dostopne le uciteljem, ki lahko te podatke delijo z otroki in njihovimi starši. Vse vecje pa je povpraševanje šolskih zdravnikov, ki bi z neposre­dnim dostopom v sistem lažje prepoznali otroke z višjim zdra­vstvenim tveganjem ter obenem dobili boljši vpogled v celosten razvoj otroka. Tudi pri uciteljih se pojavlja vse vecje povpraševanje po sodelovanju z zdravstveno stroko, ker bi tako lahko zmanjša­li možna zdravstvena tveganja, ki izhajajo iz kronicnih bolezni in zdravstvenega stanja otrok. Te in pa še nekatere druge izzive sku­šamo udejanjiti v dejavnostih nadaljnjega razvoja SLOfit sistema, ki jih predstavljamo v locnem prispevku. 
• Literatura 
1. 
Armstrong, N. (2007). Physical fitness and physical activity patterns of European youth. V W. D. Brettschneider in R. Naul (ur.), Obesity in Eu­rope: young people's physical activity and sedentary lifestyles (str. 27–56). Frankfurt am Main: Peter Lang. 

2. 
Bentham, J., Di Cesare, M., Bilano, V., Bixby, H., Zhou, B., Stevens, G. A., … Zuniga Cisneros, J. (2017). Worldwide trends in body-mass index, underweight, overweight, and obesity from 1975 to 2016: a pooled analysis of 2416 population-based measurement studies in 128,9 milli­on children, adolescents, and adults. The Lancet, 12. 10. 2017. 

3. 
Bentham, J., Di Cesare, Stevens, G. A., Zhou, B., Bixby, H., Cowan, M., … Zuniga Cisneros, J. (2016). A century of trends in adult human height. eLife, 7(5), 29. 

4. 
Committee of Experts on Sports Research. (1993). EUROFIT: Handbook for the EUROFIT tests of physical fitness. Strasbourg: Council of Euro­pe. 

5. 
Currie, C., Roberts, C., Morgan, A., Smith, R., Settertobulte, W., Samdal, 


O. in Rasmussen, R. B. (2004). Young people’s health in context. Health behaviour in school-aged children (HBSC) study: international report from the 2001/2002 survey. Copenhagen: World Health Organization Regio­nal Office for Europe. 
6. 
Dawson, K., Hamlin, M., Ross, J. in Duffy, D. (2001). Trends in the health-related physical fitness of 10-14 year old New Zealand children. New Zealand Physical Educator, 34(1), 26. 

7. 
Deaton, A. (2007). Height, health, and development. Proceedings of the National Academy of Sciences, 104(33), 13232–13237. 

8. 
De la Cruz-Sanchez, E. in Pino-Ortega, J. (2010). An active lifestyle explains sex differences in physical performance in children before puberty. Collegium Antropologicum, 34(2), 487–491. 

9. 
De Miguel-Etayo, P., Gracia-Marco, L., Ortega, F. B., Intemann, T., Foraita, R., Lissner, L., ... Molnár, D. (2014). Physical fitness reference standards in European children: the IDEFICS study. International Journal of Obesity, 38(S2), S57. 

10. 
Di Cesare, M., Bentham, J., Stevens, G. A., Zhou, B., Danaei, G., Lu, Y., … Zuniga Cisneros, J. (2016). Trends in adult body-mass index in 200 countries from 1975 to 2014: a pooled analysis of 1698 population-ba­sed measurement studies with 19· 2 million participants. The Lancet, 387(10026), 1377–1396. 

11. 
Ferreira, I., van der Horst, K., Wendel-Vos, W., Kremers, S., van Lenthe, 


F. J. in Brug, J. (2007). Environmental correlates of physical activity in youth - a review and update. Obesity Review, 8(2), 129–154. 
12. 
Froberg, K. in Andersen, L. B. (2010). The importance of physical ac­tivity for childhood health. V M. Kovac in G. Jurak (ur.), Proceedings of the Fifth International Congress Youth Sport 2010. Pridobljeno iz http:// www.youthsport2010.si/images/stories/SM2010/proceedings1.pdf 

13. 
Jurak, G. (2006). Sports vs. the "cigarettes in coffee" lifestyle of Sloveni­an high school students. Anthropological Notebooks, 12(2), 79–95. 

14. 
Jurak, G., Cooper, A., Leskošek, B. in Kovac, M. (2013). Long-term effects of 4-year longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of children and youth during 7-year follow-up as­sessment. Central european journal of public health, 21(4), 190–195. 

15. 
Jurak, G., Milanovic, I., Janic, S. R., Soric, M. in Kovac, M. (2015). Some in­dicators of fatness and motor fitness in slovenian and serbian children. International Journal of Morphology, 33(2), 420–427. 

16. 
Jurak, G., Kovac, M., Bucar Pajek, M., Leskošek, B., Soric, M., … Starc, 


G. (2016). SLOfit študent: diagnostika telesnega in gibalnega razvoja 


študentske populacije v Sloveniji - pilotni projekt. Ljubljana: Fakulteta za šport, Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/SLOfit­student-porocilo_2.0.pdf. 
17. 
Jurak, G., Kovac, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecic Erpic, S., idr. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Koper: Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper. 

18. 
Jurak, G., Soric, M., Starc, G., Kovac, M., Mišigoj-Durakovic, M., Borer, K. in Strel, J. (2015). School day and weekend patterns of physical activity in urban 11-year-olds: A cross-cultural comparison. American journal of human biology, 27(2), 192–200. 

19. 
Kovac, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskosek, B. (2012). Morphological cha­racteristics and motor fitness among girls attending different secon­dary-school programmes. International Journal of Morphology, 30(2), 411–416. 

20. 
Lanktree, M. B., Guo, Y., Murtaza, M., Glessner, J. T., Bailey, S. D., On-land-Moret, N. C., ... Shen, H. (2011). Meta-analysis of dense genecentric association studies reveals common and uncommon variants associa­ted with height. The American Journal of Human Genetics, 88(1), 6–18. 

21. 
Lobstein, T. in Frelut, M. L. (2003). Prevalence of overweight among children in Europe. Obesity Review, 4(4), 195–200. 

22. 
Malina, R. M. (2007). Physical fitness of children and adolescents in the United States: status and secular change. Medicine of Sport and Science, 50, 67–90. 

23. 
Mood, D. P., Jackson, A. W. in Morrow Jr, J. R. (2007). Measurement of physical fitness and physical activity: Fifty years of change. Measure­ment in Physical Education and Exercise Science, 11(4), 217–227. 

24. 
Mutz, M. in Albrecht, P. (2017). Parents’ Social Status and Children’s Daily Physical Activity: The Role of Familial Socialization and Support. Journal of Child and Family Studies, 1–10. 

25. 
Nishijima, T., Kokudo, S. in Suzuki, K. (2001). Secular changes of physical fitness and motor ability during 1964-97 in Japanese youth. Japanese Journal of School Health, 42, 172–173. 

26. 
Olds, T. S., Ridley, K. in Tomkinson, G. R. (2007). Declines in aerobic fi­tness: are they only due to increasing fatness? Medicine of Sport and Science, 50, 226–240. 

27. 
Ortega, F. B., Ruiz, J. R., Castillo, M. J. in Sjöström, M. (2008). Physical fitness in childhood and adolescence: a powerful marker of health. International journal of obesity, 32(1), 1–11. 

28. 
Özaltin, E. (2012). Commentary: the long and short of why taller peo­ple are healthier and live longer. International journal of epidemiology, 41(5), 1434–1435. 

29. 
Plowman, S. A., Sterling, C. L., Corbin, C. B., Meredith, M. D., Welk, G. J. in Morrow Jr, J. R. (2006). The history of FITNESSGRAM®. Journal of Physical Activity and Health, 3(s2), S5–S20. 

30. 
President’s Council on Physical Fitness and Sports. (2002). President’s challenge: Physical activity and fitness award program. Rockville, MD: President’s Council on Fitness, Sports in Nutrition. 

31. 
Rosandich, T. P. (1999). International physical fitness test. The Sport Jo­urnal, 2(1). 

32. 
Ruiz, J. R., Castro-Pińero, J., Espańa-Romero, V., Artero, E. G., Ortega, F. B., Cuenca, M. M., ... Gutiérrez, Á. (2010). Field-based fitness assessment in young people: the ALPHA health-related fitness test battery for chil­dren and adolescents. British journal of sports medicine, bjsports75341. 

33. 
Sember, V., Starc, G., Jurak, G., Golobic, M., Kovac, M., Samardžija, P. P. in Morrison, S. A. (2016). Results from the Republic of Slovenia’s 2016 Report Card on Physical Activity for Children and Youth. Journal of physical activity and health, 13(11 Suppl 2), S256–S264. 

34. 
Shingo, N. in Takeo, M. (2002). The educational experiments of school health promotion for the youth in Japan: analysis of the ‘sport test’over the past 34 years. Health Promotion International, 17(2), 147–160. 

35. 
Starc, G. in Klincarov, I. (2016). Growth and nutritional status of migrant and minority children: The case of Macedonian and Albanian children in Slovenia and Macedonia. Anthropological Notebooks, 22(3), 109–123. 



36. 
Starc, G. in Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from childhood to young adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public Health, 14(1), 49–55. 

37. 
Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical education curriculum on the physical development and physical fitness of children. BMC public health, 12(1), 61. 

38. 
Starc, G., Strel, J. in Kovac, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2009/10. Ljubljana: Fakulteta za šport. 


39. Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Leskošek, B., Soric, M. in Jurak, G. (2017). Letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/17. Ljubljana: Univerza v Lju­bljani, Fakulteta za šport. 
40. 
Sterdt, E., Liersch, S. in Walter, U. (2014). Correlates of physical activity of children and adolescents: A systematic review of reviews. Health Education Journal, 73(1), 72–89. 

41. 
Strel, J. (1997). Sports Educational Chart. Ljubljana: Ministry of Education and Sport. 

42. 
Strel, J., Kovac, M. in Jurak, G. (2007). Physical and motor development, sport activities and lifestyles of Slovenian children and youth – chan­ges in the last few decades V W. D. Brettschneider in R. Naul (ur.), Obe­sity in Europe: young people's physical activity and sedentary lifestyles (str. 243–264). Frankfurt am Main: Peter Lang. 

43. 
Strel, J., Starc, G. in Kovac, M. (2011). SLOFIT sistem–analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2010/2011. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

44. 
Tomkinson, G. R. in Olds, T. S. (2007). Secular changes in pediatric aero­bic fitness test performance: the global picture. Medicine of Sport and Science, 50, 46–66. 

45. 
Tomkinson, G. R., Olds, T. S. in Borms, J. (2007). Who are the Eurofittest? Medicine of Sport and Science, 50, 104–128. 

46. 
Tomkinson, G. R., Olds, T. S. in Gulbin, J. (2003). Secular trends in physi­cal performance of Australian children: evidence from the Talent Sear­ch program. Journal of sports medicine and physical fitness, 43(1), 90. 

47. 
Tomkinson, G. R., Léger, L. A., Olds, T. S. in Cazorla, G. (2003). Secular trends in the performance of children and adolescents (1980–2000). Sports Medicine, 33(4), 285–300. 

48. 
Tomkinson, G. R., Lang, J. J., Tremblay, M. S., Dale, M., LeBlanc, A. G., Be-langer, K., ... Léger, L. (2016). International normative 20 m shuttle run values from 1 142 026 children and youth representing 50 countries. British journal of sports medicine, bjsports-2016, 0:1–14. 

49. 
Wedderkopp, N., Froberg, K., Hansen, H. S. in Andersen, L. B. (2004). Secular trends in physical fitness and obesity in Danish 9-year-old girls and boys: Odense School Child Study and Danish substudy of the European Youth Heart Study. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 14(3), 150–155. 

50. 
Wijnhoven, T. M., van Raaij, J. M., Spinelli, A., Starc, G., Hassapidou, M., Spiroski, I., ... Pérez-Farinós, N. (2014). WHO European Childhood Obe­sity Surveillance Initiative: body mass index and level of overweight among 6–9-year-old children from school year 2007/2008 to school year 2009/2010. BMC Public Health, 14(1), 806. 


Prof. dr. Gregor Jurak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, gregor.jurak@fsp.uni-lj.si 








Janko Strel, Bojan Leskošek, Gregor Starc, Gregor Jurak, Marjeta Kovac 
Fantje so v povprecju manj gibalno ucinkoviti, kot so bili leta 1990, dekleta pa bolj 
Izvlecek 
V pricujocem prispevku predstavljamo primerjavo telesne­ga in gibalnega razvoja otrok in mladine med letoma 1990 in 2017. Zaradi velike obsežnosti informacij smo analizo pripra­vili tako, da smo posamezne starostne skupine združevali v triletja, in sicer od 7 do 9, 10 do 12, 13 do 15, 16 do 18 let sta­rosti, in posebej skupino 6-letnikov od leta 2008 naprej. Za prikaz telesne ucinkovitosti otrok in mladostnikov smo upo­rabili XT vrednost, tj. standardizirano povprecno vrednost T vrednosti vseh osmih merskih nalog gibalnih sposobnosti SLOfit sistema v omenjenem obdobju, loceno po spolu in starostnih skupinah. Ugotavljamo, da so v vseh starostnih skupinah ucenci oziro-ma dijaki v gibalnih sposobnostih v letu 2017 v povprecju za 1,7 % na nižji ravni, kot so bili leta 1990. Pri dekletih ugota­vljamo nasprotni trend, saj so dekleta v letu 2017 v povpre-cju za 4,1 % na višji ravni gibalne ucinkovitosti kot so bile leta 1990. Trendi sprememb gibalne ucinkovitosti, so glede na starostne skupine zelo razlicni. Razvojni trendi fantov v starosti od 6. do 9. leta starosti in od 13. do 15. leta starosti so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 10. do 12. in od 16. do 18. leta starosti. Razvojni trendi deklet v starosti od 10. do 12. leta in od 13. do 15. leta so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 7. do 9. leta in od 
16. do 18. leta starosti. Nastale spremembe poskušamo pojasnjevati z razlicnimi ukrepi izobraževalne politike v preteklih tridesetih letih, kot so povecanje ali zmanjšanje ur športne vzgoje, selek­tivno uvajanje razširjenega interesnega programa športnih dejavnosti, povecevanje ali zmanjšanje normativa dijakov v vadbenih skupinah, vkljucevanje ali izkljucevanje športnih pedagogov v razlicnih triletjih, razvoj ali stagnacija materi­alnih pogojev na razlicnih ravneh šolanja. 
Kljucne besede: otroci, mladina, gibalna ucinkovitost, spre­membe, športnovzgojni karton, ukrepi. 

Boys have poorer and girls better physical fitness than in 1990 
Abstract 
This article presents a comparison of children’s and adoles­cents’ physical and motor development between 1990 and 2017. Owing to a comprehensive volume of information, we analysed individual age groups that were first combined in three-year periods, namely from 7 to 9, from 10 to 12, from 13 to 15 and from 16 to 18 years, and separately a group of 6-year olds since 2008. We employed the XT value to show physical fitness of children and adolescents, i.e. standardised average value of T values of all eight measurement tasks of motor abili­ties within the SLOfit system in the abovementioned period, separately by gender and age groups. We established that in all age groups primary and secondary school pupils had lower results of physical fitness in 2017 than in 1990, i.e. by 1.7 % on average. The opposite trend was estab­lished in girls, as they had 4.1 % higher level of physical ability in 2017 than in 1990, on average. The trends of changes in mo­tor efficiency differ considerably by age group. The develop­ment trends of boys aged 6 to 9 and 13 to 15 are more positive than development trends of age groups from 10 to 12 and from 16 to 18 years. The development trends of girls aged 10 to 12 and 13 to 15 are more positive than development trends of age groups from 7 to 9 and from 16 to 18 years. We strived to explain these changes with different educational policy measures over the past 30 years, such as increase or de­crease in the number of physical education classes, selective introduction of the expanded extra-curricular programme of sports activities, increase or decrease in the secondary-school training group norms, inclusion or exclusion of physical edu­cation teachers in different triads of primary school as well as development or stagnation of material conditions at different levels of schooling. 
Keywords: children, adolescents, physical fitness, changes, Sports Educational Chart, measures 



.Uvod 
Eden od namenov športnovzgojnega kartona oz. SLOfit-a je tudi poznavanje trendov sprememb telesnih znacilnosti in gibalnih sposobnosti otrok in mladine na nacionalni ravni, ki omogoca ustrezno odzivanje stroke, saj predstavlja ucinkovito strokovno pomoc pri oblikovanju nekaterih politik na nacionalni ravni (npr. politike ustrezne telesne dejavnosti, športa, prehranjevanja, spod­bujanja enakopravnega vkljucevanja v skupine ipd.) (Kovac, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). 
Ugotavljamo, da vsakoletne primerjave s preteklim šolskim letom dajo sicer koristne informacije o tem, kakšni so kratkorocni trendi telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, bolj objektivno sliko pa dajejo primerjave med daljšimi obdobji. Razumevanje družbenih sprememb, šolskega sistema, športne organiziranosti in sprejemanje ukrepov na podrocju športne vzgoje predstavljajo dobro osnovo za analizo prehojene poti in nam hkrati omogocajo bolj kakovostne spremembe pri nadaljnjem razvoju telesnega fi­tnesa otrok in mladine. V širšem smislu pa nam analizirani podatki ponujajo tudi pogled na celostni razvoja otrok in mladine v kon­tekstu družbenega razvoja. 
Razvoj otrok in mladine ni neposredno odvisen od družbenih razmer, ni pa mogoce trditi, da spremembe v družbi nimajo do-locenega pozitivnega ali negativnega vpliva. Iz dosedanjih analiz (Starc, Strel in Kovac, 2010; Strel, Kovac, Jurak, Bednarik in Leskošek, 2001; Starc, Strel, Kovac, Leskošek in Jurak, 2015; Starc idr., 2016) je mogoce sklepati, da imajo izboljšanje materialnih pogojev za športno vzgojo, kakovost in število uciteljev športne vzgoje, spre­membe ucnih nacrtov, povecanje ali zmanjšanje obsega športne vzgoje, povecanje ali zmanjšanje števila otrok v vadbenih skupi­nah, povecanje ur interesnega programa ipd. dolocen vpliv na spremembe pri razvoju otrok. Seveda pa na telesni in gibalni razvoj vplivajo tudi razmere v družini, prehrana, obseg in kako­vost športne vzgoje v šolskem okolju in civilni športni sferi, odnos do telesnega napora, kakovost preživljanja prostega casa, obseg uporabe sodobne informacijske tehnologije in še številni drugi, obicajno nenadzorovani dejavniki. Najvecji vpliv pa imajo inter-vencijski programi (Jurak, Cooper, Leskošek in Kovac, 2013; Jurak, Strel, Leskošek in Kovac, 2011; Starc in Strel, 2012; Strel, 2017), kot je na primer Zdrav življenjski slog (Strel, 2017), ki je v zadnjih sedmih letih letno vkljuceval okrog 30.000 ucencev in ucenk, ki so imeli tedensko dve dodatni uri športne vadbe. 

Skladno z navedenim je namen tega prispevka prikazati dolgoroc­ni trend povprecne telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov po posameznih starostnih skupinah. 
.Metode dela 
Za posploševanje sprememb v telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine smo uporabili podatke SLOfit sistema (Kovac, Ju­rak idr., 2011). Na podlagi standardiziranih povprecnih vrednosti rezultatov vseh osmih merskih nalog za oceno gibalnih sposob­nosti v obdobju 1990–2017 smo izracunali povprecno vrednost teh nalog (XT), loceno po spolu in triletjih, ter opravili primerjave za preucevano obdobje. Pri izracunu XT-vrednosti smo upošte­vali vse izmerjene podatke od leta 1990 do 2017. Pri starosti smo uporabili t. i. »rezano« starost (npr. v starostno skupino 14 let smo vkljucili vse merjence v razponu 14,00 do 14,99 let starosti). 



Za leto 1990 kot zacetnega leta primerjave smo se odlocili zato, ker je bila v šolskem letu 1989/1990 prvic vkljucena v meritve celo­tna populacija šolskih otrok in mladine. Tako v obdelavo niso vklju-ceni rezultati merjencev od leta 1982 do 1986, ko je bilo v tedanji sistem poskusnega uvajanja in spremljanja modela vkljucenih 10 % slovenske populacije osnovnošolcev in srednješolcev (Strel in Šturm, 1982), ter rezultati merjencev od leta 1987 do 1989, ko smo postopamo uvajali meritve, zacenši s prvim in petim razredom osnovne šole in prvim letnikom srednje šole (Strel, 1990; Strel idr., 2001). 
Za ugotavljanje medgeneracijskih razlik smo se zaradi pregledno­sti odlocili, da predstavimo rezultate po triletjih vse od leta 1990 za naslednje starostne skupine: 
– 
7 do 9 let starosti, 

– 
10 do 12 let starosti, 

– 
13 do 15 let starosti, 

– 
16 do 18 let starosti, 

– 
in posebej skupino 6-letnikov od leta 2008 naprej, ko je celotna populacija vstopila v 1. razred devetletne osnovne šole v staro­sti šest let. 



To odlocitev smo sprejeli zaradi dveh razlogov. Prvic zato, ker trile­tja na nek nacin opredeljuje tudi posebne razvojne stopnje otrok in mladine: otroško, predpubertetno, zgodnjo pubertetno in po­zno pubertetno dobo. Seveda vsebuje naša razdelitev na triletja tudi dolocene odklone, predvsem zaradi hitrosti razvoja, ki je pri fantih in dekletih razlicen (Malina in Bouchard, 1991). Razde­litev na triletja je tudi organizacijski in vse­binski pristop v organizaciji osnovne šole in konceptu ucnega nacrta za predmet šport (Kovac, Markun Puhan idr., 2011), naša razde­litev pa je približek, ker se analize vedno na­našajo na zakljucek šolskega leta in izhajajo iz starosti otrok in ne razreda, ki ga obisku­jejo. To dejansko pomeni, da smo npr. del dijakov prvih letnikov srednjih šol vkljucili v analizo tretjega triletja. V analizo niso vklju-ceni dijaki in dijakinje, ki so starejši od 18 let, ker se dijaki te starosti vkljucujejo v SLOfit meritve v manjšem deležu (Starc idr., 2016), zato je težje posploševati gibanja. Poseb­nost je analiza šestletnih ucencev in ucenk, kjer smo zacetno tocko postavili v leto 2008, ko so bili vsi ucenci vkljuceni v prenovljeno devetletno šolo. Šest let stare otroke smo vkljucevali tudi že v letu 1990, toda takrat je bilo število vkljucenih majhno (Strel, 1990; Strel idr., 2001). Z leti se je bistveno povece­valo, toda srednje vrednosti v dosežkih telesnega fitnesa so zelo visoke, ker so se v meritve vkljucevale najbolj ozavešcene šole in predvsem gibalno bolj ucinkoviti ucenci. Prav zaradi tega bi bile, ce bi šestletnike vkljucili vse od leta 1990, primerjave nekorektne, saj menimo, da razlike med pristranskim vzorcem in populacijo ne vzdržijo resne strokovne kritike. 
• Rezultati in razprava 
Skupni vzorec v vseh primerjanih obdobjih (Slika 1) vkljucuje 
2.911.225 meritev fantov in 2.775.259 meritev deklet ali skupaj 
5.686.484 meritev1 posameznikov (vec kot polovica otrok in mla-dine je bila vkljucena v meritve v celotnem obdobju šolanja), brez »zamudnikov«2 v letu 2017 (upoštevani so vsi posamezniki, katerih rezultati meritev so v zbirki podatkov na dan 15. 9. 2017). Števi­lo izmerjenih se je od leta 1990 do 1994 povecevalo, še posebej pri ucenkah in dijakinjah. Od leta 1995 do 2007 se je zmanjševalo predvsem zaradi zmanjšanja celotne populacije šolajocih otrok in mladine, zaradi spremembe zakonodaje, ki je leta 1996 predpisala obvezno soglasje staršev otrok za merjenje ter analizo telesnega in gibalnega razvoja ucencev, ucenk, dijakov in dijakinj (Kovac, Jurak idr., 2011), ter zaradi obcasnih težav, ki smo jih imeli zaradi finan­ciranja projekta s strani pristojnega ministrstva za izobraževanje (ker zaradi vsakoletne pogodbe med pristojnim ministrstvom in Fakulteto za šport med šolskim letom še nismo imeli pogodbe o vodenju nacionalne zbirke, nismo smeli obvešcati šol, da naj nam pošljejo zbrane podatke). 
Razveseljiva pa je ugotovitev, da se je v obdobju 2008 do 2017 število izmerjenih osnovnošolcev in srednješolcev ponovno po­vecalo in je leta 2017 preseglo število iz leta 1997, predvsem zaradi povecanega števila rojstev, uvedbe 9-letne osnovne šole in neko­liko bolj urejenega financiranja sistema. Posebej velja izpostaviti, da se je v zadnjih štirih letih število izmerjenih otrok in mladine v 
1Meritev pomeni izmerjenega posameznika s sklopom merskih nalog v enem šolskem letu. 
2Njihove podatke obicajno šole pošljejo v obdelavo zaradi razlicnih razlo-gov z zamudo. 



primerjavi s preteklimi leti bistveno povecalo zaradi vecjega šte­vila šolarjev in vecje doslednosti uciteljev na šolah pri vkljuceva­nju otrok in mladine v proces meritev. V naslednjih desetih letih zato pricakujemo nadaljnje povecanje števila izmerjenih ucencev in ucenk, po letu 2020 pa tudi dijakov in dijakinj. Ponovno lahko ugotavljamo, da je stabilnost sistema, ki v šolskih okoljih deluje kot standard, zelo velika, šole, starši in ucitelji ga spoštujejo in razume­jo kot samoumeven nacin dela, izjemno pa se povecuje tudi šte­vilo predavanj na šolah in klicev staršev, ki želijo dodatna pojasnila glede svojega otroka. 



Spremembe indeksa gibalne ucinkovitosti v obdobju 1990-2017 za fante (Slika 2) in dekleta (Slika 3), stare med 6 in 18 let, kažejo na precejšnje razlike med fanti in dekleti, pa tudi med posameznimi starostnimi skupinami znotraj istega spola. Ugotavljamo, da so v vseh starostnih skupinah ucenci oziroma dijaki v gibalnih sposob­nostih v letu 2017 na nižji ravni, kot so bili leta 1990, dekleta pa so v vseh starostnih skupinah v gibalnih sposobnostih v letu 2017 na bistveno višji ravni, kot so bile njihove vrstnice leta 1990. 

Razen ucencev in ucenk prvega triletja so bili v obravnavanem 
sedemindvajsetletnem obdobju ucenci, ucenke, dijakinje in dijaki 
v posameznih letih (predvsem v devetdesetih letih) na višji ravni 
gibalne ucinkovitosti. Z izjemo prvega triletja velja izpostaviti, da 
so bili med leti 1990-2000 zelo ugodni pogoji za napredek v vseh 
preostalih treh triletjih. Uvedena je bila tretja ura športne vzgoje v 
srednjih šolah (Kovac, Strel, Jurak in Leskošek, 2012; Kristan, Cankar, Kovac in Pracek, 1992), zelo se je razmah­nila interesna dejavnost v osnovnih šolah, bistveno so se zaceli spreminjati materialni pogoji za športno vzgojo (Jurak idr., 2012, Kovac in Slana, 1991), število izobraženih profesorjev športne vzgoje se je zelo pove-calo. Programi strokovnega izpopolnjeva­nja uciteljev športne vzgoje, razrednih uci­teljic in vzgojiteljic so bili zelo kakovostni, raznovrstni in po obsegu izjemno razvejani (Kovac in Šink, 1991; Majeric, 2000). Po tem obdobju je strokovno izpopolnjevanje doživelo izjemen padec, ki danes obsega manj kot 10 % takratnega programa. 
Leta 2008 se je koncal proces vkljucevanja vseh ucencev in ucenk v devetletno šolo in takrat se je zacel izjemno pozitiven trend razvoja gibalnih sposobnosti v starosti 6 let, ki traja vse do današnjih dni in dosega v letu 2017 najvišjo raven. Zelo podoben, toda nekoliko manj izrazit je trend v prvem triletju, kjer so ucenci le na nekoliko nižji ravni kot leta 1990, ucenke pa na višji rav­ni. Za tako velik napredek v zadnjih desetih letih pri ucencih in ucenkah, starih 6 let, je odgovornih vec razlicnih dejavnikov. 
Tako kot število deckov se je tudi število de­klic, ki so vkljucene v vrtce, v zadnjem ob-dobju bistveno povecalo in se postopoma približujemo 80 % populacije (»Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2015/16«, 20163); vrtci vzporedno tudi povecujejo kakovost in obseg gibalnih dejavnosti (Videmšek, Štihec in Karpljuk, 2008). V novozgrajenih vrtcih se izboljšuje­jo tudi materialni pogoji, ker imajo vadbe­ne prostore tudi za gibalno dejavnost. Ni pa mogoce prezreti dejstva, da so bolj kompe­tentne tudi vzgojiteljice (Davidovski, 2015). 

Skladno z zakonodajo v prvem razredu osnovne šole poucujeta v enem oddelku dva ucitelja pri polovici ur, nekatere lokalne skupnosti pa kot nadstandard omogocajo poucevanje dveh uciteljev pri vseh urah. V oddelkih z dodatno športno ponudbo (po ocenah delujejo na okrog 10 % šol) je pri predmetu šport drugi ucitelj športni pedagog (Kovac in Jurak, 2012). Veliko šol je vkljucenih v projekt Zdrav življenjski slog, kjer imajo ob treh urah športne vzgoje še dve uri športne dejavnosti 
3Leta 2016 je bilo v slovenske vrtce vkljuceno 78 % otrok, mlajših od 6 let. 



na teden (Strel, 2017). Širša analiza projekta Zdrav življenjski slog (Strel, 2017) in analize na lokalni ravni kažejo, da starši podpirajo svoje otroke z vkljucevanjem v razlicne športne program tudi zu­naj šole (Bedenik, Kovac, Marinšek in Vogrinec, 2016). Podrobne analize nam kažejo, da je vsak dan vec otrok, ki so prek razlicnih oblik športne dejavnosti vkljuceni v vadbo okrog dve uri na dan (Strel, 2017). 
Prvo triletje - otroci med 7. in 9. letom starosti 
Za ucence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja velja (v pri­merjavi z letom 1990 so do leta 2017 gibalno ucinkovitost zmanj­šali za 0,1 XT), da so leta 1990 bili na najvišji ravni gibalne ucinkovi­tosti, nato pa se je postopoma zmanjševala vse do leta 2008, ko je dosegla najnižjo raven; šele s popolno uvedbo devetletke se je za-celo stanje pomembno izboljševati. Za ucenke prvega triletja velja (v primerjavi z letom 1990 so do leta 2017 gibalno ucinkovitost povecale za 0,8 XT), da je bila leta 1990 njihova gibalna ucinkovi­tost na zelo visoki ravni, nato pa je postopoma zacela upadati vse do leta 2004, ko je dosegla najnižjo raven; s postopnim uvajanjem devetletke se je zacelo stanje nekoliko izboljševati. Za visoko raven leta 1990 je verjetno zaslužna celodnevna šola (COŠ), katere zna-cilnost je bila, da so ucenci imeli poleg treh ur športne vzgoje še dodatne športne dejavnosti vsak dan v t. i. podaljšanem bivanju, ki so jih vodili športni pedagogi (v COŠ je bilo vkljucene okrog 20 % populacije), organiziran je bil gibalni odmor in minute za zdravje (Gerlovic, 1980). Program je bil raznovrstno zasnovan, po obsegu velik, kakovostno voden, COŠ pa so imele tudi primerne pogoje za vadbo (Gartner, 1983). Po letu 1990 je sledilo postopno zmanjševa­nje gibalne ucinkovitosti zaradi manjšega obsega športne vzgoje (COŠ so ukinili), materialni pogoji za športno vzgojo so se zaceli izboljševati šele v drugi polovici devetdesetih let s pospešeno gra­dnjo telovadnic (Kovac in Jurak, 2012). Raven gibalnih sposobnosti je po letu 2000 še bolj strmo upadala do leta 2011. Po letu 2000 se je gibalna ucinkovitost verjetno pospešeno zmanjševala še za­radi vpliva sprememb v življenjskih slogih, neustrezne prehrane (povecevanje debelosti) in tudi zaradi neustreznega ukrepanja na podrocju športnih programov (Kotnik, 2016). Obseg interesnih programov se je postopoma zmanjševal do leta 2009 zaradi inter-vencij politike na delovanje Zavoda za šport Slovenije, ki je bil prej nosilec interesnih programov (Kovac in Jurak, 2012; Kovac, Jurak, Starc in Strel, 2011). Kljub temu da so se v tem obdobju materialni pogoji pozitivno spreminjali (Kovac in Jurak, 2012), je gibalni razvoj otrok vztrajno beležil negativne trende. 

Po letu 2008, ko je v celoti zacela delovati devetletka, so se izbolj­šale razmere na Zavodu za šport Planica (vsebinski in pravni na­slednik Zavoda za šport Slovenija) v smeri spodbujanja interesnih programov. V šolskem letu 2010/2011 se je zacel izvajati intervencij-ski program Zdrav življenjski slog (Strel, 2017), dejavnejša je postala zasebna športna praksa (Bedenik idr., 2016), v šolah se veca število mlajših uciteljev, ki nadomešcajo tiste, ki so se upokojili. Posledic­no pa se je izboljševala tudi gibalna kompetentnost ucenk. Projekt Zdrav življenjski slog je zaposlil dodatno med 150 in 200 športnih pedagogov, ki so najvec interesnih programov izvajali ravno pri ucencih med 7. in 9. letom starosti (Strel, 2017). Ce v tem obdobju ne bi bilo resne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na delo v šolah (nižji osebni dohodki, vecje število ucencev v razredu za­radi demografskih sprememb, šolanje tujcev, slabšega razpolože­nja v šolah in celotni družbi), bi bili rezultati pozitivnih sprememb gibalne ucinkovitosti še izrazitejši. Ce se bodo nadaljevali trendi zadnjega desetletja, lahko pricakujemo, da bodo ucenci med 7. in 
9. letom starosti dosegli raven gibalne ucinkovitosti iz leta 1990 že v letu 2020. Žal je bilo izgubljenih veliko let in ucenci bodo v na­slednjih letih cutili posledice prenizke ravni gibalne ucinkovitosti v nižji ravni ucne uspešnosti, zdravja in manj dejavnem življenjskem slogu. Ce se bodo nadaljevali trendi zadnjega desetletja za ucen­ke, lahko pricakujemo, da bodo ucenke med 7. in 9. letom starosti še naprej izboljševale gibalno kompetentnost. 
V prvem triletju bi bili potrebni sledeci ukrepi: 
1. 
postopoma uveljaviti normativ, da je v vadbeni skupini najvec 20 ucencev; 

2. 
poucevanje športa prepustiti uciteljem športne vzgoje name-sto razrednim uciteljem oziroma vzpostaviti skupno pouceva­nje obeh uciteljev; 

3. 
nadaljevati in razširiti program Zdrav življenjski slog na vse šole v okviru razširjenega programa. 


Ker je gibalna kompetentnost ucencev prvega triletja še vedno pod ravnijo iz leta 1990, a hkrati ugotavljamo pozitiven trend, bi predlagani ukrepi zelo koristili nadaljnjemu razvoju gibalne kom­petentnosti fantov, pa tudi deklet. 

Drugo triletje – otroci med 10. in 12. letom staro­
sti 
Pri ucencih drugega triletja ugotavljamo, da se je pri njih leta 2017 v primerjavi z letom 1990 gibalna ucinkovitosti zmanjšala kar za 0,8 XT, to je najvec izmed vseh obravnavanih starostnih skupin. Rela­tivno visoka raven gibalne ucinkovitosti ucencev drugega triletja v zacetku devetdesetih let je še posledica pozitivnih ucinkov celo­dnevne osnovne šole, ki je bila ukinjena leta 1991. Skoraj 20-letni padec gibalne ucinkovitosti pri ucencih drugega triletja je posle­dica delno istih vzrokov, kot pri ucencih prvega triletja. Posebnost je v tem, da uvedba devetletnega šolanja in kasnejših sprememb v šolskem sistemu ni pozitivno vplivala na gibalni razvoj, temvec je stanje še poslabšala. Vzrok je v tem, da ucenci v starosti 10 in 11 let pri športu niso razdeljeni na skupine, ki so manjše od 20 ucencev in locene po spolu, praviloma pa jih poucujejo razredni ucitelji ali uciteljice, ki so z vidika kompetentnosti za poucevanje športne vzgoje na nižji ravni kot ucitelji športne vzgoje (Kovac in Jurak, 2009). Boljši materialni pogoji za športno vzgojo pri ucencih drugega triletja niso nadomestili izpada slabših didakticnih pogo-jev za izvedbo procesa športne vzgoje. 



SLOfit 


Pozitivne spremembe programa Zdrav življenjski slog (dve dodatni uri športne vzgoje tedensko) so od leta 2011, ko je bil program uveden, povzrocile, da se je trend razvoja gibalnih sposobnosti fantov in deklet preusmeril v pozitivno smer (Strel, 2017). Trend sprememb gibalnih sposobnosti je sicer v drugem triletju bistve-no pocasnejši kot v prvem triletju. Vec kot ocitno je, da uvedba izbirnega predmeta Šport v drugem triletju pri fantih še ne daje omembe vrednih rezultatov, po vsej verjetnosti zaradi premajh­nega obsega. 
Ce ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za izboljšanje pogojev za športno dejavnost ucencev drugega triletja (v primerjavi z obsto-jecimi), bo dosežena raven gibalne ucinkovitosti iz leta 1990 v tej starostni skupini dosežena šele okrog leta 2040. 
Spremembe gibalne ucinkovitosti ucenk so v primerjavi z ucenci popolnoma nasprotne. Pri ucenkah drugega triletja smo ugoto­vili, da so v primerjavi z letom 1990 svojo gibalno ucinkovitost do leta 2017 povecale za 1,2 XT, kar predstavlja zelo pozitiven trend, ki je v vzponu že od leta 2011. Uvedba devetletnega šolanja in ka­snejše spremembe v šolskem sistemu so ocitno pozitivno vplivale na gibalni razvoj deklet. Kljub temu da imajo ucenke v starosti 10 in 11 let športno vzgojo skupaj s fanti in oddelki niso deljeni na skupine, ki so manjše od 20 ucencev (Kovac, Markun Puhan idr., 2011), in jih praviloma poucujejo razredne uciteljice, ki so z vidika kompetentnosti za poucevanje športne vzgoje na nižji ravni kot ucitelji športne vzgoje (Štemberger, 2003), je napredek v njiho-vi gibalni ucinkovitosti zelo velik. Postavlja se vprašanje, zakaj je gibalna ucinkovitost ucencev v drugem triletju bistveno slabša v letu 2017, kot je bila leta 1990, in zakaj je stanje pri ucenkah ravno obratno? Ena izmed možnih razlag je, da proces športne vzgoje vodijo predvsem uciteljice razrednega pouka, ki imajo vec poslu-ha za vodenje ucenk in manj za vodenje športne vzgoje ucencev. Predpostavljamo, da je razrednim uciteljicam zelo težko voditi ure športne vzgoje z ucenci zaradi drugacne vsebinske orientiranosti (npr. mali nogomet pri fantih), zaradi agresivnejše telesne dejav­nosti pri fantih in zaradi drugacnih motivacijskih dejavnikov. Ob-staja verjetnost, da zaradi razlicne narave telesne dejavnosti ucenk in ucencev ter drugih posebnosti ucencev, uciteljice razrednega pouka pristajajo na »racionalno« ukrepanje, ko ucencem prepusti­jo športno dejavnost »po izbiri«, ali na upoštevanje »spontanosti«, da ucenci samoorganizirano izvajajo športno dejavnost, z ucenka-mi pa vodijo proces športne vzgoje bolj sistematicno in nacrtno, preudarno. 
V drugem triletju bi bili potrebni sledeci ukrepi: 
1. 
uveljaviti normativ, da je v vadbeni skupini najvec 15 ucencev (prehodno obdobje do 20); 

2. 
v 4. in 5. razredu poucevanje športne vzgoje prepustiti špor­tnim pedagogom namesto razrednim uciteljem oziroma za­gotoviti njuno skupno poucevanje; 

3. 
nadaljevati in razširiti program Zdrav življenjski slog na vse šole ter ga uvrstiti v razširjeni program; 

4. 
športno vzgojo ucencev in ucenk lociti glede na spol. 


Ker je gibalna kompetentnost ucencev drugega triletja najbolj nazadovala (gibalna ucinkovitost se je zmanjšala skoraj za 10 %) med vsemi starostnimi skupinami v osnovnem in srednjem šol­stvu, so ukrepi nujni, dodatno pa bi pripomogli tudi k še vecjemu napredku ucenk. 


Tretje triletje – otroci med 13. in 15. letom staro­
sti 

Pri ucencih tretjega triletja smo ugotovili, da je med letoma 1990 in 2017 njihova gibalna ucinkovitost upadla za 0,2 XT, to je z izje-mo prvega triletja najmanj izmed vseh obravnavanih starostnih skupin. Pri ucenkah tretjega triletja pa smo celo ugotovili, da so v primerjavi z letom 1990 svojo gibalno ucinkovitost povecale za 1,3 XT, kar je najvišje povecanje izmed vseh obravnavanih starostnih skupin. Zaradi posebnega nacina delovanja COŠ (poudarek je bil na razredni stopnji) (Gartner, 1983) njihovega vpliva na gibalno ucinkovitost ucencev in ucenk tretjega triletja nismo zaznali. Pri ucenkah med 13. in 15. letom je bilo stanje gibalne ucinkovitosti v letu 1990 celo na najnižji ravni izmed vseh obravnavanih staro­stnih skupin. 
Relativno visoka raven gibalne kompetentnosti ucencev in ucenk tretjega triletja v devetdesetih letih je posledica pozitivnih ucinkov, ki smo jih že omenili. Po letu 2000 se je že zaradi znanih razlogov gibalna ucinkovitost poslabšala. Uvedba devetletnega šolanja na ucence med 13. in 15. letom starosti ni imela tako pozitivnih vpli­vov, da bi iznicila negativne vplive spremenjenega življenjskega sloga (Kovac, Jurak in Strel, 2007), zato je gibalna kompetentnost postopoma upadala do leta 2011. 
Za izjemno pozitivne spremembe telesnega fitnesa pri ucenkah tretjega triletja velja iskati razloge predvsem v: 
– uvedbi izbirnih predmetov s podrocja športa, 



– 
relativno majhnih vadbenih skupinah pri pouku športne vzgo­je (ker je zaradi demografskih trendov padalo število rojenih otrok), 

– 
uvedbi programa Zdrav življenjski slog, ki vkljucuje dodatni dve uri dodatne športne dejavnosti na teden, 

– 
uveljavljeni praksi, da športno vzgojo ucenk dosledno vodijo uciteljice športne vzgoje, 

– 
zakonski regulativi, da se športna vzgoja izvaja loceno po spo­lu ter strokovnim priporocilom, da naj bodo prilagoditve ciljev spolno specificne, 

– 
urejenih materialnih pogojih, ki upoštevajo tudi posebno špor­tno dejavnost ucenk (plesne delavnice) in temu ustrezno prila­gojeno športno opremo, 

– 
razmahu športnih vsebin v interesnem športnem programu na šoli, društvih in zasebni športni praksi, ki je uveljavila športne vsebine, bližje dekletom (ples, odbojka, tek …), 

– 
družinski vzgoji, kjer so predvsem matere povecale športno de­javnost in spodbudile tudi svoje hcerke k športni dejavnosti, kot so tek, pohodništvo, ples, kolesarjenje, fitnes. 


Pozitivne spremembe programa Zdrav življenjski slog so od leta 2011, ko je bil program uveden, povzrocile, da se je trend razvo­ja gibalnih sposobnosti preusmeril v pozitivno smer (Strel, 2017). Trend sprememb gibalne ucinkovitosti je bil v tretjem triletju po-casnejši kot v prvem, toda hitrejši kot v drugem triletju. Zelo verje­tno je tudi uvedba izbirnega predmeta šport v tretjem triletju dala dolocene rezultate, ki so povzrocili pozitivni trend razvoja gibalne ucinkovitosti. Trend sprememb v gibalni ucinkovitosti je v tretjem triletju v obdobju po letu 2011 najvecji izmed vseh starostnih sku-pin. 

Ce ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za izboljšanje pogojev za špor­tno dejavnost ucencev in ucenk tretjega triletja (v primerjavi z ob­stojecimi), bo dosežena raven gibalne ucinkovitosti leta 1990 pri fantih dosežena šele okrog leta 2025. 
V tretjem triletju bi bili potrebni sledeci ukrepi: 
1. 
v predmetniku povecati število ur obveznega predmeta šport z dveh na tri ure tedensko; 

2. 
uveljaviti normativ, da je v vadbeni skupini najvec 15 ucencev; 

3. 
nadaljevati in razširiti program Zdrav življenjski slog na vse šole ter povecati delež vkljucenih ucencev in ucenk kot del intere­snega programa; 

4. 
društvena dejavnost in zasebna športna praksa morata ponu­diti vecjo izbiro športnih dejavnosti in prilagoditi nacin dela tako fantom kot dekletom. 


Predlagani ukrepi omogocajo, da bi se zaostanek v gibalnem razvoju v bližnji prihodnosti lahko izenacil z ravnijo stanja v letu 1990. 
Srednja šola – mladostniki med 16. in 18. letom 

starosti 
Pri srednješolcih smo ugotovili, da se je njihova gibalna ucinkovi­tost med letoma 1990 in 2017 zmanjšala za 0,5 XT, kar je manj kot pri ucencih drugega triletja. Pri srednješolkah smo na drugi strani ugotovili, da so v obravnavanem obdobju svojo gibalno ucinkovi­tost povecale za 0,8 XT, to pa je vseeno najnižje povecanje gibalne ucinkovitosti izmed vseh obravnavanih starostnih skupin deklet. 

Od zacetka devetdesetih let do leta 1997 smo ugotovili izjemno strm vzpon gibalne ucinkovitosti srednješolcev in srednješolk, ki je bil posledica ugodnih razmer za športno dejavnost v šolskem sistemu, še posebej zaradi tega, ker je v gimnazijah, kasneje pa tudi v drugih srednjih šolah, prišlo do povecanja obsega športne vzgoje na tri ure tedensko. Izboljšali so se materialni pogoji za športno vzgojo. Razvejana je bila tudi interesna športna dejavnost takratnega Zavoda RS za šport, na gimnazijah pa so bili uvede­ni športni oddelki za mlade nadarjene športnike (Kovac in Jurak, 2012). Postopoma se je zacel uveljavljati normativ najvec 20 dija­kov v skupini pri izvedbi športne vzgoje. 

Po letu 2000 je sledil strm padec gibalne ucinkovitosti dijakov, ki še ni zaustavljen zaradi že omenjenih sprememb življenjskega sloga v družbi (Kovac idr., 2007), upadla pa je tudi gibalna ucin­kovitost dijakinj. Dodatno je na upad vplivala strategija, ki je bila uveljavljena po letu 1996, da se poveca število mladih, ki obiskuje­jo srednje šole (»Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji«, 1995). Vkljucenost mladih v srednje šole s 75 % populacije na vec kot 95 % je vplivala tudi na povprecne vrednosti gibalnih sposob­nosti. Dodatno so se v srednje šole zaceli vpisovati mladostniki iz depriviligiranih skupin in ucno manj uspešni, ti pa so na osnovi že opravljenih raziskav gibalno manj kompetentni (Sember, 2017; Sember, Morrison, Jurak, Kovac in Starc, 2017) in so tako še doda­tno znižali povprecno raven gibalne ucinkovitosti. 
Po letu 2000 so postopoma sledili za športno vzgojo negativni sistemski vplivi. Število športnih oddelkov se je sicer povecalo, ni pa bilo sistemskih rešitev za kakovost dela (Kovac in Jurak, 2012). V letu 2007 se je v srednjih poklicnih in strokovnih šolah zmanj­šal obseg športne vzgoje za dve uri tedensko v casu celotnega šolanja (Kovac, Jurak, Starc idr., 2011). Po porocanju študentov, ki opravljajo prakticno pedagoško usposabljanje na srednjih šolah, vecina šol ne spoštuje zakonsko dolocenega normativa 20 dijakov v skupini. Bistveno se je zmanjšal obseg interesnih športnih de­javnosti (Kovac in Jurak, 2012). Dostopnost interesnih programov društev in zasebne prakse je za srednješolsko populacijo omejena z vidika cene storitev in neprilagojenih vsebin (Kovac, Jurak, Starc idr., 2011). 
Ce ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za izboljšanje pogojev za špor­tno dejavnost dijakov srednjih šol, se bo dosežena raven gibalne ucinkovitost iz leta 1990 še naprej slabšala. Srednješolci so edina skupina šolajocih se otrok in mladine, ki še ni dosegla dna telesne­ga fitnesa. Posledice za ucno uspešnost, zdravje in delovno ucin­kovitost ter vpliv na slabši življenjski slog bodo dolgorocne in zelo škodljive (Kovac idr., 2007) za razvoj družbe kot celote. Dijakinje cetrtega triletja so v letu 2017 glede na leto 1990 sicer gibalno bolj ucinkovite, toda so izmed vseh starostnih skupin deklet najmanj napredovale; imajo sicer pozitiven, ceprav najšibkejši trend napre­dovanja v zadnjih petih letih. Ce ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za izboljšanje pogojev za športno dejavnost dijakinj srednjih šol, bo raven gibalne ucinkovitosti pri srednješolkah vse bolj zaostaja-la za gibalno ucinkovitostjo osnovnošolk. 
V srednji šoli bi bili potrebni sledeci ukrepi: 
1. 
v predmetniku povecati število ur športne vzgoje na tri ure v vseh srednješolskih programih; 

2. 
dosledno spoštovati normativ do 20 dijakov v vadbeni skupini in postopno uveljavljati normativ, da je v vadbeni skupini naj­vec 15 dijakov; 

3. 
v program Mladi za mlade je postopoma treba vkljuciti vse di­jake; 

4. 
interesni program športnih dejavnosti mora postati sestavina vseh srednjih šol in te morajo imeti prednost pri zasedbi po­poldanskega casa šolskih športnih dvoran; 

5. 
financna sredstva, ki jih srednje šole pridobijo z oddajanjem športnih objektov, je treba v celoti nameniti za športno dejav­nost dijakov. 



Predlagani ukrepi so nujni, ker so dijaki srednjih šol edina skupina, ki še ni prešla v smer pozitivnega trenda razvoja, ki bi zagotavljal napredek, v najboljšem primeru pa ugotavljamo, da je nastopilo stanje stagnacije po dolgem obdobju upadanja telesnega fitne­sa. 
.Sklep 
Trendi sprememb gibalne ucinkovitosti ucencev, ucenk, dijakov in dijakinj so glede na starostne skupine zelo razlicni in jih lahko pri vsakem spolu razvrstimo v dve vecji skupini. Razvojni trendi ucencev v starosti od 6. do 9. leta starosti in od 13. do 15. leta sta­rosti so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 
10. do 12. in od 16. do 18. leta starosti. V vseh starostnih skupinah fantov ugotavljamo nižjo raven gibalne ucinkovitosti v letu 2017 v primerjavi z letom 1990. Razvojni trendi deklet v starosti od 10. do 
12. leta in od 13. do 15. leta so bolj pozitivni od razvojnih trendov starostnih skupin od 7. do 9. leta in od 16. do 18. leta starosti. V vseh starostnih skupinah deklet ugotavljamo višjo raven gibalne ucinkovitosti v letu 2017 v primerjavi z letom 1990. 
Nastale spremembe so posledica razlicnih ukrepov izobraževalne politike v preteklih tridesetih letih, kot so: povecanje ali zmanj­šanje ur športne vzgoje, selektivno uvajanje razširjenega intere­snega programa športnih dejavnosti, povecevanje ali zmanjšanje normativa dijakov v vadbenih skupinah, vkljucevanje ali izkljuce­vanje športnih pedagogov v razlicnih triletjih, razvoj ali stagnacija materialnih pogojev na razlicnih ravneh šolanja. Poleg pozitivnih ali negativnih ukrepov šolske politike ni mogoce mimo vpliva drugih dejavnikov, kot so spremenjeni življenjski slogi (informacij­sko zabavna tehnologija, neustrezna prehrana), vloga družine in športnih društev (razmah komercialnega športa), zasebne športne prakse, in neustreznega konkretnega in strokovnega odziva zdra­vstva, da je telesna dejavnost najmocnejši preventivni dejavnik za zmanjšanje kronicne in akutne obolevnosti. 
.Literatura 
1. Bedenik, K., Kovac, M., Marinšek, M. in Vogrinec, A. (2016). Develo­pment of after-school gymnastics clubs in North East Slovenia. V M. Vantic-Tanjic in M. Nikolic (ur.), Unapredenje kvalitete života djece i mla­dih - tematski zbornik (str. 197-208). VII medunarodna naucno-strucna konferencija »Unapredenje kvalitete života djece i mladih«, 24.-26. 06. 2016. Tuzla: Udruženje za podršku i kreativni razvoj djece i mladih in Edukacijsko-rehabilitacijski fakultet Univerziteta u Tuzli. 
2.Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji  (1995). Ljubljana: MŠZŠ. 
3. 
Davidovski, D. (2015). Vloga kompetenc vzgojiteljev predšolskih otrok pri izvajanju gibalnih dejavnosti (Magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Maribor. Pridobljeno iz https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=48310 

4. 
Gartner, D. (1983). Analiza telesno-vzgojnih aktivnosti v celodnevnih osnovnih šolah na Gorenjskem (Diplomsko delo na višješolskem študi­ju). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

5. 
Gerlovic, D. (1980). Primerjava motoricnih sposobnosti in nekaterih morfo­loških znacilnosti med ucenci COŠ Vita Kraigherja in poldnevno OŠ Oskarja Kovacica (Diplomska naloga). Fakulteta za telesno kulturo, Ljubljana. 

6. 
Jurak, G., Strel, J., Kovac, M., Starc, G., Leskošek, B., Pajek, M. B., ... in Bednarik, J. (2012). Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije: zakljucno porocilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 





7. 
Jurak, G., Cooper, A., Leskošek, B. in Kovac, M. (2013). Long-term effects of 4-year longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of children and youth during 7-year follow-up as­sessment. Central European journal of public health, 21(4), 190-195. 

8. 
Jurak, G., Strel, J., Leskošek, B. in Kovac, M. (2011). Influence of the en­hanced physical education curriculum on children's physical fitness. Hrvatski casopis za odgoj i obrazovanje, 13(4), 41-59. 

9. 
Kotnik, K. (2016). Analiza pogojev za izvajanje športnih programov, ki niso del rednega pouka v osnovni šoli (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. 

10. 
Kovac, M. in Jurak, G. (2009). Spremenjeni življenjski slogi slovenskih otrok in mladine narekujejo nujne ukrepe ob nastajanju nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju. V M. Kovac in A. Rot (ur.), Zbornik 22. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 19–30). Otocec, 


19. do 21. novembra 2009. Ljubljana: Zveza društev športnih pedago-gov Slovenije. 
11. 
Kovac, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje - didakticni pojavi, športni programi in ucno okolje. 2. dopolnjena in razširjena izdaja. Ljublja­na: Fakulteta za šport. 

12. 
Kovac, M. in Slana, N. (ur.) (1991). Objekti in oprema, namenjeni šolski športni vzgoji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 

13. 
Kovac, M. in Šink, I. (1991). Strokovno izpopolnjevanje uciteljev. V N. Slana, F. Cankar, J. Vauhnik in M. Kovac (ur.), Izobraževanje v Sloveniji za 


21. stoletje, Koncepcija in strategija športne vzgoje v Sloveniji (str. 219-238). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 
14. 
Kovac, M., Jurak, G. in Strel, J. (2007). Šolsko okolje in družina kot obli­kovalca življenjskega sloga mladih. V M. Kovac in G. Starc (ur.), Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine (str. 155 – 163). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. 

15. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2011). The importance of rese­arch-based evidence for political decisions on physical education. V 


K. Hardman in K. Green (ur.), Contemporary Issues in Physical Educati­on – International Perspectives (str. 47–68). Maidenhead [UK]: Meyer & Meyer Sport. 
16. 
Kovac, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskošek, B. (2012). Morphological cha­racteristics and motor fitness among girls attending different secon­dary-school programmes. International Journal of Morphology, 30(2), 411-416. 

17. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športno­vzgojni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvo­ja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

18. 
Kovac, M., Markun Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, 


I. … Muha, V. (2011). Ucni nacrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja [Elektronski vir]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 
19. 
Kristan, S., Cankar, F., Kovac, M. in Pracek, T. (1992). Smernice šolske špor­tne vzgoje, Koncepcija in strategija športne vzgoje v Sloveniji, 2. faza pro-jekta. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 

20. 
Majeric, M. (2000). Analiza programov Centra za stalno strokovno izpo­polnjevanje Fakultete za šport v letu 1999/2000. Šport, 48(4), 63-70. 

21. 
Malina, R. M. in Bouchard, C. (1991). Growth, maturation and physical activity. Champaign, IL: Human Kinetics. 

22. 
Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2015/16. (2016). Republika Slovenija. Statisticni urad. Pridobljeno iz http://www. stat.si/StatWeb/News/Index/5916 

23. 
Sember, V. (2017). Impact of physical activity and physical fitness on aca­demic performance in selected Slovenian schoolchildren (Doctoral the­sis). Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Koper. 


24. 
Sember, V., Morrison, S. A., Jurak, G., Kovac, M. in Starc, G. (2017). Which is better predictor of academic performance in schoolchildren - physi­cal activity or physical fitness?. V A. Bund in C. Scheuer (ur.), Changes in childhood and adolescence: current challenges for physical education. Proceedings of the 12th FIEP European Congress (str. 226-227). Berlin: Lo­gos. 

25. 
Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical education curriculum on the physical development and physical fitness of children. BMC public health, 12(1), 61. 

26. 
Starc, G., Strel, J. in Kovac, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

27. 
Starc G., J. Strel, M. Kovac, B. Leskošek, M. Soric in J. Jurak (2016). SLOfit 2016 – letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slo­venskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2015/2016. Ljubljana. Kate-dra za šolsko športno vzgojo. Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

28. 
Starc G., J. Strel, M. Kovac, B. Leskošek, M. Soric in J. Jurak (2017). SLOfit 2017 – letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine slo­venskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana. Kate-dra za šolsko športno vzgojo. Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

29. 
Starc, G., Strel, J., Kovac, M., Leskošek, B. in Jurak., G. (2015). SLOfit 2015 


– Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2014/15. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Letna-porocila/ Porocilo_SLOfit_14-15.pdf. 
30. 
Strel, J. (1990). Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških zna-cilnosti ucencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. od 1. do 4. letnika sre­dnjih šol za šolsko leto 1989/90. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 

31. 
Strel, J. (2017). Evalvacija programa Zdrav življenjski slog 2011-2017. Lju­bljana. Zavod za šport RS Planica. 

32. 
Strel, J. in Šturm, J. (1982). Predlog informacijskega sistema za ugotavlja­nje in spremljanje motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti šolske mladine v SR Sloveniji. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. Inštitut za kineziologijo. 

33. 
Strel, J., Kovac, M., Jurak, G., Bednarik, J. in Leskošek, B. (2001). Com­parison of physical development of school children berween 1990 and 2000 on the basis of the data from the sports educational chart. Anthropological Notebooks, 7(1), 11-32. 

34. 
Štemberger, V. (2003). Zagotavljanje kakovosti športne vzgoje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole (Doktorska disertacija). Pedagoška fakulteta, Ljubljana. 

35. 
Videmšek, M., Štihec, J. in Karpljuk, D. (2008). Analysis of preschool physi­cal education. Ljubljana: Faculty of Ssport, Institute of Kinesiology. Prof. dr. Janko Strel, 


Zavod FITlab, janko.strel@gmail.com 







Adelina Poljanšek, Janko Strel 

Vtisi ob jubileju testiranja za športnovzgojni karton na Osnovni šoli Žiri 
Izvlecek 
Športnovzgojni karton ali SLOfit je nacionalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladi­ne, v katerega so vkljucene vse slovenske osnovne in sre­dnje šole, med njimi tudi Osnovna šola Žiri. Na OŠ Žiri vemo, da so naši rezultati vedno nad slovenskim povprecjem, v zadnjem desetletju smo praviloma med 5 % najbolj gibalno ucinkovitih ter na dnu po telesni višini in teži. Vrednotenje telesnega fitnesa se nam kot uciteljem zdi pomembno zlasti za nacrtovanje našega dela. Primerjava telesnega razvoja naših otrok v obdobju 1990– 2017 kaže, da so ucenci v tem obdobju višji za 4 cm, težji za 4 kg in imajo za 2 mm manj podkožnega mašcevja; telesna višina ucenk se ni spremenila, težje so za 2 kg in imajo 3 mm manj podkožnega mašcevja, kar pomeni, da imajo vec mi­šicne mase. Primerjava njihovega gibalnega razvoja pa kaže, da so fantje v tem obdobju v povprecju napredovali za 12 %, dekleta pa za 6 %. Clani našega aktiva razloge za tako dobre trende vidimo v spletu športnega utripa šole, naravnih danosti lokalnega okolja, posluha za športne dejavnosti na lokalni ravni ter v marljivih ljudeh, številnih žirovskih športnih strokovnjakih, ki že desetletja dajejo športno dejaven utrip kraja, ter špor­tno ozavešcenih Žirovcih. 
Kljucne besede: osnovna šola, SLOfit, šport, zdravje, telesni fitnes. 
.Uvod 
Tako je bilo zapisano v lokalnem casopisu Žirovske stopinje v me-secu juniju 2016 (Slika 1). Do tedaj nismo nikogar obvešcali o rezul­tatih testiranja naših otrok za športnovzgojni karton. K obvešcanju so nas spodbudili starši in krajani, ki so prek televizijskih zaslonov na Kanalu A v oddaji Razgibajmo Slovenijo spremljali, da se kaže trend padanja motoricnih sposobnosti slovenskih otrok v zadnjih desetih letih, obenem pa narašca prekomerna telesna teža. Naša šola je bila, kot primer dobre prakse, skupaj s predstavniki z Mini-


Impressions upon the anniversary of the testing for the sports educational chart in the Žiri primary school 
Abstract 
The Sports Educational Chart or SLOfit is a national system for monitoring of children’s and adolescents’ physical and motor development in which all Slovenian primary and secondary schools take part, including the Žiri Primary School. The Žiri Primary School is aware of the fact that our results are always above the Slovenian average, and in the last decade we have usually ranked among the top 5 % of performers and at the bottom according to body height and weight. Evaluation of physical fitness is important to us, teachers, especially for the purpose of planning of our work. A comparison of physical development of our children in the 1990–2017 period shows that children are currently 4 cm taller, 4 kg heavier by and have 2 mm less subcutaneous fat; the body height of female pupils has not changed, whereas they are 2 kg heavier and have 3 mm less subcutaneous fat, which means they have more muscle mass. A comparison of their physical development shows that boys have progressed by 12 % in this period and girls by 6 %, on average. The members of our school staff believe that these positive trends are a result of the combination of promoting sport in school, the natural environment around the town, the promo­tion of sports activities at the local level, the diligence of the local people, Žiri’s group of sports experts, who have helped build a sporting atmosphere in the town for decades, as well as Žiri’s townspeople who have high sports awareness. 
Keywords: primary school, SLOfit, sport, health, physical fitness. 
strstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter predstavnikom s Fakultete za šport, ki obdeluje rezultate testi­ranja, povabljena na okroglo mizo. 
Tako smo se zbrali vsi športni pedagogi naše šole, da skupno iz­menjamo misli, kateri bi lahko bili vzroki, da imamo ravno v našem kraju malo otrok s prekomerno telesno težo in tistih, ki so gibalno manj kompetentni. Odgovor ni tako preprost in lahko samo pred­stavimo nekatera razmišljanja ter ugibamo, kaj vse lahko vpliva na to. 




žinskem življenju in prostem casu. Šport je tudi nacin življenja in nepogrešljiv dejavnik ohranjanja in izboljševanja zdravja. Primerna raven razvoja telesnega fitnesa je osnovni predpogoj za uspešno ukvarjanje v športu in zagotavljanje pozitivnega zdravja. Za to so pa potrebni ustrezni materialni in naravni pogoji za športno vad­bo. Najboljši pogoji so v razkošni naravi, ki jo premore obcina Žiri, to je najboljša, najsvetlejša in najbolje opremljena »telovadnica«, ki jo je treba le skrbno in spoštljivo uporabljati. Potreba po giba­nju, izražanju, sprostitvi, uveljavljanju, primerjanju, tekmovalnosti in predvsem odsotnost vsakdanjega telesnega naprezanja ter te­žave z zdravjem pa so ustvarile šport. Za šport so potrebni tudi ustrezni materialni pogoji, ki jih vzporedno z naravo lahko zagoto­vimo z novo športno dvorano« (Strel, 2017). 
Obcina Žiri se po površini in številu prebivalcev uvršca v drugo tretjino slovenskih obcin, po ekonomski razvitosti in številu zapo­slenih pa v prvo tretjino. Inovativnost malih in srednje velikih pod-jetij, vkljucno s tradicionalno inovativno Alpino, je na visoki ravni; številna podjetja so uveljavljena tudi na mednarodni ravni. Uspe­šnost in prepoznavnost kulturnega in intelektualnega ustvarjanja je zavidanja vredna za slovenske razmere, športniki se že tradicio­nalno odlicno uveljavljajo na državni in mednarodni ravni. 
Nasprotujoce temu, materialni pogoji za izobraževanje in šport (z izjemo skakalnega centra) ne dosegajo povprecja slovenske ravni. Gorenjska je na 9. mestu med 12 regijami po površini vadbenih prostorov osnovnih šol na ucence in ucenke (Jurak idr., 2012), kar je glede na razvoj športa, ekonomsko moc in družbeno kulturni razvoj v Sloveniji nepricakovano in zelo zaskrbljujoce. Še bolj zani­miv podatek pa je, da so ucenci in ucenke OŠ Žiri po športnih po­vršinah na ucence v bistveno slabšem položaju, kot je gorenjska regija, saj športna površina na ucenca v obcini znaša komaj 1,28 m2 (povprecje za osnovno šolo je 1,81 m2) in se tako uvršca na sam rep slovenskih šol. 
Smo osnovna šola z vec kot 500 ucenci in smo v kraju Žiri, ki je najbolj prepoznaven po tovarni Alpina. Vendar niso samo cevlji, pancerji, tekaški in pohodni cevlji ter športni copati kakovostni iz­delki. Naš kraj je znan po marljivih in delovnih ljudeh. Obenem se naši krajani tudi v prostem casu veliko ukvarjajo s športom. In ni nakljucje, da so starši pravi vzor svojim otrokom. 

Slika 1. Prispevek o športnovzgojnem kartonu v casopisu Žirovske stopnje v mesecu juniju 2016. 



Izgleda, kot da so prav ljudje pomemben dejavnik našega uspe-ha. Zaradi izjemnih kadrovskih potencialov v preteklosti (npr. prvi profesor športne vzgoje iz Žirov Darij Erznožnik je diplomiral že leta 1955 v Beogradu, leta 1960, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Visoka šola za telesno kulturo, pa sta na OŠ Žiri že ucila športno vzgojo dva profesorja športne vzgoje), pa tudi danes (iz Žirov je vec kot 30 diplomantov in 5 študentov športne smeri) je telesni fitnes ucencev in ucenk OŠ Žiri v primerjavi s Slovenijo na izjemno visoki ravni. Žal je vecina žirovskih strokovnjakov zaposlenih v dru­gih, zlasti sosednjih obcinah. Izjemno visok potencial telesnega fitnesa otrok omogoca uspešnost na podrocju izobraževanja in dela, hkrati pa je dobra podlaga za dejavni življenjski slog, zdravje in ne nazadnje za vrhunsko uspešnost v športu. 
.Žirovski otroci so desetletja med gibalno najbolj ucinkovitimi v Sloveniji 
Na naši šoli potekajo testiranja za športnovzgojni karton že vse od leta 1981. Veseli smo, da smo ves ta cas del tega sistema in z vese­ljem vsako pomlad v mesecu aprilu testiramo ucence naše šole in cakamo povratne informacije. Le-te nam povedo, kje se nahajajo naši ucenci po gibalnih sposobnostih glede na ostale v Sloveni­ji. Že vsa leta ugotavljamo, da so rezultati vedno nad slovenskim povprecjem, v zadnjem desetletju smo praviloma med 5 % naj­bolj gibalno ucinkovitih, na dnu pa po telesni višini in teži. Vredno­tenje telesnega fitnesa nam je kot uciteljem pomembno zlasti za nacrtovanje našega dela. Delamo tako, kot se nam zdi strokovno najbolj pravilno, športnovzgojni karton pa nam pove, kje bi lahko s pravilno usmerjenim delom naše rezultate še izboljšali. 
Ko dobimo povratne rezultate testiranja, z ucenci vedno še rocno rišemo grafe, ceprav bi jih za posameznega ucenca lahko dobili racunalniško izrisane. Ucenci namrec radi spremljajo trende rasti ali padanja lastnih motoricnih sposobnosti ter komentar ucitelja, kako bi se dalo dosežke izboljšati, saj prav vsi stremijo k izboljša­nju. 

Športni pedagogi se zavedamo, kako pomembno je to testiranje za otroke in za nas, zato o tem tudi seznanimo starše na roditelj­skih sestankih in na pogovornih urah. Zanimivo je tudi dejstvo, da vse vec staršev poleg ucnega uspeha svojega otroka bdi tudi nad temi informacijami. 
Na šolo smo povabili tudi dr. Janka Strela, ki ima najvec zaslug, da se to testiranje izvaja že vsa ta leta. Povabili smo starše in ucitelje na predstavitev analize telesnega fitnesa otrok za daljše casovno obdobje. Predavalnica je bila premajhna za vse prisotne, kar prica o ozavešcenosti staršev za skrb za zdravje svojih otrok. 
Prav tako vsako leto naredimo analizo rezultatov in jih predsta­vimo celotnemu uciteljskemu zboru in z zanimanjem sledijo po­rocilu ter se veselijo, ce nam uspe še vedno ohraniti tako dobre rezultate. Za take rezultate je zaslužen celoten uciteljski kolektiv, ki poucuje na razredni stopnji, prav tako ne bi šlo brez pravega posluha vodstva šole. 
Športni pedagogi smo povabljeni tudi na sestanek vzgojiteljske­ga zbora, da predstavimo rezultate telesnega fitnesa prvošolcev, saj so tudi zasluge vzgojiteljic, da se zavedajo pomena gibanja v predšolskem obdobju in da se cim vec dejavnosti izvaja na pro-stem. 
Na kratko predstavljamo trende razvoja gibalnih sposobnosti ucencev OŠ Žiri 1990–2017. Naredili smo jih na nacin, da smo ucence združili v skupine po triletjih (7–9; 10–12 in 13–15 let staro­sti) in posebej 6 letne ucence, od leta 2007 naprej. XT vrednost je izracunana na osnovi povprecja T vrednosti vseh osmih gibalnih sposobnosti športnovzgojnega kartona (Kovac, Jurak, Starc, Le-skošek, Strel, 2011) v obdobju od 1990–2017. 
Ugotavljamo, da se naši ucenci že dobri dve desetletji uvršcajo med 5 % najbolj gibalno ucinkovitih v Sloveniji (Slika 2). Predvsem smo zelo zadovoljni z zelo visokimi vrednostmi telesnega fitnesa 6-letnih ucencev in ucencev. To je rezultat zavzetega dela vzgo­jiteljic, razrednih uciteljic in uciteljev športne vzgoje, ki vodijo proces športne vadbe in so v najvecji meri zaslužni za dosežen rezultat. V obravnavanem obdobju (1990–2017) so ucenci druge­ga triletja sicer dosegli izjemno visoko raven gibalne ucinkovitosti, toda primerjalno z drugimi ucenci na šoli žal najslabši rezultat, ki je verjetno posledica tega, da se pouk pri športni vzgoji v cetrtem in petem razredu ne deli po spolu. Iz analize je razvidno, da so ucenci tretjega triletja v letu 2017 na zelo visoki ravni, toda pre­seneca njihov trend razvoja skozi razlicna obdobja. Njihova krivu­lja razvoja se namrec zelo spreminja in dosega najvišjo raven, pa tudi najnižjo v preteklih sedemindvajsetih letih. Ker so bili ucenci sedmih in osmih razredov OŠ Žiri med leti 1996–2000 vkljuceni v program tretje ure športne vzgoje, so v tem obdobju izjemno izboljšali tudi telesni fitnes, ki je dosegel izjemno visoko raven. Tudi športna uspešnost ucencev v tem obdobju je bila izjemna. Redno smo bili finalisti, pa tudi državni prvaki v tekmovanju Šolske košarkarske lige in tudi v Košarkarskem pionirskem festivalu, imeli smo zelo visoke uvrstitve v atletiki – skokih in sprintih, pa tudi v drugih športnih zvrsteh. Po ukinitvi tretje ure športne vzgoje pa je v naslednjih petih letih telesni fitnes za razmere v Žireh padel na izjemno nizko raven, ceprav smo bili leta 2006 še vedno visoko nad povprecjem Slovenije. Poslabšanje telesnega fitnesa ucencev v navedenem obdobju je posledica zmanjšanja ur športne vzgoje, ki so jo doživeli ucenci z ukinitvijo tretje ure. Tudi ucitelji moramo priznati, da nam je zelo padla motivacija, naše razocaranje je oci­tno pustilo posledice tudi na ucencih. 




Raven telesnega fitnesa ucenk je z vsemi posebnostmi skoraj identicna ucencem. Razlika je le v tem, da so ucenke leta 1990 imele telesni fitnes na višji ravni, ucenci pa so v celotnem obdobju bolj napredovali, zato v letu 2017 v XT vrednosti ni vec bistvenih razlik med spoloma. 
Primerjava telesnega razvoja v obdobju 1990–2017 kaže, da so ucenci v tem obdobju višji za 4 cm, težji za 4 kg in imajo za 2 mm manj podkožnega mašcevja; telesna višina ucenk se ni spremenila, težje so za 2 kg in imajo 3 mm manj podkožnega mašcevja, kar pomeni, da imajo vec mišicne mase. 
Z izjemo gibljivosti so naši ucenci v omenjenem obdobju napre­dovali v vseh motoricnih sposobnostih; za 30 % v moci rok in ra­menskega obroca ter trupa, za 15 % v koordinaciji gibanja vsega telesa, za 10 % v frekvenci izmenicnih gibov in za 8 % v aerobnem fitnesu. Povprecno so v gibalnih sposobnostih napredovali za 12 %. Ucenke so v tem obdobju napredovale v vseh motoricnih spo­sobnostih, razen v eksplozivni moci; najvec v mišicni moci trupa in mišicni moci ramenskega obroca in rok za 20 %, koordinaciji gibanja vsega telesa za 15 % ter gibljivosti in frekvenci izmenicnih gibov za 5 %. Povprecno so v gibalnih sposobnostih napredovale za 6 %. 
• Možni razlogi za dober telesni fitnes Žirovcev 
Ce bi nas kdo vprašal, zakaj imamo tako dobre rezultate te­stiranja za športnovzgojni karton, bi težko z gotovostjo zatrdili, kaj je vzrok dobrim rezultatom, vsekakor pa lahko poišcemo možne razloge. 
Življenje v neokrnjeni naravi in veliko gibanja na prostem je verjetno na prvem mestu. Takoj za tem je ozavešcenje staršev o pomembnosti gibanja za zdravje ter njihov zgled pri vkljucevanju v športne dejavnosti, ki so organizirane v kraju (tek, planinska in nordijska hoja, joga, zumba, pilates, ples, košarka, odbojka, tenis …). Vsekakor je pomemben delež tudi dobro organiziran in re-aliziran program športa od 1. do 9. razreda na naši šoli. Priso­tnost športnih pedagogov že v nižjih razredih ob prisotnosti in prizadevnosti razrednih uciteljic je zagotovo dodana vrednost. 
Razredne uciteljice so v športni opremi na rednih urah športa in enakovredno posve-cajo pozornost pri nacrtovanju in realizaciji športne vzgoje in drugih predmetov. 
Pri organizacijah športnih dogodkov, kot so npr. športni dnevi, športna tekmovanja ipd., so pripravljeni sodelovati vsi ucitelji v ko­lektivu. V kolektivu je dobra klima in med ucitelji je veliko rekreativnih športnikov. Tudi nekateri ucitelji in starši so se udeležili preverjanja telesnega fitnesa, ki ga je šola organizirala s skupaj z Arcus medici (družin-ska zdravstvena ambulanta). 
Zaradi zanimivosti in pestrosti programov veliko število otrok izbere šport kot izbirni predmet. Z zdravstveno športno vzgojo 
dopolnjujemo gibalni primanjkljaj otrok. Tja napotimo vse ucence, katerih rezultati so na testiranju pod slovenskim povprecjem, 

še posebej smo pozorni na najmanj gibalno ucinkovite. Ta program podpira obcina, ki pa ga žal v 7., 8. in 9. razredu ne financira vec. To pa se – žal – posledicno pozna tudi pri gibalni ucinkovitosti nekaterih ucencev in ucenk. 




Za vse ucence 4.–9. razreda so organizirane šole v naravi v po­vezavi z ostalimi predmeti (plavalna, smucarska, planinska, nara­voslovni tabor). Šol v naravi se ucenci udeležujejo 100 odstotno, ceprav so organizirane tudi med vikendi in pocitnicami. Šole v naravi so kljucnega pomena za povezovanje med ucenci in uci­telji. V delo so vkljuceni predvsem ucitelji šole in kader iz žirovskih športnih društev, kar je odlicen povezovalni moment. Veliko naših ucencev je vkljucenih v najmanj en šport in odlicno sodelujemo z društvi v kraju (smucarski skoki, nogomet, judo, karate, plezanje, florball, ples …). Na šoli še vedno deluje športno društvo Tabor, ki v svojih sekcijah vkljucuje veliko število otrok, ki vse leto tekmujejo v Košarkarskem superšolarju, Pionirskem festivalu, atletiki in odbojki ter dosegajo odlicne rezultate na državni ravni. Kljub temu da so ucenci v Žireh pod povprecjem po višini, že vrsto let po rezultatih v košarki sodijo v sam vrh. V šolsko športno društvo se vkljucujejo tudi ucenci, ki imajo nižjo razvitost telesnega fitnesa. Ker je atletika osnova za te športe, je tudi tem ucencem omogoceno, da dvigne­jo svojo gibalno ucinkovitost 
Vodstvo šole se zaveda pomena športa za zdrav razvoj otrok in zato podpira in pomaga pri prizadevanjih za ohranitev ter razvoj športa na šoli (materialni pogoji, organizacija pouka, šol v naravi …). Za kakovostno nadgradnjo športnih rezultatov in nadaljeva­nje sistematiziranega dela pa je ena telovadnica za Žiri v 6-me-secnem jesensko-zimskem-pomladanskem obdobju krepko pre­malo. Upamo, da bodo prizadevanja obcine in naša prizadevanja obrodila sadove in da bomo prišli do prepotrebne velike športne dvorane s plesno delavnico, fitnesom, gimnasticno jamo in ple­zalno steno (predviden zacetek gradnje je v letu 2018), ki bo v dopoldanskem casu pokrila potrebo redne športne vzgoje (sedaj vec kot polovico ur poteka v neprimernih prostorih) in potrebe v popoldanskem casu, ko marsikateri klub zaradi prostorske stiske ne more normalno delati in tekmovati. 
Nadalje, naši ucenci ne išcejo izgovorov, da ne bi delali na urah športa, redno prinašajo športno opremo. Mi ne ucimo športa s tablicami in racunalniki, ampak delamo skupaj z otroki in ocenjuje-mo njihov individualni napredek, tako da so vsi motivirani za delo. Velik poudarek posvecamo dejavnostim na prostem. Humor je tudi sestavni del ur, da se ucenci bolj sprostijo. 
Zelo smo tudi veseli, da sta v naš kraj prišla dva mlada zdravnika, ki imata izreden posluh tudi za zdravstveno preventivo otrok in odraslih ter dobro sodelujemo pri preventivnih projektih. Ucenci ne prinašajo vec opravicila od zdravnika, da so opraviceni dela, ampak le priporocilo za športno vadbo in pojasnila, cesa ne sme­jo opravljati. Naš zdravnik Jaka Strel je bil pobudnik, da smo letos v mesecu maju v Žireh poskusno izvedli testiranje za odrasle krajane, imenovano ŽIRfit. Odziv krajanov je presegel naša prica­kovanja, saj se je testiranja udeležilo vec kot 250 ljudi, kar prica o ozavešcenosti krajanov za svoje zdravje. 

Ko smo ucenke osmih razredov vprašali za njihovo mnenje, za­kaj imamo ravno na naši šoli malo ucencev s prekomerno telesno težo in le 17 % ucencev, katerih telesni fitnes je pod slovenskim povprecjem, so nam povedale, da v kraju nimamo lokalov s hitro pripravo hrane in je na šoli poskrbljeno za zdravo prehrano. Da poleti hodijo veliko s starši v hribe, da pozimi veliko smucajo in tecejo na smuceh, da se v prostem casu družijo prek športa in sku­paj rolajo, kolesarijo. Da imamo veliko gozda in urejenih športnih poti (trimska steza). Da v šolo hodijo peš ali s kolesom. Da je v tednu otroka organiziran ŽIR-ŽAV s športnimi vsebinami. Da sta­rejši spodbujajo mlajše za ukvarjanje s športom. Da nastaja športni center Pr`pustotnik, kjer lahko igrajo odbojko na mivki, plavajo in konjarji trenirajo. Dodale so, da je velik poudarek na šoli na športu, da imajo spodbudo od uciteljev od 1. do 9. razreda in da radi dela­jo pri urah športa in se ne pritožujejo nad programom dela. 
Pomembno se nam zdi tudi to, da smo športni pedagogi mešan kolektiv po spolu in starosti: Bogdan Erznožnik, Polona Macek, Miha Mlinar, Jasmina Zalar in Adelina Poljanšek; ter da med seboj dobro sodelujemo, si pomagamo in izmenjujemo izkušnje. Naš cilj je tudi v bodoce ohraniti in nadgraditi šolske programe športa in izboljšati pogoje za delo (nova telovadnica in obnova starih špor­tnih objektov). 
.Literatura 
1. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športno­vzgojni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvo­ja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

2. 
Kovac, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didakticni pojavi, športni programi in ucno okolje. 2. dopolnjena in razširjena izdaja. Lju­bljana: Fakulteta za šport. 

3. 
Jurak, G., Strel, J., Kovac, M., Starc, G., Leskošek, B., Bucar Pajek, M., … Bednarik, J. (2012). Analiza šolskega športnega prostora s smernicami za nadaljnje investicije: zakljucno porocilo. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

4. 
Strel, J. (2017). Umestitev športne dvorane v slovenski športni prostor – strokovna podlaga za pridobitev sofinanciranja. Žiri: Arcus medici. FITlab Zavod za celostno zdravstveno in kineziološko obravnavo. 


Adelina Poljanšek, OŠ Žiri, adelina.poljansek@gmail.com 







Gregor Jurak, Bojan Leskošek, Marjeta Kovac, Maja Bucar Pajek, Maroje Soric, Vedrana Sember, Janko Strel, Gregor Starc 
SLOfit študent – pilotni projekt diagnostike telesnega in gibalnega razvoja študentske populacije v Sloveniji 
Izvlecek 
Trendi telesnega in gibalnega razvoja mladostnikov so nam zelo dobro po­znani vse do konca srednje šole, po tem obdobju pa kljub zaskrbljujocim medgeneracijskim trendom nimamo relevantnih podatkov. Zato smo po­skusno izvedli diagnosticiranje telesnega razvoja in gibalne ucinkovitosti na priložnostnem vzorcu 1267 študentov iz 23 fakultet Univerze v Ljubljani. Za ta namen smo pripravili sklop 11 merskih nalog, ki nadgrajuje naloge obvezne podatkovne zbirke Športnovzgojnega kartona v osnovni in srednji šoli. Prav tako smo oblikovali drugacen organizacijski model, po katerem je vecina meritev potekala s samostojnim merjenjem športnega pedagoga (v vec merilnih dneh) in z vrstniškim merjenjem (študent je hkrati merjenec in merilec). Za posredovanje povratne informacije študentom smo izdelali spletno aplikacijo ter jim prikazali kriterijske ocene z zdravjem povezanih merskih nalog in indeksov na tristopenjski lestvici: za zdravje tvegano, mej-no, fit. Analiza organizacije projekta je pokazala, da je bila le-ta na splošno uspe­šna, saj smo presegli zadani cilj glede števila vkljucenih študentov, projekt pa smo izpeljali ekonomicno in brez vecjih organizacijskih težav. Zaznali smo tudi nekatere slabosti, ki predstavljajo priložnost za izboljšave projek­ta. Na splošno lahko ugotovimo, da je bila odzivnost študentov na fakulte­tah, kjer se izvaja športna vzgoja in so športni pedagogi dejavno pristopili k projektu, višja. Projekt je treba umestiti v letni delovni nacrt Univerze v Ljubljani, Centra za univerzitetni šport in posameznih clanic ter se dogo­voriti o ustreznem informiranju in promociji projekta. Obvezno je treba ustrezno opremiti športne dvorane, kjer poteka športna vzgoja študentov. Zaradi ucinkovitega nacrtovanja vadbe bi bilo smiselno, da so meritve takoj na zacetku študijskega leta. Na podlagi izsledkov pilotnega projekta predlagamo eksperimentalno uvedbo sistema spremljanja telesnega fitnesa na študentski populaciji. S tem bi preverili razlicne organizacijske rešitve na velikem vzorcu in ugoto­vili tudi dejanski status gibalne ucinkovitosti populacije študentov. 
Kljucne besede: telesna zmogljivost, fitnes, Športnovzgojni karton, telesna višina, indeks telesne mase, obseg trebuha. 

SLOfit student – a pilot project for diagnosing physical and motor de­velopment of the Slovenian student population 
Abstract 
The trends in adolescents’ physical and motor development are well known until the end of secondary school, yet there is a scarcity of relevant data af­ter this period, despite the worrying inter-generational trends. Therefore, we implemented test diagnostics of physical development and motor efficiency using a random sample of 1,267 students from 23 faculties of the University of Ljubljana. For this purpose, we prepared a battery of 11 measurement tasks that upgrades the compulsory battery of tasks of the primary and secondary school Sports Educational Chart. Moreover, we designed a different organi­sational model, according to which most measurements were performed au­tonomously by a sports teacher (over several days) and by students (a student both measured his/her peers and was measured by them). To provide feed­back to students, we created a web application and presented them the cri­teria for assessing the health-related measurement tasks and indexes using a three-level scale: risky for health, borderline, fit. The analysis of the project organisation showed an overall success, as the targeted number of participating students was exceeded, the project was implemented economically and without any major organisational problems. We identified some weaknesses that can serve as opportunities to improve the project. In general, we can establish that the responsiveness of students in those faculties, where physical education was part of the curriculum and where sports teachers actively participated in the project, was higher. The project should be incorporated in the annual work plan of the University of Ljubljana, the University Sports Centre and individual members as well as ap­propriate information sharing and project promotion agreed upon. Sports halls where students have physical education classes should be appropriately equipped. To enable efficient planning of training, it would be reasonable to implement measurements as early as at the beginning of the academic year. Based on the pilot project’s findings, we propose experimental introduction of the system for monitoring the student population’s physical fitness. Thus we could assess different organisational solutions in a large sample and establish the actual status of the student population’s physical efficiency. 
Keywords: physical ability, fitness, Sports Educational Chart, body height, body mass index, abdominal circumference 



.Uvod 
Gibalna ucinkovitost je eden najpomembnejših dejavnikov zdrav­ja, hkrati pa v zadnjih dvajsetih letih v razvitem svetu ugotavljajo, da prihaja do velikih, predvsem negativnih sprememb v gibalni ucinkovitosti otrok in mladine. Zato številni mednarodni doku­menti (npr. Resolucija ministrov, odgovornih za šolsko športno vzgojo, ki je bila sprejeta v Varšavi leta 2002 in jo je potrdila tudi slovenska vlada; glej tudi Jurimae in Jurimae, 2000) priporocajo dr­žavam, da na nacionalni ravni spremljajo stanje telesnega fitnesa otrok in mladine. V svetu je znanih nekaj merskih baterij za tovrstni namen: Eurofit (1993), AAHPER Youth Fitness Project (Plowman idr., 2006), The President’s Challenge (President’s Council on Physical Fitness and Sports, 2002), Fitnessgram (Mood, Jackson in Morrow, 2007; Plowman idr., 2006), Japanese Mext Fitness Test (Nishijama, Kokudo in Suzuki, 2001; Shingo in Takeo, 2002), The International Physical Fitness Test (Rosandich, 1999), ALPHA-Fitness Test Battery (Ruiz idr., 2011), posebno podatkovno zbirko telesnega razvoja pa vodi tudi svetovna zdravstvena organizacija, ki na podlagi podat­kov razlicnih držav ugotavlja indekse rasti in razvoja otrok za daljša casovna obdobja (WHO, 2011). 
Slovenija je pionir v tovrstni spremljavi, saj je bil že med leti 1969 in 1989 razvit centralni informacijski sistem Športnovzgojni kar-ton (Strel, Ambrožic, Kovac, Leskošek in Štihec, 1996), s katerim spremljamo in ovrednotimo vsakoletne spremembe v telesni zmogljivosti šolajocih se otrok in mladine, starih od 6 do 19 let. V ožjem smislu ga opredeljujemo kot obvezno podatkovno zbirko, ki jo morajo od leta 1996 skladno s šolsko zakonodajo voditi vse slovenske osnovne in srednje šole za tiste ucence in dijake, od ka­terih pridobijo pisno soglasje (Kovac, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). Letno je tako vanj vkljucenih okoli 220.000 šolarjev. 

Naveden sistem zbiranja podatkov se zakljuci s srednješolskim ob-dobjem, medtem ko je slabo poznan nadaljnji telesni in gibalni razvoj mladine v prehodu v odraslo dobo. V preteklosti je bilo na študentski populaciji v Sloveniji sicer že opravljenih nekaj raziskav telesnega fitnesa (Brodar, 1961; Kališnik, Pogacnik in Šturm, 1964; Petkovšek in Stanic, 1973; Šturm, 1977; Brvar in Šverc, 1982; Štefan­cic idr., 1996; Burnik, Stanic in Makuc, 1991; Štefancic in Tomazo-Ravnik, 1992; Burnik, 1992; Bratuž, Plešnar in Šubic, 1991; Omahen in Zupancic, 1992; Filipic in Šcuka, 1993; Drevenšek in Krejac, 1993; Pinter, 1993; Tomaževic, 2003; Mihevc, 2006; Bucar Pajek, 2003), vendar pa so bile te raziskave opravljene priložnostno, tako iz vidi­ka periodicnosti, vzorcev kot merskih postopkov. 
Spremljanje telesnega in gibalnega razvoja je zelo aktualno v celo­tnem življenjskem obdobju. Iz vidika vzgibov za telesno udejstvo­vanje je še posebej zanimivo obdobje poznega mladostništva, ko mladi zacnejo pristopati k telesni vadbi vedno bolj razumsko, njihove gibalne navade, oblikovane do tega obdobja, pa lahko predstavljajo gibalni vzorec v odrasli dobi. Zato smo na podlagi bogate tradicije spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v okviru Športnovgojnega kartona zasnovali pilotni projekt SLOfit študent. Osnovna cilja projekta sta bila konceptua­lizacija in poskusna izvedba diagnosticiranja telesnega razvoja in gibalne ucinkovitosti študentov. V prispevku predstavljamo anali­zo poskusne izvedbe. 
.Metode dela 
Vzorec preizkušancev 

Poskusna izvedba zbiranja podatkov o telesnem razvoju in gibal­nih zmogljivostih študentov je bila narejena na priložnostnem vzorcu 1267 udeležencev (624 študentov in 651 študentk) iz 23 fa-kultet Univerze v Ljubljani pomladi 2015. K sodelovanju v projektu so bile povabljene vse (26) fakultete Univerze v Ljubljani, vendar je bil odziv fakultet zelo razlicen. Petnajst fakultet je dejavno sodelo­valo v projektu. To pomeni, da so organizirale meritve ali usmerile študente v dogovorjene termine meritev. Osem fakultet meritev ni izvajalo, vendar so kljub temu obvestile študente o poteku me-ritev. Tri fakultete niso pristopile k projektu. Vse skupaj je bilo v pro-jekt vkljucenih približno 3 % vseh študentov Univerze v Ljubljani (vseh študentov je bilo v študijskem letu 2014/2015 42.996). 

Merske naloge in postopki merjenja 

Za preucevanje telesnega in gibalnega razvoja študentov smo pripravili sklop testov, ki nadgrajuje merske naloge Športnovzgoj­nega kartona v osnovni in srednji šoli (Tabela 1). Opis posameznih merskih nalog je v mogoce najti v Jurak idr. (2016). 



Tabela 1. 
Merske naloge pilotnega projekta SLOfit študent 
Merska naloga  Podrocje merjenja  

Telesna višina Dolžinska razsežnost telesa 
Telesna masa Voluminoznost (masa) telesa 
Voluminoznost telesa (kolicina podko-

Kožna guba nadlahti 
žnega mašcevja) 
Voluminoznost telesa (kolicina podko-

Obseg pasu 
žnega mašcevja) 

Dotikanje plošc z roko Frekvenca izmenicnih gibov 
Skok v daljino z mesta Hitra (eksplozivna) moc 
Koordinacija (skladnost) gibanja vsega 

Poligon nazaj 
telesa 

Dviganje trupa Moc upogibalk kolka in mišicja trupa 
Predklon na klopci Gibljivost 
Mišicna vzdržljivost ramenskega obroca 

Vesa v zgibi 
in rok 

20 m stopnjevalni tek Aerobna zmogljivost 
Proces vrednotenja podatkov na podlagi meritev je potekal ne­koliko drugace kot v osnovnih in srednjih šolah. Kljucna razlika je bila v vodenju zbirk in distribuciji rezultatov. To nalogo skladno s šolsko zakonodajo na ravni osnovne in srednje šole vodijo šole same, medtem ko je na ravni pilotne izvedbe to nalogo za študen­te izvedla Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. 
Organizacijski model meritev 

Slika 1. Shema organizacijskega modela in posredovanja povratnih 
informacij. Z vodstvom Univerze v Ljubljani smo se dogovorili za podporo pri izvedbi projekta. Rektorat je vse clanice obvestil o izvedbi pro-
jekta in jim priporocil izpeljavo projekta. Promocija projekta med študenti je potekala prek: 
– 
športnih pedagogov clanic univerze, ki so pristopile k sodelo­vanju v projektu, 

– 
študentskega informacijskega sistema posameznih clanic (e­obvestilo), 

– 
CUŠ-a – njihovih programov in nacina obvešcanja študentov, plakatov v športni dvorani Rožna dolina, 

– 
spletne strani univerze, Fakultete za šport in drugih fakultet uni-verze, 

– 
medijev, ki so blizu študentski populaciji (Facebook profil CUŠ­a). 


Meritve so potekale v Ljubljani od 1. 4. do 8. 5. 2015 v športnih dvoranah: Rožna dolina, Srednja upravna in administrativna šola, Fakulteta za šport, Ježica, Srednja gradbena, geodetska in okolje­varstvena šola, Pedagoška fakulteta. 
Meritve so potekale pri rednih urah športne vzgoje na izbranih visokošolskih zavodih, v nekaterih terminih programov CUŠ-a in v posebej organiziranih popoldanskih terminih na izbranih lokaci­jah za vse druge študente. Pripravili smo naslednje organizacijske modele izpeljave meritev: 
A. Posamezna fakulteta ali CUŠ samostojno izvede meritve med rednimi urami svojega programa, pri cemer ima osnovno podporo Fakultete za šport: gradivo o meritvah, kartoni s so-glasji, aplikacija za vnos podatkov, prikaz organizacije meritev, dopolnitev manjkajoce opreme, usposabljanje merilne ekipe v skupnem terminu na Fakulteti za šport. Meritve se izvedejo po enem od treh organizacijskih modelov: z merilno skupino študentov iz maticne fakultete oz. CUŠ programa (model A1), vecinoma s samostojnim merjenjem športnega pedagoga (v vec merilnih dneh; model A2), z vrstniškim merjenjem (študent je hkrati merjenec in merilec; model A3). Takšna organizacija predstavlja osnovo za trajnostno rešitev vpeljave SLOfit-a na študentsko populacijo. 
Posamezna fakulteta ali CUŠ športni program izvede meritve v okviru rednih ur svojega programa, pri cemer ima izdatnejšo podporo Fakultete za šport, ce meni, da potrebuje to pomoc. To pomeni, da poleg že navedene osnovne podpore Fakulteta za šport po vnaprejšnjem dogovoru v casu meritev zagotovi pomoc enega ali dveh usposobljenih merilcev, ki pomagata športnemu pedagogu pri organizaciji meritev. V tem primeru gre obicajno za organizacijo vrstniškega merjenja. 
C. Merilna skupina iz Fakultete za šport v izbranih popoldanskih terminih na dveh lokacijah (Fakulteta za šport, UŠD Rožna doli­na) izvede meritve za študente, ki niso vkljuceni v meritve prek ur športne vzgoje ali CUŠ programov. 
Fakultete so se same odlocile za enega od organizacijskih mode-lov. Dolocili smo, da za študente, ki se merijo po modelu A in B, nacin prijave na meritve dolocijo vodje meritev (športni pedagogi na fakultetah in vodje CUŠ programov). Študenti, ki so izvajali me-ritve po modelu C, so se predhodno prijavili na meritve prek sple­tne aplikacije. Soglasja za analizo podatkov so študenti podpisali tik pred samimi meritvami. 


Meritve so usklajevali vodja meritev – športni pedagog na maticni fakulteti (po modelu A ali B), vodja športnega programa na CUŠ-u (po modelu A ali B) ali vodja merilne ekipe s Fakultete za šport (po modelu C). Z vsemi fakultetami, ki so dejavno pristopile k projektu z vodji meritev, smo izvedli sestanke, na katerih smo predstavili namen in podrobno organizacijo projekta. Izpostavili smo, da ima organizacijski model A po prepricanju soavtorjev projekta najvec možnosti, da postane trajen. Za pomoc pri usposabljanju študen­tov merilcev smo v pilotnem projektu izvedli tudi krajše usposa­bljanje, za vrstniško merjenje pa smo pripravili gradivo. 
Merjenje z enajstimi merskimi nalogami po standardiziranih po­stopkih skupine 30 študentov je trajalo praviloma eno šolsko uro (45 minut). Rezultate merjenja si je vsak študent sam sproti vpiso-val v svoj osebni karton. Po koncanih meritvah je osebni karton oddal v vpogled vodji meritev. Vodja meritev je bil odgovoren, da se opravi logicna kontrola vpisanih rezultatov, nato pa je študent svoje rezultate vpisal v spletno aplikacijo – organizirano kot ena od postaj; ce je bilo to casovno in tehnicno mogoce (predhodna prijava oz. odprtje profila, dostop do aplikacije), so študenti sami vpisovali rezultate vanjo prek svojega pametnega telefona, tabli­ce ali racunalnika. Po vpisu je osebni SLOfit karton shranil vodja meritev, saj je na njem podpisano soglasje študenta za analizo podatkov. Ce ni bilo mogoce vpisati rezultatov meritev takoj po meritvah, so bili rezultati prepisani iz kartonov v zbirko naknadno na Fakulteti za šport. 


Pripomocki za izvajanje meritev 
Meritve so potekale samo v športnih dvoranah. Oprema za izva­janje meritev je bila enotna, kakovostna in skrbno pripravljena. Manjkajoco opremo je s pomocjo podjetja Elan Inventa d.o.o. za­gotovila Fakulteta za šport. Potrebni pripomocki: 
– 1 višinomer, 
– 1 tehtnica, 
– 1 kaliper, 
– 
1 šiviljski meter, 

– 
1 elektronska taping deska, 

– 
1 merilni komplet za merjenje gibljivosti ali 1 klopca za predklon in 80 cm dolgo merilo ter dešcica, 

– 
1 preproga za skok v daljino ali blazine in 1 merilni trak, 

– 
1 švedska skrinja, 

– 6 blazin, 

– 
1 docelni gimnasticni drog, 

– 8 štoparic, 

– 
2 šolski mizi, 

– 1 stol, 

– 
1 posnetek stopnjevanega teka in nosilec zvoka (racunal­nik z zvocniki, CD-predvajalnik), 

– 4 stožci, 

– 
10 kemicnih svincnikov, 

– 
10 podlag za pisanje, 

– 
1 kreda ali kocka magnezije, 

– 
1 samolepilni trak, širok 5 cm. 




Primer organizacije merjenja 

Merilno skupino so sestavljali vodja meritev in 9 merilcev. Vodja meritev je pripravil merilno skupino in postavil organizacijo pro-stora za izvajanje meritev (merske inštrumente, mize, stole, prostor za podpis soglasja in dvig osebnega SLOfit kartona, vpis rezultatov ...). Najprej je dolocil prostor za stopnjevani tek (20 m z varnostnim prostorom za obracanje), nato druga merilna mesta. 
Merilna skupina je vsak dan pred zacetkom meritev postavila in pregledala merske inštrumente. Skica merilnih postaj in urnik meritev sta bila predstavljena na posebnem plakatu pri vhodu v športno dvorano. 
Ob vstopu študentov v športno dvorano je vodja meritev na krat­ko predstavil študentom namen in potek meritev ter jih ustrezno motiviral. Športni pedagogi so seznanili študente z meritvami že pri urah športne vzgoje, ki so potekale pred meritvami. Nato jim je razdelil osebne kartone; na kartonu je študent podpisal soglasje za obdelavo podatkov. Nato je vodja meritev študente napotil na meritve telesnih mer. 

Slika 2. Vrstni red merskih postopkov v športni dvorani. 
Meritve telesnih znacilnosti smo organizirali tako, da smo v delu športne dvorane oznacili t. i. »prostor zasebnosti«, kjer je bil le en merjenec oziroma merjenka. Ce je bilo mogoce, smo te meritve opravili tudi v locenem prostoru, tako da smo zagotovili popolno zasebnost merjencev. 
Po merjenju telesnih znacilnosti smo merjence napotili na gibalne naloge. Neposredno pred zacetkom meritev gibalnih nalog so se študenti posamicno ogreli z gimnasticnimi vajami. Intenzivnost in dolžino ogrevanja so si dolocili študenti sami; o potrebi in name-nu ogrevanja smo jih seznanili pri rednih urah športne vzgoje. 
Ko so prvi študenti opravili meritve telesnih znacilnosti in se ustre­zno ogreli, so jih merilci takoj usmerili na merilna mesta, na katerih se rezultati merijo s štoparico (dotikanje plošc z roko, premagova­nje ovir nazaj, vesa v zgibi in dviganje trupa 60 sekund). 
Vodja meritev je usklajeval delo (usmerjal študente na posame­zna merilna mesta in nadzoroval pravilnost merjenja). En merilec je bil zadolžen za administrativne zadeve (razdeljevanje osebnih kartonov, logicno kontrolo rezultatov po koncu meritev in pomoc pri vnosu podatkov v zbirko), dva merilca sta merila telesne znacil­nosti, en merilec je bil zadolžen za izvajanje stopnjevanega teka, eden je meril dotikanje plošc z roko in predklon na klopci, štirje merilci pa so bili razporejeni vsak na preostalih gibalnih testih (po-ligon nazaj, dviganje trupa, vesa v zgibi in skok v daljino z mesta). Po potrebi so merilci podvojili merilno mesto (npr. poligon nazaj, vesa v zgibi, dviganje trupa), zato so imeli vsi merilci štoparice. 




Po koncanih meritvah je merilec, ki je bil zadolžen za administra­cijo, opravil logicno kontrolo podatkov. Vse kartone je takoj po meritvah položil v vrsto. Ce nam je cas dopušcal, je vsak merilec preveril tocnost rezultata v eni nalogi za vse merjence. Pri kontro­li rezultatov smo bili pozorni predvsem na pravilno zapisovanje rezultatov, vrednost najmanjših in najvecjih rezultatov ter na ci-tljivost vpisanih rezultatov. Po logicnem pregledu osebnih SLOfit kartonov so študenti merjenci sami vnesli svoje rezultate meritev v spletno aplikacijo (prek racunalnika ali pametnega telefona). Prav tako so vnesli tudi osebne podatke in podatke o trenutni telesni dejavnosti. Pri tem jim je po potrebi pomagal merilec, ki je bil za­dolžen za administracijo, in vodja meritev. Ce zaradi organizacije ta vnos ni bil mogoc, so merjenci sami vpisali te podatke na svoj osebni karton. Na koncu so oddali osebni karton merilcu, ki je bil zadolžen za administracijo. Ta je karton ustrezno shranil ter ga ob koncu meritev predal vodji meritev. 

Vrstniško merjenje 
Alternativa zgoraj opisanemu modelu organizacije merjenja je bilo 
t. i. vrstniško merjenje, pri katerem merjenci merijo drug drugega (obicajno v paru). Slabost tega modela je, da je treba vsako skupi-no merjencev usposabljati za meritve, zato so takšne meritve dol­gotrajnejše. Hkrati se s tem poveca merska napaka. Prednosti tega modela pa sta, da se merjenci bolje spoznajo z merskimi nalogami in da ga izvedemo brez vecjih predhodnih priprav. Ta model tudi omogoca kombinacijo z vecjim prispevkom merjenja ucitelja, saj lahko ucitelj izvede meritve v vec dneh, pri cemer izbere naloge, ki jih bo meril sam (npr. telesne mere, stopnjevani tek, poligon nazaj, predklon na klopci) in naloge, kjer se bodo merili študenti sami (dotikanje plošc z roko, dviganje trupa, vesa v zgibi, skok v daljino z mesta). 
Za vrstniško merjenje so imeli študenti na voljo gradivo o merskih nalogah, do katerega so lahko dostopali prek pametnih telefonov ali pa v tiskani razlicici na samih merilnih postajah. 

Obdelava zbranih podatkov 
V Laboratoriju za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport smo zbrane podatke racunalniško obdelali; za vsakega študenta smo izracunali centilne vrednosti rezultatov vseh merskih nalog, ITM in VO2max ter prikazali kriterijske ocene z zdravjem povezanih merskih nalog in indeksov na tristopenjski lestvici: tvegano, mejno, fit. Študenti so do svojih tako obdelanih rezultatov in njihove razlage lahko dostopali prek registracije na spletni strani www.slofit.org. 
Po koncanih meritvah smo vsem športnim pedagogom – vodjem meritev posredovali evalvacijski vprašalnik o izpeljavi projekta. Porocilo je izpolnilo 9 športnih pedagogov iz 8 razlicnih fakultet od skupno 21 športnih pedagogov, ki so sodelovali na meritvah. Tako smo dobili odgovore za nekaj vec kot polovico fakultet, ki so dejavno pristopile k izvedbi projekta. 
• Rezultati in razprava 

Casovna izvedba 
S projektnimi dejavnostmi smo zaceli v februarju 2015. Projekt smo predstavili Katedri za univerzitetni šport, ki je projekt podprla, vecina clanov katedre pa se je vanj dejavno vkljucila kot vodja me-ritev na posameznih fakultetah. Prav tako smo v tem casu pridobili tudi podporo vodstva Univerze v Ljubljani in CUŠ-a. V obdobju od februarja do aprila 2015 so potekale priprave in organizacija prostora, prijav, opreme in pripomockov ter informacijske in pro-mocijske dejavnosti. 
V pilotni izvedbi projekta smo meritve umestili v enako obdobje, kot le-te potekajo v osnovnih in srednjih šolah. Vecina fakultet je tako meritve izvedla samo v mesecu aprilu, izjema pa je bila ena od fakultet, ki je zaradi drugih obveznosti študentov meritve izve­dla od 13. 4. od 8. 5. 2015. 
Termini meritev na fakulteti so bili enako pogosto razporejeni v zgodnjem popoldanskem casu (do 17.00), poznem popoldan­skem casu (17.00–19.00) in zvecer (po 19.00). Trije športni pedagogi so navedli, da so meritve izvedli v vseh treh terminih, dva, da so meritve izvedli v dveh terminih (ena fakulteta je ponujala termine med 17.00 in 19.00 ter po 19.00 uri; druga pa v terminih do 17.00 in po 19.00 uri), štirje pa so meritve izvedli le v enem terminu (do 
17.00 ure). Termini meritev Fakultete za šport po modelu C so bili v štirih terminih v vecernem casu med tednom (sreda – na fakulteti) in med vikendom (nedelja – UŠD Rožna Dolina). 

Informiranje in promocija projekta 
Z vodstvom Univerze v Ljubljani smo se dogovorili za podporo pri izvedbi projekta. Izdelali smo celostno podobo projekta, spletno stran, informativno gradivo za fakultete in promocijska gradiva za študente. 
Rektorat je vse clanice obvestil o izvedbi projekta in jim priporocil izpeljavo projekta. Novico o projektu je objavil tudi na spletnih straneh univerze. Prav tako jim je razposlal informativno gradivo, ki smo ga pripravili. Vsem clanicam je bila posredovana tudi pro-mocijska e-novica, ki bi jo naj clanice posredovale svojim študen-tom prek svojega študentskega informacijskega sistema. Podatka, ali so to res storile, nimamo. Športni pedagogi so na clanicah, ki so dejavno pristopile k projektu, informirali študente na urah špor­tne vzgoje, prek promocijske e-novice in pa prek plakatov, ki smo jih pripravili za ta namen. Enako je naredil tudi CUŠ, poleg tega pa je informacijo posredoval vsem clanom v svoji zbirki in naredil tudi objavo na Facebooku. Za vse deležnike smo pripravili spletno 



Slika 3. E-letak SLOfit študent. 
stran (www.slofit.org), na kateri je opisan namen projekta, naloge, primer porocila, ki ga dobi študent po meritvah, in organizacija meritev, prek nje pa so študenti ustvarili tudi uporabniški profil in vnesli podatke meritev. 
Podrobnejša analiza obvešcanja o projektu s strani športnih pe­dagogov kaže, da je vecina obvestila študente prek spleta in v osebnem stiku na urah športne vzgoje. Razlogi za to, da vsi niso osebno predstavili projekta, so tudi v tem, da v tem casu niso iz­vajali predmeta. 
Na vprašanje o navedbi približnega števila obvešcenih študentov je osem športnih pedagogov navedlo približno število obvešce­nih študentov – 2548 študentov, en športni pedagog pa je na vprašanje odgovoril z deležem. Na podlagi navedb sklepamo, da je bilo po konservativni oceni neposredno nagovorjenih med 3500 in 4000 študentov Univerze v Ljubljani iz osmih fakultet od skupno 204.798 študentov, kar predstavlja okoli 2 % vseh študen­tov. Prek CUŠ zbirke e-naslovov je informacijo dobilo okoli 3500 študentov, medtem ko informacije o tem, koliko študentov je do-segla informacija na fakultetah, ki niso dejavno pristopile k projek­tu, nimamo. 
Športni pedagogi so navedli, da je po njihovi oceni na meritve prišlo 875 študentov, od tega 824 študentov (94 %), ki obiskujejo vaje športne vzgoje, in 51 študentov (6 %), ki vaj športne vzgoje ne obiskujejo. Ce upoštevamo te številke kot dejanske (izmerjenih je bilo sicer 1267 študentov, vendar vse fakultete niso oddale poroci-la), to pomeni, da je bilo izmerjenih okoli 22 % študentov, ki so bili neposredno nagovorjeni. 


Odzivnost fakultet 
V projekt so bile pozvane vse (26) fakultete Univerze v Ljubljani, vendar je bil odziv fakultet zelo razlicen. Petnajst fakultet in 21 športnih pedagogov iz univerze je dejavno sodelovalo v projektu (oznacene z zvezdico na Sliki 4). To pomeni, da so organizirale me-ritve ali usmerile študente v dogovorjene termine meritev. Osem fakultet meritev ni izvajalo, vendar so kljub temu obvestile študen­te o poteku meritev. Tri fakultete niso pristopile k projektu. 



Prostorski pogoji izvedbe 

Eden od pomembnih omejitvenih dejavnikov izvedbe je bil pro-stor za izvedbo meritev. Kot organizacijsko najbolj enostavna se je izkazala organizacija meritev v rednih terminih športne vzgoje posameznih fakultet in v nekaterih terminih CUŠ-a. 
Fakultete, ki izvajajo pouk športne vzgoje pretežno v UŠD Rožna dolina, so s pomocjo CUŠ-a v svojih terminih pouka skupaj organi­zirale meritve v tej dvorani. To se je izkazalo kot najbolj enostavna rešitev, vendar pa v dvorani ni bilo vseh potrebnih pripomockov za izvedbo, zato smo jih v casu poteka projekta zagotovili s po­mocjo Fakultete za šport in podjetja Elan Inventa d.o.o., nekatero opremo pa so si sposodili športni pedagogi na srednjih šolah, kjer izvajajo pouk. 
Druge fakultete, ki izvajajo pouk športne vzgoje, so izvedle meri­tve v tistih športnih dvoranah, kjer izvajajo ta pouk in so bile naj­bolj ustrezne za izpeljavo meritev (športna dvorana Rožna dolina, Srednja upravna in administrativna šola, Ježica, Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola, Pedagoška fakulteta.). Izjema je bila Zdravstvena fakulteta, ki sama izvaja pouk v športni dvorani, ki je premajhna za izvedbo meritev, zato je športna pedagoginja študente te fakultete napotila na termine, ki so jih organizirale dru­ge fakultete in CUŠ. 



Fakulteta za šport je po organizacijskem modelu C organizirala meritve na Fakulteti za šport in v UŠD Rožna dolina, svoje študente pa je izmerila pri vajah v okviru nekaterih predmetov. 
Tabela 2. 
Manjkajoca oprema in pripomocki po posameznih lokacijah 

Iz Tabele 2 je vidno, da so obstojece lokacije, kjer izvajajo pouk športne vzgoje, zelo slabo opremljene za izpeljavo SLOfit meri­tev. V UŠD Rožna dolina ni niti najbolj osnovnih pripomockov in opreme za pouk športne vzgoje, kot so blazine, švedska skrinja in drog za letvenik. 

Izbira organizacijskega modela meritev 
Organizacija meritev je bila prepušcena športnim pedagogom – vodjem meritev. Vecina je meritve izvedla samostojno (44 %), dva športna pedagoga sta meritve izvedla s pomocjo merilne ekipe Fakultete za šport (22 %), dva samostojno in s pomocjo vrstniškega merjenja (22 %), eden pa je meritve izvedel s pomocjo vrstniškega merjenja in s pomocjo merilne ekipe Fakultete za šport (11 %). 

Za cim boljšo kakovost merjenja je Fakulteta za šport sicer pred meritvami organizirala skupno usposabljanje za študente merilce, vendar pa se je usposabljanja udeležilo samo nekaj vodij meritev. 
Pet športnih pedagogov je navedlo, da pri organizaciji meritev ni imelo težav, štirje pa so naleteli na težave, prikazane v Sliki 5. 

Slika 6. Cas trajanja merjenja ene skupine. 
Najpogosteje so meritve ene skupine študentov trajale 60 minut, najdlje 90 minut, najmanj pa 45 minut. 

Interes študentov 
Vodje meritev so ocenili tudi interes študentov za vkljucevanje v projekt. Izbirali so med petimi odgovori: zelo jih je zanimalo, za­nimalo jih je, nekaj malega zanimanja, ni jih zanimalo, bilo jim je povsem odvec. Osem športnih pedagogov je podalo en odgovor, eden pa tri. Slednji je navedel, da so vecino študentov meritve zelo zanimale in zanimale ter da je zaznal nezanimanje za meritve pri študentih prvih letnikov. Zakljucimo lahko, da so študenti po­kazali zanimanje za meritve ter da so meritve dobro sprejeli. 


Informacijska podpora 
Za potrebe projekta smo na podlagi rezultatov telesnega fitnesa 18-letnikov iz podatkov ŠVK in ARTOS (projekt Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji; Jurak, Kovac in Starc, 2013; Starc idr., 2015) oblikovali kriterije za uvršcanje študentov v skupine zdravega te­lesnega fitnesa in fitnesa zmernega ter visokega tveganja (dose­gljivo pri avtorjih). Za vpisovanje rezultatov meritev smo oblikovali osebni karton (v Jurak idr., 2016), iz katerega so merjenci prepi­sovali vrednosti v aplikacijo, ki je bila dosegljiva na spletni strani projekta. 


Slika 8. Individualno porocilo o rezultatih SLOfit študent. 



Pred vpisovanjem rezultatov v aplikacijo so se morali študenti re-gistrirati, tj. odpreti svoj uporabniški racun. Prek tega racuna smo dobili podatke, da smo lahko študentom posredovali povratno informacijo o njihovem telesnem fitnesu. To smo oblikovali kot porocilo, ki prikazuje, kje se posameznik nahaja znotraj popula­cije (centili) in kaj ta vrednost pomeni z vidika njegovega zdravja. Porocilo (Slika 8) je razdeljeno na štiri dele: telesne mere, telesna dejavnost, z zdravjem povezan fitnes in z gibalno ucinkovitostjo povezan telesni fitnes. 
Prvotna zamisel je bila, da bodo študenti dobili takšno porocilo takoj, ko vnesejo rezultate v aplikacijo, žal pa je bil zaradi orga­nizacijskih težav porocilni sistem pripravljen šele v drugi polovici maja, tako da so študenti dobili te informacije naknadno (približno mesec in pol po izvedbi meritev). 

Predlogi vodij meritev za izboljšave 
Vodje meritev smo povprašali tudi o perspektivi projekta. Pri tem smo jim ponudili odgovore, da preraste v vsakoletni projekt, ki je podprt s strani Univerze v Ljubljani; da ga izvajajo fakultete glede na svoj interes; da naj se izvaja obcasno; da naj se ne izvaja. Osem športnih pedagogov je na vprašanje odgovorilo z enim odgo­vorom, eden pa je navedel dva odgovora. Vsi športni pedagogi menijo, da naj projekt SLOfit študent preraste v vsakoletni sistem, ki naj bo podprt s strani Univerze v Ljubljani. En športni pedagog poleg tega navaja, da naj fakultete izvajajo projekt glede na svoj interes. 
Poleg tega smo vodje meritev zaprosili za predloge za izboljšave projekta. Navedli so naslednje predloge in slabosti: 
– 
pomanjkanje promocije, 

– 
neupoštevanje navodil merjenja – na razlicnih lokacijah razlicna interpretacija navodil, 

– 
merjenje naj se izvaja v novembru in decembru, še boljše pa je izvesti meritve v vecmesecnem razponu, 

– 
študente zanima primerjava z rezultati testiranj v srednji šoli, 

– 
takojšnja povratna informacija – hiter vnos in obdelava podatkov, 

– 
drugacna testna baterija (bolj zanimive naloge) z istim po­menom, 

– 
meritve ne more izvesti en športni pedagog; nujna po­moc merilne ekipe, 

– 
za merjenje podkožnega mašcevja bi lahko uporabili so-dobnejše pripomocke. 


• Sklep 
Ugotavljamo, da je bila organizacija projekta na splošno uspešna, saj smo izmerili telesni fitnes 1267 študentov, medtem ko smo si pred projektom zadali cilj, da vanj vkljucimo vsaj 600 študentov, projekt pa smo izpeljali brez vecjih težav in ekonomicno. Analize kažejo tudi na dolocene slabosti, ki predstavljajo priložnost za iz­boljšave projekta. Predstavljamo ugotovitve po posameznih orga­nizacijskih delih projekta. 

Casovna izvedba 
S projektnimi dejavnostmi smo zaceli nekoliko pozno glede na nacrtovan cas meritev (približno dva meseca in pol prej). Takšna casovna omejitev se sicer ni poznala na uspehu meritev, saj dobro poznamo vsa opravila na podlagi izkušenj iz Športnovzgojnega kartona. Cas meritev v aprilu se ne kaže kot optimalna izbira. Z vidika osnove za nacrtovanje vadbe bi bilo smiselno, da so me-ritve takoj na zacetku študijskega leta. Ta cas bi tudi lažje dobili prostor in si izposodili doloceno specialno mersko opremo, ce bi bilo to potrebno. Ucitelji lahko nato znotraj študijskega leta pono­vijo dolocene meritve, da dajo študentom povratne informacije o njihovem napredku. Popoldanski in vecerni termini prek tedna in vikenda so se izkazali kot dobra izbira. 

Informiranje in promocija projekta 
Informiranje o projektu in promocija projekta sta bili glede na financne in casovne omejitve na splošno dobri. Kljucna slabost tega dela projekta je bila, da smo s projektom zaceli sredi študij­skega leta, zato rešitve niso bile dovolj sistemske. V prihodnje bi bilo smiselno projekt umestiti v letni delovni nacrt univerze, CUŠ-a in posameznih clanic ter se dogovoriti za ustrezno informiranje in promocijo projekta. 
Na clanicah, ki imajo športno vzgojo, je treba študentom osebno predstaviti projekt, zlasti to, kakšne povratne informacije lahko do-bijo in kakšen namen imajo. Meritve je smiselno umestiti v letno pripravo na predmet kot obvezno vsebino, ki služi nacrtovanju in vrednotenju pouka. 
Cilj nadaljnjega razvoja projekta bi moral biti, da se v projekt vklju-ci vsaj takšen delež študentov, kot se vkljuci v ŠVK dijakov cetrtega letnika v gimnaziji, tj. 66 %. To predstavlja velik izziv glede na 22 % odziv v pilotnem projektu. 

Odzivnost fakultet 
Zadovoljni smo lahko z odzivom uciteljev športne vzgoje na Uni-verzi v Ljubljani in z odzivom vodstva Univerze v Ljubljani. Na splošno lahko ugotovimo, da je bila odzivnost študentov na fakul­tetah, kjer se izvaja športna vzgoja in so športni pedagogi dejavno pristopili k projektu, višja. Kljub temu so razlike med temi fakulte­tami precejšnje in ponekod je število vkljucenih študentov pri teh fakultetah tako majhno, kot pri tistih, kjer so se študenti vkljucevali v projekt samostojno. Z že predlagano sistemsko umestitvijo pro-jekta v letne delovne nacrte univerze in fakultet ter boljšo promo-cijo lahko pomembno dvignemo število vkljucenih študentov. 

Prostorski pogoji izvedbe 
Ker smo s projektom vstopili v ustaljen letni urnik, je bil to eden vecjih organizacijskih zalogajev. Kljub temu smo brez vecjih težav izpeljali meritve za dvakrat vec študentov, kot smo nacrtovali, še vedno pa je bilo nekaj nacrtovanih terminov precej nezasedenih. Z umestitvijo v letne delovne nacrte fakultet in CUŠ-a bi lahko na-crtno zagotovili prostor že na zacetku študijskega leta. Fakultete, ki izvajajo športno vzgojo, lahko izvedejo meritve znotraj tega pouka. 
Pokazala se je izredno slaba opremljenost fakultet oz. športnih dvoran z opremo in pripomocki za izvedbo projekta. V UŠD Ro­žna dolina, kjer izvaja pouk kar nekaj fakultet in potekajo programi CUŠ-a, ni niti najbolj osnovnih pripomockov in opreme za pouk športne vzgoje, kot so blazine, švedska skrinja in drog za letve­nik. Univerzi predlagamo takojšno nabavo te opreme. Fakultete, ki najemajo športne dvorane, naj se z najemodajalci dogovorijo o uporabi potrebne športne opreme in pripomockov. 



Izbira organizacijskega modela 
Pilotna izvedba je pokazala, da je mogoce na tej populaciji izvajati meritve s samostojnim merjenjem športnega pedagoga in vrstni­škim merjenjem. To sta racionalni in zelo ekonomicni obliki meri­tev, ki lahko predstavljata trajnostno rešitev. 
Priprave na meritve (usposabljanje za merjenje, gradivo za vrstni­ško merjenje) so bile dobro organizirane, vendar je bil udeležen­cev usposabljanja malo, športni pedagogi pa so navedli težave z interpretacijo navodil na meritvah. Za naprej bo treba zlasti s stra­ni vodij meritev nameniti pripravam na meritve vecjo pozornost. Verjamemo, da bo temu tako, ce bo projekt umešcen pravocasno v letne delovne nacrte fakultet. 
Skozi pilotni projekt nismo preverjali vsebinske ustreznosti izbra­nih testov (izbrali smo jih na podlagi ekspertne ocene), lahko pa ugotovimo, da je mogoce izbrani set testov izpeljati v casu, ki ga ima vecinoma na voljo ena vadbena skupina pri športni vzgoji ali drugih programih športnih dejavnosti. Sklepamo, da je organiza­cija merjenja v pilotnem projektu ustrezna tudi za naprej. 

Interes študentov 
Po oceni vodij meritev je študente na splošno zanimalo vkljuce­vanje v projekt SLOfit študent. Na podlagi nizkega odziva za vklju-cevanje in tako visoke ocene interesa sklepamo, da se je meritev udeležila vecina študentov, ki imajo poseben odnos do športne vzgoje, kar je treba upoštevati pri razlagi rezultatov njihovega te­lesnega fitnesa. 


Informacijska podpora 
Narejena je bila zelo dobra informacijska podpora projektnim dejavnostim, zlasti za povratno informacijo študentom. Kljucna težava je bila, da so študenti dobili to informacijo prepozno, zato ni bila tako aktualna. 
Za naprej bo treba organizirati tako, da bodo dobili študenti po­rocilo s povratnimi informacijami takoj, ko vnesejo rezultate v aplikacijo. Dodatno je smiselno nadgraditi aplikacijo tako, da bo omogocala longitudinalne primerjave s predhodnimi meritvami v casu študija in v srednji ter osnovni šoli. 
Na podlagi izsledkov pilotnega projekta predlagamo eksperimen­talno uvedbo sistema spremljanja telesnega fitnesa na študentski populaciji SLOfit študent. S tem bi preverili razlicne organizacijske rešitve na velikem vzorcu in ugotovili tudi dejanski status gibalne ucinkovitosti populacije študentov. Znotraj tega modela predla­gamo, da se povežejo rezultati študentov z njihovimi podatki iz srednje in osnovne šole ter pripravi aplikacijo, ki bo posamezniku omogocala longitudinalno primerjavo njegovih podatkov s po­pulacijskimi gibanji. Vzpostavi se tudi sistemska povezava med spremljanjem telesnega fitnesa in zdravstvenimi pregledi v tem obdobju. Na podlagi povratne informacije se pripravijo ustrezni vadbeni programi, ki se povežejo z dejavnostmi programa Mladi za mlade, tj. zaposlovanja mladih diplomantov športne smeri iz evropskih sredstev za organiziranje, izvajanje in spremljanje tele­sne dejavnosti tudi v visokošolskih zavodih, v okviru programov dodatnih ur športne vzgoje. 
.Literatura 
1. Bratuž, J., Plešnar, I. in Šubic, P. (1988). Primerjava morfoloških, motoricnih in funkcionalnih sposobnosti in lastnosti študentov 2. letnika Fakultete za strojništvo (seminarska naloga). Fakulteta za šport, Ljubljana. 

2. 
Brodar, V. (1961). Fizicni razvoj študentov ljubljanske Univerze v casu štiriletnega študija. Biološki vestnik 8, 79–92. 

3. 
Brvar, M. in Šverc, A. (1982). Morfološka struktura študentov in študentk 


1. letnikov Visoke šole za telesno kulturo (Diplomsko delo). Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. 

4. 
Bucar Pajek, M. (2003). Dejavniki uspešnosti programa akrobatike za štu­dentke na Fakulteti za šport (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 

5. 
Burnik, S. (1992). Uspešnost pri študiju v povezavi z gibalnimi sposobnost-mi in osebnostnimi lastnostmi študentov Fakultete za strojništvo (Doktor-ska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 

6. 
Burnik, S., Stanic. J. in Makuc, V. (1991). Ugotavljanje in preverjanje neka­terih gibalnih sposobnosti študentov ljubljanske univerze. Šport, 39(1), 36–38. 

7. 
Drevenšek, D. in Krejac, E. (1993). Povezanost socialnih znacilnosti in mo­toricnih sposobnosti z uspešnostjo pri študiju na Tehniški fakulteti v Mari-boru – oddelek za strojništvo (Specialisticno delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

8. 
Eurofit (1993). Eurofit Tests of Physical Fitness. 2nd Edition. Strasbourg: Co­uncil of Europe. 

9. 
Filipic, K. in Šcuka, E. (1993). Primerjava motoricnega in morfološkega statusa med vzorci študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani in športno­rekreativnimi obcani Republike Slovenije (Specialisticno delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 

10. 
Jurak, G., Kovac, M. in Starc, G. (2013). The ACDSi 2013 – The Analysis of Children’s Development in Slovenia 2013: Study protocol. Anthropolo­gical Notebooks, 19(3), 123-143. 

11. 
Jurak, G., Kovac, M., Bucar Pajek, M., Leskošek, B., Soric, M., Dobovicnik, L., Radi, P., Strel, J. in Starc, G. (2016). SLOfit študent: Diagnostika telesne­ga in gibalnega razvoja študentske populacije v Sloveniji – pilotni projekt. 


Ljubljana: Fakulteta za šport. 

12. 
Jurimae, T. in Jurimae, J. (2000). Growth, physical activity, and motor de­velopment in prepubertal children. Boca Raton: CRC Press LLC. 

13. 
Kališnik, M., Pogacnik, T. in Šturm, J. (1964). Vpliv telesne kulture na neka­tere morfološke, fiziološke in funkcionalne lastnosti ljubljanskega visoko­šolca. Zbornik visoke šole za telesno kulturo 1, 41–62. 

14. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športno­vzgojni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvo­ja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 

15. 
Mihevc, I. (2006). Ugotavljanje in preverjanje nekaterih telesnih znacil­nosti in gibalnih sposobnosti študentov Fakultete za elektrotehniko. V 


B. Lobnikar (ur.), Raznolikost zagotavljanja varnosti. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede. 

16. 
Mood, D. P., Jackson, A. W. in Morrow, J. R. (2007). Measurement of Physical Fitness and Physical Activity: Fifty Years of Change. Measure­ment in Physical education and Exercise Science, 11(4), 217–227. 

17. 
Nishijima, T., Kokudo, S. in Suzuki, K. (2001). Secular changes of physical fitness and motor ability during 1964-97 in Japanese youth. Japanese Journal of School Health, 42, 172–173. 

18. 
Omahen, A. in Zupancic, J. (1992). Primerjava motoricnega in morfolo­škega statusa med vzorci študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani in ob­cani R Slovenije (specialisticno delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. 

19. 
Petkovšek, M. in Stanic, J. (1973). Nekateri osnovni parametri in zacasne norme telesnih sposobnosti študentk in študentov visokošolskih zavodov v SR Sloveniji. Ljubljana: Institut za kineziologinjo Visoke šole za telesno kulturo. 

20. 
Pinter, S. (1993). Analiza razlik morfološkega in motoricnega statusa med odraslimi obcani Republike Slovenije in študenti Fakultete za šport (Magi­strska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 





21. 
Plowman, S. A., Sterling, C. L., Corbin, C. B., Meredith, M. D., Welk, G. J. in Morrow Jr, J. R. (2006). The history of FITNESSGRAM®. Journal of Physical Activity and Health, 3(s2), 5–20. 

22. 
President’s Council on Physical Fitness and Sports. (2002). President’s challenge: Physical activity and fitness award program. Rockville, MD: President’s Council on Fitness, Sports & Nutrition. 

23. 
Rosandich, T. P. (1999). International physical fitness test. The Sport Jo­urnal, 2(1). 

24. 
Ruiz, J. R., Castro-Pińero, J., Espańa-Romero, V., Artero, E. G., Ortega, F. B., Cuenca, M. M., ... Gutiérrez, Á. (2010). Field-based fitness assessment in young people: the ALPHA health-related fitness test battery for chil­dren and adolescents. British journal of sports medicine, bjsports75341. 

25. 
Starc, G., Kovac, M., Strel, J., Bucar Pajek, M., Golja, P., Robic, T., … Mišigoj Durakovic, M. (2015). The ACDSi 2014 – a decennial study on adole­scents' somatic, motor, psychosocial development and healthy life­style: Study protocol. Anthropological Notebooks, 21(3), 107-123. 

26. 
Strel, J., Ambrožic, F., Kovac, M., Leskošek, B. in Štihec, J. (1996). Športno­vzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 

27. 
Shingo, N. in Takeo, M. (2002). The educational experiments of school health promotion for the youth in Japan: analysis of the ‘sport test’over the past 34 years. Health Promotion International, 17(2), 147–160. 


28. 
Štefancic, M. in Tomazo-Ravnik, T. (1992). Vpliv športne aktivnosti na nekatere morfološke karakteristike ljubljanskih študentov in sekularne razvojne tendence pri športnikih. Biološki vestnik, 40, 27–34. 

29. 
Štefancic, M., Arko, U., Brodar, V., Dovecar, F., Juricic, M., Macarol-Hiti, M., ... Tomazo-Ravnik, T. (1996). Ocena telesne rasti in razvoja otrok in mladi­ne v Ljubljani. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 

30. 
Šturm, J. (1977). Zanesljivost motoricnih testov (1.faza raziskovalne naloge "Zanesljivost in veljavnost kinezioloških motoricnih testov"). Ljubljana: Vi-soka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. 

31. 
Tomaževic, H. (2003). Primerjava motoricnih sposobnosti in morfoloških znacilnosti študentov VPVŠ in srednješolcev (Diplomska naloga). Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana. 

32. 
WHO – World Health Organisation (2011). Obesity. Pridobljeno 15. 1. 2011, iz: http://www.who.int/topics/obesity/en/ Prof. dr. Gregor Jurak,


 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, gregor.jurak@fsp.uni-lj.si 





SLOfit 





Jaka Strel, Janko Strel 

Pogled specialista družinske medicine na organizacijo preventivnega zdravstvenega varstva na podrocju telesne dejavnosti in vlogo športnovzgojnega kartona oz. SLOfit sistema pri tem 
Izvlecek 
V prispevku predstavljamo pomembno vlogo analize telesnega fitnesa otrok in mladine v obcini Žiri kot enega od osnovnih diagnosticnih kazalnikov za pripravo strategije zdravstvene preventive za vse paciente. Kineziolog in pro-fesor športne vzgoje imata v interdisciplinarnem timu, ki ga vodi zdravnik dru­žinske medicine s pomocjo medicinske sestre in fizioterapevta, pomembno vlogo, ker imata osnovne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine (SLOfit), športni anamnezi, sodelujeta pri diagnostiki odraslih pacien­tov in otrok, analizi telesnega fitnesa otrok in mladine ter sta najbolj pomemb­na clana tega interdisciplinarnega tima pri nacrtovanju in realizaciji športnih programov preventivnega zdravstva. Na podlagi analize t. i. vrhniškega primera, kjer je obravnavo koncalo 30 ucencev in ucenk ter 33 odraslih pacientov, ugotavljamo, da so tako odrasli kot otroci zanje ugodno spremenili telesno sestavo: zmanjšali so kožno gubo nadlahti, obseg pasu in trend pridobivanja telesne mase (otroci), na podrocju telesnega fitnesa pa so izboljšali gibljivost, mišicno moc rok in nog, koordina­cijo in ravnotežje. Pri odraslih je bilo zaznati trend boljše urejenosti arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni. Na podlagi prakticnih izkušenj ugotavljamo, da bo treba premostiti komuni­kacijske ovire med zdravstvom, šolstvom in športom. Ena od rešitev bi lahko bil projekt Moj SLOfit, kjer je staršem, uciteljem in zdravnikom omogocen vpogled v rezultate telesnega fitnesa osnovnošolskih otrok prek spletne apli­kacije. Organizacijske rešitve po zgledu vrhniškega in žirovskega modela so dodana vrednost Centrom za krepitev zdravja ter primer interdisciplinarne obravnave ter povezovanja lokalnega okolja na podrocju zdravstvene preven­tive. Pri tem so za podrocje telesnega fitnesa kljucne rešitve, ki jih omogoca uporaba rezultatov SLOfit in Žirfit sistema. 
Kljucne besede: preventivno zdravstvo, družinska medicina, kineziologija. 


A family medicine specialist’s view of the organisation of preventive healthcare in the area of physical ac­tivity and the role of the sports edu­cational chart i.e. the SLOfit system 
Abstract 
This article presents the importance of the role of analysis of physical fitness of children and adolescents in the Municipality of Žiri as one of the basic diagnostic indicators for the preparation of a healthcare prevention strategy for all patients. A kinesiologist and a physical education teacher play important roles in an inter­disciplinary team which is led by a family medicine specialist who is assisted by a nurse and physiotherapist, as the former have basic information about children’s and adolescents’ physical and motor development (SLOfit) and the sports anam­nesis, they take part in the diagnostics of adult patients and children and analysis of children’s and adolescents’ physical fitness and are the most important mem­bers of the abovementioned interdisciplinary team in the planning and realisa­tion of sports programmes in the framework of preventive healthcare. Based on the analysis of the so-called ‘Vrhnika case’, where 30 pupils and 33 adult patients of both genders completed the protocol, we establish that both children and adults changed their body composition to their own advantage: their skin fold of upper arm, abdominal circumference and the weight-gaining trend (in children) were reduced, whereas as regards physical fitness, their flexibility, mus­cle strength of arms and legs, co-ordination and balance improved. In adults, a trend of better control over of arterial hypertension and diabetes was observed. Based on practical experience, we establish that communication barriers among the healthcare, school and sport systems will have to be overcome. Among the solutions could be the SLOfit project, where parents, teachers and physicians can have an insight into the physical fitness results of primary school children via a web application. The organisational solutions, following the examples of the Vrhnika and Žiri models, are a value added tool for the Health Promotion Cen­tres as well as an example of interdisciplinary approach and integration of local environments in healthcare prevention. Hence, in the area of physical fitness, the solutions facilitated by the results of the SLOfit and Žirfit systems are of key im­portance. 
Keywords: preventive healthcare, family medicine, kinesiology 



• Uvod 
Zdravje je v vecini sodobnih družb spoznano kot temeljna vre­dnota, saj je predpogoj za uresnicevanje produktivnega življenja v osebnem, socialnem in ekonomskem smislu (Zaletel-Kragelj, Er-žen in Premik, 2007). Kako pomembno je za nas zdravje in kako ga cenimo, obicajno spoznamo, ko se soocimo z lastno boleznijo ali boleznijo svojcev oziroma bližnjih. Ob hudi bolezni skrb za zdrav­je postane osrednji problem posameznika in njegove družine, saj se pogosto povsem nepripravljeni znajdejo v novih vlogah, ki z vsemi negativnimi posledicami na psihofizicno in socialno stanje družine bistveno spremenijo njihovo dotedanjo dnevno rutino (Strel idr., 2016). Zato je izboljšanje zdravja prebivalstva oziroma zdravje za vse cilj vsake resnejše politike, kar lahko dosežemo z medsektorskim povezovanjem za doseganje dveh strateških ci­ljev, in sicer izboljšanje zdravja za vse; zmanjšanje neenakosti v zdravju ter izboljšanje vodenja in participativnega upravljanja za zdravje (»Zdravje 2020", 2014). V istem dokumentu je Svetovna zdravstvena organizacija oz. njen regionalni urad za Evropo zapi­sal, da je primarno zdravstveno varstvo temelj zdravstvenih siste­mov v 21. stoletju, saj lahko osnovno zdravstveno varstvo zadosti potrebam današnjega casa, tako da pomaga ljudem k boljši skrbi za lastno zdravje. 
Zelo pomembna je opredelitev, kaj zdravje sploh je. Zdravje ni samo odsotnost bolezni, ekonomska in socialna blaginja, ampak ga lahko opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsa­kodnevnih naporov in popolno uresnicitev življenjskih možnosti, zato je pozitivno merilo stopnje zdravja tudi visoka raven telesnih sposobnosti (Mišigoj-Durakovic, 2003). 
Naše zdravje je v veliki meri odvisno od našega življenjskega sloga, ki ga opredeljuje naš nacin življenja od otroštva dalje in se obliku­je pod vplivom življenjskih izkušenj, razmer in okolja, v katerem živimo (Švab in Rotar-Pavlic, 2012). Najpomembnejši vpliv imajo starši (življenjski slog in obnašanje), družinske razmere, naše soci­alno okolje, mocan vpliv imajo izobraževanje, zdravstveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki. V zdravstvu se najbolj osre­dotocamo na telesno dejavnost, obvladovanje stresa, prehrano in obvladovanje uporabe drog (tobak, alkohol, ilegalne droge). V pri­spevku se bomo osredotocili na telesno dejavnost in telesni fitnes, ki sta najpomembnejša dejavnika za vzpostavitev in vzdrževanja zdravega življenjskega sloga in posledicno pomenita zmanjševa­nje tveganja za razvoj kronicnih nenalezljivih bolezni, za kar ima-mo številne dokaze v znanstveni literaturi. 
V zagotavljanju osnovnih informacij o telesnem fitnesu so kljuc­nega pomena (Starc idr., 2016) »raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju (SLOfit) otrok in mladine vseh starostnih skupin, ki ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj posameznih telesnih znacilnosti in gi­balnih sposobnosti, hkrati pa omogocajo izdelavo regijskih, naci­onalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje vzrokov za nastale pojave ter omogocajo izdelavo ustreznih strateških usmeritev in izdelavo programskih podlag za izvedbo konkretnih programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši razvoj otrok in mladine in po­sledicno tudi višjo kakovost njihovega življenja.« 
Tega se zavedamo tudi v ambulanti Arcus Medici v Žireh. Tako je analiza telesnega fitnesa otrok in mladine v obcini Žiri eden od osnovnih diagnosticnih kazalnikov za pripravo strategije zdra­vstvene preventive za vse paciente. 


.Preventivna zdravstvena dejavnost v osnovnem zdravstvu in vloga SLOfit ter kineziologov in profesorjev športne vzgoje 
Zdravstveni dom je kot organizacijska oblika v našem okolju pri­soten že od casov pred 2. svetovno vojno; prvi zdravstveni dom v Sloveniji je bil ustanovljen v Lukovici leta 1924 (Zupanic Slavec, 2011), za kar je zaslužen Andrija Štamparla, ki je zagovarjal nasle­dnje ideje: informiranje ljudi je pomembnejše od vsakega zakona; pomembno je pridobiti skupine ljudi iz skupnosti; javno zdravje je naloga vseh, ne le zdravnikov; zdravnik je socialni terapevt; in-dividualni pristop ne prinese rezultatov; zdravnik ne sme biti eko­nomsko odvisen od bolnikov; med socialno mocnimi in šibkimi ne sme biti razlik; zdravnik mora iskati bolnike in ne obratno; zdravnik mora biti priljubljeni ucitelj; javno zdravje je ekonomska in ne hu­manitarna kategorija; najpomembnejše mesto delovanja zdravni­ka so naselja, kjer ljudje živijo, in ne laboratorij ali ambulanta (Švab in Rotar-Pavlic, 2012). Namen tovrstne organizacijske oblike osnov­nega zdravstva je bil vpeljati nov pristop na podrocju preventivne zdravstvene dejavnosti, usmeriti se k ljudem in pri obravnavi upo­števati lokalne navade in življenjsko okolje. Lahko bi rekli, da je ide­ja zdravstvenega doma, da s svojo dejavnostjo pokriva zdravstve­ne potrebe populacije od rojstva do smrti (Švab in Rotar-Pavlic, 2012). Temeljne ideje so prakticno stoletje kasneje še vedno zelo aktualne in tudi vse pomembnejše konference so obravnavale primarno zdravstveno varstvo (Alma Ata, 1978; Ottawska deklara­cija, 1986; Ljubljanska listina, 1996) (WHO, 1978; Voljc 2007; Catford, 2011) kot najvišjo prioriteto. Dandanes govorimo o skupnostnem pristopu, katerega znacilnosti so: clovek je uporabnik programa in ima status subjekta, sistem se prilagaja potrebam uporabnikov, poudarek je na spretnostih in kompetencah cloveka, spoštovanje avtonomnosti posameznika, izvajanje storitev, ki sledijo potrebam ljudi, boljša dostopnost do programov, oblikovanih po potrebah ljudi, upoštevanje formalne in neformalne oblike pomoci, razvoj podpornih mrež in skupin za samopomoc (Krek, 2015). 
Od druge polovice 20. stoletja, ko so bile ugotovljene poveza­ve med pojavom kronicnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti …) in elementi nezdravega 

življenjskega sloga in je bila zdravstveno preventivna dejavnost prepoznana kot kljucna za doseganje zdravja za vse, je slednja izredno napredovala in postaja vse kompleksnejša, kar oprede­ljujejo številne smernice na podrocju telesne dejavnosti (Ažman Juvan in Zupet, 2014; Bratina idr., 2011; Pescatello, Arena, Riebe in Thompson, 2014), prekomerne telesne mase (Jensen idr., 2014) in prehrane, ce naštejemo samo najpomembnejše. Na voljo je vedno vec strokovnih profilov, diagnosticnih in terapevtskih možnosti, kar terja spremembe v organizacijskem in strokovnem pristopu v osnovnem zdravstvu ter širši lokalni skupnosti (Strel idr., 2016). 

Tabela 1. 

Podrocja preventivnega zdravstvenega varstva, ki so v Sloveniji zagotovljena v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Strel idr., 2016) 
Populacijska skupina  Podrocje preventivnega zdravstvenega varstva  
Ženske v rodnem obdobju  Reproduktivno zdravstveno varstvo  
Otroci od rojstva do dopolnjenega 6. leta starosti Šolski otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti  Zdravstveno varstvo dojenckov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti Zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti  
Študenti  Zdravstveno varstvo študentov  
Otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti  Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine  
Odrasli v povezavi s preprecljivimi boleznimi Celotna populacija za specificna stanja Vrhunski in perspektivni športniki  Zdravstveno varstvo odraslih v dejavnosti družinske medicine Zdravstveno varstvo za varovance, obravnavane v patronažnem varstvu Zdravstveno varstvo športnikov  




Nosilec zdravstvene preventivne dejavnosti v osnovnem zdra­vstvu je specialist družinske medicine, h kateri pristopa inter-disciplinarno in tako dolgorocno zagotavlja najboljše rezultate (Tulloch, Fortier in Hogg, 2006). Prednost pred ostalimi klinicnimi strokami ima v obravnavi bolnika v kontekstu posameznika, dru­žine in okolja (Švab and Rotar-Pavlic 2012), neposrednem stiku, obravnavi velikega števila pacientov in mnenja, da so specialisti družinske medicine prvi in zanesljivi vir informacij o zdravem/de­javnem življenjskem slogu (Tulloch idr., 2006). Ob njem sta nosilca zdravstveno-preventivnih dejavnosti v osnovnem zdravstvu še specialist pediater in specialist ginekologije in porodništva; ti trije so pacientom tudi osebni zdravniki. To jim omogoca pogostejše stike (pacient v povprecju obišce družinskega zdravnika vsaj en-krat v petih letih (Bulc, 2006)), zaupen odnos in posledicno en-kratno možnost za podajanje jasnih nasvetov in sporocil za spre­membo življenjskega sloga in obsega telesne dejavnosti/športne vadbe. Specialist družinske medicine in specialist pediater sta na podrocju zdravstveno-preventivne dejavnosti vodji interdiscipli­narnih timov strokovnjakov (diplomirane medicinske sestre, fizi­oterapevti, magistri kineziologije, psihologi, nutricionisti idr.), kar predstavlja osnovo za varno, kakovostno obravnavo ter postavlja temelje za spremljanje kratko-, srednje- in dolgorocne uspešno­sti. Kineziolog in profesor športne vzgoje imata v interdiscipli­narnem timu pomembno vlogo, ker imata osnovne informacije 
o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine (SLOfit), športni anamnezi, sodelujeta pri diagnostiki pacientov, analizi telesnega fitnesa otrok in mladine in sta najbolj pomembna clana tega in-terdisciplinarnega tima pri nacrtovanju in realizaciji športnih pro-gramov preventivnega zdravstvenega programa, ko zasledujemo cilje izboljšanja telesnega fitnesa. 
• Organizacija preventivne zdravstvene dejavnosti 
Preventivno zdravstveno dejavnost razdelimo glede na dejavno­sti, vrsto pristopa in podrocje delovanja. Glede na dejavnosti jo delimo na štiri stopnje: primarno (promocija zdravja), sekundarno (zgodnja diagnostika in zdravljenje bolezni), terciarno (preprece­vanje zapletov bolezni in zdravljenje), kvartarno (omejevanje ne­potrebnih, pretiranih preiskav, intervencij in zdravljenja). 
V zagotavljanju ucinkovitega varovanja zdravja uporabljamo dva pristopa; prvi se osredotoca na ohranjanje in krepitev zdravja, dru­gi pa na povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni (Za­letel-Kragelj idr., 2007). Bistvo obeh pristopov predstavljajo dejav­nosti preventivnega zdravstvenega varstva, in sicer z izvajanjem preventivnih pregledov ciljnih populacijskih skupin omogoca dejavni nadzor nad njihovim zdravjem, zgodnje odkrivanje oseb, ogroženih za razvoj bolezni, zgodnje odkrivanje oseb z že prisotni-mi boleznimi in ustrezno ukrepanje, vkljucno s promocijo zdravja in zdravstveno-vzgojnim delom (Zaletel–Kragelj idr., 2007) 
• Zdravstveni domovi in izvajanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti 
Zdravstveni domovi, katerih ustanovitelji so obcine, so ustanovlje­ni z namenom, da njihova dejavnost pokriva zdravstvene potrebe prebivalstva od rojstva do smrti. Zato so v zdravstvenih domo­vih organizirane številne zdravstvene dejavnosti, kot so: družin-ska medicina, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, nujna medicinska pomoc, patronažno varstvo, preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicina dela, fizioterapija, laboratorijska in druga diagnostika. Zdravstveni dom zagotavlja tudi reševalno službo, ce le-ta ni organizirana v bolnišnici. Zdravstveni dom lahko izvaja tudi specialisticno ambulantno dejavnost. Poleg oskrbe bolnikov pa lahko izvaja zdravstveni dom tudi vlogo izobraževalne baze za ucence in študente ter specializante (Švab in Rotar-Pavlic, 2012). Vseh dejavnosti nimajo vsi zdravstveni domovi, kar je povezano z geografsko lego in velikostjo ustanove. 
Kot organizacijska oblika imajo na podrocju preventivnega zdra­vstvenega varstva osrednjo vlogo zdravstveni domovi, ki dejav-no prevzemajo skrb za zdravje lokalnega prebivalstva s socasnim izvajanjem obeh preventivnih pristopov, tako populacijskega kot individualnega (Klancar, Švab in Kersnik, 2010). 
Zaradi napredka na podrocju zdravstvene preventive in prepleta­nja kurativne ter preventivne zdravstvene dejavnosti je treba pre­ventivno dejavnost poenotiti po principu skupnostnega pristopa (Krek, 2015) in zdravstveni dom odpreti v lokalno skupnost, kjer se povezuje z drugimi deležniki (šolstvo, šport, sociala). S tem na­menom se uveljavlja nova organizacijska oblika v zdravstvenem domu, in sicer Center za krepitev zdravja. Center ima naloge na podrocju nacrtovanja, priprave in nadzora nad izvedbo preven­tivne zdravstvene dejavnosti v zdravstvenem domu in lokalni skupnosti. Poleg tega Center za krepitev zdravja zbira podatke in posreduje informacije o stanju in uspešnosti izvajanja preventiv­nih zdravstvenih dejavnosti. Ideja za tovrstno obliko organiziranja preventivne zdravstvene dejavnosti je nastala v okviru projekta Skupaj za zdravje pod vodstvom Nacionalnega inštituta za jav-no zdravje. V Centru za krepitev zdravja se preventivno obravna­va ogrožena in ranljiva populacija, ki gravitira k zdravstvenemu domu, vkljucno s populacijo koncesionarjev in ranljivih skupin v lokalni skupnosti. Center za krepitev zdravja je organiziran in de­luje na nacin, da omogoca optimalno sodelovanje strokovnjakov znotraj zdravstva kot tudi povezovanje in vkljucevanje interdisci­plinarnih strokovnjakov in institucij ter nevladnih organizacij iz lokalnega okolja. 
V Centru za krepitev zdravja so pacienti deležni nemedikamento­zne obravnave s podrocja telesne dejavnosti, prehrane, duševne­ga zdravja in odvisnosti od dovoljenih drog. Med interdisciplinar­nimi strokovnjaki, ki imajo po našem mnenju posebno odgovorno delo, so kineziologi in profesorji športne vzgoje, ki posedujejo temeljna spoznanja o telesnem fitnesu otrok in mladine (SLOfit), poznajo športne vsebine, diagnostiko telesnega fitnesa in špor­tnih znanj, nacela obremenitve (kot enega kljucnih dejavnikov uspešnosti vadbe), didaktiko športne vzgoje in športa. 
• Pogled iz prakse na zasnovo Centrov za krepitev zdravja 
Zdravniki imajo pozitiven odnos in verjamejo, da je telesna oz. športna dejavnost eden od stebrov preventivne zdravstvene de­javnosti (Petrella in Wright, 2000), imajo možnost motivirati in dati jasne nasvete za spremembo življenjskega sloga, obsega telesne dejavnosti in športne vadbe, vendar tega rutinsko ne izvajajo za­radi sledecih razlogov (Worrall in Knight, 2011): pomanjkanja casa, znanja in izobraževanja, ustrezne opreme ter vrednotenja sveto­vanja s strani placnika zdravstvenih storitev. 


S postavitvijo Centrov za krepitev zdravja se problem (ne)vklju-cevanja zdravnikov ne rešuje, ampak njihovo vlogo v preventivni zdravstveni dejavnosti prevzemajo drugi zdravstveni profili (diplo­mirane medicinske sestre). Problem je tudi v strukturi intervencij na podrocju telesne dejavnosti, saj je program pripravljen po principu recepta za vadbo. Kot vemo, je najvecji izziv pri razvoju gibalnih sposobnosti in spremembi telesne sestave v tem, da ni mogoce linearno razvijati vseh gibalnih sposobnosti – ravnotežja, koordinacije gibanja, gibljivosti, mišicne moci, hitrosti ter aerobne in anaerobne vzdržljivosti (Adamo, Prince, Tricco, Connor-Gorber in Tremblay, 2009). Nedorecena je tudi vloga kineziologa in profe­sorja športne vzgoje, ki sta strokovnjaka na podrocju telesne (kon­dicijske) priprave, športnega znanja (Strel idr., 2016). 

Izhodišce za kakovostno izvedbo terapevtskih in vadbenih pro-gramov je v dobri diagnostiki telesnega fitnesa, katere kljucni dejavnik, ki nam omogoca vpogled v telesni fitnes, je analiza tele­snega in gibalnega razvoja s športnovzgojnim kartonom – SLOfit sistemom in dodatno opravljena diagnostika. V nadaljevanju opi­sana pilotna projekta (vrhniški in žirovski model) sta predloga re-ševanja oziroma nadgradnja preventivne zdravstvene obravnave s podrocja telesne dejavnosti. Sta odgovor na vedno zahtevnejšo interdisciplinarno obravnavo zdravstveno ogroženih pacientov in sledita usmeritvi nacionalne politike k razbremenitvi in okrepitvi vloge družinskih zdravnikov (Petric in Žerdin, 2013). 
.Vrhniški model zdravstveno preventivne intervencije s podrocja telesne zmogljivosti 
V letu 2014 in 2015 je v vrhniškem zdravstvenem domu v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti delovala Svetovalnica za te­lesni in gibalni razvoj, v kateri so sodelovali specialist družinske medicine, kineziolog, športni pedagog in diplomirana medicinska sestra (Strel idr., 2016). Glavne naloge sodelavcev svetovalnice so bile: poglobljena obravnava pacienta s podrocja spremembe ži­vljenjskega sloga, s poudarkom na telesni zmogljivosti, diagnostika in spremljanje kazalnikov zdravja, telesnega in gibalnega razvoja, izdelava porocila in priporocil, namenjenih pacientu in osebnemu zdravniku po zakljucenem intervencijskem programu, v okviru Centra za krepitev zdravja so strokovni sodelavci svetovalnice za­dolženi za pripravo strategije, strokovnih izhodišc, usposabljanja za laicno in strokovno javnost ter izvedbo intervencijskih progra­mov s podrocja telesne dejavnosti in športne vadbe, strokovno podporo izvajalcem intervencijskih programov, vsebinsko sodelo­vanje in povezovanje v lokalni skupnosti (šole, vrtci, športna dru­štva, zasebne športne prakse) ter nudenje strokovne pomoci pri oblikovanju in izvedbi programov za promocijo zdravega življenj­skega sloga s poudarkom na telesni dejavnosti in športni vadbi. Ob tem sta bila postavljena naslednja cilja: a) razbremenitev in okrepitev vloge osebnega zdravnika; b) medpoklicno sodelovanje z namenom povecanja ucinkovitosti intervencijskih programov in omogociti kakovostnejšo obravnavo pacientov s koncnim ciljem vzpostaviti mehanizem, v katerem bodo posamezniki skrbeli za ohranjanje in izboljševanje lastnega zdravja s pomocjo razlicnih strok, dejavnosti in materialnih možnosti (Strel idr., 2016). 

V obravnavo so bili iz ambulant osebnih zdravnikov napoteni od­rasli pacienti (med 30 in 65 let), ki so opravili preventivni pregled (nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja) in so imeli izražene dejavnike tveganja za razvoj kronicnih nenalezlji­vih bolezni, in sicer prekomerno telesno maso, nezdrav/nedejaven življenjski slog, kronicno mišicno-skeletna obolenja. V svetovalnici je bila opravljena dodatna diagnostika za opredelitev telesnega fitnesa (Strel idr., 2016). 
Druga populacijska skupina so bili šoloobvezni otroci od 2. do 9. razreda osnovne šole, za katere so šolski zdravniki na preventivnih pregledih ocenili, da imajo ali slabo telesno držo in/ali prekomer-no telesno maso. Istocasno so v osnovni šoli športni pedagogi na podlagi rezultatov športnovzgojnega kartona – SLOfit sistema (Kovac, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011) prav tako identificira­li otroke, ki so imeli slab telesni fitnes. Obe skupini smo združili in posameznike skupaj s starši povabili v svetovalnico za telesni in gibalni razvoj. V svetovalnici je sledil usmerjen klinicni pregled zdravnika in intervju s kineziologom. 

Ocena telesnega fitnesa je bila pomembna pri odlocitvi za tip in-tervencije s podrocja telesne ali športne dejavnosti, saj je bil pa-cient lahko napoten na vadbo v športno društvo, lahko je prejel individualna navodila ali bil napoten v terapevtske vadbe. Ocena telesnega fitnesa je služila tudi za razvrstitev v vadbene skupine v programu terapevtske vadbe. Tako je bilo mogoce oblikovati homogene vadbene skupine, kar je zagotavljalo bolj varno in ka­kovostno izvedbo programa. Terapevtske programe sta izvajala diplomant kineziologije za odrasle paciente in profesor športne vzgoje za deklice in decke. Za odrasle paciente je vadba potekala 3 mesece in je imela 24 vadbenih enot, za deklice in decke je pote­kala 6 mesecev in je obsegala 48 vadbenih enot, dvakrat tedensko po 60 minut na posamezno vadbeno enoto. Obcasno so bile za pediatricno populacijo organizirane tudi delavnice na temo zdra­vega življenjskega sloga. 



• Rezultati 
V projekt je bilo vkljucenih 33 odraslih oseb in 30 otrok. Zakljucna diagnostika pacientov, ki so koncali vadbene programe in tera­pevtsko vadbo, je bila opravljena za 30 ucencev in ucenk ter 33 odraslih pacientov. Pri odraslih in otrocih je prišlo do pomembnih pozitivnih sprememb na podrocju telesne sestave: manjša kožna guba nadlahti, manjši obseg pasu, zmanjšanje trenda pridobiva­nja telesne mase (otroci), na podrocju telesnega fitnesa je prišlo do izboljšanja gibljivosti v frontalni ravnini, povecanje mišicne moci rok in nog ter izboljšanje koordinacije in ravnotežja. Pri od­raslih je bilo zaznati trend boljše urejenosti arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni. 
• Žirovski model zdravstveno preventivne intervencije s podrocja telesne zmogljivosti 
V letu 2017 se je na podlagi izkušenj vrhniškega modela zacel obli­kovati nov model, ki ne vkljucuje svetovalnice kot veznega clena med ambulantami osebnih zdravnikov, ampak družinski zdravni­ki v okviru razširjenega tima družinskega zdravnika (Eržen, Cuš in Vracko, 2017) diagnostiko in napotitve izvajajo sami v sodelovanju s kineziologom in profesorji športne vzgoje v zdravstvenem timu. Model organizacije znotraj zdravstvenega tima je prilagojen lo-kalnim razmeram, saj so v Žireh prisotni trije družinski zdravniki in pediater, ki so koncesionarji. To pomeni, da ne gre za organizacijo po principu zdravstvenega doma, ampak za organizacijsko locene strokovnjake. 
Diagnosticni postopki temeljijo na enakem principu kot pri vrh­niškem modelu, vendar je prišlo do dolocenih sprememb na po­drocju ocene telesnega fitnesa. Dobre izkušnje z uporabnostjo podatkov športnovzgojnega kartona – SLOfit sistema, ki so za osnovno presejanje posameznikov s težavami na podrocju tele­snega fitnesa dovolj obcutljivi in specificni, so privedle do modi­fikacije v Žirfit karton, ki je namenjen populaciji, starejši od 30 let. Izloceni so bili nekateri testi pri dolocenih pacientih (npr. dviganje trupa, vesa v zgibi, tek na 600 m, skok v daljino z mesta, poligon nazaj, merjenje kožne gube), ki niso primerni za starejše posame­znike. Dodali smo nekaj novih testov: rocni stisk dinamometra, diagonalni dotik roke, vzrocenje ob steni, cep ob steni, vstajanje s stola, vstani in pojdi (starejši od 70 let). Tako smo pokrili osnovne sestavine telesnega fitnesa (Strel idr., 2016), kot so aerobna zmo­gljivost, koordinacija gibanja, ravnotežje, gibljivost in moc. Sklop testnih nalog je prilagojen izvajanju tako na javnih dogodkih, kot je vsakoletni Žirfit (https://arcusmedici.si/analiza-rezultatov-zirfi­ta/), in v ambulanti družinskega zdravnika. Cilj je, da z omenjenim sklopom testov presejemo populacijo obcine Žiri glede telesne­ga fitnesa in identificiramo ogrožene posameznike. Podatkovna zbirka bi lahko služila tudi za oblikovanje referencnih vrednosti za dolocanje stopnje ogroženosti odrasle populacije. 

• Pomen SLOfit sistema – športnovzgojnega kartona pri identifikaciji in spremljanju ucinkov zdravstveno preventivnih intervencij s podrocja telesne zmogljivosti 
Presejanje telesne zmogljivosti bo v prihodnosti ena od kljucnih dejavnosti na podrocju zdravstvene preventive, saj je telesni fitnes pomemben pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga (Strel idr., 2016). Pomembno je, da se izkoristi že obstojece zbirke podat­kov (SLOfit) in vpeljane dobre prakse, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, imajo visoko napovedno vrednost in omogocajo spremljanje telesnega razvoja in ucinkov preventivnih ukrepov. Dober primer je športnovzgojni karton – SLOfit sistem, ki zagota­vlja populacijske podatke in zagotavlja predvsem longitudinalno analizo tudi za vec kot deset let. Vzporedno pa zbirka SLOfit omo­goca identifikacijo težav telesnega fitnesa pri odraslih pacientih, ki imajo svojo lastno zbirko telesnega in gibalnega razvoja še iz ob-dobja obiskovanja osnovne in srednje šole. Pogled v zgodovino telesne zmogljivosti pacienta je lahko dobra iztocnica za oceno pojavov kronicnih obolenj, vzporedno pa predstavlja izhodišce za nacrtovanje in izvedbo ustreznih preventivnih programov tako s podrocja telesnega fitnesa, kot tudi pri posegih na kurativnem in preventivnem podrocju. Pacienti – starši, ki imajo podatke o oseb­nem športnem kartonu, pa lahko skupaj z zdravnikom predvidi­jo dolocene probleme telesnega fitnesa tudi za svojega otroka, predvsem takrat, ko lahko sklepamo, da težave telesnega in gibal­nega razvoja izvirajo iz dednostnih dejavnikov. 



Premostiti bo treba komunikacijske ovire med zdravstvom, šol­stvom in športom. Ena od rešitev bi lahko bil projekt Moj SLOfit (http://www.slofit.org/), kjer je staršem, uciteljem in zdravnikom omogocen vpogled v rezultate telesnega fitnesa osnovnošolskih otrok prek spletne aplikacije. Organizacijske rešitve po zglede vrh­niškega in žirovskega modela so dodana vrednost Centrom za krepitev zdravja ter primer interdisciplinarne obravnave in pove­zovanja lokalnega okolja na podrocju zdravstvene preventive. Pri tem so za podrocje telesnega fitnesa kljucne rešitve, ki jih omogo-ca uporaba rezultatov SLOfit in Žirfit sistema. 
.Literatura 
1. Adamo, K. B., Prince, S. A., Tricco, A. C., Connor-Gorber, S. in Tremblay, 
M. (2009). A comparison of indirect versus direct measures for asses­sing physical activity in the pediatric population: A systematic review. International Journal of Pediatric Obesity, 4(1), 2–27. 
2. 
Bratina, N., Hadžic, V., Battelino, T., Pistotnik, B., Pori, M., Šajber, D., ... Derviševic, E. (2011). Slovenian guidelines for physical activity in chil­dren and adolescents in the age group 2–18 years. Zdravniški Vestnik, 80(12), 885-896. 

3. 
Bulc, M. (2006). Attitudes of Slovenian general practice trainers to the implementation of preventive activities. Zdravstveno varstvo, 45(2), 81–89. 

4. 
Catford, J. (2011). Ottawa 1986: back to the future. Oxford University Press. 

5. 
Eržen, J. G., Cuš, B. in Vracko, P. (2017) 1.4 Referencne ambulante družin­ske medicine – opis projekta. Prirocnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

6. 
Jensen, M. D., Ryan, D. H., Apovian, C. M., Ard, J. D., Comuzzie, A. G., Donato, K. A., Donati, K. A., Kushner, R. F. (2014). 2013 AHA/ACC/TOS guideline for the management of overweight and obesity in adults: a report of the American College of Cardiology/American Heart As­sociation Task Force on Practice Guidelines and The Obesity Society. Journal of the American College of Cardiology, 63(25), 2985-3023. 

7. 
Juvan, K. A. in Zupet, P. (2015). Priporocila za preventivne preglede srcno-žilnega sistema pri odraslih rekreativnih športnikih. Zdravniški vestnik, 83(12), 839-848. 

8. 
Klancar, D., Švab, I. in Kersnik, J. (2010). Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji. Zdravstveno varstvo, 49, 37-43. 

9. 
Kovac, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgoj­ni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport. 



10. 
Krek M. (2015). Skupnostni pristop obrobne skupine, prosojnice (elektron-ski vir). Koper: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Obmocna enota Ko-per. Pridobljeno iz http://czr.si/files/milan-krek.pptx. 

11. 
Mišigoj - Durakovic, M. (ur.). (2003). Telesna vadba in zdravje: znanstveni dokazi, stališca in priporocila. Ljubljana: Zveza društev športnih peda­gogov Slovenije, Fakulteta za šport, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta. 

12. 
Pescatello, L. S. in D. Riebe (2013). ACSM’s Guidelines for Exercise Te­sting and Prescription. Ninth Edition–A Preview, Baltimore, Md: Lippin­cott, Williams, and Wilkins. 

13. 
Petrella, R. J. in Lattanzio, C. N. (2002). Does counseling help patients get active? Systematic review of the literature. Canadian family physi­cian, 48(1), 72–80. 

14. 
Petrella, R. J. in Wight, D. (2000). An office-based instrument for exer­cise counseling and prescription in primary care. The Step Test Exer­cise Prescription (STEP). Archives of Family Medicine, 9(4), 339–344. doi: 10.1001/archfami.9.4.339 

15. 
Petric, D. in Žerdin, M. (2013). Javna mreža primarne zdravstvene de­javnosti v Republiki Sloveniji – podrocji ambulante splošne oziroma dru­žinske medicine (SADM) in pediatrije na primarni ravni (PED). Republika Slovenija: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo. Pridobljeno iz http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/mreza_ na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/javna_mreza_primar-ne_zdravstvene_dejavnosti/ 

16. 
Skupaj za zdravje: delovni sklop 2. (2015). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

17. 
Strel, J., Jurak G., Starc, G. in Strel, J. (2016). Telesni fitnes v funkciji zdravja. V J. Strel, G. Mišic, J. Strel in T. Glažar (ur.), Telesna zmogljivost za boljše zdravje in pocutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu (str. 63–106). Logatec: Zavod Fitlab. 

18. 
Starc, G., Kovac. M., Leskošek. B., Soric. M., in Jurak, G. (2016). SLOfit 2016 


– letno porocilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine sloven-skih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana: Fakulteta za šport. 

19. 
Švab, I. in D. Rotar-Pavlic (2012). Družinska medicina. Ljubljana: Zdru­ženje zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega dru­štva. 

20. 
Tulloch, H., Fortier, M. in Hogg, W. (2006). Physical activity counseling in primary care: who has and who should be counseling? Patient Edu­cation and Counseling, 64(1), 6–20. 

21. 
Voljc, B. (2007). Nacela Ljubljanske listine in stališca Svetovne zdra­vstvene organizacije v zdravstvenem varstvu starejših ljudi. Kakovo­stna starost, 4(10), 2-8. 

22. 
World health organization (1978). Declaration of Alma Ata. International Conference on Primary Health Care Alma-Ata, USSR, 6-12 September, 1978. 

23. 
Worrall, G. in Knight, J. (2011). Continuity of care is good for elderly people with diabetes: retrospective cohort study of mortality and ho­spitalization. Canadian Family Physician, 57(1), 16–20. 

24. 
Zaletel-Kragelj, L., Eržen, I. in Premik, M. (2007). Javno zdravje, medicina in javnozdravstvena medicina, Uvod v javno zdravje (str. 1-41). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta – Katedra za javno zdravje. 

25. 
Zdravje 2020: temeljna evropska izhodišca za vsevladno in vsedružbeno akcijo za zdravje in blagostanje. (2014). Ljubljana: Urad Svetovne zdra­vstvene organizacije v Sloveniji. 

26. 
Zupanic Slavec, Z. (2011). Ivo Pirc. V I. Grdina (ur.), Med domom in svetom (str. 211–222). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jaka Strel, Arcus Medici, 


Žiri, jaka.strel@fitlab.si 







Gregor Jurak, Bojan Leskošek, Marjeta Kovac, Maroje Soric, Vedrana Sember, Janko Strel, Gregor Starc 
Kako naprej s SLOfit-om? 
Izvlecek 
Slovenija je pionir spremljanja telesnega in gibalnega ra­zvoja otrok in mladine. Že pred 30 leti smo za ta namen v vse slovenske šole vpeljali sistem SLOfit oz. športnovzgojni karton. Dedišcina tega sistema je izjemna, kar pred nas po­stavlja izziv, kako razvijati sistem v prihodnje. Vizija SLOfit je uporabljati svoje podatke za nacrtovanje vadbe za izboljšanje ali ohranjanje telesnega fitnesa skozi celotno življenjsko obdobje, vse vecja pa je potreba po bolj­ši komunikaciji med zdravniki, šolo in starši pri prizadeva­njih za izboljšanje telesnega fitnesa ter posledicno zdravja otrok. Nadaljnji razvoj sistema SLOfit vidimo v tem, da iz di­agnosticiranja cim bolj uspešno in ucinkovito preidemo na intervencije, tako da se z uporabnimi povratnimi informaci­jami, ki jih lahko damo na podlagi SLOfit podatkov, osredo-tocimo na kljucne uporabnike: starše, mladostnike, športne pedagoge in zdravnike. Za ta namen želimo uporabnikom ponuditi informacijsko podporo prek nove spletne strani SLOfit, spletne aplikacije Moj SLOfit, prikaza dobrih praks sodelovanja med šolstvom, zdravstvom in obcinami iz posa­meznih okolij ter stalne strokovne podpore pri intervencijah prek SLOfit foruma in Facebook prispevkov. Z našo pomocjo lahko nove vrste povezovanja omogocijo uvedbo inovativ­nih modelov diagnoze in zgodnjega ukrepanja zoper debe-lost ter zaostanke v telesnem in gibalnem v razvoju. Ce bodo naša prizadevanja plodna, se lahko v prihodnjih desetletjih nadejamo, da bomo lahko povezovali SLOfit podatke otrok in njihovih staršev. S tem bi lahko starši in šolarji neposre­dno primerjali svoj telesni in gibalni razvoj, raziskovalci pa bi lahko razvili še naprednejše napovedovalne modele, ki bi bili še v vecjo pomoc pri intervencijah. Aplikacija lahko omo­goci tudi vseživljenjsko spremljanje telesnega fitnesa. 
Kljucne besede: telesni fitnes, telesna pripravljenost, otroci, mladina, antropometrija, ŠVK, Moj SLOfit. 
• Uvod 
Slovenija je pionir v spremljanju telesnega in gibalnega razvo­ja otrok in mladostnikov, saj je nacionalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja razvila že med leti 1969 in 1989 (Strel, 1997). Leta 1982 je bil pilotno uveden takratni telesnovzgoj­ni karton in po petih letih testiranja je bil vpeljan na vse sloven-ske osnovne in srednje šole. Kasneje se je sistem preimenoval v 

How to proceed with SLOfit? 
Abstract 
Slovenia is pioneering in monitoring of physical and motor de­velopment of children and youth. For this purpose, the SLOfit system i.e. the Sports Educational Chart was introduced in all Slovenian schools 30 years ago. The heritage of this system is extraordinary, and this fact presents us with the challenge of how to continue developing this system in the future. The vision of SLOfit is to employ own data in the planning of physical activity in order to improve or maintain physical fit­ness throughout a person’s lifetime. Moreover, there is a growing need to improve communication among physicians, schools and parents in an effort to improve physical fitness and, consequently, children’s health. We see further develop­ment of the SLOfit system in an optimal and effective transition from diagnosing to intervening, so that with feedback that we can provide based on the SLOfit data we can focus on the key users: parents, adolescents, sports teachers and physicians. For this purpose, we would like to offer users information support via the new SLOfit website, the My SLOfit web application, a demonstration of good practices of co-operation among the school system, the healthcare system and the municipalities from different environments as well as constant expert sup­port in interventions via the SLOfit forum and Facebook posts. With our help, new types of connections will facilitate the in­troduction of innovative diagnostic models and early action taking against obesity and lags in physical and motor devel­opment. If our efforts are fruitful, we can expect in the next decades to interlink SLOfit data of children with those of their parents. Thus, parents and schoolchildren could directly com­pare their physical and motor development, whereas research­ers could develop even more sophisticated predictive models that would be of greater help in interventions. The application also facilitates lifelong monitoring of physical fitness. 
Keywords: physical fitness, physical condition, children, youth, anthropometry, Sports Educational Chart, My SLOfit 
športnovzgojni karton, v zadnjih letih pa ga imenujemo SLOfit. Sistem omogoca vsakoletno spremljanje telesnega in gibalne­ga razvoja otrok in mladostnikov v vseh slovenskih šolah od leta 1987 dalje. Nastal je torej kar nekaj let pred nekaterimi drugimi svetovno znanimi merskimi baterijami (npr. Eurofit (1993), AAHPER Youth Fitness Project (Plowman idr., 2006), The President’s Chal­lenge (President’s Council on Physical Fitness and Sports, 2002), Fitnessgram (Mood, Jackson in Morrow, 2007; Plowman idr., 2006), Japanese Mext Fitness Test (Nishijama, Kokudo in Suzuki, 2001; Shingo in Takeo, 2002), The International Physical Fitness Test (Ro-sandich, 1999), ALPHA-Fitness Test Battery (Ruiz idr., 2011)), ki sicer nikoli niso bile udejanjene na tako velikem deležu populacije kot SLOfit. 



SLOfit zbirka je ena najvecjih zbirk podatkov o telesnem in gibal­nem razvoju otrok na svetu, saj do danes vsebuje vec kot 7 mili­jonov meritev, v njo pa je vkljucenih vec kot milijon prebivalcev Slovenije. Omogoca povratno informacijo otrokom in staršem s primerjavo otrokovega telesnega in gibalnega razvoja z razvojem vrstnikov. Raziskovalcem omogoca spremljanje trendov telesnega in gibalnega razvoja šolajoce se populacije, uciteljem pa služi kot pomoc pri nacrtovanju ucnega procesa. SLOfit podatki služijo kot znanstvena hrbtenica za vecino politik, ki so povezane s šolsko športno vzgojo in s telesno dejavnostjo otrok in mladine. Podat­ki so pogosto uporabljeni za mednarodne primerjave in analize globalnih trendov, kakor analize ucinkov razlicnih intervencij ter drugih aplikativnih raziskovanj. Prav zaradi verodostojnosti SLOfit podatkov ima Slovenija enega izmed najucinkovitejših programov šolske in prostocasne športne vzgoje na svetu, kar se izraža na vi-soki ravni telesne dejavnosti in gibalne ucinkovitosti otrok in mla­dostnikov v primerjavi z ostalim svetom. Dedišcina tega sistema je torej izjemna, to pa pred nas postavlja izziv, kako razvijati sistem v prihodnje. Namen tega prispevka je predstaviti nekatere nadaljnje razvojne dejavnosti SLOfit raziskovalnega tima. 
.Perspektive SLOfit-a 
Kljub svojim prednostim ima sistem SLOfit še ogromno prostora za izboljšave. Trenutno daje sistem povratne informacije o tele­snem fitnesu v šolskem obdobju, vendar pa obstaja potreba po vseživljenjskem spremljanju telesnega fitnesa. V preteklosti je bil razvit, ampak premalo izkorišcen sistem diagnosticiranja. Zato je vizija SLOfit sistema vseživljenjsko spremljanje telesnega fitnesa in uporaba povratnih informacij za intervencije za njegove izboljša­ve ali ohranjanje. 
Trenutno so informacije o telesnem fitnesu in somatskem razvoju otrok neposredno dostopne le uciteljem, ki lahko te podatke deli-jo z otroki in njihovimi starši. Vse vecje pa je povpraševanje s strani šolskih zdravnikov, ki bi z neposrednim dostopom v sistem lažje prepoznali otroke z višjim zdravstvenim tveganjem ter obenem dobili boljši vpogled v celosten razvoj otroka. Tudi pri uciteljih se pojavlja vse vecje povpraševanje po sodelovanju z zdravstveno stroko, ker bi tako lahko zmanjšali možna zdravstvena tveganja, ki izhajajo iz kronicnih bolezni in zdravstvenega stanja otrok. 

V tem trenutku ne obstajajo nobene sistemske izmenjave infor­macij med ucitelji in šolskimi zdravniki, kar povecuje tveganje nepravilnega diagnosticiranja z medicinske strani in tveganje za napacno nacrtovanje telesne dejavnosti s strani športnih peda­gogov. Niti šolski zdravniki niti športni pedagogi nimajo trdnih dokazov o telesni dejavnosti otrok, kljub temu pa so ucitelji na boljšem od zdravnikov, saj lahko telesno dejavnost neposredno ovrednotijo skozi telesni fitnes. 
Istocasno starši in njihovi otroci niso dovolj dobro obvešceni o po­sledicah slabe gibalne ucinkovitosti, današnja zakonodaja pa ne omogoca povezovanja in izmenjave osebnih podatkov med raz-licnimi zainteresiranimi stranmi. Prav zaradi trenutne zakonodaje je treba integracijo rezultatov reševati na politicni ravni. 

Trenutne politike za povecanje telesne dejavnosti v šoli so uspe­šne in kažejo dobre rezultate, toda ti rezultati bi lahko bili boljši, ce bi k temu prispevalo še zdravstvo, kar pa je trenutno nemogoce, ker nimajo dostopa do relevantnih podatkov. Poleg tega trenutno zdravstveni domovi, kjer delujejo šolski zdravniki, ne uporabljajo enotnega administrativnega orodja, zato je integracija podatkov še bolj otežena. 
.Od diagnostike k intervenciji 
Reševanje vseh omenjenih izzivov sloni na aplikaciji Moj SLOfit, s katero smo trenutno v fazi eksperimentiranja. V letu 2015 smo izvedli pilotno študijo na populaciji slovenskih študentov, ker smo hoteli ocenili možnost vseživljenjskega spremljanja telesne pripra­vljenosti slovenske populacije in testirati nove oblike povratnih in-formacij tistih obmocij z zdravstvenimi tveganji (Jurak, Kovac idr., 2016). V letu 2016 smo vzpostavili novo spletno stran SLOfit, njen namen pa je razširjanje informacij razlicnim uporabnikom siste-ma: otrokom in njihovim staršem, študentom, uciteljem in zdrav­nikom. Na spletni strani s splošnimi informacijami omogocamo locen dostop širši javnosti in imenovanim ciljnim skupinam. 
Leta 2016 smo zakljucili z vecpodrocnim projektom Uživajmo v zdravju, katerega cilj je bil ovrednotiti model sodelovanja med šo­lami, zdravstvenimi centri in lokalnimi skupnostmi, da bi s tem za­gotovili podporno okolje za zdrav življenjski slog, osredotocen na telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje. V okviru projekta so bili na lokalni ravni vzpostavljeni preventivni timi, ki so vkljucevali ucitelje, šolske zdravnike in predstavnike lokalnih skupnosti. Glavni ukrepi tega projekta so bili (Jurak, Starc idr., 2016): 



1. 
Identifikacija zdravstveno ogroženih šolarjev prek SLOfit (šole) in zdravniških pregledov (zdravstveno varstvo); glede na dia­gnostiko telesnega fitnesa, zdravstvenih in socialnih znacilno­sti so bili postavljeni cilji, na podlagi katerih je šolski zdravnik dolocil priporocila za telesno dejavnost in prehrano za posa­meznega ucenca. 

2. 
Posebna obravnava posameznikov z zdravstvenim tveganjem so vkljucevala: 


•	 
dodatni pouk športne vzgoje v šoli; individualizacijo na podlagi zdravnikovih priporocil, 

•	 
delavnice o prehrani za ucence in njihove starše, 

•	 
programe znotraj zdravstvenega sistema, npr.: 


. telesna dejavnost s kineziologom za ucence z motnjami gibalnega aparata, 
. delavnice za preprecevanje debelosti, 
. delavnice s kineziologom ali fizioterapevtom za šolarje s težavami s telesno držo. 


Drugi del projekta je vseboval ukrepe za dvig telesne dejavnosti za vse otroke. V sklopu tega dela so bili izvedeni naslednji ukrepi: 
•	 
sodelovanje med športnim pedagogom in zdravnikom z namenom preprecevanja opravicevanja pri pouku športa zaradi zdravstvenih razlogov (Jurak in Kovac, 2011a; Jurak in Kovac, 2011b), 

•	 
priporocila zdravnikov za telesno dejavnost v primeru opra­vicevanja šolarja od športne vadbe, 

•	 
minuta za zdravje (v nekaterih šolah so ucenci že desetletja telesno dejavni med poukom), 

•	 
gibalni odmori (v vec šolah je en daljši odmor med poukom namenjen razlicnim oblikam telesne dejavnosti, v nekaterih šolah so ucitelji pripravili posebne programe za prekomer-no prehranjene otroke v tem casu), 

•	 
oblikovanje šolskega okolja z namenom dviga spontane te­lesne dejavnosti šolarjev. 


Eden izmed pomembnejših ukrepov v sklopu projekta je bil ra­zvoj in testiranje spletnega orodja za dvig prepoznavnosti SLOfit sistema in osmišljanja njegovih rezultatov. Pripravili smo poskusno spletno aplikacijo Moj SLOfit, ki omogoca šolarjem, staršem, uci­teljem in zdravnikom dostop do SLOfit podatkov. V tej aplikaciji so bili rezultati dostopni z dopolnjenimi povratnimi informacijami o: 
•	 
napredku telesnega fitnesa šolarja v zadnjem letu, 

•	 
primerjavi njegovega telesnega fitnesa z vrstniki, 

•	 
kategoriji telesnega fitnesa in zdravstvenimi tveganji posa­meznika. 


Takšno porocilo je dobra podlaga za odlocitve staršev, uciteljev in zdravnikov o telesni dejavnosti otrok in njihovih prehranjevalnih navadah v in zunaj šole. Aplikacija nudi staršem hkraten vpogled v rezultate vseh svojih otrok na enem mestu. Spletno aplikacijo smo testirali na vzorcu 36 šol s približno 6000 uporabniki (ucitelji, starši in zdravniki) in zanjo dobili zelo pozitivne povratne informa­cije uporabnikov.  
V obdobju 2017–2020 smo vstopili v eksperimentalno fazo. Sode­lujemo v H2020 mednarodnem projektu CrowdHEALTH (Kyriazis idr., 2017), katerega bistvo je uvedba celostnih kartotek zdravja (ang. Holistic Health Records – HHRs), katerih namen je povezova­nje vseh dejavnikov zdravja. To pomeni, da so v takšne kartoteke vkljucena z zdravjem povezana dejstva, kot so klinicni podatki, diagnoze, zdravila, genomika itd., in informacije, kot so prehrana, izbire življenjskega sloga (npr. telesne dejavnosti), telesni fitnes, okoljski pogoji, podatki razlicnih senzorjev (namešcenih doma ali v oblacilih in dodatkih) in socialni podatki. 
Na podlagi vseh teh bogatih podatkov bo CrowdHEALTH izde­lal IKT platforme, ki bodo namenjene podpori odlocevalcem na podrocju javnega zdravja za oblikovanje politik in sodelovanja za razlicne deležnike. To bo doseženo z izkorišcanjem kolektivnega znanja, ki izhaja iz razlicnih informacijskih virov, in njihovo kombi­nacijo s situacijskimi podatki. 
Platforma bo vkljucevala menedžment velikih podatkovnih zbirk in bo tako odlocevalcem kot uporabnikom nudila podatke za stra­tifikacijo na podlagi napovedovalnih orodij. Poleg tega bo Cro­wdHEALTH zagotovil mehanizme za vrednotenje in optimizacijo politik s pomocjo simulacijskih in vizualizacijskih orodij. 
• Spletna stran www.slofit.org 
S šolskim letom 2016/2017 smo vzpostavili novo spletno stran na svoji domeni www.slofit.org. S tem smo vzpostavili temelj za dru­ge nacrtovane informacijsko-tehnološke rešitve. Na spletni stra­ni so na enem mestu dostopne vse informacije v zvezi s SLOfit, znotraj spletne strani pa eksperimentalno ponujamo tudi spletno aplikacijo Moj SLOfit, ki z novim vrednotenjem SLOfit rezultatov meritev med drugim omogoca bolj pregleden nadzor nad šolar­jevim telesnim in gibalnim razvojem. 
Do sedaj so bile informacije o meritvah za športnovzgojni karton namenjene najpogosteje uciteljem športne vzgoje, ki na podlagi analiziranih podatkov za posameznega ucenca in cel razred nacr­tujejo pouk športne vzgoje. Da bi zagotovili cim bolj optimalen telesni in gibalni razvoj šolarjev, še posebej tistih, ki imajo v svojem razvoju težave (prekomerna prehranjenost, manjša gibalna kom­petentnost, slaba telesna drža …) ali pa so gibalno nadarjeni, s spletno stranjo SLOfit nagovarjamo razlicne uporabnike, ki imajo tak ali drugacen vpliv na razvoj šolarja. 



SLOfit 


Podatki SLOfit sistema so namenjeni tudi šolarjem, a so ti do zdaj dobili svoj osebni karton šele ob zakljucku šolanja. Tako prvic po uvedbi SLOfit sistema bolj dejavno vkljucujemo šolarje, njihove starše, na novo pa se lahko vkljucuje tudi izbrani zdravnik šolarja. Tak nacin omogoca bolj celostno obravnavo šolarjev, zato lahko pricakujemo bolj ucinkovito ukrepanje. Ceprav so bile informacije 
o tem uporabnikom dostopne že prej, smo z vzpostavitvijo sple­tne strani vse informacije združili na enem mestu. S tem smo olaj­šali delo uciteljev športne vzgoje, hkrati pa vzpostavili možnost medsebojnega sodelovanja med šolo, zdravnikom in starši, kar je naš glavni cilj. 
V letu 2015 smo poskusno izvedli projekt »SLOfit študent – diagno­sticiranje telesnega razvoja in gibalne ucinkovitosti študentske populacije«. Za ta namen smo pripravili sklop 11 merskih nalog, ki nadgrajuje naloge obvezne podatkovne zbirke športnovzgojne­ga kartona v osnovni in srednji šoli. Ker se SLOfit študent razlikuje od osnovnega SLOfit sistema, smo vse informacije za izpeljavo meritev in vrednotenje SLOfit rezultatov umestili na spletno stran. Tako lahko tudi v prihodnosti študentje uporabijo sistem SLOfit za spremljavo svojega telesnega razvoja in gibalne ucinkovitosti. 
Skladno s tem na spletni strani SLOfit zaenkrat locimo 4 uporab­niške skupine: 
•	 
Šolar, kjer dobijo vse SLOfit informacije osnovnošolci, sre­dnješolci in njihovi starši, 

•	 
Študent, informacije za vse študente, ki želijo tudi po koncu srednješolskega obdobja spremljati svoje telesne znacilno­sti in gibalne sposobnosti prek sistema SLOfit študent, 

•	 
Ucitelj, informacije za vse ucitelje športne vzgoje, 

•	 
Zdravnik, informacije za zdravnike, ki želijo na zdravje svoje­ga pacienta vplivati celostno. 



Uporabniki Šolar in Študent na podstraneh dobijo informacijo, kako lahko sodelujejo v SLOfit sistemu. Tudi ce se niso odlocili za sodelovanje v enem letu, lahko to storijo v naslednjem. Na voljo so soglasja, ki jih morajo oddati šoli, ce želijo sodelovati, predstavlje­ne so merske naloge in navodila, kako si lahko razlagajo obdelane SLOfit rezultate. Šolarji oz. njihovi starši lahko narocijo individualno svetovanje o telesnem in gibalnem razvoju ter pregledajo, katerih predavanj in delavnic o tej temi se lahko udeležijo. 
Ucitelji športne vzgoje lahko na podstraneh »Ucitelj« dostopajo do vseh informacij za izpeljavo SLOfit sistema – kako razlagajo ob-delane rezultate za posameznika in razred, nasvete za nacrtovanje pouka na podlagi SLOfit rezultatov, navodila za administracijo z vsemi potrebnimi soglasji, pregled predavanj in delavnic, ki jih lahko naroci šola, in navodila za sodelovanje ucitelja z zdravnikom. Prav tako pa imajo dostop do spletne razlicice knjige Športno­vzgojni karton. 

Ker želimo v SLOfit sistem vkljuciti tudi zdravnike, so zanje na pod-straneh Zdravnik predstavljena navodila za razlago SLOfit rezulta­tov. Poleg tega so predstavljena izhodišca za sodelovanje z ucite­ljem športne vzgoje, šolarji in njihovimi starši ter študenti. 
Vsi uporabniki imajo za dodatne informacije na voljo seznam po­gostih vprašanj z odgovori, ce svojega odgovora med njimi ne najdejo, pa lahko zastavijo svoje vprašanje. Pri tem morajo napisati svoje osebne podatke, da jim lahko posredujemo želeni odgovor. 
Drugi del spletne strani obsega splošne informacije o SLOfit sis-temu – kaj je in zakaj je pomemben. Podrobno so predstavljene merske naloge, varstvo osebnih podatkov, vizija razvoja projekta, vkljucena pa so tudi mnenja uporabnikov in znanih Slovencev o SLOfit sistemu. 
Na podstrani Aktualno SLOfit ekipa z rednimi novicami obvešca SLOfit uporabnike o prihajajocih dogodkih, na podlagi razlicnih raziskav seznanja javnost o telesnem in gibalnem razvoju razlicnih skupin prebivalstva, pripravlja nasvete za posameznike in šole, lo-kalne skupnosti in državo, opozarja na probleme, predlaga rešitve. Med publikacijami je objavljena knjiga Športnovzgojni karton, ki si jo lahko vsi uporabniki brezplacno prenesejo na svoj racunalnik, plakat SLOfit študent in drugo. Ker želimo, da bi SLOfit postal cim bolj razpoznaven v Sloveniji in tujini, smo za medije in športne strokovnjake pripravili potrebno gradivo (slikovno gradivo, logoti-pi …) in pravila njegove uporabe. Na koncu pa so zbrane objave v slovenskih medijih, prek katerih SLOfit ekipa z aktualnimi spozna­nji o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladostnikov seznanja širšo javnost. 
Na podstrani Laboratorij je podrobno predstavljena dejavnost raz­vijalca SLOfit sistema. To je Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, ki se nahaja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Predstavljeni sta dve kljucni študiji SLOfit in ARTOS, objavljen je seznam znanstvenih objav v prestižnih mednarodnih znanstvenih revijah in predstavitev mednarodnega sodelovanja. Dostopna so letna porocila SLOfit od 2006/07 dalje, ki prikazujejo trende sprememb telesnih in gibalnih znacilnosti šolarjev na na­cionalni ravni, kar omogoca ustrezno odzivanje stroke, saj pred­stavlja ucinkovito strokovno pomoc pri oblikovanju razvoja šolske in zunajšolske športne vzgoje ter pri pripravi nekaterih politik na nacionalni ravni (npr. politike ustrezne telesne dejavnosti, športa, prehranjevanja, enakopravnega vkljucevanja obeh spolov itd.). Laboratorij ponuja uporabnikom razlicne storitve, kot so individu­alno svetovanje o telesnem in gibalnem razvoju otroka ali mlado­stnika in razlicna predavanja ter delavnice za boljše razumevanje telesnega in gibalnega razvoja šolarjev ter snovanje ukrepov za izboljšanje slabosti. Za narocilo na posamezno storitev ali zgolj za dodatna vprašanja je na voljo kontaktni obrazec, ki ga lahko izpolni uporabnik. Poleg tega pa je objavljena tudi info številka in e-naslov. Ker SLOfit deluje s skromnim proracunom, brez partner-jev in financerjev, ne bi bilo ne SLOfit projekta ne spletne strani, zato z veseljem predstavljamo te vlagatelje v našo skupno, bolj zdravo prihodnost. 



Sistem SLOfit neprestano nadgrajuje SLOfit tim, ki ga sestavljajo mednarodno uveljavljeni raziskovalci s Fakultete za šport na Uni-verzi v Ljubljani, Zavoda Fitlab in Kineziološke fakultete na Univerzi v Zagrebu. Kdo tocno smo, je predstavljeno na podstrani Ekipa. 
• Moj SLOfit 

Na osnovi izkušenj iz projekta Uživajmo v zdravju pripravljamo aplikacijo Moj SLOfit, ki bo dostopna prek spletne stra­ni SLOfit in bo uporabnikom omogocala vpogled v vse šolarjeve SLOfit rezultate. Dostop do lastnih podatkov (oz. do podatkov šolarja) bo mogoc samo z uporabniškim imenom in geslom, ki ga bo dodelil skrbnik sistema. V osnovi bodo podatki šolarjev in njihovih staršev vezani na podatke, ki jih šole hranijo v šolskih administrativno in-formacijskih sistemih (e-Asi-stent, LoPolis). V osnovni šoli bodo lahko dostop do SLOfit podatkov prek te identifikaci­je dobili starši, ucitelji in drugi uporabniki, ki jim bodo starši dovolili vpogled v otrokove podatke. Šole bodo lahko staršem predlagale t. i. iz strani šole zaupanja vredne osebe, npr. šolskega zdravnika, starši pa bodo lahko vpogled v po­datke omogocili tudi drugim (mladostniku, starim staršem, trenerju). Tudi v srednji šoli bo sistem vezan na omenje­ne administrativne sisteme. V primeru da bo vanje vpisan tudi e-naslov dijaka, bo le-ta pridobil možnost za urejanje svojega SLOfit profila in po­sledicno dodeljevanje vpo­gleda v svoje podatke.  
Na zacetku eksperimentalnega delovanja (2018) bodo po uspešni prijavi v Moj SLOfit za posameznega šolarja dostopni vsi dosedanji SLOfit rezultati meritev, obogateni s povratno informacijo: 
•	 
koliko je ucenec napredoval v enem letu, 

•	 
kakšen je njegov telesni in gibalni razvoj v primerjavi z vr­stniki – centilne vrednosti, 

•	 
v kakšno skupino telesne pripravljenosti in zdravstvene ogroženosti ga uvršcajo posamezni rezultati. 


S spletno aplikacijo bomo naredili napredek v vrednotenju SLOfit rezultatov meritev. Do sedaj so ucitelji v izpisu s Fakultete za šport dobili rezultate pretvorjene v T-vrednosti, ki so jih ucenci ali uci­telji narisali na zadnjo stran posameznikovega športnovzgojnega kartona. T-vrednost nam pokaže, kje znotraj populacije se nahaja posameznikov rezultat posamezne merske naloge: 
– 
T-vrednost 50 pomeni, da je rezultat na sredini (polovica slabših in polovica boljših rezultatov), 

– 
vrednost, višja od 50, pomeni, da je rezultat boljši, nižja pa slab-ši, 





– vsaki T-vrednosti rezultata ustreza tocno dolocen delež ucen­cev, ki imajo v Sloveniji boljši oz. slabši rezultat. 
V aplikaciji namesto s T-vrednostmi rezultate vrednotimo s po­mocjo centilnih vrednosti. Ta mera je za nepoznavalce lažje razu­mljiva, saj nam v primerjavi s T-vrednostjo centilna vrednost takoj pove, kje v populaciji se nahajamo v posameznem testu. Za vsako mersko nalogo SLOfit namrec izracunamo centilno vrednost su­rovega rezultata, ki nam daje podatek o tem, kam se uvršca po­samezen rezultat na lestvici od 1 do 100 pri posameznem spolu in starosti. Na ta nacin lahko centilne vrednosti razlicnih merskih nalog med seboj neposredno primerjamo. Ce je centilna vrednost npr. 60, pomeni, da je rezultat višji od 60 % rezultatov otrok enake starosti in spola. 
Dodana vrednost aplikacije je tudi ta, da smo za vsako mersko na-logo dolocili obmocja zdravstvenega tveganja, ki izhajajo iz SLOfit rezultatov. Vecletni prikaz rezultatov v posamezni gibalni spo­sobnosti in telesni znacilnosti tako nazorno kaže, kakšni so trendi telesnega in gibalnega razvoja, ter izpostavi podrocja, na katera je treba biti pozoren, da bo razvoj otroka cim bolj optimalen. Z barvno podlago so oznacena obmocja zdravstvenega tveganja: zelena barva – zdravo, rumena barva – potrebno izboljšanje, rde-ca barva – tvegano, potrebno izboljšanje. 
Poleg tega bo v porocilu za vsakega šolarja izpostavljeno, katera so šibka podrocja telesnega in gibalnega razvoja. Prek povezave v porocilu bodo šolar in njegovi starši imeli možnost dostopa do strokovno moderiranega foruma z nasveti za zboljšanje gibalne ucinkovitosti ter drugimi pomembnimi informacijami, povezani-mi s telesnim in gibalnim razvojem otrok in mladostnikov. Forum bo viden vsem uporabnikom v spletu, uporabljali pa ga bodo lah­ko le registrirani uporabniki Moj SLOfit. 
Zdravniki in drugi uporabniki, ki jim bodo starši omogocili dostop, bodo imeli enak vpogled kot starši. Starši bodo lahko na enem mestu videli telesni in gibalni razvoj vseh svojih otrok. Zdravni­ki in ucitelji bodo lahko imeli dostop do SLOfit foruma. Ucitelji bodo imeli poleg individualnih rezultatov vpogled tudi v porocilo 
o SLOfit rezultatih za oddelek in šolo. Poleg tega bodo ucitelji v prihodnjih letih vnašali SLOfit podatke v centralno zbirko neposre­dno prek aplikacije.   
Pomladi 2018 bomo na vzorcu vec šol priceli z eksperimentalnim vnosom podatkov v centralno zbirko prek te aplikacije, registracijo Moj SLOfit uporabnikov ter omenjenim prikazovanjem podatkov. V šolskem letu 2018–19 nacrtujemo, da bomo postopoma zaceli z uporabo sistema na vecjem številu šol. 
Nadaljnji nacrti razvoja aplikacije gredo v naslednjih smereh: 
•	 
Nadgradnja Moj SLOfit profila z drugimi podatki, poveza­nimi s telesnim fitnesom. Nacrtujemo, da bodo lahko upo­rabniki pridobili še druge pomembne povratne informacije glede dejavnikov, ki vplivajo na telesni fitnes, ce bodo po­sredovali ustrezne podatke. V ta namen bomo pripravili npr. vprašalnik o življenjskem slogu, uporabniki pa bodo lahko sami vnesli tudi podatke o telesnem ter gibalnem razvoju zunaj šolskih meritev SLOfit (npr. pred vstopom v šolo). Vec podatkov nam bo omogocilo bolj kakovostno napovedova­nje njihovega prihodnjega telesnega in gibalnega razvoja. 

•	 
Razvoj napovedovalnih modelov, ki bodo uporabnikom predstavili zdravstvena tveganja v prihodnosti, ki izhajajo 


iz trenutnega trenda SLOfit rezultatov. S takšnimi modeli bi lahko hitreje odkrivali otroke z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju ter potencialnimi zdravstvenimi tveganji in tudi ustrezno intervenirali, pa tudi dolocali gibalno nadar­jenost. Pricakujemo, da lahko tako povecamo ozavešcenost staršev glede otrokove telesne nedejavnosti in damo ucite­ljem in zdravnikom primerno orodje za prepricevanje glede potrebnih intervencij. 

•	 
Aplikacijo Moj SLOfit želimo povezati s sistemom e-zdravja in platformo CrowdHEALTH, kjer bodo šolski zdravniki siste­maticno dostopali do podatkov somatskega in gibalnega razvoja posameznega otroka. Tako bi lahko imel zdravnik na enem mestu celosten vpogled v zdravje otroka, kar je dobra osnova za nadaljnjo komunikacijo s starši in šolo ter pripravo intervencij. 

•	 
Priprava nazornih porocilnih sistemov za oblikovalce poli­tik. Poleg prikaza obstojecih trendov bomo v prihodnosti prikazali tudi simulacijo prihodnjih trendov telesnega fitne­sa ter zdravstvenega tveganja z in brez intervencij; takšne simulacije bomo razvili v okviru napovedovalnih modelov. Nacrtujemo, da bomo s takšnim orodjem lažje prepricali odlocevalce za vpeljavo dolocenih intervencij za povecanje telesne dejavnosti. 

•	 
Povezovanje podatkovne zbirke SLOfit z obstojecimi sis-temi za spremljanje telesne dejavnosti (npr. zapestnicami, pametnimi telefoni) in nadgradnja osebnega profila z do-dajanjem informacij o njihovem telesnem fitnesu in telesni dejavnosti, ki bo izmerjena z merilniki telesne dejavnosti. 


.Komuniciranje z javnostmi 

Za boljšo prepoznavnost sistema SLOfit smo pripravili strateški nacrt za odnose z javnostmi. Septembra 2017 smo zaceli populari­zirati naše ugotovitve in aktualne dejavnosti SLOfit tima tudi prek Facebook profila SLOfit (www.facebook.com/slofit.org). SLOfit uporabniki se bodo lahko v svojem uporabniškem profilu narocili na te prispevke. 
.Sklep 
Bogata dedišcina SLOfit-a nam predstavlja izziv, da dobro oprede-limo nadaljnji razvoj sistema. SLOfit zahteva menedžment velikih podatkovnih zbirk, zato je treba vse dejavnosti skrbno nacrtovati, predvsem pa jih izvajati postopoma. 
Z boljšo komunikacijo med zdravstvenimi ustanovami in šolami bomo na podlagi podatkov SLOfit izboljšali kolektivno znanje o telesnem fitnesu in telesni dejavnosti, obenem pa bomo zmanj­šali zdravstvena tveganja, ki so povezana s telesno nedejavnostjo in debelostjo. Nadaljnji razvoj sistema SLOfit bo temeljil na tem, da iz diagnosticiranja cim bolj uspešno in ucinkovito preidemo na individualne intervencije. Naš nacrt je, da sistem izgradimo od spodaj navzgor na izkušnjah in prikazu dobrih praks sodelovanja med šolstvom, zdravstvom in obcinami iz posameznih okolij (npr. Vrhnika – Strel idr., 2016; Škofja Loka; Žiri; Uživajmo v zdravju – Ju­rak, Starc idr., 2016). Z aplikacijo Moj SLOfit želimo informacijsko podpreti tovrstne dobre prakse pri ukrepih za povecanje telesne dejavnosti in zboljšanje telesnega fitnesa. Z našo pomocjo lahko nove vrste povezovanja omogocijo uvedbo inovativnih modelov diagnoze in zgodnjega ukrepanja zoper debelost ter zaostanke v telesnem in gibalnem v razvoju. 



Ce bodo naša prizadevanja glede aplikacije Moj SLOfit obrodila sadove, potem se lahko v prihodnjih desetletjih nadejamo, da bomo lahko povezovali SLOfit podatke otrok in njihovih staršev. S tem bi lahko starši in šolarji neposredno primerjali svoj telesni in gibalni razvoj, raziskovalci pa bi lahko razvili še naprednejše na­povedovalne modele, ki bi bili še v vecjo pomoc pri intervencijah. Aplikacija lahko omogoci tudi vseživljenjsko spremljanje telesne­ga fitnesa. Po vzoru SLOfit študent je mogoce izpeljati meritve za odrasle, po drugacnem modelu pa tudi za predšolsko obdobje; s takšnim pristopom se s primerljivimi merskimi nalogami, kot so v SLOfit-u za osnovne in srednje šole, omogoca spremljava telesne­ga in gibalnega razvoja skozi celotno življenje. 
• Literatura 
1. 
Committee of Experts on Sports Research. (1993). EUROFIT: Handbook for the EUROFIT tests of physical fitness. Strasbourg: Council of Europe. 

2. 
Jurak, G. in Kovac, M. (2011a). Frequency and characteristics of excu­ses given by students attending special sports classes of secondary school to avoid participating in physical education class. Slovenian Journal of Public Health, 50(2), 95–105. 

3. 
Jurak, G. in Kovac, M. (2011b). Opravicevanje med poukom športne vzgoje v osnovni šoli. Didactica Slovenica, 26(4), 18–31. 

4. 
Jurak, G., Kovac, M., Bucar Pajek, M., Leskošek, B., Soric, M. … Starc, G. (2016). SLOfit študent: diagnostika telesnega in gibalnega razvoja študent­ske populacije v Sloveniji - pilotni projekt. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pridobljeno iz http://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/SLOfit-stu­dent-porocilo_2.0.pdf. 

5. 
Jurak, G., Starc, G., Kovac, M., Kostanjevec, S., Radi. P., Erjavšek, M. … Krpac, F. (2016). Prirocnik za preventivne time za izpeljavo dejavnosti na podrocju gibanja in prehrane v pilotnem testiranju projekta Uživajmo v zdravju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2016. Pridobljeno iz http:// www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/12/prirocnik_ UZ_gibanje-5.pdf. 

6. 
Kyriazis, D., Autexier, S., Brondino, I., Jurak, G., Stanimirovic, D., Starc, G. idr. (2017). CrowdHEALTH: holistic health records and big data analyti­cs for health policy making and personalized health. Studies in health technology and informatics, 238, 19–23. 

7. 
Mood, D. P., Jackson, A. W. in Morrow Jr, J. R. (2007). Measurement of physical fitness and physical activity: Fifty years of change. Measure­ment in Physical Education and Exercise Science, 11(4), 217–227. 

8. 
Nishijima, T., Kokudo, S. in Suzuki, K. (2001). Secular changes of physical fitness and motor ability during 1964-97 in Japanese youth. Japanese Journal of School Health, 42, 172–173. 

9. 
Plowman, S. A., Sterling, C. L., Corbin, C. B., Meredith, M. D., Welk, G. J. in Morrow Jr, J. R. (2006). The history of FITNESSGRAM®. Journal of Physical Activity and Health, 3(s2), S5–S20. 


10. 
President’s Council on Physical Fitness and Sports. (2002). President’s challenge: Physical activity and fitness award program. Rockville, MD: President’s Council on Fitness, Sports in Nutrition. 

11. 
Rosandich, T. P. (1999). International physical fitness test. The Sport Jo­urnal, 2(1). 

12. 
Ruiz, J. R., Castro-Pińero, J., Espańa-Romero, V., Artero, E. G., Ortega, F. B., Cuenca, M. M., ... Gutiérrez, Á. (2010). Field-based fitness assessment in young people: the ALPHA health-related fitness test battery for chil­dren and adolescents. British journal of sports medicine, bjsports75341. 

13. 
Shingo, N. in Takeo, M. (2002). The educational experiments of school health promotion for the youth in Japan: analysis of the ‘sport test’over the past 34 years. Health Promotion International, 17(2), 147–160. 

14. 
Strel, J. (1997). Sports Educational Chart. Ljubljana: Ministry of Education and Sport. 

15. 
Strel, J., Mišic, G., Strel, J., Glažar. T., Zdešar, T., Blatnik, P. … Koželj, S. (2016). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in pocutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmoglji­vosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab. 


Prof. dr. Gregor Jurak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, gregor.jurak@fsp.uni-lj.si