določeni popolnoma napačni pojmi, kakor sem to že zgoraj omenil in na vse to tudi v besedilu pri raznih izrazih opozoril. Zdi se mi, da je že prišel zadnji čas, ko ne smemo več prezirati in zametovati naših klenih tlopisnih izrazov in pra- vih krajevnih imen, temveč jih je treba tudi uvesti v zemljepisne učbenike in jih pravilno rabiti! Tak nov osnovni zemljepis za gimnazije pa seveda ne bi smel biti. tako neznansko s k o p , kakor na primer leta 1953 in 1956 izdana Zem- ljepisa, kjer so stisnili na primer poglavje „Po - vršje kopnega" kar na — reci in piši — zgolj devet strani s petimi fotografijami in dvema črtežema! Tako važnemu poglavju velja že posve- titi in privoščiti več pažnje, zato naj se odmeri za „Ravni in gorski svet, podzemlje, vodovje in morje" pretežna večina knjige, vsaj 150 strani z mnogimi slikami in črteži. Opis Zemlje kot ne- besnega telesa in druga poglavja pa naj se v tem učbeniku skrajšajo in nadomestijo v drugih zemljepisih, kajti p r v o , k a r m o r a m o z a h - t e v a t i o d m l a d e g a p i s m e n e g a č l o v e - ka , j e : d a d o b r o s p o z n a m n o g o l i č n i s v e t s v o j e d o m o v i n e , k i g a o b d a j a i n p o n j e m h o d i , d a b o z n a l s p r a v i l n i m i b e s e d a m i i n i m e n i o z n a č e v a t i r a z n a t e r e n s k a l i c a , p o d o b e i n p o j a v e t a k o , k a k o r j i h l j u d s t v o i m e n u j e ! Ne smemo pozabiti, da j e : p o u k v z e m - l j e p i s u t u d i v a ž n o d o p o l n i l o j e z i k o v - n e g a p o u k a ! V njem naj bi si pridobil učenec zadosten zaklad značilnih besed za min o go lične podobe in pojave v naravi. To ljudsko tlozansko besedišče, ki ga po časopisih in tudi se drugod izpodriva ničvredna plaža, naj pride v šolske zemljepise, da si ga mladina prisvoji in ga tako o h r a n i m o v živem jeziku. To je treba pouda- riti zlasti danes, ko se mladina iz gorskih krajev seli v mesta in industrijske kraje in je zato ve- lika nevarnost, da utone ljudsko izročilo pre- kmalu v pozabo, kar bi bila velika, nepopravljiva škoda za naš jezik! NEKAJ IZRAZOV HIDROGEOGRAFSKE TERMINOLOGIJE V prejšnji številki je uredništvo opozorilo na terminološko stran Gosarjevega članka1, v kate- rem se je ponovno pokazala nerazčiščena proble- matika hidrogeografske terminologije. Tega vpra- šanja smo se v naši reviji (GO, TT./3) sicer že lotili, vendar smo takrat pretresali izraze za vo- do, ki je na površju (porečje-povodje-rečje-zliv), tokrat pa so v ospredju izrazi za vodo, ki je v zemlji. V Gosarjevem članku naletimo na naslednje izraze: podtalnica in podtalna voda, talnica in talna voda ter podzemska voda. Vsi ti izrazi se sicer uporabljajo kot sinonimi; toda takoj je treba podčrtati, da S r c tu vendarle za dvoje pojmov. Prvič za podzemeljsko vodo in drugič za talno vodo. P o d z e m e l j s k a v o d a je vsaka voda pod zemeljskim površjem, ne glede na poreklo in njen značaj oziroma položaj. Po nastanku je vadoznega izvora, lahko pa je tudi juve.nilnega. Semkaj prištevamo tudi termalne in »latinske vo- de. Glede na razprostranjenost je zanjo značilno, da se zadržuje v najrazličnejših kameninah (pro- pustnih ali vododržnih) in v najrazličnejši glo- bini. Ponekod je v propustnih plasteh, kjer je sklenjena in enakomernejše porazdeljena ter ima celo enotno vodno gladino, drugod pa zapolnjuje 1 L. Gosar, Pomen talne vode za gospodarstvo, Gcogr. obzornik 1I./3. le razpoke v vododržnih kameninah, kjer je tudi v med seboj ločenih vodnih žilah. V naši geograf- ski literaturi naletimo še na dve obliki gornjega izraza: podzemska voda in podzemna voda. Slo- venski pravopis zadnjih dveh pridevniških oblik ne pozna, pač pa ima to obliko Pleteršnik. Tu torej nimamo sinonimov. Le Melik rabi izraz pod površinska voda, vendar pa zelo poredko. Oba izraza, mislim, ustrezata. Morda bi kdo lo- gicistično pripomnil, češ saj ta voda ni pod zemljo, temveč v zemlji. Toda spričo današnjega raznovrstnega pomena „zemlje" je dvojna raba zelo razširjena in razločka skoraj ni. Zato tega vprašanja ne gre matezati. T a l n a v o d a. Tisti del podzemeljske vode, ki je v propustnih kameninah (navadno so to klastični sedimenti) nad vododržno osnovo ali pa med vododržnimi skladi in ima sklenjeno vodno gladino ter je zato tudi enakomernejše porazde- ljena, imenujemo talno vodo (Grundwasser, Nappe souterraine, ground water). Talna voda je po poreklu predvsem infiltracijskega izvora, na- staja namreč neposredno s pronicanjem dežnice, snežnioe ali površinskih voda (rek, jezer) v zem- ljo. Prav zato je zanjo značilno in geografsko zelo pomembno, da je filtrirana, čista in zato vse- stransko uporabna, obenem pa tudi splošno raz- širjena trudi v subaridnih ah aridnih predelih, kjer sicer skoraj ni padavin ali površinskih voda. Zanjo je namreč značilno sicer bolj počasno, pa vendar stalno pretakanje. 52 S k a l n a v o d a . Tisti del podzemeljske vode pa, ki se pretaka le po živoskalnih razpokah, špranjah, prelomih in skladovnih režah vodo- držnih ah Laže raztopljivih kamenin in ki je brez enotne oziroma sklenjene vodne gladine, cesto pa tudi brez medsebojne povezanosti, imeni i jemo skalno vodo. Pri skalni vodi ločimo na primer: kraško skalno vodo, termalno skalno vodo in po- dobno. Skalna voda je tudi živ, nazoren izraz. Podzemeljska voda je le skupen izraz tako za talnlo kot skalno vodo. Medtem ko za skalno vodo nimamo sinonimov, pa rabimo za talno vodo vrsto sinonimnih izrazov. Tako uporablja J. Jesenko v svoji knjigi (Zemljepis, Trst, 1871) izraz p o d t a l n a v o d a . K. Seidl prav tako. Pajkov in Kržišnikov Zem- ljepis za srednje šole, Ljubljana 1919, pozna t a l n o in n a d a n j o vodo (str. 34). T a l n o v o d o omenja tudi Kranjcev in Vazazzov Osnovni zemljepis iz leta 1938. V Melikovi Sloveniji (Lj. 1935) naletimo na „ t a l n o v o d o " toda tudi na i z d a n j o v o d o (str. 159). J. Rus uporablja razen „talne vode" tudi se „ i z d a n j o v o d o " (Slovenska zemlja, Ljubljana). V Občnem zemljepisu iz leta 1949, Id so ga napisali Rohinec, Kranjec in Savnik, naletimo le na „ p o d t a l n o v o d o " . Enako tudi v Kranj- čevem in Vazazzovem učbeniku iz leta 1952. Tudi Kranjc-Lebamov Zemljepis Jugoslavije iz leta 1958 uporablja izraz p o d t a l n a v o d a (str. 34). Ilešič dosledno uporablja in tudi zagovarja izraz t a l n a v o d a (Geogr. vestnik, 1953, str. 229). Tudi Badjura pozna le t a l n o v o d o (Ljud- ska geogr., str. 215). Enako Kokole, Gams, Sifrer in Oblak Polde, liakovec pa rabi izraz podtalna voda (GV, 1952, str. 87). Malovrh uporablja več sinonimov, med njimi tudi izraz p o d t a l n i c a (Geogr. obz., 1955/4, str. 19). Slovenski pravopis pozna razen izraza „talna voda" (str. 810) tudi še pridevniško obliko pod- talen, -Ina-o (str. 542), čeprav ne v zvezi z vodo. Pleteršnik navaja le talno vodo in drugih izrazov ne omenja. Med geografi ee torej uporabljata, kakor smo spoznali, predvsem dva sinonimna izraza, talna voda in podtalna voda. V učbenikih je do druge vojne obveljal prvi termin, po vojni pa drugi (gl. ustrezne učbenike). V strokovni oziroma znan- stveni literaturi pa je obratno, najprej se je uve- ljavila „podtalna voda", kasneje „talna voda". V tehniški literaturi pa se uporabljata izraza talnica in podtalnica, zlasti med hidrologi, grad- beniki, agronomi in podobno. Ta dva izraza sta zašla v zadnjem času tudi med geografe (Malo- vrh, Gosar). Sedaj imamo za talno vodo kar šest sinoni- mov: t a l n a v o d a i n p o d t a l n a v o d a , i z - da n j a v o d a in n a d a n j a v o d a ter t a l n i c a in p o d t a l n i c a . Razen tega srečujemo kot si- nonim tudi še podzemeljsko vodo, kar pa, kot vemo, pomensko ne ustreza, zato smo ta izraz že v začetku označili in ga prihranili za drug, širši pojem. Ne mislim, da bi se morali sedaj odločiti zgolj za enega od teh izrazov, vse drugo pa zavreči. Nasprotno, prav je, da jih imamo več, saj to kaže le na bogastvo jezika. Kljub temu pa menim, da bi bilo sedaj, ko smo vse te izraze zbrali, napak, ako jih ne bi tudi pretresli in si ogledali, kateri bolje ustre- zajo po pomenu, kateri bolj jezikovno. Najprej sta tu izraza n a d a n j a voda in i z- d a n j a v o d a (Slov. pravopis ju ne pozna). Oba se v strokovni literaturi zelo malo uporabljata, saj ju poznamo domala le iz starejših del, pa tudi med ljudstvom, kolikor vem, nista posebno živa, oziroma se Uporabljata le v modificiranem pomenu. Z obema izrazoma skušajo, ako sein prav prisluhnil ljudski govorici, pravzaprav podčrtati bolj poreklo izvorov kot pa talno vodo samo. Morda bo kaj več o tem vedel povedati naš znani terenski imenoslovec R. Badjura. Druga dva izraza sta t a l n a v o d a in p o d - t a l n a v o d a . Kateri je ustreznejši? Menim, da je odgovor odvisen predvsem od tega, ali je kdo mnenja, da je voda v tleh ah pod tlemi. V prvem hipu se nam zdi jasno, da je voda v tleh, torej pravilno talna voda. Toda čim bolj raz- mišljamo, v kakšni zvezi vse se ta izraz (tla) danes uporablja, tem bolj smo v dvomu. „Tla" se namreč uporabljajo v najrazličnejšem pomenu, bodisi v zgolj pedološkem, bodisi v širšem are- alnem ali celo prostorskem pojmu. Prav zato sta izraza „v tleli" in „pod tlemi" pojmovno iden- tična, razloček med njima je močno zabrisan. Tla pomenijo včasih le površino oziroma po- vršje. Na primer narisati tla — tloris, izravnati tla — planirati in podobno. In seveda vse, kar je spodaj, je pod tlemi. Saj govorimo tudi o pod- talnem rovarjenju, o podtalnih organizacijah itd. Prav zato tudi tehniki, pedologi itd. govore o podtalni vodi, ker pojmujejo „tla" v pedološkem smislu le kot zgornjo preperelinsko plast. S tega vidika je izraz podtalna voda tudi ustrezen. Saj vemo, da ta voda praviloma sploh ni v prsti temveč pod njo, v kameninski osnovi. Mi geografi pa pojmujemo "„tla" v prostor- sko oziroma globinsko širšem smislu. Zato pra- vimo, da je voda v tleh, torej talna voda. Za „tla" v pedološkem smislu uporabljamo namreč izraz prst. Bistvo je torej, da je voda v tleh, v kameninski osnovi (logicistično bi torej rekli ka- meninska voda) ne pa da je pod preperelinsko plastjo, saj te ni povsod, na primer v aridnih področjih itd., čeprav je tam tudi talna voda. Tudi Slovenski pravopis pozna le talno vodo. Prav tako govorimo le o talnem ledu. Slednjič imamo še t a l n i c o in p o d t a l n i - co , ki sta razširjeni predvsem v tehniški lite- raturi, so ju pa začeli uporabljati tudi že v geo- grafskem tisku. V pojmovnem pogledu oba izraza mnogo premalo povesta. Talnica pomeni lahko marsikaj, ne le vodo, na primer talna črta — talnica, talna osnova — talnica, talna plast —• talnica itd. Zdi se mi kar prav, da se ti dve 53 terminološki obliki v geografski literaturi doslej nista uveljavili. V naši hidrografski terminologiji je potrebno pretresti še marsikateri izraz, na primer: vodni strmec — vodni padec — vodni tok — vodni tek — vodilna — tokava; bifurkacija — vi lič en j e — raztočje — rac vanje itd. Nekaj teh izrazov je zbral tudi Badjura. Prav bi bilo, da to gradivo pretresemo in izberemo ustrezne izraze. Saj je marsikaj prav uporabno. Tako predlaga Badjura med gornjimi izrazi v (Ljudski geografiji, II. del, rokopis) za viličenje izraa raztočje (voda se razteka), kar bi kazalo prevzeti tudi v geografsko terminologijo. D. R. DROBNE NOVICE SPORAZUM Mi l) ITALIJO IN JUGOSLAVIJO O RIBOLOVU V Beogradu je bil podpisan dne 20. novembra 1958t že tretji sporazum med obema državama glede ribolova italijanskih ribičev v naših vodah. Področji okoli Jakube in Palagruže sta še vedno v pogodbi, niso pa več predeli ob obali Z. Istre, ki so v prelovu. Poleg tega imamo tukaj že dve tovarni za prede- lavo rib, in bi morali naši ribiči pričeti loviti na odprtem morju, kajti že povečano število naših ladij komaj nalovi zadosti rib. Zato je pravilno, da smo Italijanom odstopili nekatera druga področja. To je predel okoli Budve, ki ga imajo za enega najbogatejših v jadranskem morju. Dogo- vorili smo se še o pristajanju v naših pristaniščih. Ko bodo ribiške ladje plule skozi naše vode, morajo imeti mreže zložene in zapečatene (podobno pogodbo imata tudi Danska in Anglija). Na koncu je še nekaj manjših spre- memb glede plačevanja odškodnine. AZBEST V JUGOSLAVIJI V zadnjem času sta se produkcija in kvaliteta azbesta v Jugoslaviji močno izboljšali. S pravo predelavo smo pri- čeli šele po vojni. Leta 1957 je znašala proizvodnja 3500, leta 1958 že 6000 ton. To je možno zaradi povečane proizvodnje rude v novem rudniku pri Kosovski Mitrovici in Štipu ter v obeh starejših rudnikih pri Korlači iin Kragujevcu. NAFTA V ITALIJI Za italijansko gospodarstvo je znano, da trpi zaradi pomanjkanje nafte. V padski nižini načrpajo nekaj nafte in v zadnjem času tudi še na Siciliji. Vsega je odločno premalo za kritje potreb. Zalo je državna gospodarska politika taka, da sklepajo pogodbe v tujini in nafto uva- žajo. Znana je italijanska pogodba s Perzijo. Tukaj bodo sami raziskovali okoli Kume in kupili 25o/o nafte, ostalo pa bo dobila Perzija. V Libiji Italijani niso uspeli, ver- jetno zaradi vmešavanja Angležev. Pravice do raziskovalnih del so dobili še v Maroku, pogodbe pa pripravljajo tudi z Egiptom. POLJSKA MORNARICA Poljska bo do leta 1965 zgradila 600.000 ton trgov- skega ladjevja. Tako bo celotna tonaža države prekoračila milijon ton. Seveda pa ladjedelnic ne gradijo samo za domače potrebe, ampak dobivajo 80 o/o naročil iz inozem- stva, največ iz SZ, Brazilije, Indonezije in Egipta. Zato gradijo dva doka v Ščečinu, enega pa v Gdinji, medtem ko ima Gdansk kar 70o/o vseh ladjedelnic. To bo omogočilo zgraditev velikega števila ladij v skupni tonaži 1,8 mili- jona ton v letih od 1961 do 1965. PROIZVODNJA NAFTE Strokovnjaki pravijo, da atomska energija še dolgo ne bo izpodrinila uporabe nafte kot pogonske sile. To zato, ker se načrti o njeni uporabi še prepočasi razvijajo. Poleg tega pa stalno narašča svetovna potreba po energiji in terja popolno izkoriščanje vseh razpoložljivih virov. Zato je poleg premoga in električne energije nafta še vedno najvažnejša in je produkcija lansko leto presegla 900 mili- jonov ton (40o/o ZDA, 20o/0 JZ Azija, 170/0 Venezuela, 11 o/o SSSR itd.). Z naravnim plinom vred pomeni to polo- vico potrošene energije v svetu. Ker se bo po ugotovitv ah OZN čez 50 let potreba po energiji ogromno povečala (blizu petkrat), je pričakovati še povečano porabo nafte. PROIZVODNJA POLIVINIL KLORIDA Plastične mase smo pred vojno skoraj izključno uva- žali (bakelit) in jih potem predelovali. Medtem je proiz- vodnja v svetu stalno naraščala. V ZDA so izdelali 2 kg polivinil klorida na osebo, v Nemčiji 1,2 kg, v Angliji 1 ikg, v ^Jugoslaviji 0,15 kg itd. Po vojni smo takoj uvideli veliki pomien in vlogo te surovine in zgradili v Kaštel Bučurcu tovarno ,.Jugovinil". izdeluje polivinil klorid. Približno tretjino smo ga izvozili, dokler se ni okoli leta 1955 izvoz zmanjšal zaradi konkurence v svetu. Države (Italija, Zapadna Nemčija, Anglija, CSR, Nizozemska) so ga več izdelale same. Poleg tega pa se pojavljajo še nove mase, kakor na primer polietilen, polistirol itd. Zato smo morali izvoz preusmeriti predvsem na vzhod (Poljska, Ro- munija, SZ, Finska, Burma, Sirija). PROIZVODNJA KAVČUKA Potrošnja kavčuka postaja vedno večja. Sintetični hitro izpodriva prirodnega. Tako je Z. Evropa leta 1957 pora- bila 800.000 ton te surovine in od te je bilo 200.000 ton sintetičnega kavčuka (skoraj vsega so uvozili). Nekaj ma- lega sta ga napravili samo Anglija in Z. Nemčija. Da drugje niso delali sintetičnega, je razumljivo, saj je veliko držav dobivalo iz kolonij prirodnega, ki je bil cenejši. Danes je stvar drugačna. Vedno bolj gradijo tovarne za 54