Majnikova
gomlad cvetna je prispela Znova na zemljo otožno, Darežljivo je odela Vse z obleko pestro-rožno. Koder gnž, življenje vdahne: Cvetje polja, petje lesa Matni nam oči,  ušesa; In pomladne sape lahne Nam okrožajo glavč. Dvigni, dvigni se srcL! Saj je prišel spet nazaj Ljubeznivi mesec maj.
Blažena tek6 nam leta: Prostim vseh skrbij nebrojnih Nam življenje ne obeta Dnevov trudnih, dnevov znojnih. Solzna zemlja — vrt cveteči V domišljiji se dozdeva, Kjer veselo naj prepeva Clovek v nekaljeni sreči. Se nam mlada lica rde, Jasne še oči gorč, Saj praznujemo sedaj Svojega življenja rnaj.
V  vence vijrao pestre cvete, Naj iz grl glasd se spevi,
In zaiipljivo kot dete Jih darujmo sveti Devi, Ki v nebesih v divni slavi Vekov mnogo že kraljuje, NaŠe prošnje milo čuje, Nas v potrebah ne ostavi. Dvigajmo zato prošnje
V  cvetnem mesecu do Nje : Vsi otroci Nji tedaj Posvetimo mesec maj!
Ko življenja dan ut6ne, Živo nam oko ugasne, Duh pusti telesa spone, Dvigne se nad zvezde jasne Pred prestol Trojice svete. Tamkaj v sreči preveseli Bomo alelujo peli, Veke žili nikdar štete. K Bogu torej hrepenč, Naj vse misli in žzl]6, Kjer vživali vekomaj Bodemo nebeški maj.
Fr. Kralj