VLJUDNO VAS VABIMO NA PROSLAVO 125'LETNI- CE PTUJSKE GIMNAZIJE 30. SEPTEMBRA Program ob 1Otvoritev razstave in predstavitev zbornika na ptujskem gradu ob Slovesnost v športni dvorani Center pri Srednješol- skem centru ob 1Srečanje dijakov in profesorjev vseh generacij na leta- lišču v Moškanjcih Organizatorji srečanja so vsem profesorjem in dijakom ptujske gimnazije poslali osebna vabila, če so le uspeli dobiti njihove naslove. Opravičujejo se vsem, ki morebiti vabila niso dobili, in jih z veseljem pričakujejo v Moškanjcih. ORGANIZACIJSKI ODBOR Z obiskom inanega Lon- dončana dr. VVilliama Blooma, ki se bo mudil na Svetiniah med 23. in 25. septembrom, bodo sklenili letošnje j Svefinisko poletji* Svoj zadnji obisk v Sloveniji je dr. William Bloom sklenil s pre- davanjem v ljubljanskem Can- karjevem domu, kjer je imel oko- li 1000 slušateljev. Tokrat bo v dvodnevni delavnici z naslovom Pokrajina, duše in angeli podal svoje bogate izkušnje iz duhov- nega življenja. Namen svetinj- skega srečanja z dr. Bloomom je spoznati osnovne pojme in teh- nike za dosego notranje tišine in za komunikacijo z nevidnimi razsežnostmi pokrajine. Ude- leženci dvodnevne delavnice - okrog 50 jih bo - bodo delali z me- ditacijo, gibanjem in pogovo- rom. Tako se bodo naučili, kako sodelovati z naravnimi energija- mi zemlje, da bi dosegli notranjo tišino, kako razumeti in spozna- vati svet, kako to izkušnjo in vtis vzeti s sabo v mesta in vsakdanje življenje. •> Vida Topolovec Člani ptujske občinske vlade so že po tradiciji zvesti obiskovalci mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Tudi letos so na njem obiskali ptujske razstavi jalce. Predsednik ptujskega izvr- šnega sveta Branko Brumen je ob tej priložnosti povedal: Območna obrtna zbornica Ptuj in drugi razstavljalci iz ptujske občine so svojim nastopom na MOS-u '94 dokazali, da postajata obrt in podjetništvo kot priori- tetni strateški razvojni področji vse pomembnejši del gospodar- ske strukture Ptuja. Izvršni svet kot glavni nosilec aktivne politi- ke spodbujanja razvoja obrti in podjetništva v ptujski občini je s svojo udeležbo na sejmu dal pod- poro tudi zahtevam Obrtne zbor- nice Slovenije, ker verjamemo, da je v fazi prestrukturiranje in lastninjenja družbenih podjetij realna možnost, da nastanejo nova razvojna jedra in delovna mesta prav na tem področju. Ptujski razstavljalci so s svojo predstavitvijo dokazali, da smo zmožni lastnega razvoja in da imamo kaj pokazati tudi na med- narodni ravni." Ptujski obrtniki in podjetniki so bili obiska predstavnikov občinske vlade veseli, še bolj pa napovedi, da bo prvemu razpisu za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva sledil tudi drugi, čeprav so prvotno načrtovali le enega. Možnosti zanj se odpirajo z uskladitvijo občinskega pro- računa. •oMG Člani ptujskega izvršnega sveta na sejmu v Celju. foioi D, Sterle 2-DOMA IN PO SVETU 22. SEPTEMBER 1994- TEDNife PTUJ / NA OBISKU MINISTRICA ZA PRAVOSODJE M Ptu|ii sedež obiožnegu % p % Me m okf ainega sodiscii Med ubiskom nove ministrice za pravosodje Mete Zupančič in nje- nih sodelavcev v ptujski občini so v sredo, 14. septembra, v pogovorih s ptujskim občinskim vrhom med drugim ugotovili, da ima Ptuj vse pogoje za uresničitev določil nove- ga zakona o sodiščih, s katerim ima Ptuj status okrožnega in okrajnega sodišča za občini Ormož in Ptuj. Tako so se že dogo- varjali o konkretnih materialnih in finančnih rešitvah, saj naj bi nova sodišča pričela delovati že s 1. januarjem 1995. Projekta inžene- ring Ptuj je že izdelal projekte za usposobitev, razširitev in delno nadzidavo podstrešnih prostorov dosedanje sodne stavbe, ki bo po novem zakonu v lasti države; po iz- gradnji nove policijske postaje in prostorov bodoče uprave javne varnosti Ptuj ob Natašini poti pa n^j bi za sodne namene preuredili tudi stavbo, v kateri sedaj domuje Pogovori z ministrico Zupančiifevo so bili zelo konkretni in obetavni. Foto: langerhok policija. V Ptuju je tik pred odprt- jem nova carinska izpostava, vse je že pripravljeno za usposobitev sedeža državnega javnega tožilst- va, v pripavi pa so že projekti za preusposobitev sodišča za prekrške, ki bo imelo nove, širše naloge. Ob Natašini poti že gradijo novo sose- sko neprofitnih stanovanj, kjer bodo še prostori policije in uprave za no- tranje zadeve Ptuj, Foto: M. Oimet Pogovori so bili torej za občane ptujske občine zelo pomembni in daljnosežni, zatosmoza oceno njiho- ve vsebine zaprosili predsednika izvršnega sveta Branka Brumna. Ta je povedal: "S spremembo zakona o sodiščih smo dosegli v Ptuju ponoven status okrožnega sodišča. Državni organi sedaj iščejo možnosti, kako doseči, da bi za dokončno realizacijo tega za- konskega določila storili kaj še v občini Ptuj, da ne bi bilo treba vsega narediti državi. Tako je bil pogovor z ministrico Zupančičevo namenjen predvsem temu, kako usposobiti ptujsko okrožno sodišče v material- nem smislu, kako zagotoviti riove prostore, saj gre poleg novih pristoj- nosti tudi za nove obveze, ki so dan- danes še v Mariboru; mednje sodi tudi zagotovitev večjega števila novih sodnikov tako za potrebe okrožnega sodišča kot za potrebe civilnega, go- spodarskega in jutri delovnega sodišča. V prvi vrsti je treba usposobiti pod- strešne prostore sedanjega sodišča, kar bo po sedanjih izračunih veljalo skoraj pol milijona nemških mark. In ker v državnem proračunu v letošnjem letu za to ni planiranih sredstev, je ministrstvo v dilemi, kako to urediti s pomočjo in finančnim so- delovanjem občin, medtem ko država prevzema nase zagotovitev dela opreme, sistemizacijo, vključno z novimi delovnimi mesti in drugo. Znanoje, da so poleg Ptuja predvide- ni centri novih okrožnih sodišč tudi v Krškem in Slovenj Gradcu. Zakon je namreč prinesel novost, da se stavbe, v katerih se opravlja sodniška dejav- nost, podržavijo - do sedaj je lastnik teh stavb občina. Ministrstvo je nakazalo možnost, da bodo, če posamezna občina ne bo aktivno sodelovala v usposobitvi no- vih prostorov, enostavno predlagali spremembo zakona, s katero zaradi objektivnih razlogov tam pač sodišča ne bo, poslancem pa bi naprtili, da so pač po politični volji uveljavili nekaj, za kar država enostavno nima denar- ja. In potem bi se sodniška dejavnost opravljala še naprej v isti organizira- nosti kot sedaj. Tega pa, vsaj za Ptuj lahko trdim, ne bomo dopustili. Ve- deti pa je treba, daje to velik zalogaj, saj gre za okoli 40 milijonov tolarjev. Kako pa bomo v Ptuju uredili delo- vanje drugih državnoupravnih orga- nov, za katere so v zakonu prav tako predvidene nove in širše dolžnosti? "Lahko trdim, da smo bili pri tem uspešni. Ob tem, da smo dosegli višji status sodišča, smo v Ptuju tik pred odprtjem izpostave carinske službe. V tretjem branju zakona o javnem tožilstvu smo predvideni kot sedež bodočega javnega tožilstva, podobna pa je tudi nova pozicija organiziranja sodišča za prekrške. Zaenkrat pa še zmeraj nismo uspeli prebiti videnja Ptuja kot regionalnega centra razvoj- nega nacionalnega pomena, ne pa kot somestja Maribora, na področju uprave za notranje zadeve. Ker izha- jamo iz filozofije, da prideš k državi takrat, ko imaš že izdelane projekte, smo tudi v tem primeru želeli poiskati kompleksno rešitev-in verjamem, da smojo našli. Kot veste smopred kratkim položili temelj za novo sosesko ob Natašini poti v Ptuju, kjer se bodo gradila ne- profitna stanovanja in novi poslovni prostori. V dogovoru z ministrstvom za notranje zadeve je tam predvidena gradnja policijske postaje oziroma prostori za bodočo upravo za notran- je zadeve. S tem bomo odprli možnost za preselitev policije z dose- danje neustrezne lokacije v starem mestnem jedru. Po srednjeročnih načrtih je dosedanja stavba policije- ske postaje v Krempljevi po preselitvi predvidena za funkcioniranje sodne oblasti. Projektna dokumentacija za novo policijsko postajo je že urejena, v kratkem pa bomopodpisali pismoo nameri. Pomembno pri tem je, da bomo v bodoče poleg sedanje sodne hiše zagotovili v neposredni bližini še eno, sicer prenove potrebno stavbo." Pogovor z ministrico Zupančičevo torej pomeni koraknaprej pri uvelja- viti znanih ptujskih interesov? "Prepričani smoo tem, saj smov po- govorih ves čas poudarjali pripravlje- nost ptujske občine pri reševanju zas- tavljenih skupnih ciljev. Zato verja- mem, da nam bo z novim letom uspelo usposobiti organizacijo okrožnega sodišča, medtem ko dvo- mim, da bo to uspeloobčinama Krško in Slovenj Gradec." M. Ozmec _PTUJ / S SEJE OBČINSKE VLADE_ V«kfr. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek infor- mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. POROČAMO, KOMENTIRAMO -3 STROKOVNO SREČANJE DIALIZNIH CENTROV V organizaciji ptujske bolnišnice in podjetja Medinova bo v sobo- to v Ptuju strokovno srečanje predstavnikov dializnih centrov iz )V\urske Sobote, Maribora, Novega mesta. Slovenj Gradca, Izole, Trbovelj, Celja, z Jesenic, iz Šempetra, Kliničnega centra Ljubljana jn Ptuja. Dopoldanski del srečanja bo v bolnišnici, kjer bodo pred- stavili delovanje dializnega aparata NIPRO. V strokovnem delu srečanja v romanskem palaciju ptujskega gradu - vodili ga bodo priznani strokovnjaki s področja dialize iz Zagreba, Trsta in Zaven- tema iz Belgije - pa bo poudarek na razvoju dialize kot metode zdravljenja pri odpovedi ledvic. _TURIZEM v POPRAVJU V šestih mesecih letos je Podravje obiskalo 27211 gostov, od tega 12446 domačih in 14675 tujih. Prenočitev je bilo 60342, najbolj po se je število gostov v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečalo v ormoški, ptujski, lenarški in ruški občini. V Mariboru so imeli v tem obdobju za 14 odstotkov manj gostov. SEPTEMBRA V PTUJU OKROG TISOČ GOSTOV Do 18. septembra je Ptuj in okolico obiskalo blizu tisoč gostov, od tega več kot polovico tujih. Okrog 2500 si jih je ogledalo muzej- ske zbirke na gradu, v turističnoinformativnem centru pa jih je infor- macije iskalo 415. NA ŠTATENBERGU O KUITURI IN TURIZMU Turistična zveza Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije sta v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarske dejavnosti in kulturo organizatorja današnjega posveta na gradu Štatenberg pod naslovom Kultura in turizem. Z njim želijo spodbuditi večje vključevanje kulture v turistično ponudbo Slovenije. _SEJMA MODE LETOS NE BO Včeraj naj bi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli tra- dicionalni sejem Moda pomlad - poletje '95, pa ga niso, ker iščejo njegov novi koncept. Tako so organizatorji dejali že februarja letos, pa jim, kot kaže, do danes še niso uspelo poiskati čarobne formule, s katero bi prepričali velike slovenske tekstilce, da na se- jem morajo priti. Začelo se je že lani, ko je sodelovanje odpovedala Mura. _SREČANJE FIZIOTERAPEVTOV V soboto bo v Ptuju delovno in družabno srečanje fizioterapevtov ljubljanske regije in Ptuja, ki ga pripravljajo fizioterapevti ptuj- ske bolnišnice. Udeleženci srečanja si bodo ogledali prostore fizio- terapije, ki že dolgo kličejo po obnovi, in novega otroškega oddel- ka. Ptujski fizioterapevti jim bodo pokazali nekatere znamenitosti Ptuja, med drugim vinsko klet in Terme. Srečanje bodo končali na turistični kmetiji Pungračič na Žurmanovem bregu. BOGATA IZLETNIŠKA JESEN DIABETIKOV Društvo diabetikov bo tudi jeseni organiziralo več zanimivih izle- tov. Prvi bo 8. oktobra. Na ptujski avtobusni postaji se bodo zbrali ob šestih. Ogledali si bodo Kozje, Sevnico, Krško, Brežice in Čateške Toplice, kjer se bodo lahko tudi kopali. Cena izleta s kosi- lom je 1500 tolarjev. Prijave sprejemajo v društveni pisarni 28. sep- tembra in 5. oktobra od 8. do 10. ure, v diabetološki ambulanti pa vsakdan. VELENJSKI DIABETIKI V PTUJU Jutri ob 13. uri pričakujejo v diabetološkem dispanzerju ptujske bolnišnice diabetike iz Velenja. Kot je povedala diabetologinja dr. Lidija Trop, se želijo ti seznaniti z delom ptujskega dispanzerja in laboratorija ter delom društva diabetikov Ptuj, ki sodi med najbolj dejavne v državi. SREČANJE UPOKOJENIH MEDICINSKIH SESTER V organizaciji Zbornice zdravstvene nege Slovenije bo 14. okto- bra v Celju v okviru prireditve SENIOR pod geslom Veselo v dru- go mladost prvo srečanje upokojenih medicinskih sester Slovenije. Na njem bodo govorili o odhodu v tretje življenjsko obdobje, ki tudi za medicinsko sestro ni enostaven, in o izzivih tega obdobja. Prijave za srečanje sprejemajo do 30. septembra v zdravstvenem domu v Ptuju, Čučkova 2, pri Verici Turk (telefon: 772-901) in v zdravstve- nem domu Ormož pri Anici Geč (telefon: 701 -176). Pripravila :A1G Ida Baš je zaupala svoj certifikat KBM Infondu "Že več let sodelujem s Kreditno banko Maribor. Zaupam jim, saj so doslej zmeraj prijazno in korektno opravljali vse moje denarne posle. Seveda pa sem se tudi pozanimala kako in kaj in menim, daje gospod Pavlin, direktor KBM TNFONDA, sposoben poslovnež, ki bo znal upavljati investicijske družbe v dobro ljudi, ki so jim zaupali svoje certifikate." CEUE / ZAPRLI 27. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Največja slovenska gospodarska prireditev praznik obrti in podjetništva v Celju je po prvih ocenah izredno uspel. To potrjuje udeležba več kot 1800 razstavijalcev iz 23 držav ter sklenjeni številni novi posli. .Uvar Mirko Donajse uveljavlja tudi na ameriškem trgu. Tudi ptujski obrtniki in podjet- niki, med katerimi smo se v sejem- skih dnevih sprehodili, so v glav- nem zadovoljni. Srečali so se s šte- vilnimi starimi in tudi novimi pos- lovnovnimi partnerji. Kot pravi li- var Mirko Donaj iz Mezgovcev, na sejmu moraš biti, če se želiš uvelja- viti in potrjevati; gre za nujen strošek, pa čeprav trenutno nimaš razpoložljivih zmogljivosti, da bi lahko sklepal nove posle. Od lani na letos se je v Livarski dejavnosti veliko spremenilo. Lani so na pri- mer še osvajali proizvodnjo peda- lov za pianineza francoski trg, letos jih že serijsko izdelujejo. Izdelali jih bodo okrog deset tisoč komple- tov. Livarna Donaj je med tistimi ptujskimi obrtnimi delavnicami, ki letno izvozi 80 odstotkov svoje proizvodnje, naiveč v Avstrijo, Nemčijo, Francijo m Ameriko. Lanski izvoz v Ameriko je znašal 90 tisoč dolarjev, sicer pa znaša mesečni izvoz v tujino okrog 70 tisoč nemških mark. V livarni Do- naj je trenutno zaposlenih 23 delav- cev. Ker naj bi bila njihova proiz- vodnja ekološko sporna, smo se tudi zanimali, kako so uredili to vprašanje. Mirko Donaj je povedal, da so opravili ekološke meritve, ki onesnaževanja niso pokazale, kljub temu pa so namestili tri filtre in uredili dodatno prezračevanje. V Obrtno-podjetniški zadrugi Panorama Ptuj, kjer so letos raz- stavili v glavnem izdelke za izvoz, različna orodja in drugo, so prav tako zadovoljni z odzivom poslov- nežev. Podobno smo slišali na raz- stavišču kovinostrugarstva Ivana Gomilška ter v paviljonu Območne obrtne zbornice Ptuj, kjer se je predstavilo okrog dvajset obrtnikov in podjetnikov. Med nji- mi je bil tudi predsednik zbornice Roman Tomanič, ki letos slavi 15- letnico uspešne gumarske proiz- vodnje. V zadnjem času se je uvel ja- vil tudi v izvozu; mesečno za av- strijsko firmo Ventrex izdelajo 500 tisoč ventilov oziroma petino mesečne proizvodnje. Nekateri ptujski obrtniki, ki le- tos sicer niso razstavljali, so bili prav tako aktivni sejemski ude- leženci. Med njimi sta bila Jože Milošič in Franc Hanželič. Prvi je znan po izdelavi električnih krušnih peči, drugi izdeluje lične štedilnike. Prihodnje leto bosta za- gotovo med razstavljalci. Marjana Rogina se je letos dru- gič predstavilo. Lani so dobili se- jemsko nagrado, letos pa so se pote- govali za priznanje občine Celje. Razstavili so nov izdelek - kom- postnik, za katerega so našli že pre- cej kupcev. Prvič so ga predstavili že na radgonskem sejmu. Da gre za zelo zanimiv izdelek, ki ga doslej na slovenskem trgu ni bilo, se je poka- zalo prav na celjskem sejmu, ko ga je "predstavil" tudi konkurent, ki ga na radgonskem sejmu še ni imel. Sicer pa je bil 27. mednarodni obrtni sejem v Celju izziv tudi za druge ptujske razstavljalce: KDM, SAT ... in morda še koga, ki ga na sejmu med 1800 razstavljalci ni- smo opazili. •»MG Kompostnik ■ nov izdelek žičnega pletarstva Marjana Rogine. MotD. Sterle CEUE / NAJVIŠJA OBRTNIŠKA PRIZNANJA ORMOŽANOM Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je komisi- ja Obrtne zbornice Slovenije eno izmed dveh najvišjih priznanj zla- ti ceh podelila Grafometalu iz Pušincev pri Ormožu za štiribarv- ni tamponski tiskalni stroj, ki je namenjen za tiskanje smučar- skih čevljev, izdelan pa je bil za potrebe Alpine Žiri. Oba mlada konstruktorja Ivan Babic, orodjar, in Drago Zuman, elektrotehnik, sta prej delala na ormoškem Optylu. Ker nista imela možnosti, da bi pokazala svoje znan- je, sta iz firmne odšla, začela na svoje ter uspela. "Stroj je narejen tako vsestransko, da lahko tiskaš tudi druge izdelke v srednje velikih serijah," predstavlja nagrajeni stroj Ivan Babič in poudari, da jima priznanjepomeni izredno ve- liko, še posebej pa je to dobra reklama za njuno delo. Grafomeral je v Slove- niji edini proizvajalec te opreme, kar pomeni, da je njun nagrajeni stroj po- memben dosežek tudi v širšem meri- lu. "Alpina je hotela imeti nekaj po- sebnega, zato sva menila, da naj bi bil ta univerzalni stroj izdelan v CNC iz- vedbi, kar pomeni, da je računalniško numerično krmiljen. Stroj elektron- sko nastaviš in potem potiska smučarski čevelj s štirimi barvami. Zunaj so takšni stroji v primerjavi z najinim tudi do trikrat dražji," pove Drago Zuman. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju soobamladapcdjetnika spoz- nali in priznali, zato nas je zanimalo, kakšni so njuni načrti. "Najina želja V istem prostoru je na MOS v Celju razstavljal tudi Marjan Kolarič iz Vodrancev, iz ormoške občine pa so se pred- stavili še Štefan Sever iz Sre- dišča ob Dravi, Boris Voljč iz Ormoža ter Slavko Štamberger iz Središča ob Dravi. je prodor na tuje tržišče. Nekaj stro- jev, sicer manj zahtevnih, smo na tuje že prodali, mislim pa, da bomo lahko izvozili tudi zahtevnejše, saj smo ce- novno konkurenčni in zelo prila- godljivi. Mislim, da smo si v minulih petih letih,odkar ses tem ukvarjamo, nabrali veliko znanja in izkušenj, da lahko zadovoljimo skoraj vsakega kupca in njegove potrebe," sklene Ivan Babič. Besedilo in posnetek: Vida Topolovec Ivan Babič in Drago Zuman na sejmu v Celju; v ozadju njun stroj. 4 - PO NAŠIH KRAJIH 22, SEPTEMBER 1994 TEDNlIf MLEKARNA PTUJ / PO PETIH LETIH SAMOSTOJNOSTI V začetku junija je prevzel funkcijo direktorja Mlekarne Ptuj Mitja Tement (dipl. oec.) Ta- koj je pisal na ministrstvo za kmetijstvo in odgovorne opozoril na težave pri prodaji ka- zeina. Gre namreč za to, da država še ni uvedla zaščitnih carin na uvoz kazeina, kot je to primer pri uvozu drugih mlečnih proizvodov (na primer mleka v prahu), na drugi strani pa tudi ne daje izvoznih stimulacij. Izvoz kazeina torej povzroča izgubo, doma pa ga za- radi uvoza ni mogoče prodajati. Mlekarna Ptuj je pred leti, še v okviru Kmetijskega kombi- nata, načrtovala širitev proiz- vodnje kazeina, kije bil takrat iskano blago. Na srečo do reali- zacije teh načrtov ni prišlo, saj so se pogoji za prodajo kazeina bistveno spremenili: še pred dvema letoma so ga prodali mesečno povprečno po 22 ton, latos avgusta pa borih 440 kg. Za kilogram kazeina je potrebno predelati 35 litrov mleka, in ker proizvodnja kazeina nazaduje, so presežki mleka vsakdanja realnost ptujske Mlekarne. Povrh tega so letošnjega avgusta prevzeli od pri- delovalcev za 15 odstotkov več mle- ka kot avgusta lani. Da seMlekarna ne "utopi" v mleku, ga kar 45 od- stotkov izvozijo v Hrvatsko, v varaždinsko Vindijo - avgusta kar 940 tisoč litrov. Z Vindijo imajo si- cer zelo dobre poslovne odnose, dejstvo pa je, da izvoz nepredelane- ga mleka ne more biti trajna rešitev. Še pred tremi leti je Mle- karna prodajala na hrvatskem trgu kar 70 odstotkov svoje proiz- vodnje, danes pa je ta trg, razen za mleko, zaprt. Tudi izvoz na zahodne trge ni za- nimiv, saj prinaša izgubo. Mlekar- na Ptuj je torej odvisna od domačega trga in prav temu velja vsa njihova pozornost. Tu morajo prodati tudi sokove, plemenite sire in pudinge, ki jih kot plačilo za mleko prejemajo iz varaždinske Vindije. S tem podjetjem namera- vajo dobro sodelovati tudi v pri- hodnje, seveda pa je nujno večje količine prevzetega mleka predela- ti v lastni mlekarni. Mlekarna se je pred petimi leti po odločitvi delavcev in kmetov - takratnih kooperantov - izločila iz Kmetijskega kombinata in začela samostojno gospodarsko pot. "Se- danji gospodarski rezultati so do- bri", pravi direktor Mitja Tement. Sicer ne zelo dobri, vendar takšni, da lahko razmišljamo tudi o razvo- ju podjetja." Nadaljnji razvoj Mlekarne pa je dvakratno pogojen. V prvi vrsti je to lastninjenje, drugi pogoj pa načrtovana gradnja ptujskega pod- voza. Z gradnjo tega bo namreč Mlekarna morala preseliti pomem- ben del proizvodnega procesa, to je pasterizacijo in prevzem mleka. Ob gradnji novih prostorov za ta del proizvodnje bodo zagotovili še nove površine za širitev predelave mleka. V načrtu imajo nov izdelek, ki ga na slovenskem trgu še ni, zu- naj naših meja pa je ta izdelek med potrošniki zelo cenjen. Za kakšen izdelek gre, je zaenkrat še poslovna skrivnost, bo pa zanj mogoče doma predelati del mleka, ki ga Mlekarna sedaj izvaža. Če so ti načrti še odmaknjeni v nekajmesečno prihodnost, pa bo Mlekarna že v začetku oktobra po- nudila nekaj novega. Gre za skuto v novi, lični embalaži ter nov izdelek - polnomastno skuto. Posebna skrb vodstva Mlekarne velja trenutno lastninskemu preo- blikovanju podjetja. Tu so našli skupen jezik s pridelovalci mleka - člani specializirane Mlekarske za- druge. Tako bodo novi lastniki Mlekarne tam zaposleni delavci, bivši zaposleni in upokojenci ter prek Mlekarske zadruge kmetje, pridelovalci mleka. Tretjega last- nika v Mlekarno ne bodo "pustili". Delavci in kmetje si bodo torej razdelili odgovornost za prihod- nost ptujske Mlekarne. Ker so kmet jes svojo zadrugo pripravljeni odkupiti del Mlekarne, ki bo ostal od delavskega notranjega odkupa, bo dobilo skupno podjetje nekaj svežega kapitala, pomembnega za uresničitev razvojnih načrtov. J. Bračič Novi direktor Mlekarne Ptuj diplomirani ekonomist Mitja Tement PolitiinI pretresi Nekateri so zadnji teden proglasili za politično najbolj dramatičnega po volitvah. Slo- venija je po mnogih zapletih dobila novega predsednika parlamenta in izgubila (dose- danjega) zunanjega ministra. Združena desnica je (brez Slo- venskih krščanskih demokra- tov) tudi formalno vzpostavila koalicijo za skupen nastop na lokalnih volitvah. Liberalni demokrati so demonstrirali svojo moč in samovoljo (kot najmočnejša parlamentarna stranka) in zaradi tega izgubili pomembnega zaveznika Lojze- ta Peterleta (predsednika Slo- venskih krščanskih demokra- tov in zunanjega ministra). Združena lista socialnih demo- kratov je dosledno glasovala za predsedniškega kandidata LDS Jožefa Školča in tako dis- ciplinirano opravila tisto, kar je kot koalicijski partner obljubi- la Liberalni demokraciji. Zadnji dnevisododobrapre- tresli slovensko politično sce- no, tako vrste vladajočih kot opozicije. Zgodilo se je toliko nepredvidljivih stvari, da je za- radi tega prav nenavadna "hladna" izjava, ki jo je dal po odstopu ministra Peterleta slo- venski premier dr. Drnovšek, da ne glede na to "vlada naprej normalno deluje, prav tako državni zbor". ŠKOLČ PRIHAJA, PETERLE ODHAJA V tretjem poskusu je liberal- nim demokratom v petek v na- vezi z Združeno listo in Je- linčičevo Slovensko nacional- no stranko (ob bojkotu Sloven- skih krščanskih demokratov in celotne opozicije) uspelo izvo- liti za novega predsednika državnega zbora Jožefa Školča. Ko se je zdelo, da je tako razme- roma hitro premeščena kriza vodenja parlamenta in ko so si liberalni demokrati na veliko nazdravljali s šampanjcem, je politično sceno nevarno zama- jal Peterletov nepričakovani odstop, ki je prinesel vrsto vprašanj in neznank. Ali je to konec velike vladajoče koalici- je (Liberalne demokracije, Slo- venskih krščanskih demokra- tov in Združene liste socialnih demokratov)? Ali Peterle res odstopa iz "čisto osebnih nagi- bov" in iz "moralnih razlogov", torej brez poprejšnjega temelji- tega razmisleka in dogovora znotraj vodstva Slovenskih krščanskih demokratov? Pe- terle je takšen razgovor šele na- povedal in s tem tudi dokončno odločitev o odnosu krščanskih demokratov do vladajoče koali- cije. Ali bo morda Peterle po- skušal s svojim odstopom izsi- liti od Drnovška vzpostavitev dvojne vladajoče koalicije Drnovškovih liberalcev in Pe- terletovih krščanskih demo- kratov, brez Kocijančičeve Združene liste? Nekateri pa so v dogajanju zadnjih dni preprosto videli znamenje bližajočih se izred- nih volitev. Seveda je zanimi- vo, da so o možnosti predčasnih volitev več pisali in govorili no- vinarji kot pa politiki, ki očitno - kljub vsemu - ne slutijo, da bi nove volitve v bližnji prihod- nosti bistveneje vplivale na ob- stoječo razporeditev politične moči v Sloveniji in slovenskem parlamentu. KAKŠNA BO USODA VELIKE (TROJNE) KOALICIJE? Analitičnejši del slovenskih političnih opazovalcev je tudi v teh dneh zanimala predvsem usoda trojne koalicije, ker bi njen razpad verjetno povzročil stalne blokade dela v parlamen- tu. Odstop dosedanjega pred- sednika Hermana Rigelnika (o katerem je bilo v zadnjih dneh slišati tudi iz opozicijskih vrst kar laskave ocene) je kljub drugačnim ocenam mnogih, med drugim tudi premiera dr. Drnovška, povzročil destabili- zacijo slovenskega političnega prostora. Še dodatno pa je k temu prispevalo očitno neus- klajeno in samovšečno ravnan- je Liberalne demokracije ob predlaganju in volitvah novega predsednika državnega zbora. Liberalni demokratipačše dol- gujejo pojasnilo, zakaj so se te zapletene operacije lotili pov- sem avtonomno, ne oziraje se na mnenja in pripombe drugih koalcijskih partnerjev (kar jim posebej zamerijo Slovenski krščanski demokrati). Kot naj- močnejša parlemantarna stran- ka in stranka, ki ji je po volitvah (kot pravijo po dogovoru med strankami)pripadlo tudi mesto predsednika parlamenta, so preprosto razglasili, da jim še naprej pripada to mesto. To so storili kljub izrazito poudarje- ni želji Slovenskih krščanskih demokratov, da bi tokrat pred- sedniški položaj radi zase, kljub razgovorom znotraj koa- licije, ki še niso bili končani, in kljub prvotnim Drnovškovim namigom, da ideja krščanskih demokratov ni povsem nemo- goča in nenormalna. Potemta- kem so Liberalni demokrati kandidaturo svojega predsed- niškega kandidata izsilili ozi- roma so z njo vsaj pohiteli ozi- roma prehitevali oklevajoče (in v tej fazi neodločne) krščanske demokrate. Vsekakor je zani- mivo, da ideji o krščanskode- mokratskem predsedniku par- lamenta (pri čemer so očitno imeli v mislih Peterleta) niso bili povsem nenaklonjeni niti v Združeni listi socialnih demo- kratov, saj so za primer realiza- cije takšne kadrovske rešitve že tudi javno predlagali za novega zunanjega ministra svojega li- derja Janeza Kocijančiča. Potemtakem se je nekaj po- membnega in nepričakovane- ga dogajalo znotraj Liberalne demokracije. Po nekaterih na- migih (zlasti dr. Dimitrija Ru- pla) je prišlo v stranki do no- tranjih nesporazumov in nape- tosti v zvezi z načinom izbiran- ja in predlaganja kandidata za predsednika državnega zbora, pri čemer je očitno imela po- sebno (in tokrat odločujočo vlogo) skupina starih kadrov iz ZSMS, ki je bila slavna pred- hodnica sedanje Liberalne de- mokracije in kateri pripada tudi Jožef Školč, nekdanji predsednik ZSMS in Liberal- nodemokratske stranke vse do prihoda dr. Janeza Drnovška. Ta del kadrov se (po nekaterih informacijah) čuti potisnjene ob stran in so tako s trmoglavim vztrajanjem pri kandidaturi Jožefa Školča po svoje demon- strirali svojo moč in nezado- voljstvo tudi pred Drnovškom in delovali proti morebitni nje- govi drugačni volji. Za zdaj os- taja skrivnost, o čem vse sta se v zadnjih dneh pred odstopom Peterleta pogovarjala in dogo- varjala Peterle in dr. Janez Drnovšek. Je Drnovšek Peter- letu obljubil več, kot pa je lahko izpolnil? Vsekakor pa je res, da je Peterle v svojem pojasnje- vanju odstopa posebno zamero in razočaranje pokazal prav do Drnovška in mu pravzaprav tudi očital, da ne vodi svoje stranke in da je "predsednik LDS samo funkcija te stranke, ni pa njen voditelj". Seveda bo čas pokazal, ali je Liberalna demokracija ravnala modro, ko se je odločila za "na- penjanje odnosov" s Peterle- tom, ki je bil kljub vsemu po- memben koalicijski partner, ravno v času, ko je bil predmet najbolj brezobzirnih napadov in obtožb s strani svoj ih "narav- nih zaveznikov" z desne strani slovenske politične scene. Vse- kakor so zdaj odnosi Peterleta z Liberalno demokracijo na iz- jemno nizki točki,saj jo Peterle med drugim proglaša za izpos- tavo Združene liste (oziroma nekdanjih komunistov), njeno ravnanje ob volitvah predsed- nika državnega zbora pa je označil za "nekorektno, izsilje- valsko in vzvišeno". Novi predsednik državnega zbora Jožef Školč je izjavil, da se ne čuti odgovornega za od- stop zunanjega ministra. "V po- litiki so odstopi osebna zadeva. Gospod Peterle je imel možnost svoj odstop napoveda- ti. Če bi to storil, bi se morda čutil za to odgovornega, ker pa tega ni storil, se mi dozdeva, da mu je dogajanje v parlamentu morda šlo celo na roko." PETERLETOV OBRAČUN S "SVOJIMI" Pred desetimi dnevi je Peter- le na taboru Slovenskih krščan- skih demokratov v Kostanjevi- ci na Krki silovito branil pozi- cijo krščanskih demokratovv vladajoči koaliciji. Kritikomiz "prijateljskih" desnih strank (zlasti Podobniku in Janši), ki kar naprej zahtevajo, nai krščanski demokrati zapustijo vlado, je sporočil, da krščanski demokrati ne želijo zapuščat' "brazde sredi oranja", ker j« program slovenske preobrazbe nedokončan "in ga želimo izva- jati". Sicer pa se je ena izmeMG Barbara Plaveč prf modelov. FotOiJ0< PTUJ / 35. OBLETNICA MATURE Sobota, 10. septembra, je bil lep, sončen dan. V poznih popoldanskih urah so se pred svojo šolo, nekdanjo ali bolje "staro" gimnazijo, kjer zdaj domuje OŠ Olge Meglič, zbrali maturanti iz leto 1959, do bi počastili 35. obletnico pomembnega dogodka ob zaključku svojega šolanja no srednji stopnji. Sprejel jih je ravnatelj, ki zdaj zgledno vodi osnovno šolo, in jih popeljal v njihov zaključni razred v drugem nastropju, kjer sov vedrem razpoloženju obudili spomine. N'ato so bili povabljeni v zbornico, kjer jih je vodaj šole prisrčno poz- dravil in jim orisal sedanje stanje, s posebnim poudarkom pa nakazal načrte za prihodnjo preureditev in povečanje prostorov, da bi lahko prešli na enoizmenski pouk. Svečana pogostitev je bila oba zahajajočem soncu na Gorci v Ha- lozah, kjer so se od 18 profesorjev, ki so poučevali v zaključnem razre- du in od katerih živi še polovica, srečanja udeležilo štirje, kar je bilo kar razveseljivo. Dijaki so bili zbra- ni skoraj polnoštevilno, med njimi Je bil tudi vedno močno zaposleni 'n v svetu ugledni nevrokirurg dr. Vinko Dolenc, član SAZU. Taka udeležba je bila ob dobri postrežbi spodbudna za dobro razpoloženje, živahno in veselo besedovanje in obujanje spominov, delno pa tudi že za polaganje računov življenj- skega dela in uspehov. Alibi moglo biti še kaj primernejšega za vabilo na podobno srečanje čez pet let, če ne že prej za kaj vmesnega? Rudolf Čeh Udeleženci obletnice so se najprej ustavili v svoji stari šoli. Foto: LangerhoU POREČ / GOSTOVANJE PTUJSKE RAZSTAVE V torek so v Poreču odprli razstavo, '^'joje pripravil Pokrajinski muzej f^tuj "Nakit, magična moč oblike". V '^oreču bo postavljena do konca ok- tobra, v času svetovnega arheo- 'oškega kongresa na temo ^Sodnjekrščanske arheologije, na ka- terem sodeluje 400 arheologov. Po- krovitelja kongresa sta papež Janez Pavel II. in hrvaški predsednik dok- tor FranjoTudman. Razstavljati na tako eminentni stro- kovni prireditvi pomeni za ptujski muzej posebno priznanje. Nakit si bodoo^edali še arheologi hrvaškega arheološkega društva, ki bodo imeli po kongresu v Poreču svojo letno skupščino, nato pa jo bodo preselili v Pulj. •>McZ _ŠTATENBERG / USPELA LIKOVNA KOLONIJA_ Veliko zonimante za likovne izdelke Od minulega četrtka do nedelje se je v okolici baročnega dvorca Štatenberg pri Makoloh ob iskan- ju motivov za svojo likovna delo »potepalo« 23 likovnikov, udeležencev letošnje tretje štaten- berške likovne kolonije. Nekateri so »zašli« celo na Ptujsko Goro. Tudi letos jim jo je zagodlo vre- me, tako do ni bilo nič čudnega, če so se nekateri podali upodabljat svet ob Drovinji kar pod dežni- kom, drugi po so vtise prenašali no platno kar v dvorcu. V nedeljo popoldan so v viteški dvorani ob prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Makole, odprli razstavo, ki bo na ogled dva tedna. Ob tej priložnosti seje zbralo veliko število obiskoval- cev; nekateri so celo menili, da jih je prišlo veliko več kot ob odprtju podobnih razstav v Ptuju. O svojih vtisih nam je Rozina Šebetič povedala: "Na Štatenhergu mi je všeč. Ob resnično prijetnem vzdušju in srečanju s starimi znanci se sprostim. Rada imam te kraje in motivov se nikoli ne naveličam. Le- tos smo dokaj udobnobivali v dvor- cu, in kar je najvažnejše, s prijatelji smo se veliko pogovarjali, največ pa o likovni umetnosti." Jožica Tomazzini iz Slovenske Bistrice seje štatenberške kolonije udeležila letos drugič. Že lansko leto je premagala tremo in plahost ob srečanju z drugimi likovniki, le- tos pa seje kar razživela. Všeč soji takšna srečanja, marsikaj spozna, predvsem pa se veliko nauči. Jožeta Foltina najdeš zadnje čase na vseh kolonijah, pogost gost na podobnih srečanjih pa je tudi Julij Ošlovnik, ki je v soboto uspel za krajši čas oditi na drugo likovno srečanje. Tik pred odprtjem razstave smo ujeli organizatorja Branka Gajšta iz Sestrž. Zadovoljen je bil tako z bivanjem in hrano v dvorcu kot s prijatelji, zadovoljen pa je bil tudi s strukturo udeležencev, saj sta bila med njimi dva profesorja likovnika - Jože Foltin iz Ptuja in Ana C^jnko iz Ljubljane; Tatjana Verbinc in Gani LIanski sta akademska sli- karja, drugi pa so z likovnim delom delom povezani bodisi poklicno ali ljubiteljsko. To sobili Rozina Šebe- tič, Drago Bukovec, Klara Jenko, Bernardina Paj, Bojan Lub^, Oto Jurgec, Julij Ošlovnik, Branko Potnik, Branko Pungartnik, Bru- no Levačič, Branko Zupanič, Franc Simonič, Andrej Božič, Bo- gomir Jurtela, Jožica Tomazzini, Frnc Trčko, Anton Skok in organi- zator Branko Gajšt. Tudi letos je bil mentor akademski slikar Dušan Fišer, domačin s Ptujske Gore, ki ustvarja in živi v Ljubljani. "Poskušam jih prepričati, da bi več eksperimentirali, vendar v teh prizadevanjih skoraj ne uspem. Zelo težko se odločijo za kaj take- ga, dela pa, ki jih naredijo, so opravljena korektno," je ocenil delo udeležencev kolonije mentor Dušan Fišer. Z likovniki je bil zadovoljen tudi najemnik dvorca Štatenberg gos- tilničar Karel I^esjak. Povabil jihje, naj pridejo tudi prihodnje leto. Vida Topolovec Ob odprtju razstave se je zbralo veliko obiskovalcev. PTUJ / ZAKLJUČEK MEDNARODNEGA KNJIŽNEGA KVIZA Mednarodni knjižni kviz je v ptujski knjižnici potekal že tretjič. Vrsto let ga pripravlja nemška us- tanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainzo, v Sloveniji pa so nosilci akcije zraven splošnoizobroževolnih knjižnic še Zvezo bralnih značk in Zvezo prijateljev mladine ter Pionirska knjižnica iz Ljubljane. V občinskem merilu so pri izvedbi tekmovanja sodelovali šolski knjižničarji. Reševanje je potekalo od aprila Jo septembra v enajstih evropskih Jržavah (Avstrija, Francija, Hrvatska, Nemčija, Nizozem- ska, Poljsk a, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švica). Ker je leto 1QQ4 mednarodno leto družine, je kviz nosil naslov Knji- ga v prostem času, ki hi ga naj člani družine preživljal skupaj oh imenitnih knjigah z razhčnih po- dročij ter oh družabnih igrah. Za uspešno reševanje so otroci pre- brali devet knjig, katerih naslovi, glavni junaki ali ključne hesede so dali ko nčno rešitev kviza: DR UŽINA IN PROSTI ČAS. V ptujsko knjižnico je prispelo 22Q rešitev in vse so bile pravilne. Reševalci prihajajo iz vseh osnov- nih šol ptujske ohčine, srečni izžre- banci pa so Estera Korošec (po- tuje na izlet v Ljubljano), Vesna Mally (darilo papirnice Petlja), Alenka Pisanec (darilo E-sho- pa) in Nataša Erman (darilo E- shopa). Nagrajencem čestitamo in jih vabimo v knjižnico po nagrade. •O L. K. _MIHELICEVA GALERIJA / RAZSTAVA UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ_ VIDEM PRI PTUJU / NOVA ŠOLA KONČANA V petek bodo v Vidmu pri Ptu- ju svečano odprli novo šolo. V ta namen so med 13.30 in 15. uro pri- pravili kulturni maraton, na kate- rem se bodo predstavile foklorne in druge skupine iz domače kra- jevne skupnosti in osnovnošolci, sledilo pa bo svečano odprtje šole. Slovesnosti se bodo med drugimi gosti udeležili republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber in člani izvršnega sveta ptujske občine s predsedni- kom Brankom Brumnom. D. Sterle V petek sta ravnatelj Pokrajinskega muzeja Boris Miočinovič in tamkajšnja kustodinja Stanka Gačnik pred številnim občinstvom odprla razstavo umetniških fotografij na Ptuju rojenega in v avstrij- skem Gradcu stanujočega Branka Lenarta. Ob tem sta zaigrala ljudska godca iz Haloz Franc Laporšček in Franc Topolovec na iz- redno zanimive in danes zelo redko videvane instrumente trstenko, list, lončeni bas in harmoniko. Fotografije Branka Lenarta (na po- snetku desni ob muzikantih) bodo na ogled v Miheličevi galeriji do Id. oktobra. •oMcZ 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 22. SEPTEMBER 1994- TEDNl|( PTUJ / KDAJ BO EMINENTNI PROSTOR OB POTRČEVI CESTI NARED ZAGRADNJO? Kone< septembra se bodo za letos končala izkopavanja ob Potrčevi cesti v Ptuju. Ze četrto leto preiskujejo strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pod vodstvom arheoio- ginje Morije Lubšina Tušek hribček, na katerem so zadnjo desetletja domovali vojaki JLA. Odkrili so že velik del nekdanjega kapucinskega samostana, številni zabojčki najraznovrstnejših izkopanih predmetov so že pripravljeni no nadaljnjo obdelavo, vendar to območje še ni pripravljeno no gradnjo kulturno-poslovnega centra, kot predvideva veljavni prostorskoureditveni načrt mesto Ptuja. Odkriti temelp kapucinskega samostana iz 17. stoletja ob Potrčevi cesti na Ptuju so najlepše vidn^ Posnetek /e /z balona AK Ptuj napravil Ivan Tušek. # Kaj so odkrili arheologi pod nekdanjo vojaško betonsko ploščo doslej inkdaj bodo končali izkopavanja? Delati so na tem območju pričeli že leta 1991 na pobudo občine, ta- koj ko so objekte zapustili vojaki, je povedala arheologinja Marija Lubšina Tušek, ki vodi izkopavan- ja. Za letos bodo izkopavanja delav- ci javnih del (občasno so bili vključeni tudi dijaki) končali ko- nec septembra. Strokovno se Marija Lubšina Tušek: "Arheološke raziskave v letih /992 - 94 so poka- zale, da se samo 40 do 80 cm pod površino skrivajo ostaline prazgodo- vinske (pozne bronaste in železne dobe) in zgodnje rimske naselbine na celotni površini bivših vojaških skla- dišč. FotoM.Zupanii vključujejo v raziskave arheolog Ivan Tušek, konServator in prepa- rator Stanko Gojkovič in konSer- vator Saško Colnarič. # Kdaj boste končali izkopa- vanja? Marija Lubšina Tušek: "Dela imamo vsaj še za naslednje poletje, morda pa še za eno, kar bo odvisno od denarja, ki ga bo izkopavanjem namenila občina. Upam, da bodo vodilni občinski možje naša od- kritja uspeli vključiti v kompleks bodočega poslovno-kulturnega centra." # Kaj ste odkrili doslej ? Marija Lubšina Tušek: "Našli smo predmete in ostanke raznih obdobij. Plasti so med seboj pomešane, kar kaže na živahne po- sege ves čas. Tako smo našli frag- mente keramičnih kuhinjskih in shrambenih posod iz bogatega spektra raznoterih oblik iz pozne bronaste, železne in rimske dobe, nato bronaste rimske novce, bro- nastesponke,koščeneigle-lasnice, razne železne uporabne predmete, kose steklenih posodic iz 1. in 2. stoletja, ostaline samostana iz 17. in 18. stoletja, vrsto keramičnih in steklenih posod iz obdobja po uki- nitvi samostana konec 18. stoletja in začetka 19. stoletja, ko je bil ves kompleks spremenjen v vojaški skladiščni in oskrbni center. Tudi iz tega obdobja je najdenih veliko predmetov, opazni pa so tudi sledo- vi več požarov. Sledove je za seboj pustila tudi JLA, ki je tu vgradila kanalizacijske mreže in vodovod, s čimer je posegla prav v temelje ob- jekta, našli pa smo tudi dele streli- va, orožja pribora..." # Gotovo je najimpozantnejša stavba, ki je tukaj kadarkoli stala, kapucinski samostan... Marija Lubšina Tušek: GLEDALIŠČE PTUJ / TEATER III Pretffireimerfiffeiit&ireMogcb TaponedeljekbovptujskemgledališčuprvaletošnjapremierogledališčaDPDSvobodaPtujiMag^ Alojza Remca. Pripravlja jo Teater III pod vodstvom režiserke in dromoturginje Branke Beze|jq^ Glozer. Magdo bo igralo Helena Pršuh, Petro Ervin Štopfer in Pavlo, ki se kasneje tronsformiro v ^ drugih moških, Tadej Toš. Igralo bo še Urška Vučok, sodelovali po Andrej CizerI, Tomo Periuh i| Motijo Centrih. Kostume je pripravila Stanka Vauda, sceno David Gašparič, lučni mojster bo TomQ> Bezjak, za gib po je skrbela Majdo FridI Grah. Zakaj ste se odločili za to bese- dilo Alojza Remca? Branka BezeljakGlazer: Izbrali smo besedilo Alojzija Remca, ki se ga mnogi spomnijo iz ptujske zgo- dovine kot župana med prvo in drugo svetovno vojno in je priznan kot pisatelj in dramatik. Po toliko letih je prav, da se spomnimo tudi njega. Napisal je veliko dram, ki so jih igrali v ptujskem in maribor- skem gledališču. Današnjemu času je med vsemi besedili najbližje Magda. To je izrazito ekspresionis- tični tekst, ki je očitno nastal pod vplivom takratnih evropskih Predstava Remčeve Magde v režiji Branke Bezeljak Glazer in izvedbi Teatra III bo v ponedel- jek ob 20. uri, ponovitve pa v naslednjih dneh. Letos pa bomo lahko v ptujskem gleda- lišču videli še tri ptujske pre- miere: premiero starejših igral- cev Gledališča Ptuj, premiero, ki jo bo pripravil Lojze Mat- jašič, in premiero Gledališkega studia, v katerega so vključeni osnovno- in srednješolci. umetniških tokov, ki so prihajali k nam. Ker jebil pisan za čas, ko se je uprizarjalo drugače, ko je bila na prvem mestu beseda, je on za vse čustvene in čutne izbruhe uporabil besedo. Za današnji način uprizar- janja je bilo potrebno te stavke pre- vesti v telesno govorico. Zato smo v podnaslovu predstave povedali, da je igrana po motivih Alojza Rem- ca." Priredbo ste opravili vi kot režiserka? Branka Bezeljak Glazer: "Nas- tajala jepostopno ob improvizaciji, ko smo razvijali uprizoritev; sode- lovali so vsi igralci. To je bilo mogoče zaradi igralcev, ki so sedaj že zelo uigrani. Prvič namreč de- lam z ekipo, ki je ni potrebno več učiti odrske abecede." Kakšna je vsebina Magde? Branka Bezeljak Glazer: "Vse. bina je mnogim Ptujčanom, vsai starejšim, znana. Gre za ljubezen- sko zgodbo, ljubezenski trikotnik, Gre za odnos Magde do dveh moških in odločitve, ki jih človek vse svoje življenje sprejema. Dra- ma je izrazito čustvena, na trenutke že skoraj melodramatična. To je intimna zgodba, ki se lahko zgodi slehernemu kjerkoli. Vsakdo se lahko poistoveti s katero od oseb. Včasih so predstave vzbujale jok pri gledalcih. No, prav tega sicer ne želimo, upamo pa, da bo gledalcem predstava blizu." M. Zupanic Posnetek vaje Remčeve Magde v režiji Branke Bezeljak Glazer. Foto langerhok PTUJ / 125 LET GIMNAZIJE "Najdbe iz obdobja življenja sa- mostana, to je po zgodovinskih vi- rihmed 1615in 1786, so skromne, a zanimive. To so grafitni enoročajni vrči, lonci preprostih oblik, kera- mičen zvon, del svečnika, svetinji- ce ... Zelo zanimiva je svetinjica s podobama sv. Marije Terese Avil- ske in Janeza od Križa, reformator- jev karmeličanskega reda v Španiji, ki je prišla v grob najbrž z enim od vodilnih patrov kapucinov sredi 18. stoletja. Pri najdbah si pomaga- mo z do sedaj dostopno literaturo in s kapucinskimi samostani, ki stojijo še danes." •>M, Zupanič Ze vse leto potekajo v Ptuju prireditve, ki jih pripravlje kolektiv gimnazije v sodelovanju i bivšimi dijaki ob iastitljivi obletnici obstoja šole. Pred 125 leti ustanovljena nemška gimnazija je postala med obema vojnama eno izmed središi naprednega gibanja, preživela je vojno in številne spremembe po njej. Osrednje prireditve hodo v petek, 30. septembra. Slovesnosti se hodo pričele ie oh 10. uri, ko kodo na gradu odprli razstavo o zgodovini gimnazije in predstavili zkornik, ok tem pa ko tudi kul- turni program, oh 12. uri ho v športni dvorani Center osrednje proslava, popoldan pa ho srečanje sedanjik in hodočik gimnazij- cev na letališču v Moškanjcik. •o-McZ S pogledom je zdrsel po žeiezju okoli sebe in potiho ponavljal ime- na vseh delov. Znal jih je na pa- met, tako kot vedno. Res so se mu smejali, ko je na sredo kupole pri- lepil nalepko z napisom: TANKSHERMAN MODEL M4A3E8 češ, kako bi pa lahko nekdo po- zabil kaj takega! Lahko, sije rekel Šime in se spomnil svojih staršev. Oba sta bila še živa in najstarejša otočana. Po pameti pa med najmlajšimi: spomnila se nista ničesar več, prepoznala nista ni- kogar in ničesar, in kot je bilo vi- deti. sta tudi govoriti poza- bila. Nikoli ne bom tak, se je zaobljubil Šime, ki je vsako jutro najprej preve- ril vsebino sobe in ime sle- herne reči v njej ter tako pregnal vedno prisotno možnost, daje do usodnega začetka pozabljanja prišlo tisto noč. Ker je bil najsta- rejši otrok, ni mogel preve- riti,alije tako m(M;-na senil- nost dedna. Srednja sestra je umrla v prometni nesreči nace- lini, kamor seje poročila, druga je bila več kot deset let mlajša od nje- ga in mu ni nikakor mogla služiti za poskusnega zajčka, četudi jo je vedno pozorno opazoval. Skrbela je za starše in kuhala starejšemu bratu, tako kot se za najmlajše otroke ženskega spola spodobi, in tudi to je bil eden od razlogov, ki mu je te kraje in običaje tako pril- jubil. Dobro seje spcminil: pozabljan- je pri starših se ni začelo z majhnimi, drobnimi, še omembe ne vrednimi predmeti, marveč prav nasprotno, s st\'armi, za ka- tere nihče ne bi verjel, da jih je mogoče pozabiti. Pravzaprav ne predmete same, saj sta sejih po vi- dezu vseskozi spomnila, temveč njihovih imen - kolikokrat sta kri- lila z rokami in poskušala ujeti iz- ginulo besedo: "No, tisto, tisto, kako se že reče, tisto, no. saj veš, tisto!" Kar se je izkazalo šele za začetek dolgega izgubljanja. Zavili so iz vasi in se začeli vzpenjati v hrib. Šimeje prižgal re- flektor na kupoli in razsvetlil pot daleč navzgor; le borovci ob straneh so ga omejeva- li. V slušalkah je slišal Rrunov in Adrianov pogovor in zazdelo se mu je smešno, kako vsakodneven je, kot bi še vedno sedeli na klopci. "TI REČEM! TI ZNAŠ VOZIT! NE PA MOJ SIN, KO SEM GA ŠEL OBISKAT NA CELINO IN MI JE DAL ZA PELJAT TISTI SVOJ AVTO! SAMO ENKRAT IN NIKO- LI VEČ! JE REKEL. DA BOM UNIČIL MAŠINO! JAZ, PA MAŠINO! PRITISNEM LE TOLI- KO, DA SLIŠIM MOTOR TIHO PETI! KAJ BOM UNIČIL! UNIČIL? KO SEM PANAREDIL V ŽIVLJENJU TOLIKO KILOME- TROV, KOT JIH ON NE BO NIKO- LI!" Bruno se med monologom ni vmešaval, saj je vedel, da ne bi imelo smisla. Šime je gledal cesto pred seboj in razmišljal, kaj jih čaka. Je Aco vse skupaj planira! že takrat? Je to mogoče? Jih pre- govoril, da so ukradli in v vrtači sredi gozda skrili enega od tan- kov, ki so v vasi čakali na povra- tek preko oceana, ko so se boji na celini končali. Ni jih bilo treba dol- go pregovarjati, zvenelo je kot nora pustolovščina. Za povrh so bili vsi med vojaki, ki so se izkrca- li dve leti poprej v Neaplju in so ve- deli za krajo ru šilca, ogromne lad- je, ki jo je posadka zvečer pustila zasidrano v pristanišču, nakar so zjutraj našli na obali le zvezane stražarje, ladje pa nikjer. Primer je ostal nerešen. Tako kot ta. Ame- riški oficir se je drl nad vaščani, ki ga itak niso razumeli in so stoično potrpeli na toplem pomladnem soncu. Vedeli so, da ne bo dolgo trajalo. Vojakom seje po štiriletni odsotnosti mudilo domov. Tank so pustili v vrtači, dokler ga ni med neurjem zalila voda in so mo- tor morali povsem razstaviti, sčistiti in ponovno zložiti skupaj. Šime je sam vprašal, kam naj ga spravijo poslej, in v pogovoru so najprej obdelali vsa možna skri- vališča, jame in razpoke, a jih je .■\co odklanjal, ker je bilo do vsa- kega veliko preveč hoje. Mogoče ga bomo nujno potrebovali, je re- kel. Miro je potrdil, kako fino bi bilo, če bi ga imeli bolj na očeh. in Aco je kar poskotul. Tako so pos- tavili spomenik in ob redkih obho- dih politikov s celine so bili vedno pohvaljeni za njihovo zgledno državljansko zavest in požrtvo- valno vzdrževanje tega pomnika preteklosti, kot so dejali pred od- hodom. Šime ni prenašal teh obi- skov: vsi so se obnašali do njih, kot bi bili divjaki ali vsaj idioti. Sedaj pa še tisti kamp: postavili so ga oni s celine, ne da bi jih vprašali. Za povrh je mladina kar drvela tja v službo, namesto da bi vsiljivce ignorirali. Sramota! Šimeje vseskozi slutil, daje tank povezan s tisto nočjo pri vili. Aco je včasih postal nemiren in pogledoval proti drugemu koncu otoka, kot bi pričakoval prihod nečesa groznega. Šele pogled na vedno pripravljeno kovino v bližini gaje pomiril. Šimetu so se odprle oči: cev topa je bila obrnje- na natanko proti vili; le kako tega ni že prej opazil. M()g(K'e bi si mo- ral preblisk zapisati, tako kot je to storil ponavadi, in ga tako oteti pozabi. Vsekakor je tisto, kar osemlet- nega dečka posivi v pol ure, mogoče uničiti edino s tankom. I'pam, sije rekel, neda bi pokazal malodušje, saj je moral kot na- mestnik poveljnika dajati primer navadnim vojakom, ki so v dro- bovju vozila še vedno poslušali Adrianovo mnenje o sinovih voz- niških sposobnostih. Popravil seje: ne Adriana, ne upokojenca Adriana, pa tudi ne starca Adriana, marveč mitral- jezca Adriana, tako kot včasih. Nasmešek je zalebdel nad virom reflektorske luči. * Max seje izmotal iz zadnjih vezi ravno še v pravem trenutku, pre- den je zaslišal glas, kije najavljal očetov prihod. Ni se mogel zmoti- ti, glas je bil zares očetovski: brez telesa, oddaljeno grmenje, ki seje začelo z gromom. Poskočil je, zagrabil trakove, s katerimi je bil zvezan, in z vso močjo stekel očetu naproti. * "Nevihta!" je pomislila Ana, "samo tega seje še manjkalo!" ★ Receptor je odprl obe očesi in zaklel. Penzionisti postajajo ved- no bolj predrzni, sedaj se vozijo že sredi sezone. In to ne katerekoli, maneč pr\e, (nlločilne! Vzdihnil je nad sebičnostjo, ki je lastna starcem: ne morejo spati in misli- jo, da so vsi drugi taki kot oni. Naj- boljjesovražil tiste, ki sodijoijudi po sebi. Sploh so bili ti penzionisti senilni zoprneži, ki jih je bil že pošteno sit. Pa kaj,če so bili heroji vojne, ki njemu ni prav nič pome- nila. Sedeli so na klopci in morili ljudizzgodbami,kijihnihčenllio- tel poslušati,moral pavsakdo,saj je bil otok premajhen za pobeg. Č\'ekali so, medtem ko je moral on delati. Sramota! * Začelo seje! Raf se je prebudil iz tihega ječanja. Norost se pričenja! Sliši grmenje, ropotanje železa, kmalu bodo začela drgetati tla in potei" ... Ni vedel, kaj in v kakšni obilici ga bo norost napadla, a nedvonui« se je začela. Stekel je do roba pre* visa in pogledal navzdol. Od trU' pla je bilo videti le še polovic«- drugo so valovi odvlekli v tem"' Pogled na nenaravno upognjt'"" rokogajeustavil. Tam doli je vsega konec. Nt? znorel in pričel ubijati ali pot"«*^' rezati samega sebe. Nadaljevanje prihodnji^' fEDNIK -22. SEPTEMBER 1994 NAŠI KRAJI IN UUDJE ■ 7 RAZKRIZJE / KONČNO V MARIBORSKI ŠKOFIJI p^' september ni bil samo prvi šolski dan za 140 šolarjev osnovne šole Razkrižje - Šafarsko, temveč zgodovinski dan za vseh 1560 krajanov te krajevne skupnosti. Ta ufi je iz Vatikana prišel dolgo pričakovani dekret, po katerem je slovenski Cerkvi oziroma mariborski škofiji zaupana administrativna pristojnost nad slovenskimi kraji ^raikriški župniji (Razkrižje, Šaffarsko, Gibina in Veščica) ter slovenskimi vasmi Kopriva, Šprinc in Globoka, ki so bile doslej pod hrvaško štrigovsko župnijo. Obiskiili smo Razkrižju ter se ^ovarjali s tajnikom krajevne ^pnosti Stankom Ivanušičem, |jje povedal, da se bodo lahko ^jlej bolj posvetili razvojnim ^bkniom krajevne skupnosti. smo tudi pri krajanu Teo- ^rju Žabotu, posebej pa je bil lašega obiska vesel novi raz- ^ški župnik Marijan Rola, kije jg Razkrižju poldrugo leto ipravljal verske obrede v sloven- jkem jeziku. Mariborski škof dr. Franc liramberger je poudaril, da so si- •jr z dekretom iz Vatikana slo- venski kraji razkriške in štrigov- ;l(e župnije prišli pod njegovo pristojnost, dokončno pa bosta [mariborska in zagrebška škofija razmejeni po ratifikaciji mejne •rte med Slovenijo in Hrvaško. Stanko Ivanušič je poudaril, da so se na Razkrižju že rodovi borili za vse to, kar so 1. septem- bra letos končno uradno dočaka- li. Pri tem je bila odločilna osa- mosvojitev Slovenije, ko so se ljudje še v večji meri zavedli svoj- ih korenin in pravice, da jim v verskem življenju na slovenskih j tleh pripada materni - slovenski jezik. "Ob teh prizadevanjih so se ro- jevale številne težave. Moram pa izraziti obžalovanje, da nam kljub številnim poskusom ni uspelo pridobiti k sodelovanju idanjega župnika gospoda Stje- [lana Slavičkaf Po moji oceni bi bila z njim pot do cilja dosti lažja, bilo bi manj konfliktov in do rešitve bi prišli veliko prej. Ka- korkoli že, rešitev je tukaj, pa četudi začasna, saj ta akt rešuje vsebino verskega življenja v žup- niji Razkrižje, formalnopravno pa še vedno sodi pod zagrebško nadškofijo. Dokončna rešitev bo takrat, ko bosta Slovenija in Hrvaška ratificirali državno mejo in s tem uskladili škofijsko mejo z državno," je povedal Stan- ko Ivanušič. "Ne obsojam nikogar, ker vem, da so bili mnogi ob vseh dogod- kih prizadeti, zato se ne mislimo iti zmagovalce. Trdno pa sem prepričan, da smo zagovarjali pravično stvar, ki je ljudem pri- padala po ustavi in tudi po narav- nih zakonih, kot je večkrat pou- daril škof Kramberger. Pre- pričan sem, da nikomur nismo delali krivice, najmanj pa župni- ku Slavičku. Kljub večkratnim pogovorom takoj po osamosvoj- itvi, ko smo opozarjali na to, da naj vendarle skuša uslišati prošnje Slovencev in prične poučevati verouk v slovenskem jeziku in izenači slovenski jezik v župni cerkvi, smo naleteli na glu- ha ušesa in tako žal kljub dobro- namernim napotilom z naše stra- ni do tega ni prišlo. Seveda so se našli nekateri, ki so dogajanje ra- zumeli drugače. Mislili so, da vse to delamo proti hrvaškemu žup- niku in hrvaškemu narodu; to ne drži. Na Razkrižju imamo na sto- tine dokazov, da smo s sosednjim hrvaškim narodom in sosednji- mi kraji, še posebej s krajema Jalševec in Banfi, v zelo dobrih odnosih. Tako smo jim dali vodo iz našega vodovodnega omrežja, v 1993. letu pa tudi kabelsko tele- vizijo iz našega sistema pod ena- kimi pogoji kot našim krajanom. Dobre odnose imamo tudi s so- sednjo občino Štrigova. Skratka na meji želimo dobro sodelovati, ker bomo tod stalno živeli. Kaj pa je lepše, kot imeti ob sebi dobrega soseda in dobrega prijatelja! Prav zato sem nasprotnik kakršnega- koli zaostrovanja in vsem, ki se ukvarjajo z grožnjami in podob- nimi nečednimi dejanji, bi dejal, da nočemo nič drugega kot ostati Slovenci na slovenskem ozemlju," je grožnje komentiral Stanko Ivanušič. "To, kar smo doživeli 1. oziro- ma 4. septembra, se z nekaj bese- dami ne da povedati. Gre za našo zgodovino, za konec trpljenja naših ljudi in za sad več kot pol- stoletnih prizadevanj naših prednikov, da bi končno le dočakali dan, ko bomo tudi v ver- skem pogledu priključeni slo- venski škofiji. Žal mnogi med nami tega veselega in srečnega dogodka niso dočakali. Malokdo lahko povsem razume naša ho- tenja in naše želje, s tem je pre- prosto potrebno živeti. Mi, ki živimo tu nameji,smobili ves čas ščit pred prodiranjem tuje misel- nosti in tujega jezika, zato smo bili vedno izpostavljeni naj- hujšemu. Lahko si predstavljate, kako smo bili ob sporočilu, da je naša zahteva vsaj delno rešena, veseli in presrečni. Dokončno še ni vse rešeno, vendar to trenutno ni toliko pomembno, važno je, da smo z našimi prošnjami, ki smo jih naslavljali na cerkvene for- ume v Zagreb, Ljubljano in Ma- ribor, le uspeli. Žalostno je, da cerkev tega, kar bi po svoji službeni dolžnosti morala storiti - dati vernikom osnovne človeške in verske pravice -, ni uredila že prej. Kaže, da v to gren- ko jabolko niso bili pripravljeni zagristi. Slovenski cerkveni vrhovi so se izmikali, češ da v tej zvezi nimajo nobenih pooblastil. Tudi v Zagrebu smo naleteli na gluha ušesa in večni izgovor, da jih župnik Slaviček ne posluša," je povedal krajan Razkrižja Teo- dor Žabot, stric salezijanke Vide Žabot, ki je kljub temu, da se je za to dejanje morala potem zagovar- jati pri vrhovnih sestrah v Rimu, pogumno in z vso vnemo poučevala od septembra do kon- ca 1992. leta v Razkrižju verouk v slovenskem jeziku. NOVI RAZKRIŠKI ŽUPNIKJE OPTIMIST Marijan Rola je bil od božiča 1992 do 4. septembra letos neke vrste pomožni župnik na Raz- križju. V tem času kljub dekretu, ki ga je prejel od zagrebškega kar- dinala in mariborskega škofa, v mnogih rečeh ni mogel samostoj- no odločati, saj je skoraj za vse moral prositi dovoljenja župnika Stjepana Slavička. Tako med drugim ni imel vpogleda in dos- topa do cerkvenih matičnih knjig, kljub temu da je v tem času opravil nekaj krstov, porok in po- grebov. Vse te podatke je v cer- kvene knjige vpisoval župnik Slaviček. Kljub vsemu pa ima na poldru- go leto veliko lepih spominov. Naj lepše od vsega, pove med dru- gim, je njihovo ubrano in lepo petje. Izbral si je okoli trideset ministrantov, čeprav jih lahko oblečejo samo dvajset. Njegovi mladi pomočniki so imeli vedno polno zamisli, kar je Marijana Rolo posebej veselilo. "Življenje je bilo po svoje zani- mivo, saj sem lahko ljudem, ki so bili v stiskah in težavah, poma- gal. Brez težav seveda ni šlo, ven- dar o tem ne bi želel govoriti. Življenje naj se sedaj začne na novo. Če želimo v prihodnježive- ti v miru, je potrebno obrniti nov list in pozabiti vse tisto, kar je bilo slabo, lahko pa se iz vsega skupaj tudi kaj koristnega naučimo," se spominja Marijan Rola, sedaj že razkriški župnik. Nedeljske maše 4. septembra se bodo Razkrižani in Marijan Rola brez dvoma še dolgo spo- minjali. Vse je teklo tako veselo in spontano, da lepše nebi moglo. Ko smo Marijana Rola ob od- hodu vprašli, kaj si želi v pri- hodnje, je preprosto odgovoril, da naj ne bi bilo med ljudmi več nepotrebnih prepirov in sum- ničenj, češ ti vlečeš na to, ti pa na drugo stran, in da bi živeli v miru in slogi. Seveda se zaveda, da bo na župnišču in cerkvi, ki sta v sla- bem stanju, potrebno marsikaj popraviti, a če bodo ljudje prija- telji, se bo uredilo tudi to. Kot smo izvedeli od maribor- skega škofa dr. Franca Kramber- gerja, mora biti predaja med se- danjim in novim župnikom opravljena do konca septembra, ker mora s 1. oktobrom novi žup- nik Marjan Rola že stanovati v Razkrižju. Nova slovenska žup- nija odslej sodi pod ljutomersko dekanijo. V nedeljo, 25. septembra, naj bi v razkriški cerkvi Stjepan Sla- viček, preden odide, še zadnjič maševal, seveda če bo to želel, do- končno pa se bo z Razkrižja odse- lil do konca oktobra. Kot so nam povedali krajani, se kljub vsemu želijo od starega župnika dostoj- no posloviti. Vida Topolovec TeodorŽabot Stanko Ivanušič, tajnik razkriške kra- jevne skupnosti Novi razkriški župnik Marijan Rola Novo šolsko leto je prineslo mnoge skrbi. A naj bodo te še tako velike, na zdravje mladih ne smemo pozabiti. Čeprav bi se o tej temi dalo na dolgo in široko pisati, smo dr. Jožeta Udoviča, specialista šolske medicine, predstojnika šolskega dispan- zerja v zdravstvenem domu v Ptuju, ki je oral ledino na področju šolske medicine v ptujski občini, zaprosili za kratek in usmerjajoč pogovor, da spodbudimo vse, ki so na kakršenkoli način povezani z mladimi, naj jim pomagajo pri ohranjanju in vzdrževanju zdravja. "Tudi letos smo šolski zdrav- niki od mater, očetov, vzgojitel- jev in pediatrov prejeli novih 900 šolarjev. Naša obveza je popelja- "jih varno skozi telesno in ''uševno burno obdobje rasti in Pfi tem odvračati vse tiste vplive '•žičnega in socialnega okolja, ki kakorkoli negativno vplivali ••^nj, ter krepiti tiste vplive, ki ''^lujejo pozitivno. Že večkrat dejal, da je interes naše družbe, ki si želi hitro napredo- in se razvijati, sprejeti iz rok ^oiskega zdravnika in šolskih pedagogov zdravega, sposobne- in aktivnega mladega delavca, pa na vse ne moremo vplivati f^nii zdravniki, nujno potrebu- jemo pomoč staršev in šolskih Pedagogov," je na začetku pove- ''^•dr.JožeUdovič. ^^JENOST OTROK Tednik: Na kaj velja še posebej opozoriti na začetku šolskega leta? Dr. Udovič: "Šolski zdravniki se zadnje čase srečujemo z novo 'bo- leznijo', to je utrujenostjo otrok. Utrujenost jepri normalni osebi fi- ziološka reakcija na duševni ali te- lesni napor. Je obrambni mehani- zem, ki človeka ščiti pred izčrpan- jem, torej fiziološki pojav,podoben lakoti ali žeji. Zanimivo je, da na la- koto ali žejo ustrezno reagiramo, utrujenost in znake, ki jo naznanja- jo, pa pogosto spregledamo. Na po- jav utrujenosti pri šolarju vplivajo različni dejavniki: šolsko in domače okolje, lastnosti in sposob- nosti šolarja, njegova energetska opremljenost, genetski dejavniki in drugo. Nemogoče je sicer izme- riti izoliran vpliv, ki ga ima šola na pojav utrujenosti, vendar pa šolske obremenitve in šolsko okolje po- membno vplivajo na utrujenost. V grobem določajo otrokovo šol- sko obremenitev učni programi, učitelj s svojim načinom dela in od- nosom do učenca ter urnik dela, ki razporeja različne predmete čez dan, teden in leto. Tudi fizično ok- olje šole vpliva na pojav utrujenosti pri šolarju. V ugodnih mikrokli- matskih razmerah v razredu se bo utrujenost pojavila kasneje. Delovne zahteve šole se razteza- jo v prosti čas šolarja. Struktura prostega časa šolarja pomembno vpliva na pojav utrujenosti. Šolar, ki dovolj spi in se veliko giblje ter ima ustrezno prehrano, bo kasneje utrujen kot tisti, ki ne zadosti svoj- im fiziološkim potrebam. Vidim, da bi vsi mi, ki se ukvarjamo z mla- dimi, morali zanje še veliko naredi- ti. Glejte, le približno tretjina naših šolarjev imazajtrk,šolskemalice so tudi problem, predvsem na nekate- rih šolah. ZA GLEDANJE TELEVIZIJE ŠTIRI URE DNEVNO, ZA ŠPORT POLOVICO MANJ Na počutje učencev in s tem na njihovo delovno sposobnost vpli- vata tudi kvaliteta in količina span- ja. Šolarji do 9 let naj bi spali 11 ur in pol, do 11 let 11 ur, do 13 let 10 ur. Pa mislite, da je tako? Raziskava, ki so jo opravili pred nekaj leti v Slo- veniji, je pokazala, da mladi prema- lo spijo. Pokazala pa je tudi, da otroci v povprečju presedijo pred televizorji skoraj štiri ure dnevno, medtem ko se s športom ukvarjajo leenododveuri.Tuvidimšeprecej možnosti, ki bi lahko ugodno vpli- vale na zmanjševanje utrujenosti pri šolarjih." Tednik: Iz številnih okolij v Sloveniji prihajajo porazni po- datki o poškodbah pri mladih. Kako je s tem v ptujski občini? Dr. Udovič: "Tudi sam želim opozoriti na to epidemijo. Najpo- gostejše so prometne poškodbe ko- lesarjev, mopedistov, tudi avtomo- bilistov, sledijo poškodbe z delov- nimi stroji, športne in opekline. Marsikaj bi se dalo zmanjšati. Sami ste omenili množico mopedistov pri srednješolskem centru, ki se po končanem pouku zapodijo z mope- di brez čelad. Te imajo rajeobešene na krmilu in so jim bolj v napoto kot v zaščito. Številne nezgode, ki so se pripetile, so tistim s čelado rešile življenje. Mislim, da bi po- gostejša prisotnost policistov pred srednješolskim centrom ob koncu pouka ugodno vplivala na preven- tivno varnost učencev. Že vrsto let je smrtnost učencev zaradi bolezni v Sloveniji manjša, kot je smrtnost zaradi nezgod, prometnih nesreč, samomorov in žal zadnje čase tudi objestnosti mladih. Vsako leto tako izgubimo približno za dva razreda šolarjev - od petdeset do šestdeset. Smrtnost šolarjev nam je v Sloveni- ji s preventivnimi pregledi, zgodnjim odkrivanjem bolezni in nenazadnjes cepljenjem ter ustrez- nim zdravljenjem uspelozmanjšati na minimum. Nezgode pa so žal v porastu. Ker sem že omenil cepljenje, naj z vašo pomočjo obvestim starše, da smo 12. septembra pričeli prvo po- lovico cepljenja otrok. Prvošolčke bomo cepili proti ošpicam, mump- su in rdečkam, sedmošolce proti rdečkam. V drugi polovici, čez štiri tedne, pa bodo vsi prvošolci in sed- mošolci cepljeni še proti davici, te- tanusu in otroški paralizi. Zapletov po cepljenju praktično ni. Pri red- kih se mogoče ob mestu vboda po- javi rdečica z oteklino, za katero je najboljšezdravilo alkoholni obkla- dek." 'O MG. V javnem zavodu Lekarne Ptuj so dolgo čakali z načrti in denarjem za novogradnjo lekarne na Potrčevi cesti v Ptuju. Ker odgovorni niso pokazali zanimanja niti odgovornosti - mimo- grede: nova lekarniška mreža predvi- deva deset novih lekarn za Ptuj oziro- ma občino so se odločili, da bodo raz- položljivi denar usmerili v obnovo le- karn v Kidričevem in Majšperku. S tem bodo zadostili tudi zakonskim po- gojem za verifikacijo lekarn, saj jih morajo urediti v treh letih. Ker bodo sedaj najprej obnovili le- karno v Kidričevem, zatem pa tudi v Majšperku, jim denarja za postavitev nove lekarne v Ptuju ne bo več ostalo. Direktor Jože Gorenc je povedal, da še zdaj niso dobili odgovora na poslansko vprašanje o načrtovani gradnji lekarne v Ptuju. Poleg tega jih v občini omejuje- jo tudi pri zaposlovanju: imajo stro- kovnjaka za področje analiz, ker pa je za- poslovanje omejeno, ga ne morejo za- posliti. Lekarno v Kidričevem so pričeli ob- navljati te dni. V času obnove, ki bo predvidoma trajala mesec dni, bodo zdravila izdajali v začasno urejeni lekar- ni v prvem nadstropju Zdravstvene pos- taje Kidričevo, tako da bolnikom po zdravila ne bo treba v Ptuj, razen po tis- ta, ki jih v lekarni sproti izdelujejo. Ob- nova bo stala okrog 120 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Načne za ureditev je izdelal arhitekt ing. An- drej Malgaj, ki je specialist za urejanje lekarn, strokovni nadzor pa bo vodila ing. Danica Putora, tako da ob prevze- mu obnovljenega objekta ne bo težav. Po ureditvi lekarne Kidričevo bodo pričeli obnavljati lekarno v Majšperku. Tudi tam bodo v času obnove uredili iz- dajo zdravil v okviru zdravstvene posta- je. •♦MG Dr. Jože Udovič 8-OD TOD IN TAM SELCE / NA OBISKU V VRTCU Otroke i»|iava|itlč|e jiet|e Selce je prijetna vasica, odmaknjena le dva kilometra od Voličine. Posebno podobo dobi v jeseni, soj je tod veliko sadovnjakov in vinogradov. Sredi tega "roja" v zeleni dolinci je otroški vrtec. Vzgojiteljica Jelko Bročič pove, do so ga ustanovili leto 1969. V selškem vrtcu so kot velika družina. Danijela Polanec (na desni) in Taja Lešnik. Takrat so ga zgradili z repu- bliškimi solidarnostnimi sredst- vi, da bi v njem prosvetljevali podeželske otroke. Danes je vrtec dobil povsem drug pomen, saj so starši otrok v glavnem zaposleni: v Lenartu, Mariboru ali Ptuju. V prijetno kmečko hišo, ki se v to okolje tudi najbolj vklaplja, danes tako kot povsod drugod starši pri- peljejo vsak dan 24 malčkov. Brez strahu, da mogoče ne bo med igro njihov otrok stekel na cesto, saj je tudi vaška cesta daleč vstran. Otro- ci v Selcah imajo tudi to srečo, da jih je v skupini zelo malo. Potrebe pa so že nekaj let večje in vseh otrok ne morejo sprejeti, ker so prostor- sko omejeni. Zdaj imajo le eno mešano skupino otrok od dveh do sedmih let in zraven vzgojiteljice Jelke sta zaposleni še varuhinja Lojzka Rebernik ter kuharica. Leta 1991 so zgradbo obnovili s prispevki in delom krajanov, nekaj pa je primaknila tudi občina Len- art. S prostori so zadovoljni, le igrišče bi potrebovali in več igral. Tudi igrač imajo bolj malo, vendar to zdaj rešujeta iznajdljiva vzgoji- teljica in varuhinja. Velikopa sode- lujejo tudi s starši otrok. Najbolj pa so srečni otroci, da lahko živijo v tako prijetnem ambientu in se ob njihovem vreščanju nihče ne hu- duje. Doroteja Papež jeob našem obi- sku povedala: "Zelo rada hodim v vrtec in ob poldanskem počitku me Doroteja Papež vedno uspava petje ptičkov. Med počitnicami sem zelo pogrešala svoje prijatelje. V našem vrtcu se imamo zelo radiinsetudiobiskuje- mo na domu. Takrat nam mamice tudi ponudijo pecivo." Danijela Polanec in Taja Lešnik se tudi ob fotografiranju nista ločili. Pojasnili sta mi, da sta prijateljici in da čas v vrtcu preživi- ta skupaj. Taja je dodala, da je bila med počitnicami na morju in v Rušah. Svojo prijateljico je takrat zelo pogrešala. Danijela pa je pri- pomnila, da nikoli ne bi živela v mestu, ker tam morajo grozdje in jabolka kupiti, pa tudi tako lepo ni, kot je pri njih v Selcah. Žal je tudi pri nas vse manj vrtcev, ki bi bili tako odmaknjeni od prometnega in drugega vrveža. Seveda pa to še ne pomeni, da se otroci tod ne naučijo vsega tistega kot njihovi vrstniki v mestu. Tekst in fotografije: Marija Slodnjak NATEČAJ REVOZA / V PTUJU 35 LIKOVNIH DEQ "liforHI avto - Oh aartšt Pod tem imenom je od decembra lani do konca januarja /ef^ potekal risarski natečaj na temo avtomobil Clio za otroke ^ 5. do 14. leta starosti, ki ga je pripravilo podjetje Revoz iz fi^ vega mesta. Odziv otrok, ki so svoje izdelke lahko oddajj^ vseh koncesijskih poslovalnicah v Sloveniji, je bil zelo doba, saj so skupaj zbrali kar 3000 risarskih izdelkov. Od teh jibj'^ bilo nagrajenih 20. V Renaultovem avtosalonu v Ptuju so prav tako želeli nagraditi mlade nadobudneže, zato so zanje pripravili še dodatne nagrade. Od 35 risb, ki so jih prejeli, so minuli petek nagradili šest najboljših. Mlade risarje so povabili v avtosa- lon na Ormoški ter zanje pripravili program, v katerem je otroke zaba- val čarovnik Gusti Čoh - Avgusti- no. Za nagrado najboljšim je pričaral fotoaparate ter druge prak- tične nagrade. Svoj uspeh pa so ob koncu otroci zasladili s kosom torte in sokom. Srečni nagrajenci so: Staša Dabič, Neno Cerovič, Mat jan Lah, Smiljan Vidovič (vsi i; Ptuja), Dejan Kampl z Zg. Hajdi. ne in Matjaž Pernat iz Pleteri] Vseh 35 risb je razstavljenih v Re naultovem avtosalonu. Hkrati so izžrebali tudi nagra jence med kupci Renaultovih vozi: in tistimi, ki so preizkusili testn; vozila Clio. Nagrade sta prejel; Majda Goričan iz PlacarJA pr Destrniku in Stanko Kline m Novevasi pri Ptuju. Tekst in foto: D.Sterk LENART / USPEŠNO PODJETJE KRISTAL O lenorških podjetjih v zadnjem času govorimo le tokrat, ko iz takšnih ali drugačnih vzrokov zaidejo v težave. Podjetje Kristal iz Maribora ima v Lenartu svojo poslovno enoto, kjer izdelujejo kaljeno steklo v vseh mogočih izvedbah kot emajlirono in z dekora- tivnim sitotiskom, montirajo steklene fasade, zimske vrtove, vetrolove, predelne stene, sanitarne kabine in notranjo opremo. Dos- lej so proizvedli več kot 2,5 milijona kvadratnih metrov izolacijskega stekla, ki je uveljavljeno tudi no evropskem trgu. V tem uspešnem lenorškem podjetju je zaposlenih 74 delavcev. Steklo proizvajajo v najraz- ličnejših izvedbah in se uporablja za sončno, toplotno in zvočno zaščito, pa tudi v varnostni kalje- ni in lepljeni inačici. Petdeset od- stotkov svojih izdelkov izvozijo na nemško in avstrijsko tržišče. Stanko Kranvogel, vodja le- narške poslovne enote, je povedal, da so kvaliteto svojih izdelkov na- zadnjepotrdili junija letos na inšti- tutu v Rosenheimu. "Slovenija nima potrebnega stekla, zaradi tega vsega uvažamo iz Češke in Madžar- ske. Kljub temu nimamo težav pri nabavi materiala, saj smo v Slove- niji največje steklarsko podjetje in smo si pridobili zaupanje tudi med tujimi partnerji. Osnovni moto, ki nas spremlja pri poslovanju, je LENART / SEJA IZVRŠNEGA SVETA TUdivpiihodiiie cesf e h obfinskegci samoprisiievkci? člani lenarške vlade so na svoji zadnji seji osrednjo pozornost namenili cestni problematiki. Kljub temu da je lenarška občina zadnjo leto namenjala za cestno infrastrukturo precej denarja, so te še vedno no območju celotne občine vzelo slabem stanju. Nekateri člani vlade so menili, da bi morali več denarja nameniti za urejanje bankin in redno čičenje ter vzdrževanje krajevnih cest. Redno bi tudi morali obnavl- jati odtoke vode, saj ob nalivih nastaja največ škode. V občini je veliko makadamskih cest, ki so jih letošnja neurja že večkrat zelo poškodovala in ponekod celo od- nesla. Ker je po izračunu, ki ga je izdelalo mariborsko Cestno pod- jetje, do konca stoletja potrebnih za sanacijo cest okrog 400 milijo- nov tolarjev, so nekateri člani vla- de predlagali, da v občini raz- pišejo referendum za nov občin- ski samoprispevek. Dosedanji se namreč letos izteče in tako se že sedaj bojijo, kje bodo vzeli denar. Seveda pa bi v Lenartu zraven cest potrebovali tudi mestni park, igrišče ter druge objekte za vital- no življenje mesta. V nadaljevanju so člani le- narškega izvršnega sveta med tre- mi ponudniki izbrali zasebno pod- jetje Beneideja, da bo v prihodnje upravljalo z objekti za reklamiran- je, plakatiranje in drugimi objekti oglaševanja v lenarški občini. Občinski svet je tudi predlagal manjši popravek letošnjega občin- skega proračuna. Podali so še informacijo o pro- blematiki nelegalne gradnje steze za motokros v vasici Ročica pri S ve- ti Ani. Pristojne inšpekcijske službeco namreč ugotovile, da niso bila izdana ustrezna soglasja ter da je poseg v kmetijsko zemljišče za nekmetijske namene v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zato bodo inšpekcijske službe ustrezno ukre- pale. M. Slodnjak vsem nasim kupcem zagotoviti kvaliteto in spoštovati dobavne roke. Pravzaradi tega,kersmoizkl- jučno vezani na tuje tržišče, mora- mo spoštovati dobavne roke. V dol- goletnem poslovanju sešeni zgodi- lo, da ne bi mogli dostaviti kupcu našega materiala v dogovorjenem roku." Kako se bo lastninilo podjetje? "Lastninil sebo celoten Kristal. Šli smo v notranji odkup. V progra- mu, ki smo ga podali Agenciji za privatizacijo, smo že zdaj pretežni lastniki. V naši poslovni enoti smo v ta namen že petnajst mesecev oddvajali potreben denar za no- tranji odkup, preostali delež pa bomoodkupilispomočjocertifika- tov zaposlenih. Mislim, da bomo odplačali vse sklade ter postali večinski lastniki," je pojasnil Stan- ko Kranvogel ter dodal: "V pri- hodnje se bomo trudili, da bomo še izboljšali našo kvaliteto in mod- ernizirali proizvodnjo. Pri nas se še premalo zavedamo, da lahko s kvalitetnim in pravilno zastekljevanjem prihranimo veli- ko energije. V tujini je varčevanje z energijo in varovanje narave vse bolj prisotno, zato so tudi predpisa- ni standardi, katero steklo morate uporabiti v gradbeništvu. Ker pa je od zasteklitve odvisno tudi, kako varen je vaš dom, se držijo poseb- nih predpisov tudi zavarovalniške družbe. V našem podjetju pričaku- jemo, da bo postalo takšno raz- mišljanje tudi v Sloveniji povsem običajno in vlagamo veliko denarja za razvoj novih kvalitetnih, naravi prijaznih izdelkov," je povedal vodja Kristalove poslovne enote v Lenartu. Marija Slodnjak y Kristalov! proizvodnji je še vedno precej ročnega dela. Foto: MS Stanko Kranvogel, vodja proizvodnje izolacijskega stekla Lenart. VELIKA NEDEUA / PREVZELI GASILSKO VOZILO Na nedeljski slovesnosti velikonedeljskih gasilcev. Foto: Štefan Hozfan Pri velikonedeljskem gasilskem društvu so minulo nedeljo prevzeli novo kombinirano gasilsko vozilo TAM190Kamtla,kilahkopeljena gašenje požara 4500 litrov vode, 250 kg prahu ter peno. Kot so pou- darili, je to predvsem terensko ga- silsko vozilo, prirejeno za gričev- nat svet ormoške občine. Pred prevzemom je bilo vozilo že devet- krat na terenu in izkazalo se je iz- redno koristno predvsem zaradi velike količine vode, ki jo vozi s sabo, kajti območje ormoške občine jes požarno vodo na tesnem Njegov nakup so med drugim: omogočili Zavarovalnica Adriatic Koper, Cvetko, d.o.o., Invest koo- peracija Ormož, Tovarna sladkorji Ormož, Jeruzalem Ormož - podjet- je Kmetijstvo ter sponzorji, meč katera sodijo številna zasebna ic družbena podjetja. Prireditev j« potekala v znamenju priprav m stoletnico delovanja velikonedelH skega gasilskega društva. •> Vida Topolovec iutri firecfci vciftfe xm ^ino^ftittnik^^ Društvo vinogradnikov in sad- jarjev Ptuj ter pospeševalna služba sta organizatorja preda- vanja, ki bo jutri, v petek, 23. sep- tembra, ob 10. uri v dvorani Živi- norejsko-veterinarskega zavoda ob Ormoški cesti v Ptuju. Magister Tone Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor bo predaval in odgovarjal na vprašanja, povezana s pričetkom glavne sezone trgatve, o žveplanju mošta, vinski posodi, razsluzevan- ju mošta in nasploh o poti, delu in ukrepih, ki vodijo k dobri vinski kapljici. Vinogradniki ugotavljajo letos nenormalno močen napad gnilobe na grozdju. Člani upravnega odbo- ra Društva vinogradnikov in sad- jarjev Ptuj, ki so se zbrali pretekli teden pri Vesenjakovih v Preradu, so bili soglasni v oceni, da za preve*' gnilobe niso krivi samo vinograd" niki, pač pa predvsem izdeloval' zaščitnih sredstev in sočasno tud' strokovne službe, ki bo njihovi oc^ ni niso bile dovolj ažurne pri svet"- vanju, kdaj, s čim in s kolikšn" količino zaščitnih sredstev je treb^ škropiti. Podobnega mnenjas" tudi sadjarji! Janko Matjašič, predsedn''' Društva vinogradnikov in sadja^' jev Ptuj, je rekel, da enostavno"' razumljivo, da bi toliko vinogr^'^! nikov naredilo letos napake P^' škropljenju, saj je gniloba udarili po dolgem in počez tudi mnoge te, ki so upoštevali vse nasvetesf^ ke. Svoje je seveda opravilo ^^ zadnje deževje. fCDNIK -22. SEPTEMBER 1994 OD TOD IN TAM - 9 VELIKA NEDEUA / OD KOD DENAR ZA OBNOVO CERKVE po presoji strokovne komisije je pri 600 let stari velikonedeljski župni cerkvi nujno potrebna obnova dotrajanega zvonika, ureditev statike, sanacija temeljev, obnova f0sade, v notranjščini cerkve pa štukatur in oltarjev. Vsa ta dela bodo presegla vsoto 40,000.000 tolarjev. Posebej kritična je statika cerkve, saj lahko pride že ob najmanjšem gibanju tal do porušitve tega izjemnega prieškega kulturnega spomenika prve kategorije, kot ga je na novinarski konferenci pred tednom dni imenoval velikonedeljski župnik Drago Avsenak. Ni skrival, da je pripravil srečanje z namenom, da javnost seznani s težkim finančnim stanjem, v katerem se je znašla njegova župnija zaradi nujnih, vendar nepredvidenih del pri obnovi cerkve. Ta 600 let stari kulturnozgodo- vinski spomenik prve kategorije z ohranjenim romanskim prezbite- fijem, dragocenim romanskim Ijrstilnim kamnom iz pohorskega marmorja, ki je star 700 let in je edinstven primerek v Sloveniji (v gvropu so samo še trije takšni), veličastno štukaturo v kapelah ter na pevskem koru, baročno prižnico, križevim oltarjem, fre- skami ter slikami prihajajo občudovat ljudje od blizu in daleč, tudi številni tujci. Za najnujnejša popravila (obno- vo zvonika z zamenjavo ostrešja, ureditev statike, sanacijo temeljev in fasade) potrebujejo blizu 20 mi- lijonov tolarjev, prav toliko ali pa morda še več pa za obnovo dragoce- ne notranjosti cerkve. Župljani se trudijo, da bi zbrali največ, kar lahko, to pa je blizu 8 milijonov to- larjev oziroma 15.000 tolarjev na gospodinjstvo; nikakor ne bodo mogli zbrati polovico prepotreb- nih sredstev, zato so prisiljeni iska- ti denar izven župnije. Prva jim je ponudila pomoč Krekova banka oziroma njena družba za opravljan- je investicijskih skladov. Namesto drage reklame v časopisju je za ob- novo namenila milijon tolarjev. S tiskovno konferenco, ki jo je ve- likonedeljski župnik sklical pred tednom dni, so želeli potrkati tudi na državne in zasebne ustanove, da bi jim pomagale rešiti ta kulturni spomenik prve kategorije, ki naj bi bil obiskovalcem zlasti tujcem - prepričljiv dokaz, da Slovenci ceni- mo svojo kulturno preteklost. Da je država s pomočjo pri takšnih in podobnih spomenikih precej trda, je lepo opisal predsed- nik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik, saj v zadnjih štirih letih ni za obnovo kulturnih spomeni- kov vormoški občini namenila niti tolarja, tako tudi ne za obnovo ormoškega gradu, ki jebil v sloven- ski vojni pred tremi leti med prvi- mi bombardiran in močno poško- dovan. Kljub vsemu pa so v ormoški občini uspeli obnoviti vse sakralne objekte; vsi so kulturni spomeniki prve kategorije. Občin- ski proračun je v skladu s svojimi možnostmi sodeloval pri vsakem od obnovljenih objektov (z izjemo dveh cerkva) s približno četrtin- skim deležem investicijske vred- nosti, to pa bo storila tudi pri obno- vi velikonedeljske cerkve. Tudi pri sanaciji velikonedeljskega gradu, ki je namenjen muzejski dejavnos- ti, je glavno breme nosila ormoška občina; iz drugih virov pa je prišlo za obnovo bore malo sredstev. Svoj čas je križniški red s svojim premoženjem v precejšnji meri ob- navljal in sofinanciral obnovo sa- kralnih in drugih stavb. Po odvzet- ju premoženja po drugi vojni tega poslanstva več ne more opravljati, saj nacionalizirano premoženje križnikom še ni bilo vrnjeno, je poudaril prior križniškega reda Bogomir Kocjan. Zataknilo se je pri državnem skladu kmetijskih zemljišč. Drugih prihodkov križniki nimajo, težko pa tudi računajo na pomoč od sobratov iz- ven slovenskih državnih meja. Trenutno je videti vse skupaj precej brezupno, zato velikone- deljski župnik Drago Avsenak ape- lira na vse, ki lahko kakorkoli po- magajo, da to storijo, še posebej pa naj ministrstvo za kulturo nima do kulturnih spomenikov v ormoški občini tako mačehovskega odnosa. Vida Topolovec PTUJ / KONCERTJOSIPE LISAC In čeprav je bil petkov večer hladen in je sem in tja padla tudi kakšna dežna kaplja, to ni motilo prav niko- gar. Atrij minoritskega samostana je bil domala poln, Josipa pa je s svojim petjem in spontanimi nagovori občinstva ustvarila prijetno vzdušje ter znova dokazala, da je in ostaja ne- kaj posebnega. Prav gotovo velja to za njen glas in izviren način petja. Zapela je nekaj svojih uspešnic, v odmoru pa sta se z odlomki iz pesniške zbirkefio- jevnika brez obraza p red s tavi la Boš t j an Koražija in Miran Krajnc. Po koncertu je Josipa dejala, da je bila navdušena nad ambientom v atri- ju, ki je, vsaj kar se njen ih nastopov na Ptuju tiče, vnesel nekaj drugačnosti. Še posebej pa je pohvalila občinstvo, ki jo je kljub hladnemu večeru tako vztrajno in disciplinirano poslušalo. Dodala je še, da upa, da je ob njenem nastopu vsakdo našel kaj zase in dojel sporočilo njenega petja. S pesmijo "Magla svuda oko nas" se je Josipa poslovila od Ptujčanov in obljubila, da bo naše naslednje srečanje spet kot prvo - novo in dru- gačno. ^D.Sterle Kako dolgo bodo ljudje še lahko občudovali to lepo krajinsko podobo s cerkvi- jo svete Trojice? Nismo si še dodobra oddahnili od Ptujstocka, že nas je s svojim kon- certom počastila znana zagrebška pevka Josipa Lisac. Na povabilo Društva mladih in Centra inter- esnih dejavnosti iz Ptuja se je ponov- no predstavila ptujskemu občinst- vu, tokrat v atriju minoritskega sa- mostana. 10 - OD TOD IN TAM 22. SEPTEMBER 1994- TEDNIH PREJELI SMO / NSS POJASNJUJEJO bmmdm mtl dhf^ # cerfillirciffili Občani ste že seznanjeni s po- tekom zbiranja 40.000 podpisov za izvedbo zakonodajnega refe- renduma, na katerem se boste odločali o spremembah zakona o lastninjenju. Namen teh spre- memb je, da se izdajo dodatni cer- tifikti v višini že izdanih, kar pri- nese povprečni družini dodatnih 10.000,00 DEM v obliki lastnine. Da pa ne bi prišlo do razvredno- tenja že prejetih certifikatov, zahtevamo, da se po enakem pos- topku lastninijo tudi podjetja, ki so v Skladu, banke, zavarovalnice in drugi javni zavodi, ki sedaj niso zajeti v procesu latninjenja. Pre- sežek certifikatov, ki jih ne bo mogoče vložiti v matično podjet- je, boste lahko uporabili za nave- dene ustanove. Občane opozarjamo na dejstvo, da demagogi poskušajo razvredno- titi vrednost certifikatov. Ti so lahko tudi vodeni od privatizer- skih lobijev, ki na ta način želijo vplivati na imetnikecertifikatov in jim po nizkih cenah odkupiti del- nice. Enako velja za posameznike, ki širijo podobno miselnost v pod- jetjih. Da so certifikati vrednost, se da jasno dokazati. V zgodovini je bila največja želja vsakega sužnja biti svoboden in želja vsakega tlačana postati svoboden kmet. Ali je vaš interes (ki po položaju niste mnogo na boljšem) postati svoboden člo- vek (ki ima lastnino, s katero se preživlja) dosegljiv danes, jeodvis- no od vašega sodelovanja. Če ne bi lastnina omogočala neodvisnosti in kvalitete življenja, se v Sloveniji ne bi izvajala (in ne dogajala) divjj lastninjenja in kraje. To je argii, ment, ki nakazuje vrednost las(, ništva. Ekonomskopolitična mafi, jase trudi, dabi na vsak način doka. zala javnosti, da to ni res, da bi jo med tem lahko v miru okradla. Drugi argument, ki govori v prij notranjemu delničarstvu, je, dj boste tisti, ki posedujete delnice, imeli prednosti pri ohranitvi de. lovnega mesta in vaši družinski člani bodo imeli prednost pri za- poslitvi v podjetju (pri enakih pgoj. ih), ker dajete podjetju več kot tisti, ki delnic nima. Naložba certifikatov je zmeraj rizična. Mnogi živijo v pre- pričanju, da jim bodo družbe naložile certifikate v najboljša pod. jet ja. To senebo dogodilo, ker so le- ta v večini že notranje olastinjena. Za zunanje lastninjenje so ostala podjetja, podobna vašemu. Nihče vam ne jamči, da nebodo investicij- ske hiše vašega certifikata vložilev vaša podjetja in pri tem pobirala provizijo. V povprečju je najvar- nejša direktna naložba v matično podjetje, ker vam daje kot lastniku možnost neposrednega upravljan- ja. Pri dobrem poslovanju podjetja vam bodo delnice prinesle letni dobiček, ki je lahko v večletnem obdobju enak njihovi vrednosti. Lastnina omogoča lastniku preživetje, denar in svobodo. Zadnji čas je, da se odločite med dvema potema. Želimo vam pravo izbiro in odločitev za podporo zahtevi za razpis zakonodaj nega re- ferenduma. Lidija Leber Javnost želimo opozoriti, da v Sloveniji teieta istočasno dve vzporedni aktiji zbiranja podpisov, in siter zahteva za razpis zakonodajnega referenduma in pobuda za vložitev predloga zakona. Oboji podpisi se zbirajo na istem obraz€u 0,5. Občani, ki ste zainteresirani za izdajo nove količine certifikatov, izpolnite obrazec tako, da zraven svojih podatkov, ki jih vnesete na obrazec, izpolnite tudi kolono A. V okence zraven kolone vpišite št. 002 in zraven gesla ZAKONO- DAJNI REFERENDUMpripišete besedo "CERTIFIKATI". Izpoln- jeni obrazec overite na občini pri pristojni osebi (v Ptuju lahko to opravimo v občinski zgradbi na Slomškovi 10, soba št. 6, kjer se iz- dajajo tudi osebne izkaznice). Obrazec dobite na gornjem naslo- vu za 50,00 SIT. Za vsako družino pomeni nova izdaja certifikatov dodatno prido- bitev lastnine v nominalni vred- nosti v povprečju 10.000,00 DEM v tolarski protivrednosti, ki jih bo lahko uporabila v procesu lastnin- jenja. Predsednik Območnega sveta NSS Ptuy. ZdenkoKolar PREJELI SMO Slavko HALOŽAN / ARGUMENTI IN NASPROTNI ARGUMENTI 3. - zadnje nadaljevanje "BREZMADEŽNOST" NEWAGEVCEV Vem, da je to samo oris in kratek povzetek vsega, kar bi še lahko povedali o teh besedah. Vendar nam že sedaj daje sluti- ti, da enoznačnost besede naza- renec ne more vsebovati bogate- ga hebrejsko-aramejsko- grškega izročila izvornih be- sed, ki mu uhajajo v vseh sme- reh. Zgolj samo beseda nazare- nec bi vodila v izkrivljenje in manipulacijo s pestro vsebino izvirnih besed, z druge strani pa kaže na nepoznavanje bi- bličnega izrazoslovja, ki je preširoko, da bi ga bilo moč strniti v slovensko slovnično nepravilno prevedeno besedo nazarenec. Ker so slovenski bi- blicisti po posvetovanju s stro- kovnjaki na SAZU prišli do drugačnih sklepov kot Silves- ter V., me njegovo amatersko prevajanje sili v razmišljanje, da je nekaj narobe z njegovim razmerjem do materinščine. Sprašujem pa se ob pisanju Sil- vestra V. in Matjaža L. s član- kom "Haložan - Krajnc - Žižek ali povest o nerazumevanju časa" (Tednik št. 30 - 28. VII. 1994), ali nas Slovence hočejo newa- gevci popeljati zraven sek- taškega pranja možganov tudi v jezikovni nihilizem in barbari- zem. "Kultivirati jezikovno za- vest je nekaj, kar sega čez meje slovniške veščine in jezikoslovja samega, j...I Jezikovno izražanje ni samo uporaba bolj ali manj obvladanega jezikovnega orodja, temveč je vzpostavljanje osebnega razmerja do sveta, stvari in ljudi." (dr. B. Paternu) Matjaž L. je vzpostavil to razmerje in kako je videti, smo lahko vsi prebra- li. Sliko o moralnosti in kulturi takšnega početja prepuščam v presojo bralcu posebej, sam pa bom dodal, da mi iz njegovega članka zaudarja po zatohlih "stalinističnih metodah" obračunavanja z nasprotniki, ki so krivi brez vsake dokazane krivde. Tudi njegovo edkiran- je in podtikanje nečednih na- menov je ena izmed njihovih značilnih specialitet, s kateri- mi so skušali spraviti človeka na slab glas. Na mesto dia-logi- ke stopi moralno nasilje: tep- tanje človeškega dostojanstva in kvalitete njegove človeškos- ti. Matjaž L., hvala lepa za takšno "novost" new agea; me- nim, da smo se je Slovenci že dodobra naužili - skratka, da- nes smo je siti! Sicer pa ima takšno početje svoje korenine. Če na stvar pogledamo s socio- loškega zornega kota, lahko vi- dimo, da se stvar razteza v prve čase po drugi svetovni vojni, ko je tudi v Sloveniji prevladovalo tako imenovano administra- tivno nasprotovanje vernosti. In današnje sektaštvo tudi po- ganja iz teh korenin. Naj obrnem znani slovenski prego- vor in rečem, da se nikar ne čudimo, da še danes žanjemo veter, ko pa smo še pred nedav- nim sejali vihar. Ali torej ni dovolj, spoštova- ni Matjaž L., če drug drugega spoštujemo v svoji svojevrst- nosti? Ali ni spoštovanje prav v tem, da pustim drugemu biti to, kar je, in dasvojegaspoštovanja do njega ne odmerjam po tem, koliko se mi je približal in koli- ko se z mano strinja? Zakaj, Matjaž L., uporabljate nasilno zavrto soočanje, na drugi strani pa govorite o demokraciji? Ali sploh veste, kaj je demokracija? Ali ne poznate te preproste in tako logične smeri v pogovoru, da šele iz zvestobe sebi lahko različni soudeleženci prispeva- jo v skupno zakladnico, pod po- gojem seveda, da drugi ta pris- pevek sprejema in ga ima za enakopravnega. Zakaj nasilje v vaših besedah in mislih? Če k temu pogovoru z Mat- jažem L. pridružimo še članek dr. Miha Kramarja (Tednik, 4. avgust 1994, str. 10), dobimo občutek, da bomo odslej morali začeti govoriti o "brezma- dežnosti" newagevcev. In ver- jetno bo spet kriva katoliška Cerkev, da ni razglasila "dogme o brezmadežnosti Matjaža L. in dr. Miha K. in drugih newagev- cev". Dr. Miha K. bi rad upravičil nastanek new agea na račun na- pak kristjanov oz. ljudi. Kakšen absurd! Govori, kot da bi sam bil nadčlovek, brezma- dežen. Ali ni tudi Jezus rekel: "Kdor izmed vas je brez greha, naj vrže prvi kamen vanjo." Osebno ne verjamem v njegovo "brez- madežnost", saj se imam tudi sam za grešnika, krhkega člo- veka, ki je potreben Jezusovega odrešenja. In v ta namen je bila tudi ustanovljena Cerkev, v ka- teri je sveti Duh stalno navzoč, da bi ob vsakem padcu pomagal človeku vstati in mu vlivati po- gum za pozitivno življenje. Z nami je tako, kot je zapisal apos- tol Pavel: "Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim... Ne delam nam- reč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Če pa de- lam to, česar nočem, tega ne počen- jam večjaz, ampak greh, ki prebi- va v meni." (Rim 7,15,20) Zato je tako težko priti do pravične sodbe o človeku, ki je veliko- krat skrivnost celo samemu sebi. razen očitno Matjažu L. in dr. Mihu K., in Jezus, ki je sicer re- kel: "Po njihovih sadovih jih boste spoznali," je tudi rekel: "Nesodi- te, da ne boste sojeni." (Mt 7,1) Res pa je, da se je, se in se bo vedno dogajalo, da kristjani ne bomo dosegali tega, kar od nas pričakuje Jezus. Kdor bo od- klanjal krščanstvo, se bo lahko vedno skliceval na ta ali oni pri- mer slabega krščanskega rav- nanja. Krščanstvo traja že sko- raj dve tisočletji in v tem dol- gem obdobju se je pod njego- vim plaščem zgodilo marsikaj, kar ni v skladu z njim, temveč je celo z njim v nasprotju. A prav to je odločilno. Odločilno je to nasprotje. Krščanstvo je večje, kot so kristjani. Zato krščanstvo, bolje rečeno evangelij, sodi svoje lastne izpovedovalce. Z zločini,nasiljem vseh vrst, kiso jih delali nacisti, fašisti, komu- nisti... in vsi moderni totalitar- ni in zasužnjevalski sistemi, tako religiozni kot politični, ti niso prišli v oporeko s svojim nazorom. Vsak človek ostane svobod- na osebnost in noben nazor ne naredi človeka avtomatično boljšega, to je odvisno od svo- bodnega prizadevanja vsakega posameznika. Tudi zgolj zu- nanja pripadnost krščanstvu ne naredi kristjana za svetnika. Narobe delamo žal vsi ljudje? enkrat bolj, drugič manj. Za presojo nazorov pa je pomembna razlika v tem, da počenjajo to eni ® skladu s svojim nazorom, drugi pa v nasprotju z njim, enim je pr' tem njihova življenjska filozo- fija, ideologija, religija v opra- vičen je in potuho, druge pa ona prva obsoja. Bog nam je kristjanom zau- pal zastrašujočo odgovornost) saj jo je zaupal zgolj grešnini ljudem, vendar vemo in veruje- mo, da nam daje moč, da iZ' pričamo "veselo oznanilo o boip mi/osn'".(Apd20,24) •^Slavko Haložan fEDNIK "22. SEPTEMBER 1994 OD TOD IN TAM - 11 pOMACA ZABAVNA GLASBA / PREDSTAVUAMO PTUJSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL ptujski instrumentalni ansambel je eden "starejših" ansamblov jomače zabavne glasbe, soj obstoja že čez dvajset let. Od prve zo- jedbe danes igrata le še vodjo Marjan Rus in trobentor Silvo Kolo- f\l Po zasedbi je ansambel klasični kvintet s pevskim duetom, v |(aterem so ohranili "živega bobnarja", ki je tudi vodjo programa. "Živi" bobnar jim pride zelo prav pri igranju zabavne glasbe. Najuspešnejšo glasbeno leto so imeli lani, ko so bili v Števerjanu in v Ptuju proglašeni za najboljši kvin- tet. Letos so na ptujskem festivalu prejeli nagrado za petkrat osvojeno zlato Orfejevo značko. Udeležujejo se vseh za domačo zabavno glasbo pomembnih srečanj - poleg festiva- lov tudi alpskega večera in Marjan- ce. Ansambel sestavljajo: Silvo Kola- rič - trobenta, Damjan Kolarič - kla- rinet, saksafon. Kristjan Brus - har- monika, sintisizer, Branko Pernat - kitara, sintisizer, tonski mojster, Marjan Rus - basist, pevski duet Bar- bara Potrč in Sandi Gašljevič ter bobnar in vodja programa Bojan Ko- relc. Vodja ansambla Marjan Rus je po- vedal, da sodijo med univerzalne an- samble, saj poleg domače glasbe igra- jo tudi zabavno. Igrajo po celi Slove- niji, v tujino pa ne hodijo. Igrajo last- ne skladbe, ki nastajajo v okviru an- sambla, pa tudi druge, zanje sklada tudi Edvin Fliser. Besedila pišeta Barbara in Marjan ter "zunanji" av- torji - Sivec, Jaukova. Marjan Rus pove, da se z domačo glasbo ne da preživljati, zato igrajo tudi zabavno. 25. festival domače za- bavne glasbe Ptuj '94 ocenjuje kot so- liden, slabega ansambla letos prak- tično ni bilo. Topašenepomeni, da je bilo na letošnjem festivalu vse v redu. Osebno ima nanj kar nekaj pripomb, največ na delo strokovne komisije; z njo niso zadovoljni tudi drugi ansam- bli. "Ena in ista komisija ocenjuje fes- tivalske anasamble že 25 let, kot da za to ne bi bi bilo drugih sposobnih in kvalificiranih ljudi. Odločitve takšne komisije so lahko sporne. Za- kaj se nihče ne vpraša, zakaj v Ptuju več ne nastopajo ansambli, ki sodijo v vrh domače zabavne glasbe v Slove- niji?" Po mnenju Marjana Rusa nagrade občinstva ni dobil pravi ansambel, ampak tisti, ki je bil občinstvu v tis- tem trenutku iz takšnih in drugačnih razlogov všeč. Vprašanje je, kaj lahko takšni ansambli pokažajo v osem- do deseturnem nastopu. Lahko si sicer mislimo, da so zmagovalci občinstva boljši od drugih zato, ker imajo bolj dodelan scenski nastop. Po njegovem in mnenju drugih je bila sporna tudi nagrada za kvintet: "Če je nagrada za kvintet, naj bo nagrada za instrumen- talno izvedeno glasbo, ne pa da se glasbeniki skrivajo za pevci." Ptujski intrumentalni ansambel je na letošnjem festivalu prejel nagrado za peto Orfejevo zlato značko; druge- ga tako niso pričakovali, ker niso bili dovolj pripravljeni. V celoti gledano je letošnji festival kljub težavam uspel, čeprav ansambli niso imeli pravih garderob, v katerih bi se lahko pripravljali na nastop; glede tega je bilo v srednješolskem centru veliko bolje. Člani Ptujskega instrumentalnega ansambla so redno zaposleni, saj od igranja v Sloveniji ne moreš živeti. Vadijo po potrebi, sedež ansambla pa je pri vodji Marjanu Rusu v glasbeni šoli. In kakšni so načrti Ptujskega in- strumentalnega ansambla? Takšni, pravi Marjan Rus, kot jih imajo drugi ansambli: čim več kakovostnega igranja. Želeli pa bi čim več snemati. Z Irmo Rauh se že konkretno pogo- varjajo, da bodo jeseni pričeli snema- ti za ljubljansko radijsko hišo. 'O MG Ptujski instrumentalni ansambel. Foto: LangerhoU PREJELI SMO / KDO JE PRODAL SLOVENSKO ZEMUO Kdor je prestopil mejni prehod v Gruškovju se je zagotovo vprašal, kje v svetu poznajoi kaj podobnega. Ko namreč prestopiš prehod, nadaljuješ pot še kak kilometer po našem ozemlju, da prispeš do dejanske meje, kakor smo jo poznali v času Jugoslavije in ob kote- či ie v času druoe svetovne voine bilo žico. Največje preglavice dela ta pre- hod domačinom, ki morajo čezenj ^'odisi v službo ali s te strani na dru- So stran na svojo zemljo. Kot sem izvedel, KS Podlehnik še do danes ni izdala soglasja, ker se odgovorni v KS zavedajo, da ta pre- hod ni tam, kjer je slovensko °2eml je (prava meja). Slišati je ogromno kritike in ta je po mojem mnenju upravičena, kaj- ti vse kaže, da so naši funkcionarji prodali Hrvatom nekaj tisoč hek- tarjev zemlje glede na dejansko mejo. Franc Drohnič JUBILEJ festivala SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE -13 Neskončno težko si je pred- stavljati, da na tako zahtevni prireditvi, kot je festva!,vseklapa. Da deluje brez stresov in mo- tenj,pa čeprav at- mosferskih. To je normalno, in če bi bilo drugače, bi vse velike pro- jekte že zdavnaj prepovedali. Najbolj razburljivo in veselo je vselej na koncu. Recimo pri obračunih, ko je treba pravično raz- delili priznanja za zasluge in seveda poiskati tudi grešne kozle za - milo rečeno - neljuba presenečenja. Brez njih pač ni grešnih kozlov, brez teh pa tudi spektaklov ne. In ko pohvale in lovorjevi vončki pridejo v prave roke, ostane tisto, kar ostane - sran je! Ponavadi zanj kot najbolj izpostavl- jeno in najbolj trpežno peršono - za direktorje! Kot dežurni krivec je zaslužen za vse, kar je bilo napol, na- robe in slabo, hkrati pa mora za do- bro vzeti še vse, kar nakracajo in na- blebečejo v medijih. Po direktorskih mandatih so tako za ptujskim festivalskim vižanjem tri obdobja: Plohlovo, Gobčevo in Lačnovo. Slednjemu bi mirno lahko pripisali "Lačnov romarski man- dat", saj je čista utopija, da se mu je brez božje pomoči izteklo vse, kar so se komunalci tam zgoraj šli med ju- bilejnim festivalom. In nič nenavad- nega potem, da se je že med fesitiva- lom razvedelo, da je bil Franc konec avgusta po kolenih na Brezjih, takoj po festivalu pa na vrhu Kamniških. Za zahvalo! SIMBOLISTI Kronistom od iskanja simbola ptujskega festivala nabrekle glave že pokajo. Najprej so se trudili s Tone- tom Kmetcem, ki so ga imeli na sumu, da je skupaj z direktorjem Plohlom zakuhal festivalsko zaroto, in pri tem tudi trdno vztrajali. Po svoje ne čisto brez korenin: Tona je bil s svojim ansamblom tedaj med najbolj priljubljenimi godci na Slo- venskem, zvit pa tudi ravno prav, da bi mu šinilo v glavo kaj takega. Sam se s tem ni nikoli hvalil, ven- dar pa tudi ne more skriti, da ni imel zraven svojih prstov. Vseeno Tona, skromen in zadržan, kot je, pravi, da je njemu več za drugačno simboliko Še preden je s svojo invazijo prodrl Franc Flere, je bila s festivalskim simbolom zares že kriza. Na prvih dveh srečanjih so najboljšim delili le papirnata priznanja. Akademski ki- par Viktor Gojkovič - oče Orfeja z liro - je tedaj šele dobro slekel vojaško suknjo. Orfeja je promoviral šele na tretjem festivalu, ko so ga pre- pričljivo osvojili Tržačani. Bronaste značke Orfeja z liro pa so v letih značkomanije delili vsem udeležen- cem festivala - nastopajočim in mrhovinarjem, tako da je brskanje za novimi simboli ptujskega festiva- la iz upravičenih razlogov pojenjalo. A zdi se, da le zato, da so prišli bolj do izraza drugi junaki, tisti, ki so se z uspešnimi nastopi na festivalu kata- pultirali med oblake slovenske vižarske scene. Na prvih festivalih ansambel Ru- dija Bardorferja, Tržačani in ansam- bel Jožeta Krežeta, ki je s pevskim duetom Helena Verglez - Rudi Troj- ner in v tandemu s pesnikom Miros- lavom Slano doživel sanjsko obdobje svoje kariere in jo nato kronal še z ne- kaj zaporednimi uspehi na Veseli je- seni. V drugi polovici sedemdesetih je kot vihar pretreslo oder na dvorišču minoritskega samostana vriskanje Cite in Erike Zakonjšek iz skupine Prijatelji izpod Peške planine, ki je dve leti zapored v naskoku osvajala simpatije občinstva ptujskega festi- vala. Po združitvi z ansamblom Jožeta Galiča je bila spočeta skupina Slovenija, ki je že s prvim nastopom očarala tudi do sester Zakonjšek ne- kolikanj zadržano strokovno komi- sijo ter se z izvirno zasedbo, reperto- arjem in kakovostnimi izvedbami utrdila med vodilnimi ansambli domače glasbe. Tak meteorski prodor v ozvezdje domačih ansamblov je s ptujskega odra doslej uspel samo še petim sku- pinam: ansamblu Štajerskih 7 in Bratom iz Oplotnice iz zadnjega ob- dobja, pred njimi pa še ansamblu Vita Muženiča, Mareli in skupini Rž, ki žal ne delujejo več. Z obema živima in udarnima "šta- jerskima zasedbama" je neločljivo tesno povezano ime profesorja Bori- sa Roškarja, gotovo najbolj nenavad- ne, najbolj nemirne in hkrati tudi najbolj vsestranske osebnosti s slo- venske vižarske scene. Roškarjevo prvo srečanje s ptuj- skim festivalom sega v zgodnja se- demdeseta leta, ko je skupaj z bratom Darkom in pevcem Jožetom Kobler- jem osvajal nagrade z mariborskim ansamblom Dan in noč. Nato je kot avtor in mentor pomagal številnim začetnikom in se nekega leta doko- pal z več kot dvajsetimi izvajanimi skladbami do neulovljivega festi- valksega rekorda. Večkrat je bil član strokovne komisije za glasbo, končno pa je kot harmonikar in dvorni avtor za glasbo in besedila (!) z ansemblom Štajerskih sedem svoje uživaško vižanje kronal z največjimi podvigi. Ker je sočanso delal tudi z Brati iz Oplotnice ter kot producent, avtor in mentor z mnogimi drugimi an- sambli, je celo njegovim najboljšim prijateljem težko verjeti, kako je časovno zmogel vse to in vse na pro- fesinalno tako zavidljivi ravni... Gotovo je še več nanavadnih pove- zav med znanci s festivalskega prizo- rišča, nedvomno pa je med izstopa- jočimi tudi primer Francija Lipičnika, ki je tako kot večina začel na Ptuju z ansamblom, pobral z nj im nekaj nagrad, nato pa kot komponist in kapelnik kamniških pleharjev po- magal na noge celi plejadi ansam- blov: Mareli, Stoparjem, Lipi, Na- geljnu in še mnogim iz kamniško- mengeškega konca. Ob srebrnem ju- bileju je profesor Lipičnik stal ob mojstru Adamiču, Jožetu Privšku in Vinku Štruclu pred festivalskim or- kestrom kot dirigent v retrospektiv- ni nagrajenih skladb. Ali pa primer profesorja Horvata, ki je kot domačin "dal skozi" vse, kar je na festivalu možno: s tujim in svoj- im ansamblom (T. Kmetca - Zrelo klasje), s pihalnim orkestrom in kmečkogodbo, vstrokovnikomisiji, če se omejimo na strnjen opis brez dodatkov o mentorstvu, številu na- grajenih skladb in organizacijskih poslih. Skratka... KARLO VELIKI Ko je beseda o junakih in simbolih ptujskega festivala, bi bila velika kri- vica prezreti delež že nekajkrat omenjenega Tržačana, ki je brez odvečnih dokazov zanesljivo najbolj goreč prijatelj vižarskih shodov na Ptuju. Verjeli ali ne - manjkal je samo prvič! Ker ni vedel, da festival ali ne- kaj podobnega sploh obstaja. In po- tem ko je bil s Tržaškim narodnim ansamblom naslednje leto prvič pred mikrofoni na dvorišču minorit- skega samostana, se je vsa leta vračal. Če ne kot basist, pa s harmoniko. Če ne z ansamblom, pa brez njega. Sam, kot delegat! In da je vselej smrtno resno jenal svoje poslanstvo, dokazuje tudi nje- gov odgovoren odnos do festivala: za vsak primer, če bi se mu na proti pro- ti Ptuju zgodilo kaj nepredvidenega, odrine od doma že v nedeljo! Se pra- vi: skoraj teden dni pred uradnim začetkom. A ker je iz Bazovice, kjer je Karlo doma, do Ljubljane in na- prej proti Ptuju nevarna pot, je takšna rezerva kar pravšnja. Naš junak ima namreč vsepovsod obilo prijateljev in znancev, z vsa- kim pa se spodobi izmenjati vsaj ne- kaj vljudnostnih fraz o zdravju in počutju. Potem pa še kozarček, dva kakšnega strupa in je dan okoli, in čeprav je od Bazovice do Ptuja vsega dobre tri ure normalne vožnje, se je Karlotu že zgodilo, da je prišel na festival šele v soboto. Prirediteljiz direktorjem Lačnom na čelu so se že posvetovali z njegovi- mi prijatelji, ali ne bi kazalo klicati policije ali morda celo prestaviti fes- tivala dokler Karlo ne pride, ko se je edini pravi simbol ptujskega festiva- la prikazal ves sijoč od zmagoslavja: "Vauu, da vidiš, kakšna ... in tako dalje!?" Kakorkoli že, ko bo naslednjič šlo za imenovanje festivalskih odličij, bo poleg Orfeja z liro v konkurenci gotovo tudi Karlo s harmoniko. Ali pa z basom! Navsezadnje lahko tudi Karlo z liro... Imate kaj proti? - Prihodnjič naprej - ORMOŽ / KNJIŽNI KVIZ PRILOŽNOST ZA USTANOVITEV KINOLOŠKEGA DRUŠTVA Na mladinskem oddelku ormoške knjižnice so pričeli v letošnjem maju dve obsežnejši akciji za mlade bralce. Namen obeh je bila poleg sprostitve tudi zabava mladih bralcev, nezavedno učenje ter zbuditi pri otrocih zanimanje in ljubezen do pisane besede. Kot je poudarila Branka Vočanec, knjižničarka na mladinskem oddelku, so naleteli na dober odziv, saj so se otroci množično vključevali v obe akciji. Prva akcija je bila tekmovanje v branju. Vanj se je vključilo več kot 100 bralcev. Brali so lahko vse le- poslovne knjige, primerne za nji- hovo starost, razvoj in zrelost. "Otroci so zelo radi poslušali naše nasvete in večkrat segali po knji- gah, ki smo jih priporočali. Na 'naj' seznam so se uvrstili naslovi, kot so Matilda, Beli konjiček. Pod milim nebom. Baletni copatki in še kate- ra," je knjižničarka Branka opisala prvo akcijo. Mladi ormoški bralci pa so se le- tos že tretjič vključili v mednarod- ni knjižni kviz, ki ga pripravlja bralna ustanova Stiftung Lesen. Ker je letošnjo leto mednarodno PTUJ/NOVA PRODAJALNA MEDICINSKE OPREME Podjetje Avtošped storitve iz Ptuja je v petek v prostorih Območne obrt- ne zbornice v Vošnjakovi ulici 13 v okviru razširjene dejavnosti odprlo prodajalno medicinsko-tehničnih in ortopedskih pripomočkov Medi. V njej bodo prodajali ortopedsko obli- tev in vzglavnike, medicinske in or- topedske pripomočke (vozičke, berg- le, merilce tlaka in sladkorja v krvi), obvezilni material, otroško galante- rijo in steklovino. Medicinske in or- topedske pripomočke bodo občani lahko pri njih tudi naročili, izdajali pa jih bodo tudi na recept na osnovi koncesije. Otvoritev nove prodajalne in začetek nove dejavnosti je za podjetje Avtošped, kot je na otvoritvi poveda- la direktorica Zorica Sedlašek, velik izziv. Upajo na najboljše. Uspešno poslovanje jim je v imenu Območne obrtne zbornice zaželel predsednik Roman Tomanič. •❖MG leto družine, je bil kviz posvečen branju v družinskem krogu. Pri skupnem reševanju vprašalnika so lahko ugotovili, kako prijetno je,če se pri tem zbere celotna družina, še posebej pa spoznanje, da časa, ki ga preživimo drug z drugim, ni škoda, le dobro voljo je potrebno pri tem pokazati. Knjižničarke so se potrudile, na- brale precej sponzorskih nagrad, ki so jih prispevala družbena in zaseb- na podjetja ter posamezniki, in tik pred pričetkom novega šolskega leta so pri ribniku pripravili sklep- no prireditev ob mednarodnem knjižnem kvizu. Po resnem tekmo- vanju je bilo vsega - modna revija, smeh, zabava in glasba. V tekmo- valnem delu je sodelovalo pet ekip, zmagali so bralci iz osnovne šole Tomaž. V drugem delu, ki jebil prav tako zanimiv in razburljiv, pa so sespoz- navali s štirinožnimi prijatelji ter spremljali predstavitev agilityja. Srečanje je bilo priložnost za raz- mislek o ustanovitvi kinološkega društva v Ormožu. Vida Topolovec Po napetem tekmovanju so se mladi bralci sprostili še z modno revijo. Vsak model so si kritično ogledali in ga s ploskanjem primerno nagradili. Foto: Štefan Hozvan 12 - OD TOD IN TAM 22. SEPTEMBER 1994- TEDNIK VTISI Z VRTNARSKE RAZSTAVE V TULLNU V AVSTRIJI / PESTROST, RAZKOŠJE IN DOMISELNOST Že več kot četrt stoletja Združenje avstrijskih vrtnarjev konec avgusta v Tulinu na Spodnjem Avstrijskem priredi osrednjo mednarodno vrtnarsko razstavo s poudar- ko na predstavitvi cvetja in okrasnega rastlinja. Razstavo smo si v organizaciji tu-, rističnega podjetja Kompas iz Celja 27. avgusta ogledali tudi člani Vrtnarskega društva Slovenije. Tulln, ki leži okrog 35 km se- verno od Dunaja ob reki Donavi, nam v Sloveniji ni povsem nez- nan. Zaradi ugodnih prideloval- nih razmer se v gričevnatem sve- tu od Klosterneuburga do Krem- sa razteza eno najkakovost- nejših vinogradniških območij na Avstrijskem, znano po vrhun- skih belih vinih, ravninsko Ob- donavje pa je znano po intenziv- nem poljedelstvu in vrtnarstvu, med drugim pa tudi po pridelo- vanju sladkorne pese. Mesto Tulln se ponaša z največjo av- strijsko tovarno sladkorja. Pri- delovalne razmere za sladkorno peso na Tulinskem polju so po naravnih danostih in strukturi pridelovalcev na moč podobne našim v Podravju in Pomurju, zato smo mnoge organizacijske in strokovne izkušnje pri uva- janju pridelovanja sladkorne pese pri nas in gradnji tovarne sladkorja v Ormožu povzeli prav pri sosedih v TuIlnu in njegovi okolici. Razstava cvetja v Tulinu s četrt- stoletno tradicijo je locirana v območju z bogatim gospodarskim in urbaniziranim zaledjem, saj je v neposredni bližini velemesta Du- naja in v bližini drugih večjih in manjših mest - velikih porabnikov vrtnarske in cvetličarske stroke na področju urejanja bivalnega okol- ja. MestoTulln in Tullnskopoljese raztezata ob reki Donavi na Spodnjem Avstrijskem, ki preko Gradiščanskega meji na sosednje države Madžarsko, Slovaško in Češko. Da je zanimanje za to razsta- vo tudi onstran meja, potrjuje zgrinjanje množice obiskovalcev - poleg domačih tudi iz Slovaške in Češke. Obiskovalca razstave prevzame- jo pestrost, razkošje in domisel- nost, s katerimi so prireditelji uspe- li strniti in prikazati različne smeri vrtnarstvavzaključenoceloto. Kot že rečeno, je na vrtnarski razstavi v Tulinu dan največji poudarek cvet- ju. Velike in manjše avstrijske vrtnarije razstavljajo cvetje v vseh mogočih aranžmajih, vendar v me- jah premišljene in nevsiljive uskla- jenosti. Posebej do izraza prihajajo veliki cvetlični šopki, v katerih raz- košje so vključeni pridelki vrtnin in poljščin pa tudi stara orodja in zgodovinski primerki iz posa- mičnega okolja. Pri vsej pestrosti predstavljenih aranžmajev pa so se spretno izognili kiču. Razstava prikazuje posamezne faze vrtnarjenja in cvetličarstva - od semenarstva, priprave zemljišč, setve, sajenja, tehnike obdelave, varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci do realizacije pridelka vrtnin in vzgojenih okrasnih rast- lin. Videti je mogoče najnovejše dosežke tehnike pridelovanja okrasnega rastlinja in vrtnin v rast- linjakih in na prostem z mnogimi načini ogrevanja in sodobnimi načini kontroliranega sistema na- makanja, vse do rešitev, kako si urediti bivalno okolje. Strojev in opreme, ki se uporabljajo v vrtnarstvu, je bilo toliko, da bi že naštevanje vsega bilo preutrudlji- vo, pri čemer pa vendar ne moremo mimo omembe prikaza tehnike strojev in opreme za presajanje že velikega okrasnega ali sadnega drevja. Prikazani in na voljo so stroji, s katerimi je mogoče v vsa- kem času, neglede na razdaljo, s ko- reninsko grudo več ton težko rastli- no presaditi ne glede na njeno sta- rost. V razvitem in bogatem svetu je vse več tako petičnih uporabnikov vrtnarskih storitev, ki si ne glede na strošek in ceno privoščijo na- mestitev in v trenutku zaključeno ureditev zelenega okolja, ki naj bi imelo patino več desetletij. Vrtnarska razstava vTullnu nebi imela celostne podobe, če ne bi imela nekaj poudarkov tudi na su- hem cvetju in umetnih okrasnih rastlinah, ki v potrošniškem svetu dobivajo pomembno vlogo in mes- to. Prikazani so bili najrazličnejši floristični pripomočki. Ne na- zadnje pa je bilo precej prostora po- svečenega pogrebnemu vrtnarst- vu. Zanimivo in značilno za vrtnar- sko razstavo v Tulinu je, da si je za razliko od drugih podobnih raz- stav razstavljene eksponate mogoče le ogledovati in jih sprejeti kot poučne primerke, za prodajo, promet in sklepanje pogodb za pri- delke in repromaterijal s poklicni- mi vrtnarji pa je v okviru razstave organizirana zaprta borza. Ob vrnitvi smo si ogledali še eno največjih vrtnarij na Avstrijskem - vrtnarijo Starki v nekaj kilometrov od Tullna oddaljenem Frauenhof- nu. To je družinska firma, usta- novljena 1912. leta, ko so pričeli vrtnarjenje na 30 arih površine. Danes se razteza na petih lokaci- jah: v Frauenhofnu pri Tulinu, kjer je sedež matičnega podjetja, v Vosendorfu, Simmeringu in Asch- bachu z dvemaobratoma na več kot 700 ha površin in s 750 zaposleni- mi. Vrtnarija je družinska, ker jo vodijo trije Starklovi sinovi in hči. V njihovih obratih je mogoče ku- piti vse, kar je v zvezi z vrtnarst- vom, ali kot oni pravijo, vse, kar po- trebujete za vrt, stanovanje in bal- kon. Vrtnarije se ukvarjajo s proiz- vodnjo in prodajo semen, sadik, re- promateriala in vrtnarske opreme, organizirano po sistemu samopost- režbe v velikih paviljonih, ki občasno služijo tudi za razstave. Vsak obrat ima poleg zaprtega pro- dajnega prostora še veliko odprtih prodajnih površin, in kar je poseb- nost, za goste in kupce še sorazmer- no velik park, kjer se lahko o mar- sičem poučijo in v mirnem okolju spočijajo. V Aschbachu pa se v veli- kem sodobno urejenem parku ponašajo z največjim steklenjakom za palme na Avstrijskem. Miran Glušič Domiselni aranžmaji z zelenjavo in cvetjem Prijetno urejen prikaz okolja na vrtnarski razstavi Jabolčni šopek in drugo sadje PTUJ / PO 50-LETIH PONOVNO PUSKARSKA DELAVNICA Afoie Cošam to inMaual h fmf^mlial msidie Puškarske delavnice so v Sloveniji redke, le osem oziroma devet jih je, čeprav je puškarjev več. Po 50 letih so delavnico 1. septembra odprli tudi v Ptuju: s pomočjo staršev jo je uredil v Povodnovi ulici 12 in v soboto tudi uradno odprl strokovno usposobljeni puškar Alojz Cafuta. Alojza Cafuta sta za poklic puškarja navdušila oče in brat, ki sta navdušena lovca, lovci pa so bili tudi njegovi dedje in pradedje. K po- klicni odločitvi je prispevalo tudi dejstvo, daje puškarjev v Sloveniji premalo in Alojzovo zanimanje za to delo. Puškarsko znanje je prido- bil v kranjski puškami, ki jo je vodil priznani strokovnjak s tega po- dročja Valentin Jenko. Po triletnem šolanju in opravljenem zakl- jučnem izpitu je v kranjski puškami opravil tudi obvezno priprav- ništvo. Pozneje je praktične izkušnje nabiral še pri odličnem puškar- ju Simonu Skobirju v Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer se je tudi pri- pravljal za začetek dela v lastni delavnici. To so starši pričeli graditi že v času njegovega šolanja. Delavnica meri skupaj s pred- prostorom, v katerem bo že pri- hodnje leto uredil specializirano trgovino z lovskim priborom, 50 m . Bruniranje in poliranje pa bo novi puškar opravljal v za to pose- bej urejenem in od delavnice ločenem prostoru. Glavni dejavnosti novepuškarne sta izdelovanje in popravilo orožja ter v manjši meri tudiodkup rablje- nega orožja, ki ga bo Alojz Cafuta dodeloval, predeloval in po repara- turah tudi prodajal. Ker v začet- nem obdobju ne pričakuje velike gneče, se bo posvetil izdelavi lov- skih repetirk, a jih bo v bodoče iz- deloval le po naročilu. Sicer pa se namerava v glavnem posvetiti po- pravilu orožja in drugemu delu, ki sodi v poklic puškarja. V puškarski delavnici AC bo tudi mogoče dobi- ti brezplačne nasvete o lovu in vsem, kar jez njim povezano. Delo puškarja je izredno zahtev- no. Pri delu je potrebna stoodstot- na natančnost, vsaki del mora biti narejen stoodstotno zanesljivo. Za- nimivo za bodoče odjemalce je, da Alojz Cafuta izdeluje tudi kopita; pravi, da včasih lovci ne vedo, da se v puškarski delavnici da narediti tudi kopito. Kot vsak, ki se odloči za delo na svojem, si mladi ptujski puškar želi predvsem veliko dela, ki ga želi uspešno opravljati. •oMG Alojz Cafuta pri delu IZ ZGODOVINE PUSKARSTVA NA SLOVENSKEM: Sredi 16. stoletja je avstrijski cesar Ferdinand I. poklical v Borovlje okrog sto puškarjev iz Lieža v Belgiji. To je bil začetek puškarstva na Slovenskem. V18. stoletju so bile Borovlje glavni dobavitelj orožja za avstrijsko vojsko, leta 1878 pa so ustanovili tudi puškarsko šolo. V njej so bili pred prvo svetovno vojno Slovenci v večini. Po njej in pred koroškim plebiscitom je bila puškarska šola v slovenskih rokah. Za- radi pritiska nemčurjev so po plebiscitu številni puškarji pribežali v Kranj, se tam naselili in nadaljevali puškarsko dejavnost. Leta 1921 je bila ustanovljena državna puškarska šola, a so jo 1928. leta ukinili v korist tekstilne šole. Od vsega puškarstva, ki je po prvi svetovni vojni nastalo v Kranju, sta osvoboditev dočakali le Mišičeva puškarska delavnica in Omersova tovarna lovske municije. Leta 1948 sta prešli v upravljanje invalidskih gospodarskih podjetij in dobili skupno ime - Puškama Kranj. Leta 1951 so v Kranju ustanovili tudi novo puškar- sko šolo, a so jo leta 1958 ukinili, Puškarno Kranj pa priključili podjet- ju Kovinar. Okrog 20 puškarjev se je takrat odcepilo od Kovinarja in nadaljevalo puškarsko dejavnost. Zgradili so novo tovarno, ta pa se je leta 1975 priključila Savi ■ tovarni gumijevih izdelkov. Leta 1988 se je puškama odcepila od Save in priključila podjetju Gorenje - procesna oprema kot obrat Puškama Kranj in nadaljevala večstoletno tradici- jo puškarstva na Slovenskem. LOPERSICE / OBREŽJA LIBANJE ŠE NISO ČISTILI ICfito bm kamnomun mmmmmmmmmamm' f a ' J S" - - Ob Strugi raste\o trava, vrbe injelševje. Pred dnevi je prišel na ormoško kra- jevno skupnost slabe volje Pavel Zadravec iz Loperšic. S sabo je pri- nesel fotografije potoka Libanja, ki teče tik ob njihovem dvorišču. Na novejših, ki so nastale letošnje po- letje, se lepo vidi zaraščenost poto- ka, na starejši pa so posnete popla- ve, ki so bile v preteklosti pogoste ter so bile posledica visoke vode in zamlajenosti struge. Gospod Zadravec ob potoku živi vseh svojih 70 let in dobro pozna njegove muhe, saj jim je ob večjih nalivih voda pogosto segala vse do hišnga praga. Potok Libanja, ki dobi slabih osem- deset metrov od Zadravčevega dvo- rišča še pritok Humec (ta priteče s Huma, izvira pa na Krčevini), ima tik pred n j ihovo domačijo nenadoma ve- liko vode, kar je lahko ob velikih nali- vih usodno. Kot se spominja Pavel Zadravec, so strugo Liban je doslej re- gulirali trikrat: prvič pred drugo voj- no in dvakrat po njej. V preteklosti je Libanja pogosto po- plavljala desno od mosta, preko kate- rega poteka regionalna cesta proti Središču ob Dravi. Takoj za mostoni je bila njena struga izredno zavita in bujno obrasla z jelševjem, vrbami in drugim grmičevjem. Ob večjem deževju se je voda na svoji poti proti Dravi razlivala po njivah desno in levo, včasih je pritekla celo do Obreža. Kasneje so z regulacijo po- plave nekoliko omilili. Dokaj dobrosopotok uredili pred ne- kaj leti ob tretji regulaciji, ko so pričeli dela od Drave navzgor ter na strugi naredili nekaj jezov, da voda ob večjih nalivih ne bi drla s preveli- ko hitrostjo in močjo. Vse bi bilo v redu, če bi strugo Liban- je in brežine redno čistili. Pavla Za- dravca jezi, da letos še ni bilo nikogar, ki bi to naredil, kljub temu da bi mo- rali po vseh pravilih kositi in čistiti dvakrat letno. V strugi je že sedaj veli- ko mlaja, brežine so zaraščene ne samo s travo, temveč tudi z mladimi vrbami in jelšam. Skrbi ga izdatno je- sensko deževje in morebitne poplave, zato se sprašuje, kdo bo za takšno ne- vestno delo odgovarjal in kdo bo (če bo) zaradi tega kaznovan. Vida Topolovec fEDNIK 22. SEPTEMBER 1994 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE -13 $E O GOSTOVANJU CIRKOVČANOV NA MADŽARSKEM / KO TURKI PLEŠEJO POLKE —,---'- ie v prešnji številki Tednika smo na kratko poročali o uspešnem gostovanju folklorne skupine Vinka Koržeta iz Cirkovc, ki \e od petka, 2., do nedelje, 4. septembra kot edina skupina ii Slovenije nastopila na 6. mednarodnem folklornem festivalu Agria, ki sodi v okvir tradicionalnih poletnih iger in dnevov trgatve v madžarskem mestu Eger, kakih 130 km severovzhodno od Budimpešte. Na festivalu in spremljajočih prireditvah je nastopilo blizu 400 članov folklornih skupin iz Finske, Turčije, Grčije, Ita- lije, Nemčije ter seveda iz Madžarske. Tri dni je bil Eger dobesedno preplavljen z živopisanimi narodnimi nošami in ljudsko glasbo. m 9 ljub naporni, skoraj ose- Ijft murni vožnji s Certusovim avtobusom in odličnim JI Mšoferjem Ivanom nas je srednjeveški Eger, kije eden naj- bolj vinorodnih v tem predelu Madžarske, očaral že ob samem prihodu. Pravzaprav nas je s svojimi starodavnimi ulicami, stevilnimi kulturnimi sporneniki in prenovljenimi srednjeveškimi stavbami ter grajskim očakom, ki budno bdi nad njimi, močno spominjal na naš Ptuj. Morda smo se tudi zaradi tega, zagotovo pa tudi zaradi tradicionalne madžarske gostoljubnosti počutili v njem kot doma. Madžarščina jeza uho prijetna, za pogovor pa verjetno eden najtežjih in težko razumljivih jezikov, zato bi bili brez prevajalca zgotovo za marsikaj prikrajšani. ImreVarju se je na gostovanje s Cirkovčani v Egru očitno dobro pripravil, kajti med sprehodom po mestu smo iz- vedeli veliko zanimivega, precej pa so dodali tudi naši gostitelji, ki so lahko na svoje lepo, urejeno in tu- ristično privlačno mesto resnično ponosni. Eger, ki se razprostira vzdolž srednje velikega grajskega hriba, ima več kot 62.000 prebivalcev, egrska občina pa jih šteje kar 380.000. Čeprav je v okrožju pre- težno ravninski svet, se kmečko prebivalstvo ukvarja v glavnem z vinogradništvom, ki nudi odlične lege za nekatere znane madžarske sorte. Tu je doma bikaver (bikova kri), odlično polsuho črno vino, s katerim so zasloveli po vsej Evropi, pa tudi v svetu. Prijetnega okusa in precej znani, predvsem pa našim vinom bližji in nekako bolj pitni so beli tokaj, oroszrizling in Eger mu- skately. TRGATEV-MADŽARSKI NACIONALNI PRAZNIK Temperamentni, razigrani in ve- seljaški Madžari vinogradništvu posvečajo posebno pozornost. Pri nas navajeni vinskih slavij v glav- nem šele po odvretju mošta, na martinovo, pri Madžarih pa je rav- no obratno: praznovanja se prično s trgatvijo, ki je pri njih zgodnejša kot pri nas. Pričetek trgatve je za Madžare pravi nacionalni praznik, čas veseljaštva, plesa, značilno ostrih kulinaričnih dobrot in seve- da pitja. Prava mešanica vsega tega je v Egru festival Agria. Na nekdaj vi- nogradniški praznik, kjer so sprva nastopale le domači folkloristi, so vabili nove in tudi tu je folklorne in kulturne skupine, zato jez leti pre- rasel v enega najbolj znanih med- narodnih folklornih festivalov v Evropi. Festival Agria je čas, ki ga prebi- valci Egra nestrpnopričakujejo in z njim dobesedno živijo. Pročelja hiš in predvsem vhodi v gostinske lo- kale so nas dočakali okrašeni z vin- skimi rozgami, grozdjem in barv- nimi folklornimi okraski. Tu in tam je bilo slišati značilno madžar- sko vižo gosli, cimbal in burde, po mestu pa je dišalo po bograču, pečeni papriki, ciganskem naboda- lu in drugih nacionalnih kulina- ričnih dobrotah. V treh dneh smo lahko eno in drugo dodobra okusi- li, sicer pa lahko trdim, da so orga- nizatorji letošnjega festivala vse so- delujoče folklorne skupine dodo- bra izkoristili, saj so se njihovi lepo obiskani nastopi po mestnih trgih, parkih in drugih javnih mestih vrstili po nekajkrat na dan. PRI POVORKIVEČKOT 10.000 OBISKOVALCEV Najbolj obiskan je bil prvi sku- pinski nastop - popoldanska po- vorka vseh sodelujočih folklornih skupin po ulicah starega Egra v pe- tek, 2. septembra. Ta nastop je v marsičem spominjal na ptujsko ku- rentovanje, saj je nastopajoče v ulični povorki z navdušenjem poz- dravljala več kot 10.000-glava množica domačinov in številni tu- risti, ki niso odklanjali pozivov po- sameznih skupin, da bi z njimi za- peli in zaplesali. Ob koncu povorke so pripravili na osrednjem trgu ve- liko slovesnost, na kateri so bili tudi slavnostno odeti madžarski vinski vitezi ter najvišji predstav- niki občine in regije. Prireditev je neposredno prenašalo kar nekaj ra- dijskih postaj, v celoti pa jo je po- snela ekipa madžarske televizije. Pričetek ceremonije so naznanile fanfare, ukaz o pričetku trgatve in veselja pa je prebral srednjeveško odet občinski glasnik med udarci svojega razlasnega bobna. Po slav- nostnem govoru občinskih velja- kov je bil čudovit kulturni pro- gram, na osrednjem odru pa so se s krajšimi programi ponovno pred- stavile vse sodelujoče folklorne skupine. Slavje so - kot se to spodobi - zvečer nadaljevali z veliko množično zabavo ob nastopih raz- ličnih (a ne preglasnih!) ansam- blov tja do prvega svita. Gogajanje je bilo sicer v mnogočem podobno našim veselicam, a nekaj smo "po- grešali": presenečeni smo bili, da kljub veseljačenju, plesanju in tudi pretiranemu pitju vso noč nismo videli niti enega prepira ali razbi- janja kozarcev, kaj šele pretepanja ali prostaškega vedenja, kar je pri nas že skoraj običaj na vsaki manjši veselici. Še večje presenečenje nas je pričakalo, ko nas je po dobrih dveh urah spanca prebudilo lepo, sončno in predvsem čisto jutro. Skoraj osupli smo ob pogledu na glavni trg pod nami in ni nam bilo jasno, kdo in kako je v tako kratkem času uspel počistiti mesto, kot da se pred nekaj urami v njem nebi doga- jalo nič. Vse na svojem mestu, čisto in oprano; tudi cvetlična korita, ki so jih prejšnji dan odstranili, so spet lepšala trg pod nami. Pozneje smo izvedeli, da so delavci mestne komunalne službe pričeli množično akcijo čiščenja in pranja mesta že ob petih in da je to pri njih nekaj običajnega. Seveda smo ob tem raje zamolčali, kakšne in kako doooolge so po podobnih vesel- jačenjih navade pri nas. Morda je bil prav zaradi tega so- botni dopoldanski nastop folklor- nih skupin po mestnih trgih, par- kih in drugih znanih javnih mestih kljub mnogim mačkom in težkim glavam tako prijeten. Naključni obiskovalci, domačini in številni turisti so plesalce in godce poz- dravljali s spontanim navdušen- jem, fotografiranjem in filmanjem, kajti ne zgodi se vsak dan, da pred tabo zaplešejo v finskih, turških, italijanskih, grških, nemških, slo- venskih in seveda različnih madžarskih narodnih nošah. Pa tudi folklorne glasbe in petja vseh teh narodov ne slišiš vsak dan. Ostanek sobotnega dopoldneva in vse popoldne je bilo za nastopa- joče prosto, kar smo s pridom izko- ristili za ogled mesta in nakupe po trgovinah, ki so poleg vse uspešnejše domače proizvodnje polne zahodnih izdelkov. VELIKA GALA PREDSTAVA Vrhunec festivalskih prireditev Agria je bil sobotni večerni nastop v nabito polni dvorani osrednjega egrskega gledališča, ki nosi ime po znameniti madžarski osebnosti Gezi Gardonyu. Tu so se vse skupi- nepredstaviles svojim posebej za ta festival koreografiranim nasto- pom. Gala odeto občinstvo je nas- tope spremljalo zelo pozorno in skoraj ob vsakem nastopu med plo- skanjem od navdušenja vstalo. Ta čast, ki je sicer običajna na po- membnejših koncertih ali nasto- pih vrhunskih umetnikov, je dole- tela tudi nastop folklorne skupine iz Cirkovc, še posebej ko so del slo- venske pesmi pa v gorico grem zapeli v Madžarskem jeziku. Nakl- jučje pa je hotelo, da so se tik pred koncem nastopa Cirkovčanov mnogi od srca nasmejali. Med ple- som z metlo se je plesalcu (šefove- mu sinu Zvonetu) zgodilo, da je vrgel metlo ob tla tako močno, da se je zmaknil ročaj in zletel med občinstvo. Konec dober, vsedobro. In tako so Cirkovčani odplesali z odra ob ovacijah do solz nasmeja- nega občinstva. TURKI NA POLKE, ŠTAJERCI NABUZUKI.^ Po končani predstavi so se vse nastopajoče skupine dobile na veli- kem sprejemu, ki ga je pripravil predsednik okrajnega kulturnega centra Eger Sebastyen Janos. V ne- kaj urah smo, podkrepljeni z dobro hrano in vinom, postali dorbi prija- telji in tako so Turki ob naših god- cih kmalu plesali polke, Finci grške narodne plese, Madžari ener- gične in hitre italijanske, Nemci in Slovenci grške ... Tudi godci niso zaostajali za plesalci. "Najpogu- menjši" so proti jutru menjali in- strumente in se poskušali z njimi. Nekateri so jih tako vzljubili, da smo baritonista cirkovškega an- sambla ob svitu komaj loči!i od ve- likega (seveda tudi zelo glasnega) grškega bobna, klarinetista pa od turških dud. SVEČAN SPREJEM PTUJSKE DELEGACIJE Ker je ptujska delegacija z vodjo cirkovške folkorne skupine Anto- nom Brglezom, predsednikom KS Cirkovce Janijem Baštevcem, no- vinarjem radia in Tednika ter pre- vajalcem med večernim spreje- mom prenesla občinskim pred- stavnikom Egra tudi pozdrave in spominsko darilo ptujskega župa- na Voj teha Rajherja, nas je doletela posebna pozornost in čast: pred- sednik okrajnega kulturnega cen- tra Sebastyen Janos je med velikim večernim sprejemom našo delega- cijo posebej sprejel v svoji pisarni in sez nami lep čas pogovarjal. Naj- več besed smo izmenjali o delovan- ju in financiranju kulturnih dejav- nosti v obeh državah. Več kot očitno je, da imajo to na Madžar- skem sistemsko dobro urejeno na državni ravni, medtem ko so pri nas uspeh in prodornost posamez- nih folklornih ali pevskih skupin odvisni predvsem od iznajdljivosti njihovih vodij ter uspešnosti čla- nov pri zbiranju denarja za razne nastope in gostovanja. Ves sobotni večer je bilo živahno tudi po nekaterih trgih Egra, kjer so nastopili različni ansambli, za dobro razpoloženje pa so skrbeli odlični madžarski domači kulina- riki. Čeprav utrujeni od sobotnega nastopa in zabave, so člani vseh fol- klornih skupin s primernimi pro- grami za slovo nastopili še v nedel- jo dopoldne na enem največjih trgov v Egru, ki nosi ime po legen- darnem branitelju Egra pred Turki Dobu; tudi tokrat jih je z nav- dušenjem pozdravila množica naključnih obiskovalcev. Po kosilu smo se polni prijetnih vtisov in obogateni za številne nove izkušnje odpravili vsak na svoj dom. Madžarski gostitelji so nas pospremili z besedami: "Na svi- denje prihodnje leto!" M. Ozmec Pred odhodom iz Egra še spomirtsid sl(upinsl(i posnetek z gostitelji. Foto: M. Ozmee Pogovor S predsGfblikom okralaega kulturnega ceitfra Predsednik okrajnega kulturnega centra za okrožje Eger Se- bastyen Janos je med pogovorom z delegacijo iz Ptuja z vesel- jem povedal, do deluje v egrskem okrožju v okviru Kulturne skupnosti več kot 700 najrazličnejših glasbenih in folklornih skupin, pevskih zborov, gledaliških in umetniških skupin ter likovnih in drugih kulturnih društev. O tem je povedal: "Prepričan sem, da so cilji našega kulturnega centra podobni vašim ciljem. Predvsem se zavedamo, da je jezik kulture razumljiv povsod. Dokaz za to je prepletanje nacio- nalnega petja in plesov skupin, ki gostujejo sedaj pri nas, med spreje- mom v veliki dvorani. Kulturno zbliževanje je zagotovo eden od načinov, s katerim želimo tudi Madžari v Evropo. Vsem evrop- skim narodom je kultura zelo bli- zu, vežejo nas zgodovinska dejstva in prav je, da te vezi ohranjamo tudi na tak izviren način." Kako vom uspe zagotoviti sredstva za tako množično kulturno dejavnost, kot je v vašem kulturnem okrožju? "Preprosto: osnovno financiran- je zagotavljamo iz državnega proračuna prek ustreznega zakona. Pre- cejšni delež sredstev za nemoteno dejavnost vseh kulturnih organiza- cij in društev namenjamo tudi iz občinsk^a proračuna, poleg tega pa si posamezna društva, zbori ali skupine del sredstev zagotavljajo z last- no dejavnostjo." Ste lahko bolj konkretni? "Kot kulturni center opravljamo vso kulturno dejavnost za širšo regi- jo in za to konkretno dobimo letno okoli 15 milijonov forintov. Okoli 7 milijonov forintov zagotavljamo iz občinskih sredstev, medtem ko si ostanek - okoli 5 milijonov forintov - zagotovijo društva z lastno dejav- nostjo. Menim, da vse to zadovoljuje osnovne potrebe naših kulturnih organizacij in društev, in prepričan sem, da so v glavnem s takim načinom delovanja in financiranja tudi zadovoljni." Ptujska delegacija na svečanem sprejemu v kabinetu predsednika okrajnega kulturnega centra. Foto: M. Cimet Nastop na petkovi otvoritveni slovesnosti; v ozaa/u aifasKi dom, kjer smo pre- "očevali. Foto: M. Ozmet Vc^pucfiio tumtiiaa vprci£aii|e Septembrski turistični obisk Ptuja in okolice je še vedno presenetljivo dober. Zadovoljni so tudi vodniki no ptujskem gradu, ki za zdaj še delajo v okviru Pokrajinskega muzeja. V sobo- to so skozi grajske zbirke popeljali več organi- ziranih skupin, v nedeljo pa več individualnih gostov. V kratkem bodo dejavnost vodniške službe pričeli opravljati v okviru podjetja Ptujske vedute. "Ptuj mo- ramo predstaviti domačemu in tujemu gostu, pa tudi domačinom skozi mozaik njegovih najlepših podob - vedut, ki se združujejo v veličastno podobo najlepše ohranjenega srednjeveškega mestnega jedra v Slove- niji in v podobo mesta, ki živi skupaj s svojimi ved- utami," pravijo, zato so tudi izbrali takšno ime. Pravilen odgovor na predzadnje turistično vprašanje je prinesel nagrado Liziki Orlač z Rogoz- niške ceste 30 v Ptuju. Čestitamo! Za tiste, ki pravil- nega odgovora niso poznali, naj zapišemo, da je 24. avgusta na ptujskem gradu igral kvartet kitar iz Pra- ge. V ptujskem Pokrajinskem muzeju tudi to jesen na- povedujejo bogato in zanimivo razstavno dejavnost. 16. septembra so odprli razstavo fotografij Branka Lenarta z naslovom Bivalni prostori. Vprašujemo, kje jeomenjena razstava na ogled. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do sobote, 1. oktobra. Nagrada za pra- vilen odgovor so muzejskepublikacije. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kje je na ogled razstava fotografij Branka Lenar- ta pod naslovom Bivalni prostori? I Naslov: _ 14 - POSLOVNA SPOROČILA 22. SEPTEMBER 1994- TEDNIK MOSKANJCI / BALONARJI ZA NAGRADO PTUJA Kliaim al (isfiel ocftfgotl aUiie Vabljiva nagrada (motor Suzuki), ki bi jo dobil tisti pilot balona, ki bi uspel odtrgati v letu njegov ključ s palice, je privabilo v Moškonjce skoraj 30 bolonorjev, udeležencev 9. evropskega prvenstva v bolonorstvu, ki je potekalo v soorganizociji oeroklubov Ptuj in Murska Sobota v Murski Soboti. Tekmovanje, s katerim je bilo evropsko prvenstvo končano, pa je na ptujsko letališče pripeljalo tudi druge ugledne goste: obrambnega mi- nistra Jelko Kacina, predsednika Letalske zveie Slovenije Daniela Nardina in predsed- nika Svetovne letalske iveze (FAI) dr. Hanso Petro Hierzla. Nebo ni bilo v soboto nič kaj na- klonjeno ptujskim organizator- jem, ne balonarjem, še manj pa gle- dalcem. Hladne jesenske kaplje so namrečves dan neusmiljeno polze- le iz povsem nizkih, turobno sivih oblakov in številni gledalci so seob pričakovanju velikanskih kupol težko ogreli. Spretnostna in pokaz- na vožnja avtomobilov Suzuki, ki- so prav ta dan sklenili letošnji Su- zukijev reli na letališču, in obljuba organizatorjev, da bodo baloni le- teli kljub rosenju, pa so gledalce pritegnili, da so ob gostinski po- nudbi in glasbi ledočakali šesto uro popoldan. Takrat so namreč balo- narji odvlekli svoje košare in za grički dober kilometer od letališča so pričele kmalu rasti pisane na- pihnjene hruške. Balonarji so za tako kratko razdaljo izbrali raz- lične taktike preleta na letališče, kjer jih je čakal na trimetrski drog privezani ključ. Nekateri so se dvignili visoko, drugi so se bližali lebdeč tik nad površino. Tako rekoč nad glavami gledalcev so ev- ropsKi mojsiri priKazaii svoje vrhunske sposobnosti in drobne zvijače, saj je bil ključ za obljublje- ni motor pritrjen v neposredni bližini obiskovalcev. Kar trije ba- loni so se drogu s ključem nevarno približali in piloti so že stegovali roke, da bi ga odtrgali, vendar ni uspelo nobenemu. Tako je ostal ključ na srečo donatorja, podjetja ouzuKi wou m partnerjev, cvrsio privezan, gledalci pa so naju- spešnejšim balonarjem navdušeno ploskali. S tem atraktivnim tekmo- vanjem se jeevropsko prvenstvo, ki je privabilo v Slovenijo doslej naj- večje število balonov iz 24 evrop- skih držav, končalo. M. Zupanič Ključa ni uspel doseči nihče. Foto LangerhoU. RIBOLOV / USPEH PTUJSKIH RIBIČEV Tretjega državnega prvenstva v lovu rib s plovcem so se udeležib tri ekipe Ribiške drušine Ptuj in dosegle izreden uspeh. Med 17 moškimi ekipami je 2. ekipa RD Ptuj v postavi Franc Trbuc, Zvonko Petek, Branko No- vak in Jože Lovrenčič ob vodji Branku Verdeniku osvojila naslov državnega prvaka, drugo mesto pa je pripadlo prvi ptujski ekipi v ses- tavi Dušan in Milan Horvat, Zvon- ko Furman ter Zdenko Molnar z vodjem predsednikom RD Stan- kom Žitnikom. Uspeh moških ekip so dopolnilešečlanice v posta- vi Rozika Voglar, Dragica Molnar in Andreja Lovrenčič, ki so pod vodstvom Marjana Vračarja osvo- jile ekipno drugi mesto. Med člani posamično je naslov prvaka osvojil Mariborčan Stojan Žilnik, 2. mesto je pripadlo Zvonku Furmanu, 3. pa Branku Novaku (oba RD Ptuj), med 20 pa so se uvrstili še Dušan Horvat (12.), Zvonko Petek (13.) in Franc Trbuc (15.). Pet ptujskih ribičev je tako med kandidati za državno reprezentanco, ki bo nas- lednje leto nastopila na svetovnem prvenstvu na Finskem. Med članicami jepremočno, tako kot lansko leto, naslov državne prvakinje osvojila Ptujčanka Rozi- ka Voglar, ki si je tako že zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Franciji, Dragica Molnar je bila 6., Andreja Lov- renčič pa 11. Roziki Voglar je tako uspelo edi- ni osvojiti naslov dvakrat zapored, s 16kgin65 dag pa je bila za več kot 4,5 kg ulovljenih rib boljša od dru- gouvrščene, v absolutni kategoriji pa so jo prehiteli le trije moški. Predsednik RD Ptuj Stanko Žit- nik ni skrival zadovoljstvo ob uspe- hu ptujskih ribičev, ki so dokazali, da niso po naključju v samem slo- venskem vrhu. Sicer pa so štajerski ribiči osvojili vse možne medalje (Ptuj 6, Maribor 5 in Celje 1). Silva Razlag Tujski ribiči 2 osvojenimi medaljami m pnznanii na državnem prvenstvu. Rozika Voglar • drugič zapored državna prvakinja. Foto: Stanko titnik STRELSTVO / PTUJ - PRVAK Z DRŽAVNIM REKORDOM Na tretjem državnem prvenstvu s serijsko malokalibrskim orožjem so si ptujski strelci priborili štiri zlate, eno srebrno in eno bronasto odličje. z malokalibrsko puško so člani bili 12. Ekipa v sestavi Gorazd Maloič, Albert Frčeč in Andrej Pulko bi morala osvojiti medaljo, vendar ni zmogla. Gorazd je streljal samo leže in ne- hal streljati stoje in kleče. Andrej je bil odličen 12. s 502 krogo- ma, Albert pa je nastrel- jal478 krogov. Streljanje z maloka- librsko pištolo je bilo v znamenju Ptujčanov. Ljubljanska Olimpija je imela izreden dan, saj so vsi strelci dosegli več kot 505 krogov. Ekipa v ses- tavi Tominšek, Gaber, Selan je dosegla rezultat, ki je bil za dva kroga slabši od državnega re- korda in s 1520 krogi je bilo zadosti za srebrno odličje. Ptujčani so začeli s Pšajdom 490 krogov z neizenačenimi in slabšimi zadnjimi serija- mi. Najboljši slovenski strelec s pištolo in lan- skoletni državni prvak Janez Štuhec si je s 510 krogi komaj priboril bro- nasto odličje. Ko je že vse bilo vodeti izgubljeno, je nastopil najboljši strelec Ptuja Alojz Trstenjak. Streljal je izenačeno viso- ke serije in s 526 krogi osvojil prvo mesto, ekipa pajes 1526 krogi zmagala z novim državnim rekor- dom. Zdaj sta ptujski in državni rekord enaka: 1526 krogov. Ekipa v sestavi Trsten- jak, Štuhec, Ludvik Pšajd ml. je torej državni prvak in k temu so prispe- vali vsi po svojih zmožnostih. Alojz Trstenjak je drugo- uvrščenega na državnem tekmovanju Miloša Durana premagal za 14 krogov, ta pa je bil boljši na primer od devetega za 12 krogov. Mladinci, ki jih trenira Trstenjak, so zmagali ekipno s 1173 krogi. Ptujčan Saša Porok je državni mladinski prvak s 449 krogi - rezultat, ki bi bil soliden tudi v članski konkurenci. Vlado Lov- renčič je bil drugi v državi in to je njegova tretja srebrna kolajna v državnem tekmovanju letos. Marko Roškar jebil četrti. SJ. III. DRŽAVNO TEKMOVANJE Z VOJAŠKO PIŠTOLO Po dveh zaporednih zmagah ptujskih strelcev na prvem in drugem državnem tekmovanju v streljanju z vojaško pištolo je letos ekipa Ptu- ja slovela kot favorit. SD Ptuj je ta naslov upra- vičila, saj je ekipa v sesta- vi Milan Stražišar, Slav- ko Ivanovič in Alojz Trstenjak nastreljala naj. več krogov -501. Rezultat je bil neuraden, ker je sodniška komisija kaz- novalala Ivanoviča z 10 krogi zaradi predčasnega strela v hitrem delu tek- movanja. Uradno so ptujčani drugi v Sloveniji v letu 1994 s 491. krogi. Zmagala je ekipa SD Krim - Moriš Ljubljana Kočevska Reka s 492 kro- gi, tretji so bili ekipa SD Malečnik Maribor s 490 krogi. Udeležba je bila re- kordna, nastopilo je več kot 50 ekip. Posamezno je Alojz Trstenjak osvoji srebro s 173 krogi in bil najuspešnejši slovenski strelec, saj ima na držav- nem tekmovanju eno zmago in dve drugi mesti. Stražišar je nastreljal 161 krogov, Ivanovič pa 167/157. SI KLUB BORILNIH VEŠČIN PTUJ Vpis novih članov Klub borilnih veščin Ptuj vpisuje nove člane in članice vsak pone- deljek in sredo med 18. in 19. uro v telovadnici osnovne šole Olge Meglič v Ptuju. Prav tako obvešča vse člane, da so se pričeli redni treningi v isti šoli, saj prostori v Mladiki še niso povsem urejeni. UOKBVPtuj Pyramidia - Kodeljevo 21:23 (12:11) RKPVRAMIDIA: Baklan, Rihtarič 3, M. Sandor 1, Zd. Roškar, M. Roškar, Zabavnik 3, Zl. Roškar 1, Ivančič 1, Hedžet 2, F. Sandor, Ranfl 10, Tement. Ekipa RK PVRAMIDIA iz Moškanjcev, ki se je v letošnji sezoni vključila tudi v tekmovanje za pokal Slovenije, je prejšnji teden v Veliki Nedelji gostila ljubljanskega prvoli- gaša Kodeljevo. Domača ekipa, ki je v novo sezono startala okrepljena z dvema igralce- ma (Zabavnik, Hedžet), je tekmo začela odločno in ves prvi polčas vo- dila (največ za 5 zadetkov), ob odmo- ru pa je bila razlike le minimalna. V nadaljevanju so ljubljanski rokome- taši vzpostavili ravnotežje na igrišču, povedli, domačini pa zapravili nekaj lepih priložnosti, zastreljali tudi dve sedemmetrovki in tako se je tekma končala z zmago Kodeljeva. HIPODROM POLENA PRI LENARTU / KAS, GALOP IN DIRKA DVOVPREG Kljub deževnemu vremenu si je nedeljsko konjeniško prireditevna lenarškem hipodro- mu Polena ogledalo veliko gledalcev. Člani Konjeniškega kluba Slovenske gorice so v nedeljo tudi končali letošnjo tekmovalno sezono. Drugo leto bo omenjeni klub prazno- val 45 let delovanja. Tekmovalci so se no nedeljski tekmi pomerili v kasaški dirki, galo- pu in dirki kmečkih dvovpreg. V prvi dirki od 3- do 5-letnih kasačev je zmagal Arts Martina Morsa iz KK Posavje (1:28,9). V dirki, ko so se pomerili od 3- do 12- letni kasači, pa je prepričljivo zma- gala Finta AS s časom 1:27,9 in voznikom Francem Cetinom iz Krškega. Tretjo dirko jeza 3-do 12- letne kasače dobil eden od favori- tov Ajd B (1:26,7) Ivana Kosca iz Komende. V dirki za nagrado Državnega sveta Republike Slovenije je zma- gal Akri (1:26,1) z voznikom Jane- zom Strempljem iz Konjeniškega kluba Visoko. Lep čas se je spopa- dal s kobilo Edži Hanover voznika Vojislava Maletiča iz Šentjerneja. V dveh dirkah najboljših domačih kasačev za veliko nagrado Lenarta je tudi tokrat zmagal stari znanec lenarškega hipodroma Du- ras z voznikom JožetomSagajem iz Konjeniškega kluba Ljutomer. Tudi v Poleni so se preizkusili najhitrejši uvoženi kasači; dirko je dobila favoritka kobila Sandy Ca- price (1:21,3) Ivana Žana iz Ljubljane. V galopski dirki pa je slavila Mariborčanka Nina Cizej z BabyBlue. PTUJ / PLAVALNI KLUB PTUJSKE TOPLICE Plavanje sodi med priljubljene športe in v Velika škoda bi bila, če v ptujski občini ne bi izkoristili možnosti za ta šport. Plavalni klub je pred leti uspešno deloval, žal po je nje- gova aktivnost usahnilo. Zdaj so se zbrali plavalni navdušenci in njegovo delo ponovno oživili. Predsednik Plavalnega kluba Ptujske toplice Franjo Rozman nam je o ponovnem zagonu kluba dejal: "Delo smo pričeli 10. januar- ja letos. Velika škoda bi bila, čepla- valnega športa v tem delu Slovenije nebi bilo,saj jeMariborzadnjapla- valna baza, od tu dalje pa do Prek- murja ni več kluba razen nas. Naša želja je, da bi v plavanju razširili bazo, iz te pridobili talentirane tek- movalce in jim seveda omogočili kar najboljše pogoje za delo." Pred kratkim ste izvedli občin- sko prvenstvo, zraven tega delate s plavalci v klubu. Koliko imate članov in kdo z njimi vadi? "Res smo po dolgih letih uspeli organizirati občinsko prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol. Moram rači, da smo bili prese- nečeni nad visoko udeležbo. Nas- topilo je namreč 107 tekmovalcev izsedmih osnovnih šol. Verjetno bi jih bilo več, če nam vreme ne bi na- gajalo. Za nas v klubu je bila to veli- ka šola in seveda nam je veliko po- menilo priznanje staršev in šport- nih pedagogov. V klubu vadita z mladimi plavalci dva trenerja in trije vaditelji. Okrog 50 plavalcev trenira dvakrat tedensko, in sicer v ponedeljek in sredo ob 19. uri. Ko- nec leta bo potrebno povečati tre- ninge na vsaj štirikrat na teden." Kako bo z denarjem? "V klubu delamo volontersko, ko pa bodo prišla tekmovanja,bo seve- da drugače. Zanimanje za plavanje je veliko večje, kot smo na začetku mislili. Na pomoč so nam pris- kočili sponzorji. Seveda gre velika zahvala za razumevanje Termam Ptuj z Vekoslavo Gojčič in Franci- jem Mlakarjem načelu." Kakšna je vizija dela kluba? "Za plavanje je veliko zanimanje, posebej na šolah. Zraven treninga in tekmovanja plavanja bi radi razširili delo še na hitrostno pla- vanje (plavanje s plavutmi), raz- mišljamo pa tudi o vaterpolu." Danilo Klajnšek S. KONJICE / MEDNARODNO PRVENSTVO V JUDU Ha mladinskem mednarodnem prvenstvu v judu v Slo- venskih Konjicah, ki so se ga udeležili raprezentantje štirih držav, /e ilan ptujske Drave Sebastijan Kolednik osvojil odlično drugo mesto, M kategoriji do 60 kg, kjer je nastopal, so nastopili vsi prijavljeni tekmovaUi iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Hrvaške, v svoji predtekmovalni skupini je Sebastijan zasedel drugo mesto in se s tem uvrstil v polfinale. Po odlični borbi je gladko odpravil Avstrijca Elesa in se uverstil v fina- le. Kljub poškodbi, ki ga je močno ovirala, je nastopil v finalni borbi proti Vehabu (Slovenija) in izgubil ter tako osvojil presenetljivo, a zas- luženo drugo mesto. Naj še omeni- mo, da je v predtekmovanju med drugim gladko premagal tretjega Slovenca v reprezentanci Tropana (iz Impola), ki ježeosvojil tudi nas- lov članskega državnega prvaka v Sloveniji. Na prvenstvu se slovenski pred- stavniki nasploh odlično odrezali, saj so osvojili kar štiri prva mesta. Zraven Vehaba je to uspelo še Bro- du v kategoriji do 65 kg, Soršaku (do 78 kg) in Petelinšku (do 95 kg). Tanja Vidovič PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ 25. septembra organizira RD Ptuj za svoje člane kole- sarski izlet PTUJ - SELCE - ZAVRH - KORENA - VUR- BERK-PTUJ. Dolžina proge: okrog 40 km. Zbor na parkirišču pod gradom ob 8.00. Vrnitev v po- poldanskih urah. Če bo deževalo, izleta ne bo. Hrana in pijača iz nahrbtnika. To bo rekreacijski izlet. Vljudno vabljeni vsi, ki zmore- te vožnjo okrog 40 km in bi radi lepo preživeli jesensko nedeljo ter obenem malo bolj spoznali lepote Slovenskih goric. Vodila bosta Boštjan Hedlin Primož Trop. PD Ptuj fEDNIK -22. SEPTEMBER 1994 ŠPORT -15 ROKOMET imegafiiveasiva K soboto se bo v vseh slovenskih rokometnih ligah začelo novo prvenstvo. Člani Drave bodo nastopali v prvi moški ligi, Velika fjedeljo in Ormož v vzhodni skupini druge lige, članice Drave v ^hodni skupini druge ženske lige, druga moška ekipa Drave in pyramidiia iz Moškonjcev po v vzhodni skupini tretje lige. Moška ekipa Drave v novi sezoni. Prva vrsta od leve: Pisar^ Terbuc, MešI, Hrnjadovič, Osterc, Mlakar in Novak. Druga vrsta od leve: Alan Potočnjak, Mi- kulič, Vugrinec, Neno Potočnjak, Privšek, Belšak in trener Starki. Manjkata poškodovani Sagadin in vratar Krauthaker. Foto: M. Ozmec Moška ekipa Drave se bo v prvem kolu v ptujski športni dvorani Cen- ter pomerila z Velenjem, s katerim je imela v prejšnji sezoni nekaj iz- jemno napetih in izenačenih srečanj. Tekmo bodo začeli ob 19. uri. Popoldan pa bosta v Centru še dve tekmi: ob 15.30 ženska tekma Drava - Novo mesto, ob 17.00 pa tekma tretje lige Drava B - Velenje B. Velika Nedelja bo ob 19. uri v svoji dvorani začela tekmo s Pole- tom iz Murske Sobote, Ormožani bodo gostovali v Zagorju, igralci iz Moškanjcev pa v Vuzenici. Lk. S TRENERJBM DRAVE PRED PRIČETKOM PRVENSTVA V pretekli rokometni sezoni so rokometaši ptujske Drave dose- gli izjemen uspeh: v končnici prvenstva so osvojili zelo dobro četrto mesto in za las jim je ušlo igranje v evropskem rokomet- nem pokalu za pokal mest. V novi sezoni startajo z novim trenerjem Petrom Starklom. Iz kluba sta odšla nekdnaji trener Ivan Hru- pič (Ajdovščina) in igralec Zlatko Belančič (Ormož). Skoda je tudi vratarja Pintariča, ki je nehal sre- di tekmovanja. Zraven tega sta poškodovana Uroš Privšek in Marjan Sagadin, v klub pa ni prišel noben rokometaš. O sezoni ki prihaja, smo se pogo- varjali s trenerjem Petrom Star- klom. Kako so potekale priprave v Ra- dencih? "VRadencesmoodšlipopredpri- pravljenem obdobju, ki je potekalo od 1. do 15. avgusta. Delali smo tudi po sedem ur dnevno. Kondi- cijsko smo uresničili plan Mira Kocuvana, znanega atletskega tre- nerja. Sodelovalo je štirinajst igral- cev. V tem času smo odigrali tudi nekaj tekem. Zetu je bilo jasno, ka- teri igralec lahko kje igra in kje se pojavljajo napake v obrambi in na- padu. Udeležili smo se tudi turnirja v Ravnah, kjer smo osvojili prvo mesto. Zal se nam je poškodoval Mario Sagadin. Prav tako smo zai- grali na zelo močnem turnirju v Ivancu. Mislim, da bo prva tekma proti Gorenju v domači dvorani in potem gostovanje pri Fructalu v Ajdovščini, ki ga trenira nekdanji trener Drave, dovolj velik motiv za igralce, da pokažejo, kar znajo." Ali se je po odhodu trenerja Hrupiča igra RK Drave spreme- nila? "Vsak trener ima svoj koncept igre. Motilo me je, da je bila igra bolj šablonska. Pogrešam pa samo- zavest in individualnost. Ne vem, niogoče zaradi tega, ker so bili igralci premalo izpostavljeni psi- hičnim naporom. Pod taktirko bivšega trenerja so pokazali, da znajo igrati. Kljub oslabitvi pri igralskem kadru bomo z domačimi igralci poskušali doseči dober ra- zultat, da bo tudi ptujsko občinstvo lahko spremljalo dobre igre domačih igralcev." Lanska sezona je dala dobre re- zultate. Kaj pričakujete letos? "Naš cilj je, da bomo poskušali popraviti lansko uvrstitev za eno mesto. Napovedi so sila nehva- ležne. Sistem se jenekoliko menjal: letos prve štiri ekipe igrajo za nas- lov prvaka, od petega do osmega mesta za rezvrstitve, od devetega do dvanajstega pa za obstanek. Re- alno gledano bi bilo dobro, če bi se izognili borbi za obstanek. Tiha želja pa še vedno ostaja Evropa." Nekateri ljubitelji rokometa se bojijo za usodo Drave in ohrani- tev prvoligaškega statusa. "Res je, da immao samo tri vrhunske igralce, tu so še poškod- be, a sem tudi na to računal. Po- skušali bomo s svojimi mladimi igralci, ki bodo nosili veliko breme. Boljše je 5. ali 6. mesto osvojiti s Ptujčani kot pa s tujci. Tudi občinstvo drugače gleda na delo in igre doma vzgojenih igralcev. Se- veda pričakujem podporo občinst- va, kot je bilo to v pretekli sezoni. Menim, da smo dovolj močni, da v tej državni ligi tudi ostanemo. Gra- dili bomo ekipo za naprej z domačimi igrlaci in res kakovstni- mi tujci. Tržišče je veliko in dovolj bogato. Potrebovali bi krožnega napadalca in zunanjega igralca." Peter Starki je velik optimist. Optimisti pa so tudi drugi, ki po- magajo pri delu v klubu: Silvo Strašek, fizioterapevt Vlado Hor- vat in Maksa Kranjec Danilo Klajnšek DRAVA-0RM0Ž27:16(15:7) Rokometaši ptujske Drave so v predzadnji preizkušnji pred pričet- kom prvenstva v slovenski roko- metni ligi odigrali prijateljsko srečanje z ekipo drugoligaša Ormoža. Kljub temu da so nastopi- li brez poškodovanega Privška in Sagadina, so bili premočan na- sprotnik za Ormožane. Trener Peter Starki je dal pri- ložnost vsem igralcem. Proti prve- mu nasprotniku v ligi Gorenju bodo morali igrati veliko bolje. Za Dravo so zadetke dosegli Mešl 6, Vugrinec 5, Pisar, Belšak in N. Potočnjak po 3, Osterc in Terbuc po 2, ter Mikulič, A. Potočnjak in Hrnjadovič po enega, za Ormož pa Praprotnik, Grabovec, Rajh in Be- lančič po 3, Djermati 2 ter Fridrih in Javernik enega. Srečanje je vodil prvoligaški sodnik Nojič iz Ptuja. Danilo Klajnšek liogometnevesti 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 6. kola; Drava - Štajerska pivovarna0;0, Hian - FiudarT0:0, Nafta - RSC Gramatex 1:0, Zagorje - Dravinja 1:0, Mengeš - Solinar Piran 2:1, Slovan - Domžale 1:3, Ikltrans - Steklar 1:1 in Era Šmartno - Radeče Papir 4:0. 1.Zagorj e............................6 5 1 O Ihl 11 2.Era5martn o.......................6 4 2 O 12:3 10 3.RSCGramote «....................6 3 2 1 10:6 8 4.Nolt a..................................6 2 4 O 5:3 8 5.Piro n..................................6 3 1 2 14:6 7 6.[)omiol e............................6 3 1 2 13:10 7 7. Rudar Trbovlje...................6 3 1 2 5:3 7 8. štajersko pivovarno...........6 2 2 2 12:9 6 9.Slovan................................6 2 2 2 9:9 6 10.Menge J............................6 2 2 2 5:8 6 11.Drovinj a...........................6 2 1 3 11:9 5 12,0rava...............................6 2 1 3 9:12 5 13.Sleklar.............................6 1 2 3 4:11 4 14. Rodeile Papir....................6 1 1 4 6:10 3 15.Beltron s...........................6 O 2 4 2:9 2 16.Ela n.................................6 O 1 5 1:20 1 Pari 7. kola v ncdcfjo, 25. septembra:: Radeče Papir - Beitrans, Solinar Piran - Era Šmartno, Dravinja - Mengeš, RSC Gramatex - Zagorje, Šajerska pivovar- na - Nafta, Rudar T - Drava, Domžale - Elan, Steklar - Slovan. DRAVA - ŠTAJERSKA PIVO- VARNA 0:0 (0:0) PTUJ - stadion Drave, gledalcev oko- li 600, sodnik Vozlič iz Kristan Vrha. Drava: Brodnjak, Ramšak, Kralj, R. Krajnc, Lončarič, M. Krajnc, Korber, T. Emeršič, Žolek, Volk in Vcsenjak. Nogometaši ptujske Drave so tokrat nastopili proti zelo močni ekipi Štajer- ske pivovarne iz Maribora, ki je v tem kolu prvič nastopila kompletna. Domačini, kil so nastopili brez Milana Emeršiča, saj je staknil poškodbo v Tur- nišču, so takoj prevzeli pobudo. V 6. mi- nuti je Tomaž Emeršič lepo podal do Volka, ki se je nekoliko z desne strani sam znašel pred gostujočim vratarjem, žal pa s šestih metrov streljal mimo vrat gostov. Isti igralec je v 21. minuti dobro streljal proti vratom, vendar je vratar Štajerske pivovarne strel ubranil. V 43. minuti je bil storjen prekršek nad enim izmed domačim napadalcev približno 25 m od vrat. Ivo Lončarič je lepo strel- jal, žal pa je žoga zadela nekoga vzidu in za las zletela mimo desne vratnice. Gostje so svojo igro osnovali na trdi in nekompromisni igri. Z nekaj nasprotni- mi napadi so resno ogrozili vrata domačinov, a je domača obramba bila vselej na mestu. V drugem polčasu so imeli domači nogometaši še večjo terensko iniciativo, potisnili so goste na njihovo polovico. Žal pa so preveč komplicirali v zakl- jučku svojih akcij. OdSl minutedaljeso igralci iz Maribora igrali brez Valenta- na, saj mu je sodnik Vozlič pokazal dru- gi rumeni karton in s tem pot v slačilni- co. Točka je točka. Nogometaši Drave so se trudili in borili še za drugo, žal pa to- krat nsio uspeli realizirati svojih pri- ložnosti. V naslednjem kolu gostujejo pri Rudarju v Trbovljah. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 5. kola: Caissa - Šent- jur 2:0, Pobrežje - Impol 2:5, Svoboda - Starše 0:0, Slovenj Gradec - Žalec 2:1, Renkovci - Pohorje 2:2, KOB Ford - Bakovci 3:2, Kovinar - Dravograd 1:1. 1.CAISS A..............................5 5 O O 15:3 10 2.ŠEMTJU R............................5 4 O 1 18:5 8 3. IMPOL............................5 3 2 O 13:5 8 4. BAKOVCI............................5 3 1 1 15:4 7 5.DRAV0GRA D...............„....5 3 1 1 10:10 7 6. POHORJE..........................5 2 2 1 13:6 6 7. KOVINAR..........................5 1 3 1 6:4 5 8. KOB FORD...................„...5 2 1 2 8:11 5 9.STARŠE............................5 1 2 2 3:5 4 10. POBREŽJE........................5 2 O 3 6:22 4 11. SLOVEKJ GRADEC ..........5 1 1 3 5:11 3 12. RENKOVCI........................5 O 2 3 3:6 2 13.SVOBODA........................5 O 1 4 3:11 1 H.ŽALEC..............................5 O O 5 2:17 O Razpored tekem 6. kola: sobota, 24. septembra, ob 15.00: Bakovci - Caissa, Impol - Dravograd, Starše - Kovinar, Šentjur - Svoboda, Pohorje - KOB Ford. Žalec - Renkovci. Pobrežje - Slo- venj Gradec. CAISSA . ŠENTJUR2:0 (1:0) Kidričevo - stadion Caisse, gledalcev okrog 400, sodnik Šart iz Dravograda. Strelec: Kmetec 1:0 v 32. minuti in 2:0 v 64. minuti. Caissa: Budimir, Kristofič, Žitnik, Grbavac, Emeršič, Fridl, Mertelj, Kavče\'ič, Hojnik. Pavlic in Kmetec. V tretjeliga.škem derbiju dveh še ne- poraženih ekip smo videli dokaj kvalite- ten nogomet domačinov z nekaterimi nezaceljenimi ranami s tekme v Staršah terekipe Šentjurjabrez vsakršnih težav. Domačini so želeli čim prej doseči vodstvo. Igra je potekala med obema šestnajstmetrskima prostoroma, toda več napolovici Šentjurja. V 19. minutije Milan Emer.šič lepo streljal proti vra- tom gostov, vendar je žoga zletela mimo vrat. Nato so imeli priložnosti še I lojnik in Pavlič.Tudi gostje so dvakrat zelo ne- varno streljali proti domačim vratom. V 32. minutije Mertelj zelo lepo prodrl, podal žogo do Pavliča, ta natančno po- daljšal do Kmetca in gostujoči vratarje bil premagan. V drugem polčasu so domačini želeli doseči višje vodstvo. V 63. minuti je Pav- lič zadel vratnico, v naslednji minuti pa je Marko Kmetec povečal vodstvo domačih na dve proti nič. Domači navijači so bili zadovoljni z zmago Caisse, kije prevzela vodstvo na prvenstveni razpredelnici. V nas- lednjem kolu igrajo Kidričani v Bakov- cih. Danilo Klajnšek 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem 4. kola: Dornava - Rogoznica 3:0, Hajdina - Slovenja vas 2:0, Videm - Gerečja vas 1:2, Meggi To- ursFlyMarkovci-Žoga Stojnci 1:2, Pra- gersko - Bukovci 5:2, Boč - Središče 3:2. 1.Ž0GAST0JNC I...................4 4 O O 9:4 8 2.PRAGERSK 0......................4 2 2 O 15:7 6 S.GEREČJAVAS.....................4 3 O 1 8:5 6 4.DORNAV A.........................4 1 3 O 9:6 5 5.B0f._. „.........................„.4 1 3 O 7:6 5 6.SREDIŠČE..........................4 2 O 2 12:7 4 7.VIDE M............................„.4 2 O 2 9:5 4 8.ROGOZNIC A......................4 1 1 2 4:6 3 9.MTFMARK0VC I_______________4 1 O 3 9:12 2 lO.SLOVENJAVAS_____________4 O 2 2 3:7 2 11.HAlDtNA.. ......................4 1 O 3 6:12 2 12.BUK0VC I.........................4 0 1 3 4:18 1 Razpored tekem 5. kola: sobota, 24. septembra, ob 15.00: Rogoznica - Haj- dina; nedelja, 25. septembra, ob 10.30: Žoga Stojnci - Boč, Gerečja vas - Meggi Tours Fly Markovci; 15.00: Bukovci - Dornava, Središče - Pragersko, Sloven- ja vas-Videm. 2. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem 3. kola: Mladinec - Sp. Polskava 2:0, Pago Leskovec - Pod- vinci 1:3, Skorba - Apače 4:5, Hajdoše - Tržeč 2:3, Grajena - Gorišnica 2:3. 1.P0DVINCI.. „..................„.3 3 O O 12:1 6 2.G0RIŠNICA. „.....................3 3 O O 11:4 6 3.APAfE ...............................3 3 O O 11:6 6 4.TRŽE C............................„..3 1 2 O 6:5 4 5.HAJDOŠ E...........................3 1 O 2 6:5 2 6.MLADINE C.........................3 1 O 2 4:7 2 7. PAGO LESKOVEC...............3 0 1 2 3:8 1 8.SK0RBA..........................3 O 1 2 7:13 1 9.GRAJENA...........................2 O O 2 3:7 O lO.SP.POLSKAVA................2 O O 2 0:7 O Razpored tekem 4. kola: sobota, 24. septembra, ob 16.00: Sp. Polskava - Gorišnica; nedelja, 25. septembra, ob 10.30: Tržeč - Grajena. Mladinec - Pago Leskovec; 15.00: Apače - Hajdoše, Pod- vinci-Skorba. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 5. kola: Slovenja vas - Bukovci 0:3, Žoga Stojnci - Boč 6:1, Meggi Tours Fly Markaovci - Rogozni- ca 0:4, Gorišnica - Gerečja vas 12:1, Im- pol - Hajdina 2:1, Pragersko Polskava - Videm 2:3. 1.HAJDIN A...........................5 4 O 1 27:5 8 2. ROGOZNICA....................„.5 4 O 1 22:7 8 3. DORNAVA.........................4 4 O O 16:1 8 4. VIDEM..............................4 3 1 O 21:2 7 5.Ž0GAST0JNC I________________5 3 O 2 20:16 6 6. BUKOVCI..........................4 2 1 1 10:7 5 7.IMP0L................................4 2 1 1 5:5 5 8. SLOVENJA VAS..................5 2 O 3 5:20 4 . 9.PRAGERSK0-P0LSKAVA„.4 1 1 2 8:8 3 10.BOf... ..............................5 1 O 4 15:19 2 11.MTFMARKOVC I...............5 1 O 4 5:28 2 12. GORIŠNICA-l..„............5 1 O 4 14:151 13.6EREČJAVAS...-..............5 O O 5 4:39 O Razpored tekem 6. kola: sobota, 24. septembra, ob 13.00: Bukovci - Videm, Dornava - Pragersko Polskava, Gerečja vas-Impol, Rogoznica-Gorišnica, Boč - Meggi Tours Fly Markovci, Slovenja vas-Žoga Stojnci. Branko lešnik ATLETIKA/KONČNO PRED DOMAČO PUBLIKO MeUklmtrnBnuim Atletski klub Ptuj bo 24. septembra po več letih premora organi- ziral atletski miting. V letošnjem letu deloma ob- novljena atletska steza še vedno ni ustrezna za izvedbo uradnih tekmovanj, je pa deloma iz- boljšala pogoje za vadbo, omo- goča pa tudi izvedbo neuradnih tekmovanj. Ker klub zaradi neustreznih po- gojev nima možnosti izvesti urad- nih prvenstvenih tekmovanj, ni- majo tekmovalci možnosti predst- vitve pred domačim občinstvom, zato je nastop pred domačim občinstvom za številneaktivnetek- movalce iz AK Ptuj, ki so bili oziro- ma so reprezentanti Slovenije v različnih starostnih kategorijah, nedvomno tudi velika vzpodbuda. Naj nekatere navedemo: Mirko Vindiš, Boris Krabonja, Dejan Doki, Vanja Kotar, Tanja Rozman, Kristjan Pral i j a, Milenko Potočnik, Robert Prelog, Romana Sega ter drugi, ki se kot reprezenta- ti Slovenije niso še nikoli predsta- vili pred domačim občinstvom. Hkrati pa Ptujčani nimajo možnosti seznanitve s športno pa- nogo, katere predstavniki dosegajo v slovenskem in svetovnem merilu že vrsto let zelo odmevne rezultate. Na atletskem mitingu Ptuj '94 se bodo ob domačih atletih in atletin- jah pomerili v 15 disciplinah pred- stavniki atletskih klubov iz Slove- nije in Hrvaške, ob njih pa tudi naj- hitrejši osnovnošolci občine Ptuj v teku na 60 m. Merjenje časov bo elektronsko v izvedbi Timinga iz Ljubljane, za druga sojenja pa bo skrbel Zbor atletskih sodnikov AK Ptuj. Tekmovanje se bo pričelo v sobo- to ob 16.00 uri. Vstop je prost. Po- krovitelj tekmovanja je Izvršni svet SO Ptuj. NOVA GORICA - KRANJ / DRŽAVNO ATLETSKO PRVENSTVO ZAMLADINCE IN PIONIRJE Pretekla dva vikenda so se ptujski atleti in atletinje pomerili no državnih prvenstvih zo starejše mladince in mladinke v Novi Go- rici ter pionirje in pionirke v Kranju. Na prvenstvu za starejše mladin- ce in mladinke v organizaciji AK Gorica 9. in 10. septembra so osvo- jili tretja mesta Kristijan Pralija v teku na 400 m z novim osebnim re- kordom 48:82, Romana Šega v mestu diska in štafeta v tradicio- nalni ptujski disciplini 4 krat 400 mvpostavi AlešJurčec,UrošEstih, Andrej Petrovič in Kristjan Prali- ja. Poleg omenjenih jezelo uspešno tekmovala Maja Žižek, sicer še pio- nirka, ki je v konkurenci tudi pet let starejših tekmovalk dosegla dve četrti mesti v tekih - na 1500 m z odličnim rezultatom 4:59.51 in teku na 800 m. ••• Pretekli konec tedna je potekalo v Kranju v zelo hladnem in dežev- nem vremenu prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke, ki je bilo hkrati izbirno tekmovanje za re- prezentanco Slovenije na igrah mladih treh dežel v Beljaku, ki bodo 24. septembra. Spet se je z odličnima nastopoma odlikovala Maja Žižek, ki je v teku na 1000 m zasedla 2. mesto, v teku na 600 m pa četrto. Pri tem velja omeniti, da je med prvo deseterico edina, ki bo pionirka tudi v prihodnji sezoni. 5. mesti sta zasedla tudi Barbara Gačnik v teku na 300 m in Aleš Jurčec v teku na 1000 m. Za uspešne nastope in osebne rekorde pa mora- mo pohvaliti tudi Anjo Golub in Aleša Bezjaka. •»Ž.M. SKOFJA LOKA / DRŽAVNO PRVENSTVO V SAHU V ponedeljek se je v škofjeloškem hotelu Tronsturist pričelo fina- le 4. državnega prvenstva v šahu, ki ga je odprl predsednik šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič. V finalu nastopa osem naiholiših slovenskih klubov, med niimi tudi ŠD Lina Ptui. Ptujčani soodhajalinaprvenstvo optimistično razpoloženi in v ta- kem slogu so tudi pričeli svoj prvi nastop proti Vrhniki: zmagali so s 7,5 : 2,5, kar je bila najvišja zmaga prvega kola. Celo točko so osvojili MM Danilo Polajžer, FM Damjan Plesec, Darko Supančič in Rado Brglez, M Anita Ličina ter MK He- lena Rižnar. Remizirali so VM Pe- trajan, MM Simon Jerič in MK GregorPodkrižnik; edini, ki jemo- ral priznati premoč nasprotnika, je bil mladinec, MK Robert Roškar. Drugi rezultati 1. kola: Metalna Maribor - Iskra LJ 6,5:3,5, BMP Ljubljana - Murka 5,5:4,5, Tomo Zupan Kranj-Intal Maribor 5:5 V drugem kolu so se ptujski šahisti pomerili z enim od kandida- tov za visoko uvrstitev Intalom iz Maribora (bivši Kovinar), nato sle- dijo BMP Ljubljana, Tomo Zupan Kranj, Murka Lesceinšelev6. in 7. kolu se bodo pomerili z najre- snejšima kandidatoma za naslov državnega prvaka Metalno MB in Iskro LJ. Prepričani srno, da bomo lahko v prihodnji številki poročali o uspehu ptujskih šahistov, ki so v zadnjih letih v samem državnem vrhu. Silva Razlag VOLILNA SKUPSCINA ZVEZE ZA ŠPORT Zveza za šport in rekreacijo Ptuj bo danes, v četrtek. 22. septembra, ob 18. uri pripravila v sejni sobi direkcije za gospodarstvo v Prešernovi ul. 29/1 v Ptuju volilno skupščino, na kateri pričakujejo vse ljubitelje športa iz ptujske občine. Klube in društva, ki še niso člani ZŠR Ptuj, vabijo, da s svojo prisotnostjo pripomorejo h kva- litetnemu dvigu športa v Ptuju. BRIGITA BUKOVEC V PTUJU! Ena najboljših evropskih in svetovnih tekačih v teku na 100 metrov zovirami Bri- gita Bukovec bo danes (v četrtek) popoldan gostja Šport studia Olimpic v Ptuju. V programu obiska bo tudi krajša prisotnost na ustanovni skupščini Zveze za šport in rekreacijo. Lk. 16 - POSLOVNA SPOROČILA 22. SEPTEMBER 1994- TEDNIK IZ DOMAČE LEKARNE Ozkolistni trpotec je trajnica. Listi so pri dnu združeni v venec, iz katerega se v sredi dvigajo stebla brez listov, na vrhu stebel pa sedi cvetni klas. Listi so do 20 cm dolgi, ozki, na vrhu zaostreni, na dnu se zožujejo v kratek pecelj. Včasih so malo dlakavi. Glavno žilo po sredini lista spremljajo vzporedne žile vse do roba lista. Žile izstopajo iz spodnje ploskve lista. Steblo je okoli 15 cm visoko, žlebičasto, na vrhu nosi rjav klas, iz katerega štršijo svetlo rumeni prašniki. Ozkolistni tropotec cvete od aprila do septembra po travnikih, njivah, ob poteh, nasipih... Vsebuje: sluzi, rastlinske anti- biotike... Liste nabiramo in sušimo v času cvetenja m )m uporabljamo kot ca) za umirjanje kašlja. Pomaga pri izkašljevanju, bronhitisu, astmi, varujesluznice. Poparek iz listov uporabljamo notianje: 1 - 2 žlički zdrobljenih suhih ali svežih listov poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo sta- ti 10min,pijemo2do3krat dnevno po eno skodelico. Domača imena: celec, kozja rebrca, mali trpotec, ozki protec, žilnjak, žiličnjak, žebinec, potn- jak... VRTNI OGNJIČ - Calendula officinalis je približno 30 cm visoka eno- letnica z grobim in zelo razveja- nim steblom. Listi imajo gladek rob, po sredini pa zelo izstopa glavna žila. Spodnji listi imajope- cel j in so bolj trikotne oblike. Obe strani listov sta poraščeni z dlačicami. Cvetovi so zlatorumeni ali živooranžni koški. Vsa rastlina ima neprijeten in močan vonj. Ognjič cvete od maja do septem- bra. Raste po vrtovih, od koder se rad zaseje v naravo, vendar so cvetovi manjši (2 cm). Ne zamenjujemo divjega ognjiča z vrtnim! Ognjič vsebuje: grenčine, sapo- nine, provitamin A, eterična olja. Kako učinkujejo ognjičevi pri- pravki notranje, ni raziskano do- volj. Zelo pa se obnesejo pripravki za sluznico in kožo, zdravijo vnetje grla, gnojne tvore, razjede pri krčnih žilah in rane, ki težko celijo. Po učinku je zelo podoben arniki. Pripravki in uporaba - Tinktura: Naredimo jo iz cve- tov, ki jih napolnimo do tričetrt steklenice in prelijemo z domačim žganjem ter pustimo zaprto tri do štiri tedne na zmernem soncu. 1. Za izpiranje ust in grgranje: 1 čajno žličko tinkture in pol čajne skodelice vode. 2.Zaizpiranjetvorov,ran...: eno čajno žličko tinkture vlijemo na pol skodelice prevrete in rahlo ohlajene vode. - Poparek pripravimo iz ene veli- ke žlice posušenih, razrezanih cve- tov in ene čajne skodelice vrele vode, pustimo stati pokrito 10 mi- nut, precedimo. Uporabljamo za grgranje in izpiranje ran. Ljudska imena: meseček, ogn- jec, babji prstanec, rigelc, neven, primožek. Vaša zeliščarica STROKOVNJAKI SVETUJEJO / DOSEJAVANJE TRAVNE RUŠE Travno rušo, ki je poškodovana, lahko obnovimo z dosejavanjem travnega semena direktno - brez predhodnega preoravanja. To lahko naredimo s sejalnico Vredo, s katero upravlja Mlekarska zadruga Ptuj. Najprimernejši čas setve je zgodaj spomladi do sredine mar- ca ali od druge polovice avgusta do konca septembra. Jesenski rok je primernejši, ker je rast tra- ve počasnejša in se mlada rastli- ne lažje razvije. Prav tako je v tCm času obilo padavin, ki jo trava nuj- no potrebuje. Zadosejavanjeseodločimo,čese na travniku pojavi: - do 30% praznih prostorov - manj kot 30% pirnice - če je v ruši manj kot 30 - 50% kvalitetnih trav (angleška ljuljka). Če je travnik preveč zapleveljen (več kot 30% pirnice, regrata, kisli- ce in drugih plevelov), svetujemo tretiranje s totalnim herbicidom in po 10 do 14 dnevih travnik znova posejemo z do 30 kg travnega seme- na. Neposredno pred dosejavanjem travo pokosimo in pospravimo; višina trave ne sme presegati 7 cm. Za dobro zgostitev ruše sejemo do 25 kg semena na hektar, odvisno od poškodb na travniku. Po doseja- vanju travnik povaljamo, da dobi seme kontakt z zemljo. Paziti mo- ramo, da trava ne gre previsoka v zimo (ne več kot 5-7 cm), ker jo na- pada snežna plesen. - Za dosejavanje uporabimo seme angleške ljuljke. Na voljo je seme Ljubljanske semenarne pod ime- nom Pašnik ter Ruša in holandske mešanice BG 3, BG 4, BG 11. Najpogostejše napake pri gospo- darjenju na travinju so: - prepozna košnja: trava ne sme biti višja kot 30 cm (začetek latenja) - prevelike količinegnojevke na- enkrat; na hektar lahko damo 15- 20 m^ gnojevke 2 do 3 krat letno, si- cer se naredi skorja, pod katero tra- va zgnije. - prenizkostrnišče: travenesme- mo kositi prenizko, strnišče mora biti visoko 5 do 7 cm - poškodbe travinja na mokrem terenu: na težkih tleh moramo na traktorju uporabljati dvojne pnev- matike z nizkim tlakom, na vaku- umskih sodih pa t.i. "balon gume" - neurejen vodni režim: urediti je potrebno odvod vode - paša v preveliki travi: trava za pašo mora biti visoka največ 15 cm, najprimernejša pa je trava, visoka 10 cm. Če pasemo v previsoki travi, krave popasejo samo vrhove, nepo- pasena trava pa ostari. Po paši mo- ramo ostanke pokositi ali zmulčiti. Če bomo upoštevali vsa tehno- loška navodila, bo dosejavanje v obstoječo travno rušo uspešno. Najpomembnejša je pravočasna košnja; s tem damo mladi travi možnost, da se razvije. Svetovalna služba: •» Igor Tumpej, dipl. ing. Tako menijo vsi kmetovalci, tudi Marjan Kokot iz Drstelje, ki nam je prinesel pokazat ogromen paradižnik in krompir, ki ga je narava ob- darila s svojevrstno obliko. Marjan Kokot zaradi težke poškodbe v začetku letošnjega leta to sezono žen i sicer n i mo- gel pomagati na delu z zemljo, kljub temu pa ni mogel kaj, da nas ne hi seznanil z njenima pridelkoma. Povsem zdrav paradižnik je tehtal kar kilo- gram in 24 dekagramov, krompir pa se ni odlikoval toli- ko po teži kot po "lepoti". Ne- kateri so videli v njem medve- da, drugi pa le zanimiv sku- pek krompirjevih oblik. Se to: oha pridelka sta ekološko neo- porečna. • M. Slodnjak Franc Senekovič je iz hiše skozi okno ustrelil zeta Jožeta Ploja, nato pa popil strup. Krajani Dolene so zaradi ogorčenja, ker jim kljub številnim obljubam po neurjih v letu 1989 in kljub namensko zbranim sredstvom iz krajevnega samoprispevka še zmeraj niso asfaltirali 700 m dolgega odseka ceste od To- minčevih do meje s sosednjo KS Žetale, za torek, 20. septembra, ob osmih napovedali protestno zaporo te ces- te s kmetijsko mehanizacijo. Rot so povedali, so se za ta skrajni korak odločili po nekajlet- nih neuspešnih prizadevanjih in trkanjih na različna vra- ta. O svoji nameri so obvestili občinsko vodstvo in Milana Pav- lico v direkciji za gospodarsko infrastrukturo, s katerim so se o tem vsa leta največ dogovarjali. Da bi zadeve razčistili in da do zapore ne bi prišlo, jih je Milan Pavlica povabil na pogovor eno uro pred napovedano zaporo, torej v torek ob sedmih. Po dogovoru krajanov so se po- govora udeležili predsednik KS Stanislav Vaupotič ter člana gradbenega odbora Franc Topo- lovec in FrancMarinič. Hkrati so sklenili, da z zaporo počakajo, dokler jih "pogajalci" ne obvesti- jo o ugotovitvah s sestanka z Mi- lanom Pavlico. Nekaj deset ogorčenih Dolenčanov je sicer ob osmih prišlo na dogovorjeno mesto, kjer naj bi cesto zaprli za ves promet, vendar tega niso sto- rili. Nekaj pred deseto uro se je tričlanska delegacija vrnila in prinesla vesti, ki so šokirale vse krajane, pa verjetno še koga. Na pogovorih so namreč izvedeli, da denarja posebnega namenskega samoprispevka, ki ga je okoli 70 gospodinjstev vasi Dolena zbira- lo za ureditev tega odseka ceste skoraj pet let (od leta 1989 do 1993) in ki naj bi ga nakazovali te- danji skupnosti za ceste, enostav- no ni - vsaj na njihovem žiro računu ne. Po izjavah omenjenih treh tudi ni znano, kje je denar, dobljen zaradi elementarne nes- reče, to je pomoč, ki jim jo je na- menila država po rušilnem neur- ju leta 1989, pa so se mu krajani odrekli v korist modernizacije ceste. Takrat so vaški funkcio- narji hodili od hiše do hiše in zbi- rali pogodbe, s katerimi je vsako gospodinjstvo namenilo solidar- nostno pomoč za asfaltiranje tega odseka ceste; izjem ni bilo, prav vsi so se odločili za tak korak, čeprav so bili takrat denarja še kako potrebni zaradi izpada kmetijske proizvodnje in drugih težav po neurju. Ali gre morebiti za kaznivo de- janje ali za nesporazum ali površno poslovanje organov KS, bodo lahko ugotovili šele po na- tančni analizi in raziskavi vseh dokumentov. Vsekakor pa je vest o izgubljeni sledi za precejšnjo vsoto denarja - samo v enem letu naj bi s samoprispevkom zbrali okoli 850.000 tolarjev - močno odjeknila daleč naokrog. Pre- pričani smo, da bomo lahko več o tem zapisali v prihodnjem Ted- niku, ko bodo zadeve zagotovo že bolj jasne. •> M. Ozmec Ogorčeni krajani Dolene so bili pripravljeni, da zapro cesto Dolena • Kočice, doživeli pa so šokantne vesti o njihovem denarju, ki ga ni. Foto:M,Ozmet AVTO V PEŠCA v ponedeljek, 12. septembra, ob 9. uri je na Mariborski cesti v Ptuju voznik osebnega avtomobila Stanko V. iz Ptuja trčil v pešca Mirana L., prav tako iz Ruja. Miran se je pri tem huje ranil in so ga pre- peljali v ptujsko bolnišnico. — mm mmm mmsf ihi --^sisi V PROMETNI NESREČI POŠKODOVANA VOJAKA v četrtek, 15. septembra, ob 16.35 je v Ptuju Peter G. z osebnim avtomobilom trčil v dva vojaka učnega centra teritorial- ne obrambe v Ptuju. To sta bila B.B., doma iz Moškanjcev, ki je bil v nesreči huje ranjen, in A.C., doma iz Poljčan, kije bil lažje ranjen. Oba so odpeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. zaM mmm mmm mmf mum mmmmn. MOTORIST V KOLO IN PRIKOilCO TRAKTORJA Po lokalni cesti od Pušencev proti Krčevini pri Ormožu se je v petek, 16. septembra, nekaj po 8. uri peljal z motor- nim kolesom 17-letni J.M. Med vožnjo se je zaletel v zadnje levo kolo traktorja, kije nasproti pripeljal z desnega nepregled- nega ovinka, vozil pa ga je Janez T. iz Pušencev. Po trku je motorista odbilo v levi bočni del prikolice. Močan udarec mu je snel čelado, z glavo pa je še enkrat udaril v rob prikolice in se pri tem hudo ranil. •''mu imm rtiMK mmr «MMM MiM mmiiin. PEŠKA PADLA IN SE HUDO RANILA v petek, 16. septembra, nekaj pred 10.30 je Stanislav B. vozil osebni avto po magistralni cesti od Ptuja proti Ormožu. Pred prehodom za pešce v Cvetkovcih pri hiši št. 33 je začel zavirati, a je kljub temu zadel peško Jožefe K., ki je prečkala cestišče. Jožefa je padla po cestišču in se hudo ranila. Prepeljali sojo v ptujsko bolnišnico. mmm mmm mmm mmmi mmm mm mmm OTROK STOPIL V VEDRO VROČE VODE v torek, 13. septembra, se je triletni A.K. iz Lenarta igral na dvorišču pred domačo hišo. Tam je delala tudi otroko- va mati in imela ob sebi vedro vroče vode. Deček je stopil v vedro in nesreča je bila tu. S hudimi opeklinami so ga od- peljali v mariborsko bolnišnico. NESREČA PRI DELU v tovarni Optiplast v Ormožu se je v sredo, 14. septembra, popoldne pones- rečil delovodja Franc P., doma iz Drakšla priVelikI Nedelji. Odprl jevarovalna vrata na delovnem stroju, pred tem pa ga nI iz- klopil iz električnega omrežja. Z desnico je segel v notranjosti stroja, da bi očistil glavo za stiskanje plastike. Stroj je naen- krat začel delovati in mu stisnil zapestje. Hudo ranjenega so prepeljali v bol- nišnico. —m mmm mmmi mmmt mmm mmm '