99
Simon Malmenvall*
Ruska kultura in boljševizem v delih 
Franca Grivca ter njuna refleksija pri 
Slovencih
1
Russian Culture and Bolshevism in the Works of Franc Grivec 
and their Reception among Slovenes
Franc Grivec (1878–1963), dolgoletni pro-
-
kultur med slovenskimi avtorji. Pomemben del 
-
matike, med drugim intelektualno-duhovnih 
vzrokov in posledic revolucionarnega vrenja 
-
-
-
-
-
vljala misel o mesijanskem poslanstvu Rusije, 
Grivec poudarja, da je socializem prvenstveno 
-
tudi na slovenskih tleh. Zato slovenski avtor 
s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Abstract
Franc Grivec (1878–1963), a long-time pro-
fessor (1920–1963) at the Faculty of Theology 
in Ljubljana, is considered a pioneer in sys-
tematic research of Eastern Christianity and 
Slavic cultures among Slovene authors. A 
is dedicated to the reception of the “Russian 
theme” , including the intellectual and spiritual 
causes and consequences of the revolutionary 
upheaval in Russian society with its peak in 
the October Revolution of 1917, which present-
ed a topical political and cultural issue of his 
time. This issue is most thoroughly addressed 
in the monograph for a wider audience 
originally written by Grivec on the basis of 
his lectures to the primary school teachers 
and high-school professors of Ljubljana in 
1944. According to Grivec, the extremism of 
the Bolsheviks represents a part of the wid-
er mechanism of Russian cultural history, in 
which the concept of a messianic mission of 
Russia, starting with the idea of Moscow has 
the “Third Rome” , appeared several times. 
Grivec also emphasises that socialism is 

100
-
mom). 
viji, objavljenega leta 2021,
2
v slovenskem visokošolskem in širšem intelektualnem prostoru prve polovice 20. 
kulture, to je boljševiško revolucijo in prvine njenega izvora v predhodnih zgo
3
Moskvi kot tretjem Rimu, ki je vzpostavila rusko nezaupanje tako do grškega 
pravoslavja kakor tudi evropskega Zahoda.
4
Slovenskem, , 30, 2021, št. 2–3, str. 201–221.
-
, Ljubljana: Inštitut za 
novejšo zgodovino, 1995.
4 Simon Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca, Ljubljana: KUD Logos, 
2022, str. 67–68.
primarily a question about God and the trans-
formation of the whole of human life, which 
can unfold also on Slovene soil. Based on this, 
Grivec calls on Catholic leaders and intellec-
tuals to assert Christian principles in public 
and foster a relectiv national consciousness 
(as opposed to the internationalist social-
ism), in order to prevent the success of the  
revolution. 

101
Analiza pritegnjene snovi temelji na kontekstualnem pristopu intelektual
ne zgodovine
5
 in zgodovinske teologije, po svoji metodologiji ponuja preplet med 
6
 Ruska 
revolucija (1917),
7 8
 in predvsem odlomki iz prve
 (1944).
9
 To delo je 
se je oblikovala v slovenskem visokošolskem okolju in imela povezavo z drugimi 
bolj dragoceno z vidika globljega razumevanja idejnih struktur vzhodnoslovan
skega prostora in gojenja medkulturnega dialoga.
Grivec kot profesor
Vredno je izpostaviti, da je bil Grivec dolgoletni profesor (1920–1963) na lju
bljanski Teološki fakulteti, ki ga je na podlagi njegovega bogatega raziskovalnega 
sko teologijo in misijonarsko delovanje svetih bratov Cirila (um. 869) in Metoda 
(um. 885).
10
 Grivec spada med najvidnejše in najustvarjalnejše predstavnike prve 
v akademskih letih 1921/1922, 1927/1928 in 1933/1934. Zaradi zaslug na podro
5 Intelektualna zgodovina se je kot posebna veja (post)modernega zgodovinopisja in sorodnih 
Understanding in the History of Ideas, History and Theory
ctice, The Languages of Political Theory in Early-Modern Europe, Ideas in Context (ur. Anthony 
6 Franc Grivec, Ruski problem, , 9, 1915, št. 3, str. 121–137.
, 11, 1917, št. 4–5, str. 203–
213.
Bogoslovni vestnik, 5, 1925, št. 2, str. 97–109.
10

102
slovaška republika leta 1936 odlikovala z redom belega leva, leta 1948 pa ga je 
ja.
11
funkcijo rektorja ljubljanske univerze (1932–1934 in 1939–1941).
12
 Grivec je svoja 
Pravoslavje (1918),
13
ja Cerkev (1929, druga izdaja 1943)
14
 in skripta Vzhodno bogoslovje (1956).
15
 Vredno 
je omeniti, da predstavlja Cerkev 
je in obenem prvi pregled katoliškega nauka o Cerkvi v slovenskem jeziku.
16
od glavnih smeri delovanja slovenskega profesorja, katerega znanstveni pristop 
turno zgodovino vzhodnoslovanskega prostora s posebno pozornostjo do Ruske 
pravoslavne Cerkve in idejnih tokov, ki jih je skozi zgodovino – od pokristjanjenja 
prva dva – usmerja k zgodovinskim predpogojem ter idejnim vzrokom in posle
17
11 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 10.
12 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 11–12, 15. Splošno o nastajanju Univerze v Ljublja
in po ustanovitvi Univerze v Ljubljani, Bogoslovni vestnik, 79, 2019, št. 2, str. 473–490. Lukma
Lukman – profesor, dekan, rektor, urednik, -
 (ur. Bogdan Kolar), Ljubljana: Teološka fakulteta, 
2019, str. 143–163.
13 Pravoslavje, Ljubljana: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, 1918.
14 Cerkev, Ljubljana: Ljudska knjigarna, 1943.
15 Vzhodno bogoslovje, Ljubljana: Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, 1956.
16 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 15.
17 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 12–13.

103
Neorganski razvoj ruske kulture
viji 
(1486–1566) in Johann Cobenzl (1530–1594) – vedno velika uganka. Šele ob koncu 
18
odvzel samostojno pobudo in ga »odtrgal od organskega razvoja«.
19
 Grivec do
in psihološke zveze.«
20
 Tudi intelektualno vrenje 19. stoletja in poznejše revo
lucionarno dogajanje naj bi tako potekalo v nestanovitnih in skrajnih oblikah. 
nostjo«.
21
nekaterih anglikanskih in pravoslavnih intelektualnih krogov s katoliško Cerkvi
V Rusiji dviga krvavo glavo anarhija, sekte se razplajajo bolj in bolj, le sila še vzdr
22
 Grivec v 
podobnem duhu nadaljuje:
18 Grivec, Ruski problem, str. 121–122.
19
20
21
22 , 7, 1903, str. 425–428.

104
neke vrste versko gibanje, verska sekta. Zato je bilo med revolucionarji 
S tem je bila v zvezi neka posebna moralna resnoba in nekaka asceza 
ruskih revolucionarjev.«
23
»Ruska inteligenca gre po isti poti, po kateri sta hodila Tolstoj in Dosto
Kakor vera Tolstojeva
24
 in Dostojevskega
25
 ni vera uradne Cerkve, tako 
se tudi ruska inteligenca ne bo navzela uradnega pravoslavja, ampak 
sektantstvom
26
 in staroverstvom.«
27
nja zedinjenja med katoliško in pravoslavno Cerkvijo (uniatstvo) niti obetov za 
28
23 Grivec, Ruski problem, str. 135.
24
anarhizem«. Tolstoj se je sicer navdihoval pri evangeljskih odlomkih, a je bil obenem z uradnim 
dobnejši ruski deli: Elena D. Meleško, 
, Moskva: Molodaja gvardija, 2016.
25
na pravoslavje obravnava tematsko sorodni (predhodni) prispevek v dani reviji: Malmenvall, 
26
Istorija religiozno-
go sektantstva v Rossii (60-e gody XIX veka–1917)
Journal of 
Eurasian Studies, 3, 2012, št. 3, str. 161–167.
27 Grivec, Ruski problem, str. 137.
28 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 62.

105
nenadnih prekinitvah in preskokih – zato velja, da je »ruski problem« obenem 
»problem revolucije«.
29
(vladal: 1894–1917) – prepoznava v »bizantinskem konservativizmu«, to je v po
prepotrebnemu kulturnemu in socialnemu napredku«. Ko je bila nato Rusija kot 
Evropo«, je bila razlika med rusko in zahodno kulturo prevelika, »zato je skozi ta 
okna pihal preoster veter«, ki ni poznal postopnosti, ampak je prinašal revoluci
onarnega duha.
30
31
revolucionarnih sredstvih.«
32
Naivna religioznost revolucije
leta 1925 v reviji Bogoslovni vestnik
fakultete, ki prinaša prvo celovitejšo slovensko analizo in enega najbolj sistema
o morebitni podobnosti s stanjem v slovenskem prostoru pri Grivcu sicer (še) 
zaradi katerih je do boljševiške revolucije in boja proti religiji sploh prišlo.
33
29 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura
komunizmu, 
30 Grivec, Ruska revolucija, str. 203.
31 Zgodovinsko šibkost pravne zavesti, institucionalne avtonomije in obenem vloge ustvarjalnosti 
poznavalcev ruskih revolucionarnih gibanj: Simon Malmenvall, V iskanju idejnih predpogojev 
za uspeh boljševiške oktobrske revolucije, Bogoslovni vestnik, 77, 2017, št. 3/4, str. 676–679, 
Istoki i smysl' russkogo kommunizma
The Russian Revolution
, London: Jonathan Cape, 1996.
32 Grivec, Ruska revolucija, str. 204.
33 Pravoslavje in ruska kultura, str. 65.

106
34
razkol
35
 v pravoslavni Cerkvi«.
36
37
 Dostojevski in 
38
 izrazila v veri, da je Moskva 
tretji Rim.«
39
40
34
35
Pravoslavnaja Cerkov' Rossii), znana pod imenom 
»gibanje obnoviteljev« ali »razkol obnoviteljev« (rus. , ). 
dejatelej
36
37
ruskega pravoslavja. Glavni predstavniki tega kroga so bili Aleksej Homjakov (1804–1860), Ivan 
Kirejevski (1806–1856) in Jurij Samarin (1819–1876). Gl.: Malmenvall, Pravoslavje in ruska kul-
tura W 
, Warszawa: 
38
Speculum, 28, 1953, 
Tretij Rim. 
Istoki i évoljucija russkoj srednevekovoj koncepcii (XV–XVI vv.), Moskva: Indrik, 1998.
39
40

107
brezkompromisnostjo boljševiške ideje kot nadomestka religije in pretekli
mi predstavami o posebnem poslanstvu Rusije pri odrešenju sveta prepoznava 
Izvor in smisel ruskega komunizma (1937).
41
numentalni monografski študiji Poti ruske teologije, ki so izšle istega leta kakor 
navedeni Izvor
42
 »Ruski narod je bil religiozen, a religija ni pronikala v 
43
tjo«.
44
sperimenti, ki so moralno in materialno opustošili Rusijo«.
45
 Grivec se torej ne 
nosti lahko ubrani.
46
 Tako se Grivec navezuje na lastno sodobnost in slovenski 
Hkrati boljševiške oblasti ne prikazuje, kot da gre za oddaljeno ali izjemno do
slovenskih tleh.
47
41 Istoki, str. 8–11, 18–19, 24–25, 
100–101, 117, 125–126, 137–138.
42
volution?,  (ur. 
Puti 
russkogo bogoslovija
250–253, 285–288, 291–292, 313–321, 408–413, 450–451, 454–456, 492–499.
43
44
45
46 Pravoslavje in ruska kultura, str. 68–69.
47 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 69.

108
Narodna in verska pripadnost v nasprotju z revolucijo
Bogoslovnega vestnika je Grivec 
dopolnil v prvem delu krajše monografske objave z naslovom 
okviru dejavnosti uprave Ljubljanske pokrajine pod vodstvom generala Leona 
48
Veliki, ker je premalo upošteval ruske narodne tradicije in rusko narodno za
vest«.
49
sredi 19. stoletja.
50
ska zapadniško usmerjena inteligenca v boju za svojo narodno svobodo 
napredek evropske kulture je rešila katoliška Cerkev s svojim velikim 
vzgojnim in znanstvenim delom ter šolstvom. V Rusiji pa je zaradi su
51
»zanosu neutemeljenega ruskega tretjega Rima« navduševali za »umišljeni sen, 
48 Pravoslavje in ruska kultura, str. 69.
49 Grivec, , str. 3.
50 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 69–70.
51 Grivec, , str. 5.

109
proti katoliški Cerkvi in proti zahodni kulturi«.
52
prebivalstva.
53
54
faze v »zgodovinskem razvoju«,
55
carska Rusija se je zdrobila v prah.«
56
Besi
(1873) in 
pokazal, da gre tu za nov svetovni nazor, ki »ruši vse tradicije« in je »svojstvena 
52
53
54
-
ry of the Third International, London: Bookmarks, 1985.
55
Bogoslovni 
vestnik, 82, 2022, št. 3, str. 639–650.
56 Grivec, 
The 
Russian Revolution, str. 80.

110
a so izvirno sestavljena in preoblikovana«.
57
se smeli šele dvajset let po njegovi smrti tiskati v Rusiji z opombo, da 
dna razdvojenost ruskega naroda.«
58
ševiški, usklajenost med vero – za katero stoji urejena in ustaljena organizacija, 
59
 Zato naj bi bil boljševizem nevaren 
zlasti tistim narodom, »katerih domovinska zavednost ni zakoreninjena v svetih 
gin.«
60
61
 V tem kontekstu je vredno omeniti, da 
je preseganje dvojnosti ali skrajne izbire med socializmom in kapitalizmom v 
slovenskem kulturnem prostoru med obema svetovnima vojnama posebej pou
darjal katoliški pravnik, sociolog in politik Andrej Gosar (1887–1970).
62
57 Grivec, , str. 8.
58
59
60
61 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura
kracija, Rimski katolik
o obnovi socialnega reda, , 26, 1931, št. 3–4, str. 149–158.
62 Soci-

111
ne glede na razlike v njihovem zgodovinskem ali nazorskem izvoru. Tako pred
moderna mesijanska predstava o Moskvi kot tretjem Rimu kakor tudi liberalno 
jemljejo svobodo.
63
Slovenska revolucija in pomen zgodovine
nadaljevanje prvega, kjer se avtor od ruskih razmer premakne k neposrednejši 
manjkanje narodne zavesti in »pretirano strankarstvo«, kar naj bi koristilo širjenju 
naše mladine z ruskim boljševizmom.«
64
 Grivec svoje trditve podkrepi z mislijo, 
da je slovenska kultura po prvi svetovni vojni znotraj jugoslovanske monarhije s 
pridobitvijo lastne univerze leta 1919 in akademije znanosti leta 1937 imela pri
zavesti naj bi tako ovirali dve prepreki:
vprašanje avtonomije in centralizma, s tem v zvezi pa celo vprašanje, 
65
Strankarski boji so po njegovi razlagi »zelo ovirali« razvoj slovenske zna
rani jugoslovanski centralizem je nehote postal zaveznik boljševizma.«
66
 Grivec 
63 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 72.
64 Grivec, , str. 20.
65
66

112
dovinske domneve, ki za našo narodno zavest niso bile ugodne.«
67
na publikacija , ki je kot priloga 
Jutro spadala v slovenski liberalni oziroma jugoslovanskemu centraliz
68
 V 
je leto pozneje
69
, za
vrnil zgodovinar Josip Mal (1884–1978), eden vidnejših predstavnikov takratne 
muzeja v Ljubljani.
70
 Kljub temu Grivec ugotavlja, da je »zgodovinska domneva 
vinarje, kakor se je pokazalo leta 1939, ko jo je omenjeni Josip Mal podrobneje 
Probleme aus 
 (Problemi zgodnje zgodovine Slovencev).
71
 Gri
je bila v naših razmerah dobrodošla zaveznica pristašem komunizma,« katerih 
ranimi in zatiranimi sloji.
72
Za Grivca je posebno pomenljiv pogled v starejšo slovensko in hkrati skupno 
svetima bratoma Cirilom in Metodom,
73
 saj to po njegovem predstavlja »najsvetlej
67
68 Grivec, 
zvoju, , 2, 1922, št. 7, str. 113–133.
69 , 17, 1923, 
št. 4, str. 185–220.
70 Grivec, -
sopis za slovensko krajevno zgodovino, 13, 1965, št. 2, str. 101–102.
71 Josip Mal, 
72 Grivec, , str. 21–22.
73
, 11, 1962, str. 47–58. Med 
Vizantijskoe 
Reality, Leiden: Brill, 2013.

113
74
 Od tod avtor opozarja na takrat aktualno 
zatiranih.
75
osnova za širjenje boljševiških idej.«
76
delovanja Cirila in Metoda.
77
znanstvene tradicije.
78
 Obenem so bile oslabljene ruske univerze.«
79
na, zgodovinska in teološka povezava med misijonarstvom Cirila in Metoda ter 
sv. Cirila in Metoda.«
80
 Ob tem Grivec dodaja, da je v slovenskem kulturnem 
74 Grivec, , str. 22.
75
str. 88, 91.
76 Grivec, , str. 27.
77
78
zgodovinopisja in slavistike v ruskih duhovnih akademijah oziroma teoloških fakultetah v sre
dini in drugi polovici 19. stoletja podaja tretje poglavje drugega dela monumentalne monograf
Poti ruske teologije 
, Ljubljana: KUD Logos, 2020, str. 135–288.
79 Grivec, , str. 28–29.
80

114
81
 V tej zvezi omenja takrat novo 
82
 pripravila 
spomenike, »besedni zaklad slovenski«, »enako tudi slovniške oblike«. Toda po 
njegovem se ta ocena ne ozira na slog, posebne besedne zveze in sintakso, »še 
83
 Slovenski avtor nadaljuje, 
zahodne molitvene obrazce in se prilagodila rimskemu obredu, »a pri tem nista 
84
 »je to 
85
naj bi potrjevali, da stiki s solunskima bratoma niso bili nepomembna epizoda 
naj bi bila vsebinsko in slogovno podobna Metodovemu govoru, ohranjenem v t. 
i. Clozovem glagolitu,
86
 enem od najstarejših zbornikov cerkvenoslovanske knji
87
spet sklepa, da je »strankarsko oviranje« narodne zavesti in akademsko poudar
boljševizma«.
88
»Stiki slovenske zgodovine z genialnim delom sv. solunskih bratov 
81
82 -
mile pergamentov
83 Grivec, , str. 31.
84
dogajanje in jih podkrepiti z avtoriteto solunskih bratov. Svoje raziskave je povzel v monogra
, Ljubljana: 
Ljudska knjigarna, 1942. 
85 Grivec, , str. 31.
86
Zum glagolita Clozianus, Dunaj: Kaiserlichen Akademie der 
Wissenschaften, 1860.
87 Grivec, , str. 32.
88

115
zatemnjevanja velikih duhovnih vrednot.«
89
Delovanje Cirila in Metoda po Grivcu odpira »še neko socialno svojstvenost«. 
jali« narodne in duhovne vrednote. »Vneto je opozarjal na svetle spomine iz 9. 
teološkega profesorja, narodnega buditelja, literata, pridigarja in lavantinskega 
oziroma mariborskega škofa
90
 Antona Martina Slomška (1800–1862).
91
 Grivec na
slovenskega ljudstva ni bila strta, in svoj prihod v zgodovino je najavil slovenski 
89
90
91
ustreza predhodno ustaljeni pozitivni podobi o lavantinskem škofu v slovenskem katoliškem 
tina Slomška v verskem in kulturnem kontekstu,  (ur. Marijan 
 iz leta 1910. Sestavljen 
in predanost slovenski narodni identiteti (rodoljubje), zlasti z ustanavljanjem ljudskih šol in 
, 

116
ne tradicije.«
92
 Grivec na tem mestu kot zgodovinar opozarja,
93
spodarsko vprašanje«.
94
95
narod ne bo tako naivno dovzeten za zavist, prepirljivost in bratomorno strankar
96
prvo znanstveno osvetlitev vzhodnoslovanskega pravoslavja in ruskih (literarnih) 
klasikov moderne dobe s teološkega in zgodovinskega zornega kota v slovenskem 
92 Edvard Kardelj, 
93
zgodovine, 
, Ljubljana: Zveza zgodovinskih 
društev Slovenije, 2006, str. 25–47.
94 Grivec, , str. 33.
95
96

117
97
98
 Tako naj bi 
revolucija zgolj zamenjala predmet verovanja in postala nekakšna verska sekta, 
kakor Dostojevski tudi Grivec poudarja, da je socializem prvenstveno vprašanje 
religije.
99
in prostora, na kar so vplivali mednarodni dogodki, kakršna je bila boljševiška 
97 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 73. 
98 Grivec, Ruski problem, str. 134–136. 
99 Malmenvall, Pravoslavje in ruska kultura, str. 76–77.

118
in Metoda. Omenjena misijonarja tako opravljata vlogo povezovalca slovenstva s 
po katerem so pripadniki vseh narodnih in drugih skupin pred svojim Stvarni
za celoten slovanski svet.
Viri in literatura
, Moskva: Molodaja gvardija, 
2016.
Betti, Maddalena: 
Political Reality, Leiden: Brill, 2013.
Istoki i smysl' russkogo kommunizma
Binter, Bogdan: , Lju
-
-
, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 1995.
, London: 
Jonathan Cape, 1996.
Puti russkogo bogoslovija
-
cije, Ljubljana: KUD Logos, 2020.
Gosar, Andrej: 
sv. Mohorja, 1939.
, 9, 1915, št. 
3, str. 121–137.
, 11, 1917, 
št. 4–5, str. 203–213.
Pravoslavje, Ljubljana: Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, 1918.
Bogoslovni vestnik, 5, 1925, št. 2, str. 97–
109.
Cirila in Metoda, Ljubljana: Ljudska knjigarna, 1942.
Cerkev [druga izdaja], Ljubljana: Ljudska knjigarna, 1943.
Vzhodno bogoslovje, Ljubljana: Cirilsko društvo slovenskih bogo
slovcev, 1956.

119
, Wiesbaden: Otto Har
rassowitz, 1960.
-
bljani, 11, 1962, str. 47–58.
Hallas, Duncan: , London: 
Bookmarks, 1985.
za gospodarstvo, politiko in prosveto, 2, 1922, št. 7, str. 113–133.
Ivanov, Sergej A.: -
Kardelj, Edvard: 
ba, 1939.
Klibanov, Aleksandr I.: Istorija religioznogo sektantstva v Rossii (60-e gody XIX 
veka–1917)
Kranjc, Stanislav: Dr. Josip Mal – osemdesetletnik, 
krajevno zgodovino, 13, 1965, št. 2, str. 101–102.
Lavrinov, Valerij V.: , Moskva: Ob
, 17, 1923, št. 4, str. 185–220.
Mal, Josip: 
Truth and 
 (ur. Ro
Malmenvall, Simon: V iskanju idejnih predpogojev za uspeh boljševiške okto
brske revolucije, Bogoslovni vestnik, 77, 2017, št. 3–4, str. 671–686.
ološke misli na Slovenskem, 
vzgoje, 30, 2021, št. 2–3, str. 201–221.
Bogoslovni ve-
stnik, 82, 2022, št. 3, str. 639–650.
Malmenvall, Simon: Pravoslavje in ruska kultura v delih Franca Grivca, Ljubljana: 
KUD Logos, 2022.
teljska tiskarna, 1910.
-
 (ur. Bogdan 
Kolar), Ljubljana: Teološka fakulteta, 2019, str. 143–163.
Meleško, Elena D.: 
Zum glagolita Clozianus, Dunaj: Kaiserlichen Akademie der 
Wissenschaften, 1860.

120
The Languages of Political Theory in Early-Mo-
dern Europe, Ideas in Context
Univerze v Ljubljani, Bogoslovni vestnik, 79, 2019, št. 2, str. 473–490.
The Russian Revolution
1990.
The Case of Russian Baptists, Journal of Eurasian Studies, 3, 2012, št. 3, str. 
161–167.
Tretij Rim. Istoki i évoljucija russkoj srednevekovoj koncepcii 
(XV–XVI vv.), Moskva: Indrik, 1998.
History 
and Theory, 8, 1969, št. 1, str. 3–53.
Spe-
culum, 28, 1953, str. 84–101.
ne, 
, 
Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2006, str. 25–47.
Rimski katolik, 8, 1896, št. 4, 
str. 341–354.
, 7, 1903, 
str. 425–428.
, 26, 
1931, št. 3–4, str. 149–158.
-
 (ur. 
Bogdan Kolar), Ljubljana: Teološka fakulteta, 2019, str. 77–113.
Walicki, Andrzej: 
kowe, 1964.