159. številka. Ljubljana, v soboto 12. julija. XVIL leto, 1884 Ishaja vsak dan avečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijako-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se as 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka Btolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. V LJubljani 12. julija. Že jedenkrat smo poudarjali, da imajo letoSnje volitve v deželne zbore posebno važnost, ker so tako rekoč nekaka poskušnja za bodoče volitve v državni zbor, ki se bodo vršile prihodnje leto, ker bo bode pri deželnozborskih volitvah pokazalo, kolike so sile te ali one stranke. Zato ni napačno, ako si malo ogledamo izid teh volitev. Izvršile bo se Se le v dveh kronovinah popolnem, v tretjej pa še le v mestih in trgih, vender imajo mnogo poučnega v sebi. Silno veliko rolo pri njih igrajo kompromisi. Posebno vladni listi kar gore za nje iu vidijo blagor avstrijskih dežel že skoraj res v samih kompromisih. Zato smemo z vso zanesljivostjo sklepati, da pri teh kompromisih igra vladina roka jako važno rolo. Vlada se prizadeva povsod ustvariti nekako srednjo stranko, katera naj bi potem odločevala s svojimi glasovi v postavodajnih zastopih. Da bi člani te stranke bili sami vladni pristaši, razume se samo ob sebi. Kavno takih kompromisov imamo pričakovati pri prihodnjih volitvah v državni zbor. Zato je jeko važno vprašanje za nas, je li ugodna taka srednja stranka za razvoj parlamentizma, in ali je ugodna nam Slovanom. Za oba slučaja moramo to zanikati, ako stvar količkaj resno preudarimo. S tem, da se uBtanovi taka stranka vladnih pristašev se svobodi in konstituciji naravnost bije v obraz. Po tem namreč ne odločuje več volja prebivalstva, katero so poklicani izraževati poslanci, ampak vladina volja; v rokah vlade postane potem po načelu: „divide et impera" Breduja stranka tisti klin, ki razcepi stranke tako, da nobena nema odločujoče in prevagujoče moči, temveč da ima vlada s svojo srednjo stranko odločujoče krmilo v oblasti. Vladi 86 potem ni treba ravnati po željah parlamentne večine, ampak baš obratno, večina je nekako zavisna od vlade in srednje stranke. Ta srednja stranka bode se p<«. navadno povsod nagibala na nemško-liberalno stran. To vidimo na Moravskem, na Spodnjem Avstrijskem deloma pa tudi pri nas. Zato od nje za naš narod nemamo nič posebnega pričakovati. Ker pa ni odločno in izrecno nasprotna, utegne samo od pravih slovanskih rodoljubov in konservativcev privleči jih nekaj k sebi, kajti ni baš neugodno pod vladinim plaščem. Še večja nevarnost je pa, da bi se potem, ko se bode vlada Čutila dovolj močno, ne nagnila še bolj na nemško plat. In to bi ravno bilo nam najbolj škodljivo in to ni nemogoče. Kajti ni še dolgo tega, ko se je po vladnih glasilih na dolgo in široko razpravljalo, da Be mora narodno vprašanje umakniti raz dnevni red, da se bodo razpravljala le narodno-gospodarska vprašanja. Ako je to res program vlade, potem bi se smelo domnevati, da je vsprejet tudi smoter, s pomočjo srednje stranke pritiskati na Slovane in nazaj potiskati njih narodne težnje in zahteve. Da ima vlada pravo resno voljo, pristno dober namen, ne trebalo bi te srednje stranke, kajti oprla bi se lahko na konservativce in Slovane. Le malo resne volje bi jej bilo treba, pa bi dobila močne konservativne večine skoraj v vseh deželnih zborih. Tako pa je vidno iz vsega početja vlade, da jej je jedino to na skrbi, da bi jo podpirali naši poslanci, ne da bi za svojo podporo imeli kaj izdatnih koristij — a da bi s srednje stranke pomočjo okoristili se liberalci. Kako mlačno se poteguje vlada za naše koristi in težnje, kako energično pa za nemščino ali pa italijanščino, to lahko opazujemo dan na dan, posebno markantno pa ue je to pokazalo pri zadnjih dogodkih v Dalmaciji. Premočno podkrepljenje srednje stranke ne bilo bi za nas hasnovito, kajti že sedaj, ko ni bila srednja stranka v državnem zboru še posebno silna, je bilo vsako bolj važno narodnostno vprašanje na vagi, ko bi se pa srednja stranka toli očvrstila, da bi bila odločujoča, potem bi vladi ne bilo treba opirati in zanašati se na nas, in posledice — so jasne. Vsem tem nedostatkom pa je glavni uzrok po Schmeilingu in drugovih skrpana politična modrost, ki je birokratični absolutizem preustrojila v purla-mentaričnega in vso ustavo prikrojila samo jednej stranki, jednej narodnosti na korist. To je tista kletev, ki se vleče skozi naše parlamentarno življenje, dokler v tej zadevi ne bode temeljitega preobrata, tako dolgo se teh nedostatkov znebili ne bomo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. julija. Kakor se „Narodnim Listom" poroča, izdelal se je vsled dotične interpelacije poslanca Vašatv v mliilstcrstvu pravosodja načrt o rabi češkega jezika pri najvišjem sodišči. Državno sodišče je zavrglo pritožbo nemških Članov razpuščene Pražke trgovBke zbornice proti veljavnosti novega volilnega reda. Predsedniki klubov moravskoga deželnega zbora so sklenili, da se bode v vsak odsek volila jedna tretjina članov iz liberalne, jedna iz srednje in jedna iz konservativne stranke. Pri volitvah za mesta in trge v deželni zbor bukovlnski, ki so bile predvčeraj, so izvoljeni trije vladni pristaši in dva nemška liberalca. V Ra-davici je izvoljen profesor Tomaszcuk, kateri je bil propal v kmetskih občinah. V Črnovicah je bil hud volilen boj, in izvoljena sta jeden nemški liberalec in jeden vladni pristaš. * nanje tlržave. Kliski car je zaukazal, da Samogitiški gre-nadirski polk, kateri se je imenoval po grofu Tod-lebnu, še nadulje v spomin na vojaške zasluge pokojnika obdrži to ime. Prestolni govor bolgarskega kneza pravi, da se je izredno zasedanje narodnega sobranja sklicalo, da se verihkujejo oblasti in se urede deželne zadeve po volji naroda. Knei je prepričan, da bodo poslanci svojo nalogo patrijotično izpolnili in tako pokazali, du ustavno vladanje more v Bolgariji pospeševati varnost in razvoj dežele. — Sobranje je vsled sporazumljenja konservativcev in radikalcev izvolilo Karavelova predsednikom. Miuisterski predsednik Cankov dal je svojo ostavko in naročilo se je Karavelovu sestaviti novo ministerBtvo. Kiimuiiskl kralj namerava v avgustu obiskati srbsko kraljevo obitelj v Belem gradu. V Nemčiji so se začele politične počitnice. Zvezni sovet se je predvčeraj odložil na dva meseca. Skoro vsi člani zveznega soveta ostavijo Be-rolin in se podajo na razna zabavna potovanja. Ministri se tudi podajo na odpust. V angleške j spodnjej zbornici objavil je Fitzmaurice, da se Angliji ni potrebno zdelo storiti LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXXVIII. Poglavje. Odhod iz Slobode. Godunov je predložil Serebrjanemu, ostati v Djegovej hiši, dokler ne gre na vojno. Zdaj je storil to ponudbo prav iz srca, kajti opazujoč vsako besedo in vsak migljaj carja, sklepal je Boris Teodo-rovič, da ne bode nič strašnega, da se bode Ivan samo hladno obnašal proti Nikiti Romanoviču. Da izpolni obljubo, katero je dal Maksimu, odpravil se je Serebrjani naravnost iz carskega dvora k mater? svojega pobratima in dal jej je Maksimov križ. Maljute ni bilo doma. Starka je že vedela sinovo smrt in vsprejela je Serebrjanega kakor sorodnika; ko je opravil svoje naročilo, poslovil se je od nje, ona ga ni hotela zadrževati, bala se je, da se ne vrne mož, samo spremila ga je do do vnanjih stopnic z blagoslovljenjera. Zvečer, ko je Godunov ostavil Serebrjanega v spalnici in oddaljil se, želeč mu lahko noč, dal je Mihejič popolno prostost svojemu veselju. — Nu, bojar, — rekel je, — doživel sem nazadnje lep dan po dolgem gorji. Kajti od tistega dne, ko bo tebe zgrabili, sem bil tak, kakor bi r.e videl božje svitlobe! Vedno Bem stikal po Moskvi in po slobodi, da kaj zvem o tebi. Ko sem danes zvedel, da si se vrnil z razbojniki, spustil sem se v tek na carski dvor; pa car je že bil na stopnicah! Prodrl sem mej razbojniki do tebe, pa nesem mogel strpeti, začel sem te loviti za obleko, pa me je zagledal car. Nu, kako sem se prestrašil, nikoli ne bodem pozabil! Dve maši bodem jutri plačal, jeduo za tvoje zdravje, drugo pa, da me je Bog obvaroval te čarovnic?, da ni pustil, da bi se bila nad menoj taka nezgoda prigodila. In Mihejič mu je začel vse pripovedovati, kaj je bilo ž njim po razručenji Morozovljere hiše, kako je naznanil Perstnju in ko se je vrnil v mlin, našel tam Heleno Dmitrijevno, iu ponudil se spremiti jo do moževega posestva, kamor so Morozova odpeljali sluge ob požaru. Serebrjani je nestrpljivo poslušal muogokratue umike Mihejiča. — Vedi, Nikita Romauovič, — govoril je starec, — jaz nesem slep; če tudi molčim, pa vse vidim. Povedati moram, dragi moj, da mi ni dopalo, ko si Šel k Družini Andrejeviču. Nič dobrega ne bode iz tega, mislil sem, pa tebi je tudi bilo težko, ko si ž njim za isto mizo iz iste kupice pil. Saj me razumeš, gospodar moj. Če tudi, recimo, ti nesi bil kriv tega, kdo ve, kako je to prišlo, pa proti njemu je to bilo pregrešno. Nu, pa zdaj je vse drugače: zdaj ona ni nikomur odgovorna. Bog daj njemu nebesa 1 In mlada je ona, golobičica, da bi ostala udova. — Ne karaj me. Mihejič, — rekel je Serebrjani nevoljen, a povej mi, kje je ona, in kaj veš o njej. — Prosim malo počakaj, milostljivi gospod; povem vse po vrsti. Lej, ko sem se vrnil od razbojnikov v mlin, rekel mi je mlinar: Ilajska ptica je k meni priletela; odpelji jo k carju Dalmatu. Jaz z začetka nesem razumel, kaka ptica in kakega Dalmata misli; še le potem, ko mi je pokazal boja-rinjo, mi je šinilo v glavo, da o njej govori. In odpotovala sva na posestvo Družine Andrejeviča. Z začetka ni bilo nič, le molčala je in oči povešala; potem je začela po tihem izpraševati o moži; a po- Likakih naredb za varstvo trgovine a Kitajem. Sicer so se konci p .o s lega leta nevtralne oblasti sporuzu-mele, da se bodo zjedmili v slučHji potrebe poveljniki vojnih Indij v kitajskih vodah — Po vsem Angleškem naprav tja jo liberalci velike demonstracije proti zgornjej zbornici, ker je zavrgla volilno reformo. To demonstracije broiijo žt; na milijone udeležeucev. Za demonstracijo v Londonskem Hvdeparku se je že oglasilo nad 200.000 udeležencev. Narod hoče pokazati, da je zadovoljen z vimto, iu skuša tako prisiliti zgornjo zbornico k prijeuljivosti. — Včeraj so imeli vsi liberalni člani spoduje zbornice shou v velikej sobaui vnaujega nnnisterstva. Gladstone je hudo napadal igornjo zbornico, da je na tak način zavrgla vulduo reformo. Vlada bode upotrebila vsa sredstva, da prodtie t volilno reformo. Zato bode pa sedaj kmalu odložila zasedanje, a potem bode sklicala parlament k jestnskej mesiji, da mu bode z nova predložila volilno reformo. Na najuovepo noto Turčije zaradi egiptovske konference velevlasti neso ničesar odgovorile. Zato so pa neki turški državniki preverjeni, da i/Odo sklepi konferenca škodljivi Turčip, naj bodo kakersni koli. —„Rusija je neki poslala svojemu zastopniku pl. Staaiu v Luadonu nove instrukcije, katere posebno poudarjajo, da mora načrt za nevtra-lizacijo Egipta dajati vse resnejša jamstva, kakor so ta, katera je lord Grauville v i.ekern pogovoru predlagal ruskemu poslaniku v Londouu. Dopisi. /. Dunaja 11. julija. JIzv. dop.] Danes dopoludue ob Va 1,1 tlri začeta se je pred izimuim so* diščem prva dinamitna pravda. Kakor sem že zadnjič poročal, zasegli so zadnji čas v stanovanjih radikalnih delavcev dinaniitne bombe razn.'h vrst in velikosti, nitroglvcerin, orožje itd. Tudi danes stoji kot zatožeuec pred sodiščem anarhist Adolf Hannich, pri ktterem so dobili nekaj bomb iu otrovauega orožja. Z njim je tudi zatožen Josip Stražar iz Ljubljane, 22 let star, strugarski pomočnik. Na Bodnijskej mizi leže bombe in orožje, ustop je dovoljen le proti OBtopobam iu te se dajo le zaupnim osobam. Na vseh hodnikih straže. Obtožbi povzamem naslednje: A. Haunich iz Freiwaldau-a zakrivil je zločiu veleizdaje, ker je v auarhistične svrhe imel pri sebi bombe iu dva sila predelal v bodalci ter osti otroval. 23. maja je v lnomostu z revolverjem hotel ustreliti javaega stražnika v prsi in b tem Be krivega storil poskušanega umora. Stražar pa je obtožen, da je raznašal iu razširjaljmarhistične proklamacije. Hannich pravi, da bombe ni sam naredil, nego, da mu je jo izročil socijalist Krebs, ko je v Ameriko pobegnil, da ni imel nobenega slabega namena, da je osti šil ntro\al le za poskušnjo. Obravnava ni imela druzih posebno važnih momentov. Sodišče obsodila je Ilauu cba zaradi \eleizdaje z razširjanjem veleizdn jskih tiskovin, zaradi poskušeuega umora in prestopka orožnega zakona na deset let težke ječe. Stražar bil je veleizdaje oproščen. Kar je bil Hannich veleizdaje zaradi bomb iu otrovanega orožja oproščen, prijavil je državni pravnik ničnosti pritožbo, glede oprošfcenja Strežarja pa ne. Iz Hrežic 11. julija [Izviren dopis] Zborovanje Brežkega učiteljskega društva v 10. dan t. m. je bilo sijajno. Povabilo se je mnogo odličuih gospodov Brežkih in vsa Šolska vodstva iz vsega Brežkega okraja. Prihrumelo je ogromno število soudov in vabljenih poslušalcev, bilo jih je vseh skupaj „6" tem je pa vprašala zate, pa ne naravnost, tako po ovinku, že veš kako ženske znajo. Jaz sem jej vse povedal, kar sem vedel, pa golobičica je še žalost-nejša postala, povesila je glavo in celi pot ni več spregovorila. A ko sva se približala bojarjevemu posestvu na kakih deset „popriŠČ", *) začela se je vznemirjati. Kaj ti je, milostljiva bojarinja, da se tako vznemirjaš? vprašal sem jo. In ulile so se jej solze. Tolažil sem jo: Ne toguj bojarinja, Družina Andre-jevič je zdrav ! Ali ona je še britkejše zaplakala, ko je zaslišala ime Družine Andrejeviča. Pogledal sem na njo, pa nesem vedel, kaj govoriti. Ko sem pa omenil tebe, ustavila je pri tej priči konja. BNe, strijček, rekla je, k bojarju ne morem iti!" — »Kaj, bojarinja, kam pa hočeš?" — „Strijček, rekla je, ali vidiš pozlačene križe, ki se vidijo izza gozda.u — „Vidim, bojarinja". — „To je, rekla je, ženski samostan: jaz poznam te križe, strijček." Začel sem jej odgovarjati, pa ona je vedno svojo gnala: pelji me, pelji me! — „Tam ostanem jeden teden, rekla je, potem pa pojdem k Družini Andrejeviču: poslal bode sam pome!" Kaj sem hotel, peljal sem jo mi-lostljivi gospodar, spremil sem jo tja; in izročil jo opatinji." *) Poprisue pomcnja neko gotovo daljavo. recimo šest, med temi tudi gospod M—k, podučitelj v Brežicah; ostali Štirje Brežki učitelji se zborovanja neso udeležili, temveč so celi dan marljivo poučevali. Kaj mislš „Narod" in svet, zakaj se je udeležitev tako visoko znesla? Le za to, ker društvu predseduje gospod Ornik, ud prusko dišečega „ nemškega šulforajua," bodoči in bivši „šulinspektor" in spe iu nadučitelj na deški šoli v Brežicah — tisti gospod, ki se za učitelje — posebno narodne — kot ud kraj nega in okrajnega Brežkega šolskega sveta tako vrlo potezuje. Ornik je trd slovenski Neme':, sicer pa tudi Slovenec, a to le pri posebnih prilikah, takrat še tudi reče: sem deloval in bodem deloval nu natodrem polji! — (za nemščino.) — Gospoda M—k in S—c, ki sta lani prva nagovarjala za izstop iz tega društva, ga letos krepko podpirata. — Tempora mutuntur et nos mutamur in illis kakor se pripoveduje — ali morebiti Sali — so pri tem zadostuem mnogobrojaem shodu volili tudi sledeči novi odbor: predsednik g. S—c, podpredsednik g. M—k, tajnica gspdč. G—s in blagajnik pa g. O—k.; to pa je veuder le „slaba šala" ravno tako tudi, da so sklenili odslej le slovenski poslovati. Čestitamo h takemu napredku — trnmožrtovanje, nobene- sebičnosti, oj srečni narod ! Še jedno — gos|>od M—n, kr.kor jo ssm po vedal, ni ud tega krepkega društva — ali trobi pa zdaj neki v rog gospe Pl . . . de — mu tudi čestitamo . —c. Domače stvari. — („Laibaeher Zeilung") ima danes lokalno notico z napisom „Des Reportera Leiden1', v katerej bi rada zagrešila par dovtipov n«d osobo g. vodje tukajšnjega redarstva in v katerej izraža svojo pobitost, da ni v policijskem raportu nobene tatvine, nobenegt detemora itd. S poveaeno glavo odšel je reporter, kakor „eine geknickte Lilie" (kako nežno!) z rotovža, ker ni dobil nič tacih notic. Čudno, jabo čudno, da uradnega lista podajač tako hrepeni po zločinih in prestopkih, nam bi bilo v dno srca ljubo, da jih je še manj aii še bolje, da bi jih ne bilo prav nič. — (Prepoved Blavnosti v Gorici) razburila je vse narodnjake po Goriškem in pokazala izredno zavednost in odločnost Goriških Slovencev. Zadnja „Soča" ima celo vrsto te prepovedi tikajo-Čih se domačih stvari j, izmej katerih v naglici ponatisnemo naslednje: Gospod Matija Jonko, Bolški župan in deželni poslanec, kupoval je do zdaj kolonijalno blago pri g. P. Venutiji v Raštelji ter mu je dal vsako leto 12 do 15 tiaoč goldinarjev. Te dni je šel g. župan k trgovcu ter je zahteval, naj mu napravi račun; na to plača in se poslovi od g. Venutija za zmirom. Na to je šel gosp. Jonko k udovi po ranjkem M. Hadolinu, ki ima štacuno kolonija I nega blaga v Gospodski ulici, iu je kupil od nje blaga za okolu 21)00 gold., katero jej je koj plačal. Lahko si mislimo osupnenost gospoda Venutija, kakor tudi veselje gospe Hadoline. Uzrok tej premembi je to, da je gospod Venuti podpisal protest zoper slavnost podpornega društva. — Pravi prevrat opazuje se v mestu zadnje dni. Dolgoletni kupovalci zahtevajo račune od svojih štacu- — Kako daleč je do samostana? — vprašal je Serebrjani. — Od mlina je bilo kakih štirideset „poprišč", od Moskve bode pa dalje. Gre bo po tem potu, kodar mi hodimo na Žizdro. — Mihejič 1 — rekel je Serebrjani: — stori mi neko uslugo. Jaz do jutri ne morem oditi, kajti moji ljudje morajo priseči carju. Ti pa še to noč odjabaj tja z dvema konjema, ne varuj ne sebe, ne konj; poprašaj po bojarinji, povej jej vse; poprosi jo, da bi vsprejela mene, da bi se na ničesar ne odločila, dokler ne govori z menoj. — Dobro, roiloBtljivi gospodar, dobro; ti se že bojiš, da ne bi postala nuna? Tega se ni bati, očka. Ko mine leto, pa bo oehala žalovati; drugače biti ne more, kako bi pa tudi ne žalovala po Družini Andrejeviči, Bog mu daj mebeBa. Potem bomo pa napravili svatbo. Nobeno gorje ne trpi na veke, očka 1 Mihejič je še to noč odšel v samostan, a ko se je jedva prikazala jutranja zora, šel se je Serebrjani poslovit od Godunova. Boris Teodorovič se je že bil vrnil od jutranje službe božje, pri katerej je bil po navadi vkupe s carjem. narjev ter >i izbirajo druge štacur.e. Prodajalci, katerim je do zdai težko šlo, dobivajo najedenkrat kupcev, na katere uiti mislili neso. Štacuoe, ki so bile prej polue ljudij, so včasih popolnoma prazne in prodajalci prodajejo dolg čas. Takih nasledkov ni nikdo pričakoval, ko so nekateri knčači vpili proti Slovencem. Ubogi župan mora marsikatero sliSati od nasprotnih si stranij. — 18.000 gl. zgubila je Gorica 6. julija, ako je reB, kor so pripovedovali nekateri meščani, da bi bilo pri.šlo tisti dan 6000 Slovencev v mesto, in ako ra-čunimo, da bi bil pustil počez vsak Slovenec ali gost nameravane .slavnosti za pijačo, jed, tombolo iu drugo blago In 3 gld. v mestu. Nekaterim Gori-čanom se je dobro godilo in neso pomislili, da drugim bi bilo dobro prišlo 18.000 gld. v .lednem dnevu. Po toči zvoniti no pomaga. — Z dežele dohajajo dopisi in ustna poročila o razburjeuosti zaradi sramotne agitacijo Goriške irredente proti slovenskemu narodu. Irredenta se ve da skriva svoje roke in pošilja ua vrh može, ki imHJo malo veljave in še ni> ii! državljanske zmernosti. Ali narod sodi dobro, od kod vse to prihaja in kara to meri. Sramota pada na Goriško mesto, ki izgublja na tak način pred postenomislečimi tujci spoštovanje, da se ga bodo celo ogibali, boječi se, da bi se tudi njim moglo prigoditi kaj tacega, kar domačinom — Slovencem. — (Premem b a posestva.) Tovarno za žične žeblje v Poljskih ulicah v Ljubljani kupil je od veletržca gosp. E. M. Mayerja veletržec z žitom g. I. Knez za 15.G00 gld. — (Po pošti vrueno ukradeno blago.) Nekej gospodičini v hiši pred škofijo bila je pred nekaj dnevi ukradena zlata ura, vredna do 40 gld. Akoravno se je stvar naznanila policiji ni bilo mogoče zvitemu tatu priti na sled. Danes pa je ne-znaui tat po pošti doposlal gospodičini uro v zavitku, da nema vsebina nobene vrednosti. V posebnem lističi pa je gospodičino še posebe okaral, naj prihodnjič svojo zlato uro bulje hrani. Tatovi, so zmirom impertinentni. — (Kmetijsko predavanje) potovalnega učitelja g. E. Kramarja bode 13. t. m. v tirnicah, 20. pri sv. Križi v Tržaški okolici, 27. t. m. pa v Renčab. — (Nasvet.) Nedavno smo brali v slovenskem listu, da je nekdo grajal vožnjo z velocipc-dom po mestu iu drevoredu. Mo.da oni voznik dotične graje ni bral, ali je pa ta fante, katerega smo včeraj okolu osme ure zvečer videli po Latter-manovem drevoredu proti Kozlerju iu nazaj poditi svoje železno kiju se, drug mladenič, toraj hočemo še mi nekaj povedati. Ni dolgo tega, ko je prijahal na dveh kolesih iz mesta, se prav močno zaletel v kostanj, kjer stoji tabla s svarilom: »Tukaj jahati je prepovedano," iu se zvrnil. „Prav je" reklo je sprehajajoče se občinstvo. Potem jo je pa drvil za zidom pod kostanje proti Kozlerju. /nabiti se peljeta, kadar se močno upehata, tudi v gostilno na pivo. Pa to bi mlad gospodič lahko peš storil. Sinoči zvečer je zopet jezdaril fante todi sem ter tja, gori in doli. K sreč' je bilo deževno vreme in toraj malo ljudij, katerim bi bil nagajal in s svojo kljuso se vanje zaganjal. Mi svarimo resno prijatelje veloci-pedov po mestu in drevoredih jezdariti. Ali ni zu- — Kaj si tako hitro ustal, knez? — vprašal je Nikito Romanoviča. — To je dobro, za nas, slo-bodske, a ti bil bi mogel odpočiti se po včerajšnjem dnevu. Ali morda ni bilo dosti mirno pri meni? Pa bister pogled G odu nova je kazal, da ve, zakaj ni mogel spati knez. Prijaznost Borisa Teodoroviča, njegovo odkritosrčno sočutje k Serebrjanemu, usluge, katere mu je tolikokrat skazal, in popolnem različen značaj od druzih dvornikov prikupili so se silno Nikiti Roma-noviču. Razodel mu je svojo ljubezen k Heleni. — Vse to mi je že davno znano! — rekel je in zasmehljal se Godunov. — To sem že uganil prvokrat, ko si prišel v slobodo, iz tega, kako si gledal na Vjazemskega. In ko sem jaz nalašč začel b teboj govoriti o Morozovu, govoril si o njem jako nerad, če tudi sta bila prijatelja. Ti, knez, ničesar ne znaš skrivati. Kar koli ti misliš, vse se ti bere na obrazu. Govoriš tudi preodkritosrčno, Nikita l!o-manovič, dovoli, da ti povem. Včeraj sem se že bal zate, pa tudi jezilo me je, ko si naravnost od* govoril carju, da se nečeš zapisati v opričino. — Kaj sem mu pa hotel odgovoriti, Boris Teodorovič ? (Dalje prih.) naj mesta dovolj in še dobro posutih cest, kjer se lahko brez vsake nadlege in nevarnosti za otrobe in odraščene ljudi vozi? Sprehajališča pa nikakor neso za tak „sportu. Drugače bi se znilo jahuču v drevoredu primeriti, da ga, ko se bo zaletel zopet b kolesi v kace^,a šetalca, slednji tako izplača, da bode konjiča za uzdo moral domov peliati. Slavni magistrat pa prosimo, uaj na vseh koncih, kjer se pričenja drevored jiostavi svarilne table z določnim napisom: „Tukaj voziti in jahati kakoršue koli že konje, tudi železne ali velocipede je prepovedano o vsakem času". To je zares nujno potrebno, kajti velociped vozi tako tiho, da se prav nič ne sliši, vozi pa tudi tuko jadruo, da e mu jedva odraščen človek :izogue, kamo-li mali otroci, katerih je v Lattermanovem drevoredu vedno velika množica. — (Vabilo) na veliko veselico, katero pri* redi Čitalnica v Bazovici dnu 13. julija v prostorih g. M. Urbančič-a v spomin njenega otvorjenja, s Bledečim sporedom: 1. Godba „Napreju. 2. „Roja-kom", poje domači zbor. 3. Godba. 4. Deklamacija „Oljka". 5. „Slovenca dom", pojo vsi zbori. 6. Godba. 7. „Slovenec sem", pojo V3i zbori. 8, Godba. 9. Vesela igra nKje je meja V" 10. „Hrvaticam", pOjO vsi zbori. 11. Ples, pri kojem svira godba Tržaških veteranov. Ustopnina 30 kr. Začetek točno ob 5 uri. K obilnej udeležbi vabi odbor. — (V toplice) došlo po zadnjih izkazih: v Krapinske toplice 706, v Varaždinke toplice 1343, v Luški trg 294, v Rimske toplice 377, na Slatino 656, na Vrbsko jezero 507 osob. — (Hugo Šenk II.) Pri Zagorji živel je mlad obrtnik, ki je imel nenavadno srečo pri nežnem Bpolu. S štirimi deklinami imel je ob jednem znanje, z dvema tako intimno, da so bili tega znanja nasledki že vidljivi. Jednej izmej aU'duj:h pnpalo je 600 gld. dedšf-ine, katera se jej je takoj izplačala. Ko naš don Juan o tem izve, nagovori takoj svojo ljubico, naj bi b temi novci kupila malo hišico, v katerej bi on opravljal svojo obrt in oba vkupe ži vela v srečnem zakonu. Določi se dan, da gresta hišico kupit in deklica reče pri odhodu: „Zdaj greva hišo kupit. Če pa ne bo iz kupčije nič, pojdem pa v Ljubljano denar v hranilnico uložit, sama y\ žet." — Odšla je in ni se vrnila iu nihče se ni nekaj časa za to zmenil, češ: šla je žet. Kar vsled deževja narastli potok vrže žensko truplo na breg, v katerem so spozuali omenjeno deklino. Sum je takoj letel na mladega obrtnika in ker se je dokazalo, da je ponesrečena deklina zadnjokrat bila v njegovej družbi, so ga takoj prijeli. Tajil je prav odločno, a ko ga žandar ukleoenega mej bliskom in treskom žene mimo cerkve, kjer je ležalo truplo njegove ponesrečene ljubice, ga je neki tako pretreslo, da je takoj mej potom vse obstal in povedal, da je deklici vzel denar ter jo potem raz neko strmiuo pahnil v potok. Denar se je večinoma še našel, bil je na spodnjo stran mize pribit. — Kdo ve, če ni na tega zločinca uplivala preromantičuo opisovana zgodovina Šenkova? Telegrami „Slovenskomu Narodu": Inomost 11. julija. Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija danes ob 1. uri popolu-dne s Koroškega semkaj dospela ter bila na kolodvoru po namestniku, mej časnem vojaškem poveljniku in dvornem svetniku Puthonu pozdravljena. Po zajutreku v vagonu odpeljala sta se naprej v Monakovo. Pariz 12. julija. Včerajšnji slučaj kolere bil je po izjavi časopisov, sporadičnega značaja. Marseille 12. julija. Včerajšnji dan jih je osem in trideset za kolero umrlo. Razne vesti. * (Kraszevvski v ječi.) Nek poljski poslanec obiskal je obsojenega romanopisca Kraszew Bnega v Devinskej (Magdenburg) trdnjavi iu poroča o tem sledeče: „Ko sem dobil dovoljenje obiskati Kra-8zewskega, podal sem se v njegovo sobo in ostal tam vsaj dve uri. V sobi je samo najpotrebnejša oprava. Ta soba je v pritličji io ima dve okni. Kra-szewski se je zelo postaral, suh je kakor okostnica m fizično trpljenje se mu je utisnilo da obrazu. Toži, da nema slasti do jedi. Vsak dan sme Bicer dve uri sprehajati se po dvorišči, pa se ne more, ker so mu noge otekle, da ne more dalje časa hoditi. Pritoževal se ni proti vojaškim oblastnijam, poveljnik; katerega sem spozual je prijazen in človekoljuben mož. Jedij dobiva Kraszevvski iz mesta, čaj si pripravlja sam. Čita veliko, piše malo, navadno hodi zgodaj spat." * (Vse pripravljeno.) Neki francoski prefekt brzojavil je ministru notranjih zadev: Vse potrebno ukrenjeno; vsak na svojem mestu; zdaj pričakujemo samo še kolere. * (Rešen.) Dopisnik v „Daily NewsB poroča kot očivider nasleduji zanimljiv slučaj. Dopisnik sedel je v 4. dan t. m. pred neko kavarno, kar pri dejo štiri sanitetni vojaki, ki so na nosilnici nesli za kolero obolelega v bolnico. Vsled velike vročine bili so nosači žejni in stopili so v kavarno, malo se okrepčat, pustivši bolnika zunaj. To ravnanje razsrdilo je bolnika, skočil je kvišku, vrgel odejo raz sebe in pobegnil. Prestrašeni nosači za njim, a neso ga ujeli. Zdravnik, katerega so še isti večer v stanovanje poslali, je nazaj prišedU povedal, da je bolnik zopet ozdravel, ker se je vsled dolgega teka jako izdutno pot1!. * (Šolstvo v severoamerikanskih Zje-di u jenih državah.) Iz poslednjega letnega poročila komisije za narodno 'zobraženje se razvidi, da je šolstvo v Zjedinjenih državah jako napredovalo. V vseh državah se je poučevalo svobodno in brez-plučuo, tako da je pouk bil dostopen vsem. Ameriške sole so ločene od cerkve, šolstvo vsake države je podredjeuo državnemu šolskemu superintendentu; nekaj šolskih okrajev upravlja superintendent sam, druge pa šolski sveti, katere voli narod. Sestav učiteljev se je mnogo zboljšal vsled velikega števila učiteljišč iu semenišč. V Zjedinjenih državah je 250 učiteljišč s 1500 učitelji. Poučujejo se v njih sledeči predmeti: samostojno spisje, zgodovina, slovstvo, zemljepis, praktična pedagogika, retorika, elementarni nauk iz geologije, botanike, kemije, fizike, fkijologije, aritmetike, geometrije, risanja, muzike in deloma nemški ter francoski jez?k. Učitelji, ki se izobrazijo v teh šolah, dobe spričevala, da smejo začeti svoje delo. V Zjt-d;.njenih držo vab je 30.000 ljudskih učiteljev, mej katerimi je c/8 ženskih. Srednja plača učiteljev znaša 50 dolarjev na mesec, učiteljic pa 30 dolarjev, v mestih pa znaša 750—2500 dolarjev plača učiteljev in 650 —1500 dolarjev plača učiteljic na leto. Mestne šole imajo skoraj povsod po 8 razredov. Na žensko izobražeuje se v Zjedi njenih državah ravno tako gleda, kakor na moško Večina učnih močij na ljudskih šolah, je kakor smo že omenili ženskih in 230 je šol za višjo žensko izobraženje z 2230 učitelji in učiteljicami. Vseuči lišča, kolegije in akademije so z malimi izjemami dostopne ženskam. Na jugu se zlasti mej barvastim plemenom opazuje velik napredek. To pleme ima dozdaj že 47 normalnih šol za izobraženje učiteljev in učiteljic in 17.816 ljudskih šol. Poleg tega pa ima barvasto pleme na jugu: 24 inštitutov, 17 vseučilišč in kolegij, 22 bogoslovskih šol, 3 pravoznan ske šole, 2 medicinski šoli in 2 zavoda za Blepe in gluhoneme. * (Slamnate ure.) V posilnej delalnici na Češkem izdelal je nek mladenič, ki jo tam zaprt, uro iz slame. V primeru meri pet centimetrov, in jo dva centimetra debela. Ura dobro gr«, in se mora vsakih šest ur naviti. Izumitelj misli jo tako predelati, da bode dla na dvanajst ur. *(Ura,katere ne popravi noben urar na svetu.) V tihi iu prijetni družinski sobi zna nega Dunajskega bankirja stoji 6 ur, ki kažejo starost vsacega posamičnega družinskega uda. Te ure imajo namen, dotičuim osobam dan na dan naznanjati čas preteklega življenia in jih veduo opominjati na žalostno resnico, kako hitro mine čas na svetu. Na letošnjo binkoštno nedeljo je kazala očetova ura 51 let, 6 mesecev in 14 dnij in ona naj-stareje hčere 18. pomlad in nekaj malega ur, ko je praznovala ravno svoj rojstni dan. Tudi ure njenih mlajših sester so kazale prav natanko starost. Le kazalci na materni uri se ne premičejo in ne kažejo prave starosti. Hudobni jeziki trdijo, da je uro ne še tako stare gospe soproge nevidna roka že velikokrat potrla, ker je kazalce na njej nazaj premi-kovala. Vsi Dunajski urarji so jo že popravljali, a nobenemu se ne posreči, kazalce tako urediti, da bi se s časom naprej pomikali in pravo starost hišne gospodinje naznanjali. Vedno prestavi skrivna moč kazalce nazaj — v leta cvetoče mladosti. * (Otrok morilec.) Dve grozni vesti čitamo v nemških časopisih. V Kolonji utonil je preteklo Bredo 51eten otrok. Ko so našli in ogledali truplo, poizvedele so se podrobnosti, ki so v resnici strahovite. Utopljeni šel je v sredo s 71etnim dečakom, sinom ponočnega Čuvaja k Reni, kjer ga je slednji pahnil v vodo. Ko je utapljajoči se otrok prišel na površje in klical po stariših, suni ga mladi morilec zopet in menda s težkim kamenom udari po glavi, ker se na lobanji pozna huda rana. Sedemletni morilec je Že par otrok pahnil v vodo, katere bo pa rešili, obtožen je tudi tatvine Toliko spridenosti v takej mladosti. — V Barmenu pa je 161eten dečak z nožem pobil llletno Emilijo auf dem Thye, truplo zavlekel v klet, potem pa samega sebe poskušal umoriti, da so ga vsled ran prenesli v bolnico. * (Ženske, ki se branijo plačati davek.) Samostojne ženske, katerim je angleška spodnja zbornica odrekla volilno pravico, začenjajo na ta sklep odgovarjati s tem, da nečejo plačevati davka. Neka gospica Henriette Miiller, Že bolj priletna dama, katera pripada k prvim boriteljicam za ženske pravice in je član Londonskega šolskega soveta, se je tako daleč ustavljala, da so jej davkarske oblasti morale hišno opravo zarubiti. Po izvršenoj rubežni zbral seje v njenem salonu meetiug jednako- mislečih dam, ki je j.'ko zabavljal čez parlament io sklenil sledečo resolucijo: „Načelo angleške ustave e, da je obdačenje brez zastopstva tiranija, in želeti e, da bi se tudi več drugih dam poslužilo v angleškei zgodovini tako pogosto rabljene metode, ustavliati se plačevanju davkov, dokler se ženskam ne dovoli pravica glasovauja, in mi vabimo druge hišne najem niče, da posnemajo vzgled gospodičine MUller." To resolucijo je podpirala gospodičina MUller s posebnim govorom, v katerem je rekla mej drugim: BV»e-lej je težko ženskej, upirati se proti postavam in oblastim, a velika nevolja, katero sem občutila, ko so spodnja zbornica, vlada in še celo Gladstone izrekli se proti ženskej volilnej pravici, mi je pregnala vse premisleke . . . Vsako žensko v Angliji je to globoko razžalilo. To razžaljenje se mora povsod grajati." Število Gladstonovih nasprotnikov se je s tem tedaj zopet pomnožilo. *(Kaj pijan Nemec še spiti hoče.) Nek Bavarec se je peljal nedavno v parobrodu po Starenberšk^m jezeru. K^r je, precej pijan, posebne sitnosti prodajal, popotnike nadlegoval in razgrajal, mu razdraženi kapitan zagrozi rekoč: rMirujte že jedenkrat in usedite se, sicer vas vržem v jezero!" Nato se odreže Bavarec: „Če mi to še jedenkrat rečeš, bom izpil vso mlako, potem se pa znaš po pesku Ha svojih saneh domov peljati!" Sokolove! pozor! Častiti društveniki naj se jutri zbero v Čitalnici t«»ču«» ob 3. url popolu-dne, ker moramo oditi v Vodmat četrt ure prej, nego je bilo nameravano. Isto tako se še jedenkrat prosi, naj se blagovole udeležiti mnogobrojno. Na zdravje! Odbor „Sokola". Pevci Čitalnice Ljubljanske udeleže se svečatiosti, pri katerej se bode v spomin navzočnosti presvitlega cesarja v Vodmatu pri hiši g. župana Bsvdeka odkrila spominska plošča. V ta namen se uljudno vabijo, da se jutri ob 3. uri l>opoludne zbero na Krakovskem nasipu, od koder se odpeljejo v okrašenih čolnih z društveno zastavo po vodi v Vodmat. Vabi se tudi drugo p. u. občinstvo k udeležbi. Vožnja v čolnu sUne za osobo 30 kr. Javne dražbe. 14. j ulij a: 1. eka. drftb. i>os. Helene Kalan iz Trnovskega predmestja v, Ljubljani, 1200 gld., vLjubljani. 1. eks. dtžb. pos. Franca Šušnaka iz Gorenje 8ave, 388 gld., v Kranji. 1. ek3. držb. pos. Josipu Petcrlina iz Velike Slivo-vica, 1370 gld., v Velikih LaSicah. 15. julija: 1. eks. držb. pos. Franca Kopatina iz Št. Vida, 1580 gld., v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Franca Prelca z Slapa, 200 gld., v Vipavi. L eka. držb. pos. Franca Kalana iz Spodnje Pesnice, 4265 gld., v Kranji. 1. eks. držb. pos. Franca Janežica iz Medvedjeka 665 gld., v I r. lin.'in. Tujci: dne 10. julija. Evropa t Lohberg z Dunaju. — LončariĆ iz Reke. Pri Nloiiu : Beleč iz Št. Martina. — Groffnja Ccipio iz Lvova. Pri Malici: llochsinger z Dunaja. — Starzvnski iz Gorice. — Deutsch z Dunaja. Meteorologično poročilo. o Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 11. julija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731-78 nun. 731-97 mm. 735-08 mm. -r-17-8 C + 26'4*C -j- 18-8° C si. jz. si. jvz. si. jvz. ja». d. jas. d. jas. 40 00auu dežja. Srednja temperatura -f 210°, za 2-1° nad normalom. dne 12 julija t. 1. [Izvirno tele^rafično poročilo.) Papirna ren a......... 80 gld. 40 Srebrna renta .... ..... 81 P 50 Zlata ren......... 103 „ 20 5°/0 marčna renta......... 95 „ 70 Akcije narodno bank«....... 854 , Kreditne akcije...... • • 300 „ — London........... 121 • 85 Srebro............ — ■ — Napol.............. f a J« C. kr. cekini.......... JJ • Jj> Nemške marke ...... , 69 „ 55 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 125 . — Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 168 , 50 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosu. . 102 , 90 Odrska zlata renta 6°/0...... 122 „ 10 i" .... 91 - — n n " fcV aa „ papirna renta 5°/0..... oo , — 5% štajerske zemljiSČ. od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 50 Zemlj. obć. avstr. 4Va° o z,ttt* zast- liBti ■ 121 » 20 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 107 „ 70 Priir. oblig. Ferdinandove aev. železnice 106 , — Kreditne srečke......100 gld. 176 „ — Kudoltbve srečke .... 10 „ 18 „ <;> Akcije auglo-avBtr. oauke . . 120 , 108 „ — Trammway-druSt velj. 170 gld. a. v. . 216 , — h Trsta 7 Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po 22 kr. kg., kdor je več vzame, Se cenej i. Za zanesljivo kaljivost se garantira. J. R. Paulin v Ljubljani, <4,6-1> zaloga špecerijskega blaga, „pri voglu". "Več stanovanj se odda o »v. Ifiheln v izvrstne popravljeni hiši 44. 4ft na Pol|annkem nasipa; sobe in kuhinje so vse lepo obnovljene. (412—3) M. Zdciar. r VIZITNIGE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Parnik „East -A_n.grll©."\ 3400 ton, v 15. dan julija. . na-ermanlau, 4200 „ v 30. „ Potniki naj se obrnejo na T- TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatro Comunale, v TrBtu. Kajuta za potnike 200 ffold. — Vmesni krov 60 gold. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na I: mi liano d* Ani. PoKlnyen, generalni agent. (444—1) HENRIK LANZ na DUNAJI III.. Hlntere Zollamtsstrasao 13& priporoča svoje odlikovane, neprecenljive: mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino In z vodo; rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), tri-jere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najooljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Lozdaj se je razprodalo nad 100.000 strojev. — Ilustrovanl katalogi gratis in franko. Zvedeni agenti In preknpol se iftcejo. (416—2) Darila za birmo v l>og-atoj izberi j>o tinj ti ixj i 11 ooii«Ji priporoča (429—4) JOSIP GEBA, Slonove nlice št. 11. UJTStr. Slonove ulice št. 11. 0, kako sem debel! sliši se pogostem tožiti gospode in gospe, kakor bi proti temu ne bilo nikakega zdravila. Samo nove, po mnogih medicinskih časopisih priporočane V šotno vinsko (M o or- Woin- P111 en) pomagajo, da se telo shujša, ne da bi škodovale zdravju. Narejajo telo vitko in mti dajo gibčnost in zdravje. — Dobivajo se v Škatljicah po dve pusici za 2 gld. 30 kr. Zaloga v LJubljani samo pri gospodu lekarji J. Nwobodl. (435—1) Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic A ili- hi iil i n -i ml) mi-. Bilinska kisla voda, Carinthia-stndenec, Krnski Viktoria-studenec, Krnski hrenčeki, Franc Josipov grenki vir, Friedrichs* kalina grenka voda, Gleiehenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir,1 K m i n vir, Klausenski jekleni vir, Giesshiihlerska kisla voda, Hallska jodna voda, Hunyudi-jeva grenka voda, Karlshadska mlinšicu, Gradska voda in vrelec, Mnrienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dorfska kisla voda, Bilnnskn in Saidschiidska grenka voda. Rodanjska kisla voda, Rakoczv grenka voda, Kogutska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-studenec, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislina. Kaiisbndska vrelska sol, Marienbadska in Hallska jodna sol, Krnske pustile, Bilinske pustile itd. Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirne fakture na razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice napolnene s pravimi friš> niini imenovanimi vodami. S spoštovanjem (317—10) Peter Lassnik v Ljubljani. (Popise o T70c5.a,lx in brošure zastonj.) OOI Polkrita nova kočija proti«, Se (445—1) ■v 32Iolod.-vorslcHa. ulica!*, št. 22. Po najvišjih cenah kupuje se (kufer), tis, cink in sUro ieleu pri (442—1) Iranu Dolliar-Ji v Hrenovih ulicah it. 4 v Ljubljani. Ravno tam se dobivajo tudi sledilna ognjišča (Spar-herde), ki so uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje. Ik^l i i Jordan-ovo zdravilo za tarja ooesa A priporoča Be vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker 8 vsako še tako ukornnincno zlo ab»olutno in brez bo-m lečin ozdravi in se plača le vspeh. - Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova t»-n.efij« v < 11 i* 11 < I i ml ii. Po pošti 10 kr. već za poštno marko. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul. Cpl. Trnkoczy-ji. (439—2) k r^mr ^mr ^mr ^mr ^mr ^mr ^mr *mr w ^mr r Trgovska akademija v Lek, pripravljen po v silM-nikii Komami Vlithov-u (v Dalmaciji). I*oddružulca j V Tr*tu, Via della pesa it 8. Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočim. Patentovala ga je vlada združenih držav Sevi-ro-Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!! Kako se je priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevalu in zahvalna pismu, ki so došla izumitelju. Tu lek gotovo pomaga pri slabem prebav-ljenji, koliki, /Jaii-j žili, pomanjkanju apetita, prehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, Ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetran in vranici in pri tnorskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiščenje in sploh jako utrjuje zdravje. Vsakej steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da se pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici sumej, na napisnem listku in v brošuri inn- Komuno Vlaliov zaznamovano in ravno tak«) ožgano na zamašku. (340—8) Zaloge imajo: v Ljubljani.- 11. L. VVenzel, M. Kirbisch, Ant. Stupun, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luka Tavčar, lekarnar G. 1'ccolli, Ivan Galeari, M. Voltmarm, Iiud. KOnig, restavrater južne železnice; r Ln.sl.-ih Toplicah: Teodor G mikal; *' Laškem trgu: W. Gedlicku, hotel r'losser; r Celji: Tom. Scbucb, hotel Klefant, A. Bareck, lekarnar Baumbaeh. Kan d PetHoek; l Mariboru; M. Berdsjs, Vilhehnina Irstitsch, Ivan Pobeschin, Jos. Schibert, sladčičar A. Itcichmun; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Ficbiuger, hotel de la Gar. Začetkom novega šolskega leta (15. septembra 1884) odpre se v Chrudimu tretji točaj trgovske akademije. Chrudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghrudimskej mestnej občini s podporo visokega državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna šola na to, da pripravlja učence na podlagi občne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvrščuje zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vsprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovršili IV. razred gimnazija, realke ali realnega gimnazija, ter so pri vsprejemnem izpitu dokazali svojo zrelost. Izrednim učencem je na prosto voljo dano, poslušati posamezne predmete. Šolnina znaša v trgovskej akademiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Oni abiturijenti, ki so prod ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realke ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe s 13. junija 1884, št. 10.476, pravico za ugodnost jednoletnega prostovoljca. Oglasila vsprejemajo se od 12. do 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero je radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na vsa zahtevana vprašanja. V CHRUDIMU, v 1. dan julija 1884. Za kuratorij trgovske akademije: T>r. Machek, župan. (443—1) IW" Od sveže napolnitve 1884. leta došla, "^f Radenska slatina (štajerski Vichy). Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, znahiti celo najboljša iz vseh. Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v selii (ter je zaradi svojega prijetnega kiselnastuga okusa priljubljena iu mnogo zahtevana luxus pijača , nego so nahajajo v njej tudi najizvrstnejše snovi slatinske, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobe pri večini dragih mineralnih voda. Z ozirom na obilnost njenih stalnih in izhlapljivih osnovnih del moro se jej samo Bilin staviti v spored, pa tudi ta „kralj vseh natronovih kislic" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithiona je ta slatina celo specijalitetu, ali drugače rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni para. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, B ightijevem sprtdenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenemu drobu, naduhi, suflici, pri otečenih bezgalkab, krofu, trganji in prottnu. Ker je ogljenčeva kislina njena glavna snov iu topilo osta.ib, priporoča se tudi kot hladilni pitek s svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdržuje svoje pline, tako da ima, če prav se razpošilja v steklenicah, se pretresa iu dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovij v sebi, ko druge mineralno vode. Gelo otroci jo radi pijo, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citro-tiovim sokom in sladkorom pomešana daje zelo prijetno, jako penečo so pijačo, katerej pravijo ,,niineralHki šampanjec". Karifiiska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večletnej slmuubi popolnem dobra in pitna. Glavna zaloga za vso Kranjsko je pri ITerđiiiancii* Plautz-u, trgovc-u. -v Xjj-u.To3oa.iii na, Starem trgru.. Nadalje imajo še zaloge: V Kudnlfoveni A«lolf Pnuger, v Ribnici Ivan I.usln, v Žužemporku Iftereanl, v Litiji Ivan vVnkonigg, na Vrhniki O.