St. 42.
V Ljubljani, pondeljek 8. novembra 1920. Pestninaplačanauaototrini keto I,
Uredništvo:
LJnbljaua, Stari trg št. 19. Telefon št. 359,
GLASILO N AR OD N O-SOCIJ ALISTIČNE STRANKE.
Izhaja dne vsi o
Posamezna številka velja 1 krčno
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inseratl po dogovoru.
Manifestacijski shod NSS.
Naša pot.
Včerajšni naš manifestacijski shod je nad vse sijajno uspel. Shod je otvo-ril tovariš Jarh iz Muribora, nakar so govorili tov. Deržič, Juvan in Brandner. Tov. dr. Ravnik je bil nujno zadržan in se shoda ni mogel udeležiti. Po shodu
se je vkljub slabemu vremu vršil obhod po mestu od »Uniona« do »Narodnega doma«, kjer so govorili tovariši Tavčar, dr. Sernec in Rupntk. Obširnejše poročilo prinesemo v jutrajšnji številki.
Jadranska delegacija v Ljubljani.
Naša jadranska delegacija je dospela na ljubljanski glavni kolodvor predsinoči ob 21. uri. Na postaji jo je pričakovala deputacija vseh strank, Narodni svet za zasedeno ozemlje ter mnogo občinstva. Člane deputacije dr. Vesniča, Trumbiča in Stojanoviča je pozdravil v vlaku najprej dr. Brejc. Na to so ministri izstopili iz vlaka in odšli v postajni salon. Tam se je delegaciji predstavilo odposlanstvo, v katerem so bile zastopane vse slovenske stranke in zastopniki Nar. sveta za Primorje. V sprejemnici postajenačelnika so se razgo-varjali delegati s deputacijo skoro celo
uro. Deputacija je ministre pozdravila, jim izrekla zaupanje ter jim predložila svoje težnje in zahteve z ozirom na pogajanja. Dr. Trumbič in Vesnič sta odposlanstvo zagotovila, da bo delegacija z najboljšo voljo upoštevala želje celega našega naroda in da bo skušala doseči pri pogajanjih čim boljši uspeh. Po končanem razgovoru so se ministri od odposlanstva poslovili i:i stopili v svoj salonski voz ter se odpeljali ob 21/50 s Simplotvekspresom št. 13 dalje proti Logatcu, odkoder bodo nadaljevali svojo pot v Italijo s posebnim vlakom.
Izgredi v Italiji.
Ob proslavi zmage je došlo na trgu Colonna do spopadov s futuristi in do antidinastičnih demonstracij. Voditelj futuristov je imel nagovor, v katerem je izjavil, da je vsa Italija za D’Annun-zia in da ni več kralja. D’Annunzia da
pripoznavnjo zapravegagospodarja. Tudi voditelj futuristov Marinetti je imel govor, v katerem je zahteval, da naj se odstrani kraljestvo. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bil Marinetti aretiran.
Druga internacijonala proti tretji.
Izvršilni odbor druge internacijo-nale obtožuje v manifestu voditelje tretje internacijonale, da demoralizirajo delavce, da so ustvarili oboroženo diktaturo ne proletarjato, temveč nekega odbora, da so odpravili mezdno suženjstvo, zato pa uvedli državno suženjstvo in razširili v Rusiji smrt in bedo. Manifest so podpisali Henderson in Ramsav Macdonald (Anglija), Huisman in Van der Velde (Belgija), Trolstrad (Holandija), Otto Weis (Nemčija) in Endbcrg (Švedska).
Železničarska stavka v Avstriji.
Kakor poročajo listi, so snoči nameščenci južne železnice v D.N. mestu sklenili, da takoj prično stavkati, kor se ni dosegel sporazum v zahtevati zašiliti pomoči. Po 20. se ni odpeljal noben vlak. Na Durtaju in na postajah južno od Dunajskega Novega mesta bodo šele danes zavzeli stališče k sklepu stavke.
Stavka nameščencev južne železnice traja dalje. Promet na južni železnici je ustavljen v istem obsegu kot včeraj. Pričakuje se, da se stavka konča jutri. Južna železnica je pričela danes pogajanja z državno železnico, da bi državna železnica prevzela najvažnejše vlake v oddaljene kraje. Večerni vlak j e že odšel z zapadnega kolodvora.
Nemiri v Italiji.
Skupino demonstrantov, ki je hotela sneti o priliki zmage socialnih de-mok vatov pri občinskih volitvah razobe-šen o rdečo zastavo, so socialisti, ki so bili v mestni hiši, sprejeli s streli. V mestni hiši je došlo do spopada. Pri tern se je razletela ročna^ granata, ki jo je imel v žepu socialistični poslanec Scarabello. Scarabello je bil ubit, več oseb pa je ranjenih. Rdečo zastavo so nato od stranili.
Izid ameriških volitev.
Maon poroča iz New-Yorka, da je
11 dr-
d i bil H ir Jing ž-i vah večino.
37, Cox pa
Zagrebški privatni nastavljenci.
Za danes je sklicana skupščina privatnih nameščencev, na kateri se predloži spomenica, ki je bila 1. olVobra izročena delojemalcem. Ako se tem zahtevam ne ugodi, se Cfštavi delo v celi deželi.
Poljska zveza z Romunijo.
»Kurier Warszawski« je naziranja da pogajanja z romunskim zunanjim ministrom Take Joncscom niso dovedla do pozitivnega uspeha in v prvi vrsti radi neprijaznih odnošajev med Poljsko in Češkoslovaško. List se ogreva za zvezo Poljske z Romunijo in poroča nadalje, da se bodo tozadevna pogajanja med Poljsko in Romunijo nadaljevala v Bukarešti. V imenu Poljske se bo pogajal bukareški poljski poslanik,
Kandidatura dr. Trumbiča.
Minister za zun. stvari dr. Trumbič je izjavil volilnim odborom demokratske pučke in težačke stranke ter izvenstran-karski skupini, da sprejme ponudene kandidature. Potemtakem bo dr. Trumbič v Dalmaciji nosilec štirih list.
Aretirani boljševiki.
Dunaj, 5. nov. »Neues Wiener Tagblatt« javlja, da je dunajska policija aretirala tri boljševiške agitatorje, ki so bili zaposleni pri vodstvu tukajšnje komunistične stranke in ki so oskrbovali tudi kurirsko službo med Dunajem in Moskvo. Po preiskavi bodo boljševiki izgnani iz Avstrije.
Boljševiki izpraznili Odeso.
Potrjuje se vest, xda so bile boljševiške čete prisiljene, umakniti se iz Odese. Ukrajinski ustaši so že zasedli severni del mesta. Železniška proga Žmerinka — Odesa je do križišča Jalta v rokah Ukrajincev.
Wrangel se umika.
Najnovejše vesti o gen. Wranglu so zelo neugodne. Rdeče čete napredujejo. Za Wrang!a obstoii nevarnost, da ga boljševiki ne odrežejo cd njegove operacijske baze na Krimu. ..
Ko so vstali pred leti v Trstu prvoboritelji za našo idejo, takrat še med nami ni bila znana misel narodnega socijalizma. Tlela pa je že takrat v sxxih tisočev, tisočev izrabljenih in ponižanih.
Mi vsi, ki nas izkorišča kapital dan za dnevom, smo čutili takrat v srcih isto hrepenenje, kot ga čutimo danes. Nage pesti so se krčile ob premišljevanju krivic, ki nam jih je nalagal in ki nam jih še nalaga današnji družabni red in naga srca so gorela čiste ljubezni do domovine — kakor se krčijo naše pesti danes, in kakor danes gorijo naša srca. Tlelo je hrepenenje po boljšem, tlelo je in zaman iskalo besede in oblike.
Izdali so nas oni, ki smo se nanje opirali, izdali so nas vsi, ki smo vanje verovali, hrepenenje pa je ostalo čisto in večno, kakor je večen duh človegki, in večna domovina. In v hrepenenju se je rodila volja in v ljubezni je rastla naša moč. Izdani in prevarani smo stisnili pesti, zaškripali z zobmi in se zavedli jasno, kje je naša pot in kam nas mora vesti. In čimbolj so nas tolkli in čimbolj prezirali, toliko trša je postajala naša pest, toliko močnejša naša volja. Hrepenenje je našlo besedo in obliko, in kar nam je bilo prej le svetla sanja v temni noči, je postalo vidna resnica.
Zavedli smo se v tem trenutku,
da smo tudi mi socijalisti, da ni na§e hrepenenje po pravičnosti družabnega reda ničesar drugega, kot nezavedno čutenje vzvišene ideje socijalne enakopravnosti. Zavedli smo se, da ta soci-jalna enakopravnost ne nasprotuje naši domovinski ljubezni — postali smo narodni socijalisti.
Tudi danes naše ljudstvo še ne ve, kaj se godi okoli njega. Kakor mladenič stoji danes to naše ljudstvo in ne ve, naj-li gre za glasovi svojih zavajalcev, ali naj gre za glasom svojih resničnih bratov in prijateljev. Od vseh strani čuje zapeljiv* glas izkuš-njave: pojd z menoj, pojd z nienoj! Ta zapeljivi glas pa prihaja od onih naŠ'h neprijateljev, ki so se redili in se še rede od naših žuljev, ki so potrebovali in še potrebujejo delavskih sužnjev, ker bi brez njih morah poginiti.
Narod, odpri oči! Napi poglej okoli sebe! Ti težko preizkušeno ljudstvo, dvigni glavo, vzravnaj svoj upognjeni hrbet in videl boš satanske obraze, ki se posmehujejo tvoji revščini, ki izrabljajo tvojo nevednost, ki t'i kujejo roke v robske okove.
Danes, glej danes pa stopa pred-te tvoj prijatelj, danes stopa predte rešilna ideja narodnega socijalizma. Otresi se svojih zavajalcev in izkoriščevalcev, upri se izkušnjavam — in glas tvoje lastne vesti ti pove, kaj ti je storiti in za kom moraš iti » * *
Za osamosvojitev proletarijata.
Opazovanje življenja v industrijskih krajih nudi treznemu opazovalcu nekaj zanimivih, pa tudi .presenetljivih dejstev, iz katerih zarnore spoznati glavne vzroke obstoja današnjega krivičnega in ne-vzdržljivega socijalnega ustroja.
Pomanjkanje izobrazbe v delavskih in kmetskih masah je prvi in glavni vzrok, da se te sloje tako nezaslišno izkorišča.
Kot otrok že mora navadno proletarska kri za zaslužkom. Kar mu je nudila ljudska šola — in je bilo dosedaj prav malo — je brez napora pozabil, ko je pasel živino po gmajnah ali pa opravljal druga dela, za katera se pač običajno nedorasli uporabljajo. Popolnoma nevednega ga zavede tedaj usoda v kak industrijski centum, kjer zjjaje posluša razgovore svojih starejših to varišev brez vsakega umevanja, prav tako, kakor se je tem slednjim pred par leti godilo.
Ujame nekoliko fraz o socijalizmu priuči se rentačiti nad kapitalističnim izkoriščanjem delrvca in socijalist je gotov. Vsa socijalna vprašanja rešuje na način, kot ga je naučil iz govorjenja svojih tovarišev. Iz socijalista se prelevi v komunista in kdor njegovemu nazi-ranju slepo ne pritrdi, je izdajalec proletarijata, ki zasluži, da se proti njemu uporabljajo vsa sredstva terorja.
K temu pride še alkohol. Ob plačilnih dnevih so krčme vedno polne. Vse najdeš tu, družinske očete in samce mlade in stare. Zaslužek za katerega je garal cel teden se porablja v neopravičljivi meri za alkohol, ki se uživa v škodljivih množinah. Ko je človek vinjen in ga zapusti razsodnost, siplje v znoju zasluženi denar z obema lokama. Pozno v noč vriska in prepeva alkohol iz onemogljh, opotekajočih se teles svojo zlobno in škodoželjno triumfalno pesem. Ker se navadno hudiča s satanom iz-
ganja, se seveda drugi dan isti dogodek ponovi, tretji dan pa je telo vsled zlorabe alkohola tako onemoglo, da se ga mora s »plavim« kurirati.
Efekt je seveda nnsleden : zaslužek v veliki meri na pijačah porabljen, en delavni dan in s tem zaslužek izgubljen, najdragocenejše — zdravje — oškodovano.
Svoja opazovanja v manjšem industrijskem kraju sem zaključil v približno tejle sliki:
Ob plačilnih dnevih (vsakih 14 dni) najdeš po gostilnah približno 60 °/0 vsega delavstva, to je 600. Ako računimo, da zapravi vsak izmed njih 50 kron, ktera svota ni previsoko vzeta, ugotovimo, da je sleherni najmanj 40 kron poza-pravil popolnoma po nepotrebnem. En sam tak večer torej pogoltne približno 24000 kron delavskih žuljev. Ker imamo takih večerov letno najmanj 30, znaša ta grozni davek v tem kraju svoto od 720000 kron. Pri že omenjeni navadi »plave kure« znaša škoda pri skrajšanem zaslužku najmanj polovico tega zneska, tako da dobimo letno izgubo nad l milijon kron delavskega premoženja že v manjšem industrijskem kraju. Seveda so le svote v večjih krajih tudi sorazmerno večje in ko bi sešteli te postavke samo v naši ožji domovini, bi našteli svote,- s katerimi bi lahko z velikanskimi koraki šli proti našemu cilju, pravični ureditvi socijalnih razmer.
Kdo je- temu dejstvu kriv ? Delavstvo ? Ne, to delavstvo, ki v nevednosti slabi svoje zdravje in svojo financijelno moč, ono nitkrivo. Krivo je pomanjkanje izobrazbe, in kot posledica tega tudi pomanjkanje razsodnosti.
Kriv pa je v veliki meri tudi velik del inteligence, ki misli, da zadosti svoji človečanski dolžnosti, ako se za pol ure pokaže na kaki delavski prire-
Stran 2
«NOVA PRAVDA* dne 8 novembra 1920.
42. štev.
ditvi, sicer pa »svoj« krog gradi s kitajskim zidom proti delavskim masam.
Na delo za »Delavske domove«. V njih naj najde delavec razvedrila, poduka in sredstev za nadaljno izobrazbo v ozkem stiku z srečnejšimi svojimi tovariši, katerim je usoda naklonila možnosti večje šolske in življenske naobrazbe. Ustvarite si ognjišča pri katerih ostanete telesno čili in kateri Vam dado izobrazbo, prvi predpogoj za našo najtežjo nalogo — pravično ureditev socijalnega reda.
Sredstev je za to dovolj na razpolago. Gornje številke Vam povedo, da so te namere v kratkem času izvedljive. Odlašanje pa pomeni — neodpustljivo trošenje delavskega premoženja. Ti domovi naj postanejo mejnik v delavskem pokretu, iz njih naj izhaja nezadržljiv tok delavske gospodarske osamosvojitve.
Politične vesti.
Izdajalci kapitalizma.
Kmalu bodo tudi nas razkričali za narodne izdajalce. Ker ne soglašamo s politiko buržuazije, ker se ne damo od nje več izrabljati, smo se pregrešili proti narodnemu programu in gledali bodo kmalu na nas kot na izdajalce jugoslovanskega naroda. Kdor se pregreši proti kapitalizmu, ta se obenem pregreši proti narodu, kajti pojem narodnosti je po mnenju naše gospode nerazdružljiv s pojmom buržuazije. Narodno delo obstoja po kapitalističnih nazorih v delu za kapitaliste. Kdor se jim brezpogojno ne pokori, kdor se ne da vpreči v njihov voz, ta je izdajalec.
Gospodujoči razredi hočejo sužnje; brez njih bi ne mogli živeti. Žah-bog je še precejšnje število zaslepljencev, ki verujejo v gesla meščansko-kapitalističnih strank, ki operirajo z vero in z narodnostjo, vsem skupaj pa je „na programih'1 sveta država, vsled česar se imenujejo ..državotvorne stranke. Le tako se jim posteči vleči na eni strani verne, na drugi pa narodne hlapce. Cilj enih kakor drugih pa je: vladati nad ubogo delavsko paro in jo izmozgavati. Drugače bi vendar ne bilo mogoče udobno, brezdelno življenje. Ne bilo bi mogoče voziti se v avtomobilih in oblivati se s šampanjcem. Da se to lahko godi. za to je treba sužnjev. ki vstvarjajo bogastvo za tiste ljudi, ki že po rojstvu spadajo krog priviligiranih. Mi naj delamo, da drugi lahko vživajo sadove našega dela, to naj bo tista „večna resnica , ki naj bi se ie nihče ne smel dotakniti. Kadar pa si trpini podajo roke z namenom, da se v skunnem boju otresejo jarma, takrat letijo nanje od vseh strani psovke: izdajalci, izdajalci naroda, domovine, naroda . . .
Zapomnite si, gospoda: če hodi še nekaj zaslepljencev za vami. bodisi v umazanih ali lenih oblačilih, ki ne^ vedo. kai je njihova dolžnost, bomo poskrbeli, da nas spoznajo. Delali bomo. dokler se ne osvobodimo starega sistema gospodarskega robstva, kajti tudi mi imamo pravico do življenja.
Kapitalizmu in vsem njegovim zaščitnikom in pomagačem, predvsem izrabljanju vere in narodnosti v svrho obrambe svojih interesov, najodločnej-gi boj — tako stoji napisano na našem pranor j ti. Pred nami se že tresejo zajedavci in škodljivci naroda, vsi oni, ki žive od dela drugih. Vsi manuelni kakor duševni delavci, vse delavske ljudstvo bo imelo največje koristi od uresničenja naših idealov.
Današnji krivični gospodarski in družabni red, iz katerega izvira vse zlo. mora pasti, če hočemo, da se bo delavstvu in celemu narodu godilo boljše. Sadov dela smejo biti deležni 'samo tisti, ki jih ustvarjajo, bodisi z rokami ali glavo. Ravnati se moramo po svetopisemskem reku:	„Kdor ne
dela, naj tudi ne je.“ Današnja družba ga je zavrgla. Mi pa smo nasprotniki, smo izdajalci, izdajalci kapitalizma, nikdar pa ne naroda, kateremu prinašamo rešitev z uresničitvijo našega programa.
„Kdor ni JDS, je muha"
tako je dejal dr. Kramer. Pa bo med »muhami« dosti komarjev!
Poljsko-ruska pogajanja.
Pogajanja za sklep poljsko-ruskega miru se prično prihodnje dni v Rigi.
Dnevne vesti.
Jugoslovani smo v resnici kavalirji. Kakor tista lisica, ki je dovolila ježu prezimovališče v svoji lukni. Tudi pri nas je še precej takih »ježov«, ki so se izmuznili železni metli, ki je svo-ječasno »temeljito« pometala. Pri neki, sicer dosledno slovenski tvrdki v Ljubljani, sedi neki inženir, po imenu Back. Mož je baje po rodu Lah, a se je prelevil sčasoma v pristnega Švaba. Slovenska beseda mu je španska vas, pa si tudi ne prizadeva, da bi se vsaj toliko naučil, da bi mogel z osobjetn slovensko občevati. Vsled tega mora uredništvo zaradi gospoda inženirja govoriti samo nemško. Pri vsem tem je ta človek krasno plačan, mi pa gojimo gada na lastnih prsih. Dvomimo, da bi Jugoslavija ne premogla inženirja, ki bi bil zmožen z tisto spretnostjo dati na razpolago svoje moči slovenskemu podjetju. Navedli smo en sam pereč slučaj Ako se ozremo okrog sebe, jih kar mrgoli, in to samo takih, ki jim je država lastni žep. Skrajni čas je, da oblasti nekoliko intenzivneje obrnejo pozornost na tuje izkoriščevalce ter jih požene tja, kamor spadajo. To za enkrat. Drugič, ako ne bo pomagalo pridemo od druge strani.
Izredni občni zbor ,gosposvetskega Zvona". V mestni posvetovalnici je bd v četrtek, 4. t. m izredni občni zbor »Gosposvetskega Zvona«, Zborovanje je kot predsednikov namestnik vodit dr. Arnejc. Tajnikovo poročilo je podal dr. Val. Rožič, blagajniško namestnik g. Likozar. Društvo je imelo 113 200 K dohodkov in 44.300 K izdatkov, toraj premoženja še 68 900 K. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika dr. I. C. Oblak. V odbor pa med drugimi tudi naš tov. Brandtner, dalje- dr. Stefančič, Spicer in Leitgeb. Dr. Oblak je zborovanje zaključil z zagotovilom, da nikdar in nikoli ne pozabimo svojih bratov onkraj Karavank, katerim pošiljamo pozdrave s trdno nado, da jim zasije dan odrešenja. Prihodnji torek bo veliko manifesta-cijsko zborovanje v »Unionu«.
Velika nesreča v Beogradu. V četrtek ob 5 uri popldne se je pripetila pred beograjskim kolodvorom velika nesreča, ki je zahtevala tudi več človeških žrtev. Tramvajski remorker je vozil poln voz premoga do vojne akademije. Ker je ulica strma in ker voz ni bil dobro pripet, se je Odpel in zdrčal z vso silo nizdol. Podrl je več vozov in se slednjič zaletel v glavni vhod kolodvora. Zmečkanih je bilo 12 oseb. Materijalna škoda je velika.
Mesarski pomočniki, organizirani v NSZ so na svojem sestanku dne 4. t. m. sklenili, da zahtevajo od vladei tla takoj prične s pogajanji in prisil, mesarje, da se istih udeleže. Mesarji so dosedaj odklonili vsako pogajanje, češ, da so mesarski pomočniki še predobro plačani.
Švabčarenje po gostilnah. V Ljubljani v gostilnah v Kolodvorski ulici, se zbirajo različni nemški elementi, ki si poskušajo s tem ali onim muzikalnim inštrumentom služiti svoj kruh. Ti ljudje med seboj dosledno švabča-rijo. Če v tako gostilno zaide potujoči gost in v svoji neprevidnosti ali narodni mlačnosti zine kako nemško besedico mu muzikant odgovori s celim nemškim stavkom in naenkrat, — kakor bi pritisnil na gumb, se sliši od vseh strani sama blažena švabščina — natakarice naprej v visokem sopranu, gostje za njimi v bučečem basu. Kak koroški begunec pa, ki po nesreči zaide v tak lokal, se grabi za glavo in noče verjeti, da je res v Ljubljani.
Rekord v reklamacijskem postopanju je dosegla občina Žiri, ki je pri-deljena okrajnemu glavarstvu Kranj, v sestavi volilnega imenika. Prvotno je bilo v imenik vpisanih samo 338, katero število se je potom teklamacije zvišalo na 707. Iz imenika so bili izpuščeni po večini naši pristaši.
Davek na zaljubljena pisma. V Franciji bodo podvojili poštnino za „poštnoležeče“ dopise. Ker je velika večina teh pisem zaljubljene vsebine,
je ljudski humor imenoval omenjeno povišanje:	davek	na	zaljubljena
pisma.
Mariborsko gledališče v Ptuju.
Dne 3. novembra zvečer je začelo pri nas gostovati mariborsko gledaligče s Cankarjevo, posebno še za ptujske razmere prav primerno igro ,,Kralj na Betajnovi11. Igralo se je precej dovršeno. Igralo se bo po dvakrat na teden, ako bo obisk vsaj večinoma tak, kakor je bil prvikrat. Le škoda da ne bo predstav tudi ob nedeljah popoldne, za ubogo in vzgoje prepotrebno okoliško ljudstvo. Cene so precej nepravične. Sedež na balkonu, ki je stal §e pred tednom le 6 kron, stane danes 15 K. Lože za bogato in fino modno oblečeno gospodo, s petimi eventuelno še več sedeži, pa po 60 K tako, da plača premožen človek za svoj prvovrsten sedež v loži le po 10 — 12 K, ubog proletarec uradnik za slabejšega, pa po 15 K. Upamo, da se bo ta vidna krivica v prihodnjič že poravnala.
Volilno gibanje.
Naši shodi v Mariboru in področju. V nedeljo 31. oktobra je bil dobro obiskani shod NSS v Poljčanah kjer so nastopili kakor govorniki tov. preds. Jarh, tajnik Tone V ah tar in tov. Hren. Njih izvajanja, poslušali so navzoči z zanimanjem. K besedi oglasil se je tudi tamkajšnji zastopnik JSDS, ki je zmerno govoril. Za njim je govoril še zastopnik rrienda komunistov, ki je storil na navzoče mučen vtis. Stvarno jima je odgovarjal tov. Tone Vahtar, povdarjajoč da je naša naloga v prvi vrsti, da si ustanovimo lastno državo in z njo svoj dom. V prvi vrsti nam je blagobit svojega delavca — rojaka, potem šele vprašanja svetovnega delavstva. — V torek 2. novembra t. 1. je bil enak shod v Studencih pri Mariboru. Tudi tu je bilo lepo število navzočih, med katerimi so se tudi nahajali čl udi JSDS, ki so pazno in brez vsa-cega prigovora zasledovali izvajanja govornikov tov. Jarha, T. V a h t a r j a, Zupanca, Škrjanca in Dekleva. Pri izvajanju poedinih govornikov seje od pritrjevanja dvorana tresla.
Dopisi.
Trbovlje. V četrtek 4. novembra je sklicalo načeljstvo »Obrtnega društva« za sodni okraj Laško trboveljske obrtnike na sestanek. Na ta sestanek je prihitel tudi naš društveni tajnik tovariš Blaž Zupanc iz Laškega. Otvoril je zborovanje predsednik obrtnega društva tovariš Toplak Ignac, pozdravil mnogoštevilne zbrane obrtnike in dal na to besedo tov. Zupancu. Tovariš Zupanc je v kratkih in jasnih besedah omenil da je pripravljen prevzeti kandidaturo pri NSS v ustavotvomo skupščino, in poprosil zbrane obrtnike za tozadevno dovoljenje. Z veliko simpatijoj in navdušenjem so vzeli izvajanje tov. Zupanca naznanje in z veseljem pozdravili njegovo kandidaturo pri NSS. Tudi pri nas je že obrtništvo sito starih ko-rumpiranih strank, ki so obetale vse mogoče a storilec ničesar za našega obrtnika. Trboveljski obrtniki bodo šli vsi 28. novembra kot eden mož na volišče,
da oddajo svoj glas svojemu obrtniškemu kandidatu.
Iz Zagorja ob Savi. Tolovajski napad Nemcev in Nemčurjev na dva Slovenca. V soboto zvečer so imeli zagorski Nemci pod firmo internacijo-nale nemško zborovanje v rudniški restavraciji. Dva mimogredoča Slovenca, ki sta se zgražala nad tem, da se zboruje v Zagorju v nemškem jeziku, ko znajo vendar vsi steklarji slovensko, sta bila dejansko napadena od nemške tolpe, broječe nad 60 oseb, Ker sta vstrajala vkljub premoči na mestu s poudarkom, da sta na slovenski zemlji in da ne bežita pred posu-rovelimi Nemci, so jih pobili na tla in davili. Če je v razburjenju padla kakšna razžaljiva beseda, zato imamo sodišče, ne pa, da se pobija mimoidoče ljudi tako po tolovajsko. — Glavne napadalce bomo našli in poskrbeli da dobe zasluženo plačilo.
Slabi učitelji so morali biti oni, ki so učili naštevanko urednika „Nove dobe11. V „Novi dobi11 z dne 2- novembra t. 1. opisuje njen urednik udeležbo shoda NSS in JDS. O prvem shodu pravi, da je bil srednje dobro obiskan, o drugem pa, da je bila „dobra udeležba11. Pri prvem, da je bilo navzočih precejšnjo število pristašev drugih strank, pri drugem pa 5—6 nar. soci-jalistov- Resnica je sledeča. Na shodu NSS je bilo navzočih preko 350 zborovalcev, večinoma pristašev NSS, na shodu JDS pa samo 150, med temi polovica narodnih socijalistov, ki pa so zapustili shod radi suhoparnih izvajanj govornikov ter zavlačevanja. Ako pige ,,Nova doba drugače, laže!
Mestni magistrat celjski ima še polno nemških napisov na svojih vra-vratih ter tako skuša dokumentirati nemštvo celjskega mesta. Mar gospodje še vedno čakajo odrešenja od severa?!
Kočevje. Volilna borba je v polnem teku. Volilni shodi se vrstijo. Vse stranke, tudi one, katerih pristaše en sam človek na prstih sešteje, oznanjajo svoj »program«.
V volilnem imeniku mesta Kočevje je bilo vpisanih 287 Nemcev, katere je NSS seveda izreklamirala. Mestna občina, po zaslugi gotovih narodnjakov še vedno v nemškonacijo-nalnih rokah, naše reklamacije ni rešila, vsled česar smo poslali priziv na okr. sodišče. Splošno se je živahno komentiralo, da JDS ni podala reklamacije proti omenjenim nemškim volilcem. Pa ne, da bi bil pakt tako sklenjen,' da bodo Nemci v protiuslugi glasovali za JDS ? 1 Pri absolutnem pomanjkanju slovenskih glasov za Morgensternovce bi bila seveda taka reklamacija neumestna in so nam gospodje gotovo hudo zamerili, da srno jih motili v tem prelepem »narodno-kočevskem« objemu.
Dognano je, da podpira in vzdržuje tukajšno nemško-nncijonalno gosp. zadrugo, ki izdaja svoj večkrat proti nam hujskajoč listič »Genossen-schafter« ljubljanska »Gospodarska zveza«. Ali se nam pripravlja »SLS-kočev-ski« objem?
Razširjajte ,Novo Pravdo4.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,
Jugoslovanski kreditni zavod
r. z. z o. z.
Marijin trg 8 Ljubljana Wo!fova ul. 1 je zvišal obrestno mero
za l/2°/0 ter obrestuje od I. novembra naprej
hranilne vloge in vloge na tekoči račun po
II O
2